Naše Ijudsko šolstvo. Iz tržaške okolice. V soboto smo dovršili na naših ljudskih šolah šolsko leto. Otroci so bili veseli. Kako brezskrbno bodo lajali dva meseea! Oh, zlata mladost! Tudi mi, njihovi učitelji, smo za letos dovršili. Kaj bi vam odgovoril, ko bi me vprašali po obračunu, po poročilu o mojem delu? nDelal sem dosti, dosegel malo. Sejal sem še precej, želo se bo šele nekoč, ko morda mene več ne bo. A ž e 1 b o n a š rod! Tako je z nami vsemi, ki se trudimo pri mladini v šoli. Nekoliko slabše nego drugje je pri nas okoličanskib slovenskih učiteljih. Setev je trudapolnejša iiego drugje, a žeti bi hoteli naši sovražniki. Tržaški občinski svet, sedaj v rokah naših narodnih nasprotnikov, skrbi (sicer ne prav vzorno) vendar precej za svoje šole, medtem so pa naše slovenske šole deležne bplj pičle skrbi svojega absolutnega gospodarja, absolutnega v pravem pomenu besede. Deželnega šolskega sveta in zakona seveda nimamo na čast in slavo naše vlade. Kdo bi se čudil, če se Slovencem ob takih razmerah godijo krivice! Veudar je nekaj, čemur se moramo čuditi. Ni čudno, da imajo Italijani rajši svoje šole nego naše, da zanje bolj skrbijo! Ni čudno, da imajo rajši svoje učitelje nego nas, ali kako se vjema z liberalizmom osemštiridesetorice naših italijanskih občinskib svetnikov dejstvo, da je naša Sv. M. Magdalena brez šole, da sta naš Bocol in Gropada brez šole, da nimamo v vsi okolici niti ene meščanske šole, ko jih je v mestu več! Kako opravičujejo oni, ki imajo 2000 letno kulturno in jo ponujajo eelo Afričanom v Somaliji: to, da je v liberalnem mestu Trstu več tisoč slovenskih otrok brez svoje šole?! Dvatisočletna kultura! Besnica in pa ironija, kako blizu sta si! Gospoda, vaša kultura postaja barbarizem! No, kaj rečete k temu, da imate v mestu italijanske knjižnice, ki se vzdržujejo z občinskimi, torej tudi našimi novci, ko morajo naši ubožni dijaki trgati si od ust in beračiti, da dajejo našemu ljudstvu knjig v njegovem jeziku?! Kaj pravite k temu, da se čuti slovensko učiteljstvo primorano, da iz svojega zbira in nakupava knjige za svoje učence?! Porečete morda, da se slovenskemu življu ne godi več tako slabo kakor se mu je godilo, da mu dajete šol, da mu plažujete učitelje, da niso ti učitelji več taki sužnji kakor so bili nekoč. Ali mislite morda, da je možno še v dvajsetem stoletju v Evropi, ob velikem trgovskem mestu, puščati celih 13 vasi brez vsake šole?! In 6e morajo biti šole, ali naj bodo brez učiteljev ? 1 Ali morda zabtevate, naj bodo ti učitelji vaši sužnji?! Ne, ne, vi ste se že spametovali, vi veste, da imate opravila z inteligentDim stanom, ki je združen v svoji stanovski organizaciji, ki je edin iu ima uspehov, kakor jib bo imel naš rod, če bo edin. Slovenski starši! Bodimo edini! Pomagajte nam na vzgoji! Ne delajte alla Stanzer, znajte, da mi ljubimo vašo deco, da ji hočemo dobro, da bo srečna če se bo ravuala kakor jo ueimo, 6e bo Ijubila vse kar je lepo, plemenito, dobro in — slovensko!