©Q)IM1Me-holoma oziroma kamno'°vJjnart -ga ima VGP) in ceste Y0 ^ Kamna Gorica spet zacei« p0. vati. In če bo jeseni "o«" makrov", se lahko zgodi, da ^ p0. doma dovolj "kamenja ■» ^ ce. trebno mehanizacijo" tak ^ sto kot za kamnolom- • Iar takoj ob začetku n0*e$#tsO poplav, izredno sejo. na ' ,jC|i si razdelili naloge ■? s'.|Stoj-ustrezne u k repe sku paj S, P ;1 nje nimi službami za z£v' |j|i SO ljudi in premoženja. Na.^^no načrt nujnih del in Ji'5 rt»<]il ovrednotili. Po prip"^}.",,, osk,- in naj bi najprej poskrbeli M bo z vodo. nato za usp< >so najnujnejših cestnih P0^. ki nazadnje za sanacijo usa . p. tnjske so ogrožali stanov spodarske objekte. Poleg vseh teh nalog. ■- . ne-je IS loteval - naštete so s^\^ katere in ne vse - je- Pr t, k, *t IS Vincencij Demšar re ■dno. šanj; [sava r jal na vpras^vj-jfor- Janja i*5 dia Žin. posredoval razi* macije sredstvom obv'f's, 'VkuP^'1' predsednikom občin sk< . ^ pO'' ne opravil več razgovorov ^ meznih podjetjih m "i^.,., Kot je sam poudaril, so^ njegove pisarne vtu"<-vse pobude in predloge a*1 nje vse tetnejše delo M. P« podjetje. Odločili pa *JL glede kapitala; tufi v bo pristal t kov. ' ";l nia,1J c°lncW Predsednik ISF^of je na to pripomnil- tl ,s,-|ivia tem morali spremeniti ^ ^ Izvršni svet je gl«£ Jf> koncu sprejel sklep. oa^lof\ poiskati stik s stečaj"'^8 mu obrazložiti, kakšne so ^lOZIll- ■ , p;( SC Tržiča in BPT. P°dJelJUaju-vsekakor reševalo v D. Dolenc Pripravljalni pogovori Hrvaške in Slovenije Srečanje zaveznikov pr, Cerkli^ Cerklje, 8. aprila - Danes sla se na gradu Strmol pn ^Jjjjg, k' čali na krajših pogovorih delegaciji Hrvaške in Skn ^ pteO^m jih vodila oba predsednika republik, sodelovali pa stcznCga P'L. niki obeh parlamentov, predsednika vlad ter član z pjrnjtrti&j. sedstva Stipe Mesič in slovenski zunanji minister dr. ^ p(e^Snie pel, Na tiskovni konferenci po zaključku pogovoroVda|jeva&, nika na tiskovni konferenci pojasnila, da je šlo za ' ^j/ni --»|o p i* ^nlj m|K; rednih stikov vodstev obeh republik, ki pa je ime. . f^y. ponovnim srečanjem predsednikov vseh jugoslovans j^(,N ki bo tokral na Brdu pri Kranju, in sestankom vseh republik z Anlejem Markovičem, ki bo istl ,lts'kih i'-1 tek v Beogradu, še poseben pomen. V precej d i p'0' sta Franjo Tuđman in Milan Kučan poudarila, 1*1 ejdiP^^g^rep^jjlcji' i.' t 1 rc iT) st*-^ 'j j k ^ ma. kljub bistveno različnemu položaju, v k;ia' vrC^ /\• ",gVarijU janje Markoviča na že znanem in zavrnjenem re. ja t menjene Jugoslavije, pa bo odločilo tudi njegovo s e.ševanj- £ 12. aprila 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Sodelovanje narodnega parka in Merkurja Nov video film o Triglavskem narodnem parku »gUvSki narodni park in kranjski Merkur sta v torek v hotelu Bor v Preddvoru žaK aV',a nov video fi,m "Triglavski narodni park", ki je po besedah dr. Matja- Kmecla, predsednika sveta TNP in člana predsedstva Republike Slovenije, le-■ otna vizitka parka. . ue.HI, da je treba Slovencem taksnimi filmi, kot je vi-nim Triglavski narodni ves čas tudi deo Park vtepati v glavo, ipotija 8re za okolje, ki so nam ?n d/** ne s.od~fvs.a ropotija §a naši vezo Prihod S?nv!ga- narodnega parka JK"W> v tem da i ^..številu obiskovalcem orno doživlja predniki zaupali z obda ga ohranimo tudi za inje rodove. "Poslanstvo nji je v tem,~da čimvečje-2v;i.. Š?čimo spoznavanje, 'tje in uživanje narave in njenih leP°t" je dejala direktorica "Prave TNP Marija Zupančič -v,car in poudarila, da vsi infor-ma%ki programi izhajajo iz predpostavke, da "človek vidi le to, kar pozna" in da "naravo lahko razume le tisti, ki jo doživi". Nova videokaseta, ki je nastajala več let in je posneta tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, želi s precej splošno vsebino spodbuditi zanimanje za park, za slovensko deželo in za varstvo okolja; v parku pa že ustvarjajo tudi krajše in tematsko zaokrožene kasete o parkovnih posebnostih. Film o vodah v TNP so že posneli in ga predstavili na zasedanju CIPRE, na katerem so govorili o zaščiti voda v Alpah. V sodelovanju z Naškom Kri-žnarjem in Znanstveno razisko- valnim centrom pri SAZU so že posneli bogato pričevalno gradivo o ljudeh, gorskem pašništvu, sirarstvu, kulturni krajini ter domači obrti v Trenti. Kot je povedala Vičarjeva, so v preteklosti denar za filme oz. za videokasete zagotavljali iz lastnih virov in iz dotacij nekdanje kulturne skupnosti. Ker pa je vir iz kulturne skupnosti usahnil, so iskali možnosti v neposrednem sodelovanju z gospodarstvom. Doslej so jim pri uresničevanju nekaterih vzgojnih in informacijskih načrtov pomagali že Adria Airvva-ys. Papir Krško, Planika Kranj in Sava Kranj, za videofilm z Film Triglavski narodni park je nastal po scenariju in režiji Joieta Miheliča, slika je delo snemalca Antona Venclja, besedilo je napisal dr. Matjaž Kmecl, glasbeno ozadje prispeval Tine Mihelič, vse skupaj pa nastalo v studio Kre-gar v Bitnjah. naslovom Triglavski narodni park pa jim je uspelo pridobiti za sponzorja kranjski Merkur. "Merkur s tem potrjuje napredno vlogo, saj podobno kot drugod v Evropi uvelja koncept ekomenegmenta, ki naj bi se tudi pri nas razvil predvsem kot drugačen, bolj prijazen odnos ekonomije do gospodarstva." Jakob Piskernik, direktor Merkurja, je dejal, da je Merkur že od 1986. leta na pragu Triglavskega narodnega parka in da se Merkur tudi sicer poslovno vključuje v prizadevanja za varovanje okolja. # C. Zaplotnik predi nvesticijska študija plinifikacije Škofje Loke Plinifikacija Škofje Loke Odb, Rudije pf Šk ?* za. plinifikacijo mesta Škofja Loka pripravil povzetek predinvesticijske inifikacije Škofje Loke. sred rije ? .a" ,2, aPri'a - Plinifikacija Škofje Loke je predvidena s od ii)8r°':nirni in dolgoročnimi načrti občine Škofja Loka, v obdobju Skofjj i °. 20^0, Osnutek sanacijskega programa za varstvo zraka v občj„e zajema samo plinifikacijo mesta. Osnutek je izvršni svet $kiipjv.z? sP«"ejel in ga prepustil nadaljnjemu odločanju poslancem v pl'1ifik ■'■ S° v okviru projekta Brojekt ,Ve že naredili idejni v Prvj in 'niflkac|ie škofJe Loke braie, 8' fazi (1989)- okto" X Lok!! '<)9° -ic 'zvršni svet Škof-f'kaciio menov;'l Odbor za plini-dfilati. Vmfsla; ki je takoj začel 'nštit et°šnjem januarju je "VliL Jožef Štefan izdelal sti 'ZirZ srnolrnosti in koristno- fle ... Analiza je poka- Pr • - naprav za kombini-lri^» VodnJ° toplote in elek- zala, da bi bila izgradnja takih naprav smotrna in upravičena. Iz študije je razvidno, da so največji porabniki ob Partizanski cesti in Podlubniku. Največji porabnik je Livarna - Orodjarna OL z letno porabo 1.175.000 m'. Tako bi bilo umestno, da bi čimprej zgradili hrbtenico plinovoda do Podlubnika. Iz tipov porabnikov je razvidno, daje med porabniki tudi nekaj takih, ki imajo zaradi svojih tehnoloških potreb celoten odjem in niso porabniki samo v Ogrevalni sezoni. (Livarna in Peks). Ostali večji porabniki so sezonski porabniki, kar za plinovodni sistem pomeni precejšen strošek. Ti porabniki so predvsem iz stanovanjske sfere, šolstva in socialnega Skrbstva. Ta dejstva bodo še posebej pomembna pri izdelavi finančne konstrukcije celotnega projekta. Po mne-nju Milana Marna iz Lokainvesta široka potrošnja kot porabnik ni posebej zanimiva ^lede na sezonsko porabo in količino porabe, še posebej pa glede na velika vlaganja. To bi bilo potrebno upoštevati pri prioriteti izgradnje. Ne glede na to, pa je nujno široko potrošnjo vključiti v program plinifikacije, saj je verjetno relativno večji onesnaževalec okolja, kot bi glede na optimalno porabo lahko bil. Skupna povprečna cena plina je oblikovana tako, da je povprečna cena za energijo na ravni cen lahkega kurilnega olja. Cena olja s transportom je bila konec letošnjega marca 0.72 DEM za kg olja. Na ta način oblikovana cena plina bi znašala 0,6 DEM/Nm'. Prodajna cena plina iz loškega plinovoda pa bo najprej odvisna od sprejetega tarifnega pravilnika in optimalne organiziranosti distributerja. Trenutno delo Odbora za plinifikacijo mesta Škofja loka poteka dobro, kot je poudaril predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar. Investitor projekta še naprej ostaja Komunalno podjetje. Zavod za družbeni razvoj mora do konca aprila poskrbeti za dopolnitev lokacijskega načrta in pripraviti celotno gradivo za obravnavo na skupščini maja. Sekretariat za občo upravo pa predlog možnih virov za zagotavljanje financiranja investicije • M. Peternelj Bankarske novice strankarske novice 0dPravlti so odločni čimveč ekoloških problemov Sodelovanje za delavstvo žfV'je,>e p^obJ8 " ^elen' Tržiča v občinski skupščini opozarjajo na ugo-ka*SCVanJe. P h 6 8'e<*e varstva okolja in dajejo pobude za njihovo ranih^0 delo • nedav„min so dobili svoj prostor, kar bo olajšalo stran-Tržj£a omogočilo stik s prebivalci, ugotavlja predsednik Zele-l>|ko Ahačič. Us^rn!leni.Tržič, IrJ'j"''11 sv0' T""" k" delujejo od lani, so v povolilnem obdobju žrepe opČinst^ ,Vno aktivnost v sodelovanje na zasedanjih zborov obr. ev Pereč h ^ p5f'ne' Tam so doslej sprožili že več pobud za ra-šo Ppliuret °'°^'n le2av. Opozorili so na nevarnost Pekovega Saši* - 'jo N-Una V rnestneiri jedru in zahtevali preselitev na varnej-i,v'li vpr.,x. 0snov'i strokovnih podatkov o onesnaževanju voda so 'k'h:nK ''?|e 0 delovanju čistilnih naprav v industriji in pri šile. *ln:ob - • i uc|ovanju cistiintn naprav v industriji in pr ciistV predpisi'' ' 2a slrožJe postopanje inšpekcijskih služb do kr kr». 88 voda ; *e- bodo zavzeli tudi za izgradnjo glavnega kanaliza Sov rm t^:v.?da m ('ltj n Clstilne naprave v Tržiču. V preteklosti so že nekaj-ukin nil dolo'1Vt° ga Prevoznika, da uredi parkiranje avtObu-ev steze m mestu za le namene. Dali so tudi pobudo za ' 7;1 motokros v Podljubelju. ik^inTSS58 predsednik Zelenih Tržiča Niko Ahačič. namerava-P° nilčenj;UIj1"?! de.la vztraJati še naprej. Čeprav se zavedajo, da ni 8°br 'Po, o^'Potrebne' P'eveč vP''ašanj naenkrat, bodo v skupščini oppzarj; prjUtka odloka"" n°Ve ProbleiTie' Sedaj se pripravljajo na obravnavo p,J,0rrine D,.,; 0 Javnem redu in miru. o katerem bodo zbrali svoje Bi' ev U' divj;i\''ui-UV'"'-bodo ludi izven skuPSČ'ne. Sami nameravajo W) i( - obenem "'P a odPadkov ter nato zahtevali njihovo odstra-oe kaže potreba po enotnem nastopu za ustavno in zakonsko opredelitev soupravljanja delavcev, sorodne poglede pa imajo ludi na predlagan "ačin privatizacije in denacionalizacije. Po mnenju vodstva SDP je pojav Delavske stranke izrednega pomena, saj deluje "leiapevt.sko" in vnaša nova razmerja v boj za ravnotežje med delom in kapitalom, predstavniki Delavske stranke pa so poudarili, da bodo poiskali vse oblike pritiska za to, da se olajša stiska delavstva, saj delavce, kot je bilo rečeno, "zanima barva kruha in ne oblasti tu in danes". Dogovorili so se tudi za sodelovanje Delavske stranke z vlado v senci ter frakcijo SDP Nova socialdemokracija. • Š. Ž. Prijateljski pogovor o kulturi in informiranju v Tržiču Tržič, 9. aprila - V prostorih Demosa je bil v torek pogovor članov Slovenske demokratične zveze v občini Tržič s predstavniki Zavoda za izobraževanje. Odbora za kulturo občine Tržič in sodelavci Radia Tržič in Radia Kranj z dvema tematskima sklopoma: Tržiška kultura danes in jutri in Radio Tržič - nosilec informiranja v občini. Trži.ške Člane SDZ je zanimala amaterska kultura, področje dela Zavoda za izobraževanje Tržič, vpliv nove zakonodaje in financiranje, privatizacija in mecenstvo ob prvi temi. ter lastništvo radia Tržič, organizacija, program, naloge programskega sveta, posluša nosi in čas oddajanja ter vprašanje zakonodaje na tem področju. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Hrvaška na preizkušnji Ravno v ("asu. ko so se na Gorenjskem slovenski in hrvaški veljaki dogovarjali o skupni strategiji nastopanja na jugoslovanskem političnem prizorišču, so se v Zagrebu soočali z novim merjenjem moči med njihovo legalno oblastjo in jugoslovansko vojsko. Dr. Franjo Tuđman je imel tako na omenjenih pogovorih stalno pred očmi tudi razmere pri njem doma. ki nujno vplivajo na njegove odločitve. V tem trenutku mora v Jugoslaviji ravno on najbolj previdno krmariti med Scilo in KaribJo. saj na eni strani nanj prežijo čeri ruzjarjeiiih Srbov, živečih na hrvaškem teritoriju, na drugi strani pa tisti Hrvati, ki menijo, da je njihov predsednik še premalo odločen v teh nacionalnih bitkah. Nekoć je imela Jugoslavija svoje krizno žarišče na Kosovu, zdaj se je to očitno preselilo na Hrvaško. Vendar je pri tem žalostna ugotovitev predvsem v tem. da kosovskega vprašanja nismo uspeli odpraviti s strpnim in demokratičnim dialogom, pač pa so ga z represijo utišali kar Srbi sami. Danes so tamkajšnji Albumi skoraj brez pravic, na vsak način pa jih imajo še manj kot prej. ko so imeli vsaj avtonomno pokrajino. Realnost nas prepričuje, da so Albanci še v času trdnega jugoslovanskega socializma prvi povzdignili nacionalni glas in zahtevali republiko, potem pa so ob propadu socializma izgubili avtonomijo. Tuđman ima lahko tako pred očmi tudi to albansko sliko, vendar rte zaradi strahu, ker bi Hrvaška lahko izgubila svojo republiko, temveč zato. ker se mu dogaja, da na njegovem ozemlju že nastajajo male. vendar eksplozivne, avtonomne pokrajine Srhov. Proti njim bi bilo seveda najlažje nastopiti tako. kot so Srbi proti Albancem, vendar hi s tem hrvaški piedsediiik načel temelje hrvaške demokracije. Rešitev nacionalnega vprašanja na demokratičen način pa ni enostavna. Se posebej ob zgodovinskem dejstvu, da so ga v zgodovini socializma doslej skoraj izključno »reševali« s centralizmom, da ne rečemo represijo. Zato se tudi v Sovjetski zvezi danes srečujejo s "prebujanjem narodov«, zalo malo Sovjetsko zvezo doživljamo ludi sami. Proces, ki ga je vojska začela v Zagrebu samo še pogreva že tako razgreto hrvaško olje. Ravno vojska je bila namreč vedno tista, ki je skrbela za utišanje nacionalnosti in propagiranje jugoslovanstva. Vojska je bila od nekdaj »Jugoslavija v malem«, kjer so se najbolj zatirala nacionalna čustva, seveda v nekem utopičnem upanju, da bo s tem na Balkanu zrasla neka socialistična država, v kateri nacije ne bodo imele svojega pomena. Tuđmana tako v teh dneh izzivajo z dveh strani. S srbske, saj mu kninski gverilci vsakodnevno pripravljajo diverzantske akcije, ter z vojaške, kjer preizkušajo moč njegove policije. Če pri tem vemo, da je večina vodstvenega kaditi v vojski srbske narodnosti, potem nam je jasno, da gre za premišljeno taktiko načenjanja položaja enega najnevarnejših srbskih političnih nasprotnikov. V jugoslovanski zgodovini bi težko našli dva naroda, ki sta medsebojno tako obremenjena, kot so to Hnuti in Srbi. Medlem ko so se povsod drugje srečevati predvsem z razmerjem revolucija - kontrarevolucija, so se v Srbiji in na Hrvaškem vedno soočali še s spopadom med ee-tništvom in ustaštvom. I o pa je ravno tisto, kur še danes obremenjuje odnose med obema narodoma. Ce je na eni strani nova hrvaška oblast na zelo hiter način rešila problem prehoda v demokracijo in s tem povezano simboliko /zvezdo z zastave so tako rekoč odstranili čez noč, brez kakršnekoli diskusije), pa jih precej težje delo čaka ravno pri reševanju problemov z drugimi narodi. Nacionalni spori so veliko hujši in nevarnejši od ideoloških. Ker se Sloveniji z njimi na srečo v glavnem ni treba ukvarjati, SO naše bitke toliko živahnejše na idejnem področju. In hvala bogu. da je tako. Ce na idejnem področju že padajo glave, te letijo samo v politično-kadrovskih obračunih, krvi pa se zato ne preliva. Brez krvnega davka pa je tudi lažje razglasili samostojnost. Hrvaška suverenost je tako dosti bolj utopična od naše. saj je zaenkrat povezana še z nepredvidljivimi žrtvami. Takšne cene pa so vedno delikatne. Vabimo vas v NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA kjer vas pričakujemo v specializiranih oddelkih posebej na oddelku s svežim mesom. Sami se prepričajte, da smo najboljši! Odprto imamo od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. Z7A NAKUPOVALNI CENTER Fčžr^! DRULOVKA GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 12. aprila 1991 KRATKE GORENJSKE Gostišče Dobrča na Brezjah Pfjzentk »4 'i \ " Se trinajsti kilometer - V krajevni skupnosti Poženik v kranjski občini so v zadnjih dvajsetih letih s prispevkom in deli krajani uredili že okrog 12 kilometrov cest. Letos, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Čimžar, imajo v programu dokončanje že lani začete akcije, ko so razširjali ulice. Zdaj jih nameravajo še asfaltirati. V programu urejanja cest pa jim je ostala še ena in sicer 860 metrov dolg odsek ceste Poženik - Pšata (na sliki); torej še trinajsti kilometer v obdobju dvajsetih let... Zalogaj, ki ga načrtujejo, ni majhen. Lpajo, da pri tej akciji v krajevni skupnosti ne bodo ostali "osamljeni". Nenazadnje so v preteklosti urejali ceste, ki so potem postale lokalne. Nič manj kot cesta, ki si jo želijo, pa "kliče" po sanaciji po lanski novembrski poplavi območje Njivice oziroma predel, kjer hudournik Aplenjek "pridrvi" ob nalivih v Polženik... • A. Ž. Pomladne cvetke Menda je za gospodinjsko šolo onkraj meje med slovenskimi dekleti veliko zanimanje tudi zaradi učenja nemškega jezika. Znanje tujega jezika da bo zelo dobrodošlo, ko naj bi pri nas na podeželju, podobno kot pri sosedih, zaživel in se čez čas razcvetel tovrstni turizem. Menda se vodstvo šole o oceni, kar zadeva turizem, strinja, čeprav hkrati ne pozabi poudariti, da je skrb njihove šole predvsem ohranjanje in negovanje slovenskega jezika. Sicer pa ta trenutek velja morda tudi tale ugotovitev. Sosedje, ki z zavestjo in kulturo komunalnega standarda veliko dajo na okolje, na lepoto, čistočo in izgled, se "ne gredo" na ta način spomladi različnih očiščevalnih akcij, kot se "jih gremo" v teh dneh pri nas v gorenjskih krajih, mestih in krajevnih skupnostih. Tam se jim praktično ne dogaja več. da bi po naše organizirali v kraju očiščevalno akcijo, poskrbeli za organiziran odvoz smeti, odpadkov in potem doživeli kot mi, da bi po akciji očiščena divja odlagališča čez nekaj dni kot zapoznele spomladanske cvetke spet "začela cvet iti". Ne vem sicer, koliko lahko pri tej prevzgoji in vsajanju kulture in zavesti pomaga nemški jezik. Mislim, da se kultura "sporazumeva" z drugačnimi jeziki. Kar zadeva lepo okolje in turistično zgledovanje, se velja o tem učiti kar po naše. Da "po slovensko" jutri odstranjena divja odlagališča odpadkov ne bodo cvetela še naprej... # A. Žalar Počistimo stanovanja, dvorišča... Kranj - Javno podjetje Komunala Kranj konec prihodnjega tedna skupaj z Dinosom in Surovino ter Turističnim društvom Kranj načrtuje skupno akcijo za odvoz tako imenovanih kosovnih odpadkov v mestnih in primestnih krajevnih skupnostih v kranjski občini. Večje odpadke, ki so znani kot sekundarne surovine (železo, les in podobni) naj krajani pripravijo že v petek, 19. aprila, ker jih bodo odvažali ta dan popoldne. V soboto, 20. aprila, pa načrtujejo odvoz ostalih komunalnih odpadkov. # (až) SALON POHIŠTVA KRANJ, Goreniski seiem tel.: 216-276 Del. čas pon., tor., sreda od 12. - 19. ure čet., pet. od 8.-15. ure, sobota od 8-12 ure razpisuje SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet JAVNO DRAŽBO naslednih rabljenih osnovnih sredstev Dve camp prikolici z baldahinom, stroj za kopiranje načrtov, razni računski in pisalni stroji, razna pisarniška oprema in telefonski aparati ter rezervni deli za ZASTAVO 750 OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo rapiSUJC JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov Kolesa in kolesa z motorjem, razna oblačila, ure, fotoaparati in drugi predmeti Prometni davek za camp prikolici plača kupec. Varščino za camp prikolico v znesku 15 % izklicne cene interesenti plačajo pred začetkom dražbe. Javna dražba bo v sredo, 17. 4. 1991, ob 13. uri za zgradbo Skupščine občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sredstva in najdene predmete lahko ogledajo eno uro pred začetkom dražbe. Namesto ponos sramota kraju Številni povojni upravniki so nekdanje znano gostišče s sobami spremenili v kamen spotike in kraju sramoto. Brezje, 11. aprila - Namesto ponos in cenjen lokal za Gostišče Dobrča na Brezjah danes ne bi mogli reči niti, da je to cenen lokal. Velja le ocena, da je kraju, ki je velikokrat opozarjal na nepravilnosti, še vedno v sramoto. Pa ne le kraju. Špecerija Bled, ki lokal sicer oddaja v najem, je tista, na katero so naslovljeni očitki. Najemniki, ki so se vrstili, pa so zvečine imeli kratkoročno računico in predvsem ne interesa, da bi lokalu morda skušali povrniti nekdanje ime. V začetku tedna nas je na ogled današnjega "sramotnega" spomenika v kraju povabil predsednik sveta krajevne skupnosti Brezje Jakob Langus in nam povedal, da so gradbenemu in sanitarnemu inšpektorju poslali sklep oziroma poziv, naj do 10. aprila letos seznanita krajevno skupnost s stališčem in oceno. "Že prejšnja vodstva krajevne skupnosti so si prizadevala, da bi problem Gostišče Dobrča razrešili. V nedavni anketi, ko smo krajane spraševali po pripombah, mnenjih, predlogih... za delo in program krajevne skupnosti, pa so krajani odgovorili, da je skrajni čas, da gostišče spet dobi nazaj prvotni lastnik. Najbolj krajane pravzaprav moti, da Špecerija ta lokal oddaja, z vsakim najemnikom pa Dobrča praviloma zgublja na ugledu..." Sicer pa o uglednem lokalu že dolgo ne moremo več govoriti. To je bil včasih, ko je bilo na Brezjah še vsega skupaj šest gostiln. Letnica na vhodnem portalu iz zelenega peraškega lufa kaže, da je bilo to gostišče s tujskimi sobami, salonom... zgrajeno 1886. leta. prvi lastnik pa je bil Joža Finžgar. Tudi Vavpotičeva slika iz leta 1935, koje bil lastnik gostilne Mirko Finžgar. potrjuje, da je bila gostilna še vedno znana tudi po tujskih sobah. Skratka, za takratne čase. je bil to pravi mali hotel. Po vojni je bila nacionalizirana in potem so se začeli vrstiti upravniki, dokler nazadnje ni "prišla" k Spcceri j i Bled. ta pa je. kot kaže, računico obrnila sebi v prid skozi najemniško oddajanje. Danes je tako klavrna slika Gostišča Dobrča na Brezjah še naj- Ena od devetih sob za gostiščem. Jubilej naj bo spodbuda Cerklje - V dvorani Zadružnega doma v Cerkljah bo jutri, 13. aprila, ob 16. uri slovesno. Na jubilejnem, 40. občnem zboru se bodo zbrali upokojenci iz cerkljanskega društva, ki ima okrog 500 članov na območju osmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. "Pred štiridesetimi leti se je 33 takratnih članov Društva upokojencev Kranj z območja pod Krvavcem oziroma iz Cer-kelj odločilo, da ustanovijo svoje društvo. Danes je med nami še eden oziroma ena, ki je član že več kot 40 let. 18 članov pa imamo, ki so v društvu že več kot 30 let. Vsem tem jubilantom bomo na sobotnem zboru, na katerem bosta v kulturnem programu nastopila folklorna skupina Pen/ion Jagodic in družina Kepic iz Dvorij, podelili priznanja," je ta teden povedal predsednik Društva upokojencev Cerklje Janez Žargaj. Za razliko z nekaterimi drugimi društvi upokojencev na Gorenjskem se cerkljanski pod Krvavcem ne uvkvarjajo veliko s športom. "Razgibavanj" imajo dovolj pri vsakodnevnem delu na polju, pri pripravah vsakoletnih razstav cvetja, pri različnih ročnih delih ali pa pri sodelovanju z ribiči, lovci, gasilci in drugimi društvi na Cerkljanskem. Pa vendar bodo jutri razmislili, da bi morda ustanovili v prihodnje tudi kolesarsko sekcijo. Še naprej pa bo društvo imelo v programu prirejanje izletov, obiske ostarelih članov na domu in v domovih oskrbovancev. Pogovorili pa se bodo tudi o zdravstvenem varstvu. Janez Žargaj pravi, naj bo jutrišnji jubilej društva spodbuda za delo za naprej. • A. Ž. Jutri na Primskovem -Primskovo - S koncertorn, ki bo jutri (v soboto, 13. aprila) ob 19.30 v dvoTani Zadružnega doma na Primskovem, začenja Helena Blagne serijo nastopov in samostojnih koncertov po Sloveniji. Na jutrišnjem koncertu bo Heleno spremljala skupina Abrakadabra, njen gost bo pevec Ivo Radin, modno revijo pa bo pripravil butik Mozamo iz Vižmarij. Povezovalec bo Janez Doli-nar. Vstopnice so že v prodaji v krajevni skupnosti in trgovini Živila v Zadružnem domu. Na voljo pa bodo tudi dve uri pred koncertom pri blagajni doma. • (až) Radiški igralci v Cerkljah Cerklje - S komedijo Meteor Fridricha Durrenmatta bodo v nedeljo, 14. aprila, ob 18.30 v Cerkljah gostovali člani SPD iz Radiš na avstrijskem Koroškem. Komedijo polno smeha, satire in kritike je režirala Nuša Wieser, scena je delo Saše Kumpa. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Turističnega društva Cerklje vsak dan od 7. do 11. ure in od 13. do 17. ure.# J. Kuhar IS3P" rate l-v* * "X r***^ i i Recimo, da bi bil tale prostor v objektu za gostiščem, skladišče- Napovedana objava v torkovem Gorenjskem glasu ni izpa ^ radi razlogov, o kakršnih so menda ugibali nekateri, ko so . . prelistavali časopis in iskali zapis o Dobrči na Brezjah- ^olje pač zaradi prostora, ko na časopis ni mogoče prilepit1 ^ čka papirja, da bi bilo potem vse objavljeno. Bralcem se ^0 ljubo "potegavščino" o neizpolnjeni napovedi opravicujento- ^ pa sredi,tega tedna ponovno preverili, ali se na Brezjah i ^0fje brce kaj dogaja in ugotovili, da še nič. Torej je še vse tako, ^ bilo, ko smo si jo ogledali skupaj s predsednikom krajevni ■ ^ nosti Jakobom Langusom. Le inšpektorja sta napovedala konec tega tedna. .______"""" bolj podobna grozljivki. Domačine zelo moti že rožnata fasada. Pa bi "barvu" morda še nekako "preboleli", vendar od lanskega Božiča naprej je gostišče še vedno zaprto. Med minulimi prazniki so si izletniki na Brezjah kar podajali kljuko in trkali na zaprta vrata, ki naj bi jih tokrat "imela odprta" M. Maričič (sedanja najemnica sodeč po napisu). Grozljiva slika nekdanjega znanega gostinskega in turističnega lokala pa je pravzaprav za gostilno, kjer je bilo včasih v enonadstropnem objektu devet turističnih sob. Vsaka soba zase kaže sliko slabega, zanemarjenega gospodarja... Kam je izginilo nekdanje hrastovo pohištvo v njih, tudi Franja ^inžgaf. p-0-predvojnega lastnika Vjn , žgarja. ne ve. Le malodus" zadrževanim razočaranje mo razlaga", da Fin2g»W niso nič krivi, da i maji |(1 danes tudi takšno "g<*?P turistično zanimivost.■• ejse(J' Jakob Langus, sedanj1 P ^ nik sveta krajevne skup';' ^ je odločen: "Tej sramoti p p£((,r narediti konec. Mirkov sin ^ Finžgar je že med P"*'."1' tjtfe zahtevek, da Finžgarjevi g ^ {U. dobijo nazaj. Mislim, da d ^ di prava garancija, da " čas lahko ugotavljali, da s ^ drži pregovor, da gospodarj,vorjš-znaš že, ko prideš na če..."# A. Žalar "rte-pač Bre/JL' Turistično društvo Šenčur Iskanje novosti, izvirnosti. i. k1' Šenčur, aprila - "Nekako smo se naveličali vedno istih stVjrp§tvi smo na primer že osem zanimivih razstav, sodelujemo z ^ grdu-na prireditvah v Bohinju, na Kranjski noči, v Novigradu, bo- na raznih prireditvah v krajevni skupnosti. Vse to in *e J^Vij ti mo obdržali v programu za naprej, vendar iščemo ideje, z še kaj novega..." Turistih je pred občnim zborom .u' inUli & društva Šenčur, ki so ga imeli tn |e(t,š-den v petek, razlagal ob zakljU. ,reh sku' njega kuharskega tečaja ene od pin predsednik društva Peter v,°iskanJ;1 Ugotovitvam glede idej U» gre izvirnosti bi lahko pritrdili, tej' . tt okrog 250 članom društva, ki a • ,n 17 let, pohvala za številne dejav jevn' delo na turističnem področju Y . & skupnosti in širše. Prepričam * ,z-jim bo uspelo tudi pri iskanju > ^ ,et0> virnosti. Tako kot jim je na prn^ pfe" uspel drugi kuharski tečaj za pripravo peciva. Na P ■ dvema letoma za hitro pripravo kosil, enolončnic, ki g jetos pd tako vodila Zalka Ivanovič, je bilo manj kot 20 te^.n.^0 kar 54 in so se morale razdeliti kar v tri skupine. "Ve" rejvSem'j nje so pokazale in kar veliko "smo" se naučile; in to P -|e ti>i starih receptov. Za konec bomo članom na zboru pNP ^Q so 5 razstavo," je zadovoljna in prijetno presenečena hkra , ji oddolžile in zahvalile za tečaj, povedala Zalka. Qdrnl*. v Sicer pa ima društvo letos v programu oživitev P tiJvit^ razširitev članstva na novo naselje, vzdrževanje domai*^0g&$ table pred društvom z označenimi posebnosti in 7^n'štvj, pa jj tem delu občine, sodelovanje na prireditvah in 7. un0vili.tl\. srečanju gorenjskih turističnih delavcev... Radi bi 0 f3 znamenja v krajevni skupnosti. Pripravljajo pa tudi glednici. • A. Žalar Kar v treh skupinah je potekal letošnji kuharski tečaj !ftek, 12. aprila 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Tehnološki presežki Odpuščanje delavcev ni edina rešitev ^predel jeva nje tehnoloških presežkov v podjetjih, ki si zastavijo racionalizacijo poslovanja, ne po-eni nujno odpravljanje zaposlenih z delovnimi knjižicami na zavod za zaposlovanje. $kuDnVOr 1 aT''a " ^a seminarju, ki ga za kadrovske delavce slovenskih podjetij pripravlja stopki'»Z°!,.ra^eva'ni'1 centrov Slovenije, skušajo odgovorne ljudi v podjetjih seznaniti s po " ugotavljanja presežnih delavcev in zagotavljanja njihove materialne varnosti. Ce v podjet-J'H ugotovijo, da je zaposlenih preveč, to ne pomeni nujno, da se bodo odvečnih delavcev elegant-no resili z delovnimi knjižicami in napotilom na zavod za zaposlovanje. Pred tem skrajnim (in za «wvo dragim) ukrepom naj bi poiskali možnosti predčasne upokojitve, prezaposlitev v firmi ah ^»akem drugem podjetju, prekvalifikacijo, morda tudi z odpravninami in možnostjo kapitaliza-IJe de,ovnega mesta kje drugje, možnosti pa je še več. O njih te tini na strokovnih seminarjih J^rotaio razglabljajo člani strokovnih tea-^ in• kadrovski in vodilni delavci podjetij iz Ne «ey«nije. saj pri nas skorajda ni več podija, ki ne hi presežka zaposlČnih. i ne bi m »Zaradi raznih ekonomskih okoliščin smo prisiljeni zmanjševati število zaposlenih. tudi zaradi zgodovinskih posledic ekstenzivnega zaposlovanja in zaradi splošne gospodarske krize, zaradi k T česar se bo stanje ~* ■» brezposelnosti \ i °v0,1 '.ii je s sedanjih 7 odstotkov, do konca "u Povečalo na 14 do 16 odstotkov. V skup-°s" izobraževalnih centrov smo se odločili. tiradi sodelovanja med podjetji, ki ute-j^Jp imeti podobne težave glede ugotavljajo m reševanja kadrovskih presežkov, prire-I*™ seminar. V Iskri Tel so morali preživeti uc-M °ln° kvarijo in s° sc 'z n.Je veliko na-„'• smo tamkajšnje ljudi prosili, naj čin P°sre*l'ujeio svoje izkušnje. Na našo ini-Jr^°.so se odzvali in naredili program, ki Ilir P°sredujemo seminarskim skupinam. i so že za nami.« nam je motiv strokovne-;.'. se,nin;irja na temo presežki delavcev po-ij."' li'.inik Skupnosti izobraževalnih cen-v Slovenije Tine Kopač. Tehu da Uh-1 A/" ,cl ' krunili /XI rala io nehvaležno ledino. Že ""'/nske poli. >ocia; n° stanje v radovljiški občini Elizabeta Fon. sekretarka podjetja Iskra Tel: »Veliko kadrovskih delavcev se obrača na nas, ker vedo, da smo bili mi že lani v tej koži in uspešno izpeljali presežke. Že za Gorenjsko smo priredili nekaj seminarjev, to znanje skušamo \ skladu s prakso na željo drugih prenesti drugim. Poudarjamo reševanje presežkov, ne le Ugotavljanje, pač pa pravno utemeljeno in človeško reševanje. Pri nas nismo razdelili delovnih knjižic, pač pa poiskali druge možnosti za rešitev teh zagat, od predčasnih upokojitev, prekvalifikacij, prezaposlitev, pomoč pri individualnem reševanju z odpravninami, do tega. da so delavci vložili določena sredstva v nakup delovnih mest. zlasti izven Slovenije, jim našli ustrezne zaposlitve pri zasebnikih, v podjetjih, jih začasno prerazporedili na druga dela znotraj podjetja.« Marija Bitenc. vodja kadrovske službe v ljubljanskem Mede.vu: »Načeloma v našem podjetju Ugotavljamo, da se ^ utegnejo kmalu ,1, pojav iti kadrov ski ^ ■■, prese/ki. lani in P \ Sjk Hn letos smo precei " \ /manjšali število 1 V3! delav cev. in sicer osnovi upokojitev. Delavcev za ta korak lilo treba dosti motivirati: poleg ljudi, ki ■> izpolnjevali pogoje za upokojitev, smo ktivno delali na upokojevanju delovnih in- Tržiški zdravniki ni validov. pa predčasno. Se lani je bilo V podjetju zaposlenih 224 delavcev, decembra lani smo zmanjšali na 193. zdaj pa nas je že 178. V tem času smo ukinili tudi poslovalnici v Beogradu in Loznici. s skupaj zaposlenimi 9 delavci, ki so se na srečo zaposlili v zasebni firmi enega od naših bivših delavcev. Ugotavljanje tehnoloških presežkov je zelo boleča stvar, zlasti za majna podjetja, kjer to sloni na kadrov iku. v večjih podjetjih si namreč to odgovornost delijo kadrovski teami.« Renata Miklavčič. kadrovska delavka v Kokri Kranj: »Trenutno imamo nekaj zaposlenih že na čakanju na delo doma. V letne plane smo dali. da bi se zmanjšalo število zaposlenih za 20 odstotkov, in sicer v več fazah. Ta čas pripravljamo pravilnik, čakali smo na novele zakona, treba bo začeti. Zakaj sploh presežki: gospodarsko stanje v Kraniu. zmanjšala se je kupna moč prebivalstva, to se odraža pri našem uspehu, neka. eno. smo že ukinili (Kranjska (iora. Jesenice Bled. Metlika) zaposleni so na čakanju in moramo jih nekako rešiti.« Aleksander Zalar. vodja pravne službe v PA P Telema-tiki Ljubljana: »Pri prestrukturiranju proizvodnje prihaja tudi do presežkov delavcev, ukinjajo se zlasti manj zahtevna strokovna dela, poveča pa se vložek intelektualnega strokovnega dela. ker je potrebna višja kakovostna raven dela. V podjetju bomo skušali najti vse možne rešitve za naše ljudi: usposabljali jih bomo za višja, strokovno zahtevnejša dela. za starejše pa iskali možnosti za predčasno upokojitev ali kako drugo sporazumno rešitev, preden posežemo po skrajnem ukrepu.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler Gasijo najhujšo socialno stisko Zahtevamo le najnujnejšo opremo gram, kj 3' aPr"a ■ Tudi v radovljiški občini so izdelali socialni pro-11 stiSL: P?nuja okvirne rešitve, kako se zoperstaviti naraščajoči social-varstVeno° n.^m JOŽICA LLKAN, predsednica odbora za socialno-'''jšnieo '>0'','ko pn' občinskem izvršnem svetu ter direktorica tam-sa centra za socialno delo. čin, S?'.nemu Programu v oh-T;ikšen j,-10- da je presplošen. *°J«iowi „iali0' ker 'e večina Pri" P«, ludi r socialne politike. [^Publike anĆne mo0i' ' rokah Pri °5»tn* Ven ZaP°slovanja \ oko-U^ve -i ^a ^spodarjenja in a v r lkm tr«a delovne si-"^0v|Jiški občini bomo "les,, k. Pomanjkanje delovnih del enc «tpos ;>žitj 'j', k "Slu Sice^lj, eden od razlogov, da 0vanja ni videti kon-P°vehnem podjetju. J° za posredovanje »i ;-*«r n-i ; "il l/vršni svet.« n';"e 'Udi v nal0ga očinske so-s^Progr,m,PnhodnJem s°cial-''a-av"T v »'"vnem »gasil-'mi Pom,\k ' uličnimi soci- 111 POmoČi povečalo za od leta 1985 do lani Polovico. iS lestve Pti^oik« i, ^ur za Up S stečajem din., :> na le Pomoči še P0ra'ye Pritisk •ičenr-, '"' Pa ^a/e. U[S Sr se za kakih »r'{< Je ocenila Ni / i k toko u>% L^gačnim pa kazal Hi,. i-, r.socutlnov kl J"1 razdelimo la bi 15 od-Jožica merimo ci. Leta irstvene po-obeini. s,oven«ko plačo (5.657 dinarjev). oziroma 486 delavcev s povprečno plačo občine (4.931 dinarjev). 44 odstotkov vseh upravičencev v občini prejema po eno socialno pomoč. 43 odstotkov po dve. 12 odstotkov po tri in le odstotek jih ima štiri vrste socialnih pomoči. Letos bomo socialne pomoči še delili tako. kot smo vajeni, po sporazumu o socialnovar-stvenih pravicah iz prejšnjega desetletja, potem pa se bo to spremenilo. Sistem namreč temelji na delu, polni zaposlenosti, visokem deležu aktivnega prebivalstva, kar pa se nam zadnje čase močno spreminja. Socialni prejemki tudi niso odmerjeni v skladu z osebnimi dohodki, tako da imamo v mnogih primerih socialni nadomestila prebogata v primerjavi z osebnimi dohodki, ki jih prejemajo delavci. Denarna pomoč kot edini vir preživljanja denimo znaša 2.600 dinarjev, medtem koje zajamčena plača v podjetjih komaj nekaj Stotakov višja. Položaj prejemnikov socialnih pomoči se bo moral bolj uravnali s položajem onih. ki zaslužijo, kar je z ozirom na socialne stiske sicer videti zelo rtesoci-alno. glede gospodarskih možnosti pa povsem realno.« • D. Z. Žlebir Tržič, 9. aprila - Tržiški izvršni svet je ponovno obravnaval problematiko tržiškega zdravstva; pogoji zanj so se spremenili z novim Zakonom o zavodih, ko naj se vsa sredstva za delovanje zdravstva zbirajo v republiškem proračunu. S tem se je bistveno zmanjšal vpliv občine na odločanje o zadevah zdravstva, položaj zdravstvenega doma Tržič pa je zdaj bistveno težji, kajti vse težje uveljavlja svoje zahteve po sredstvih za normalno delo, posebej še, ko jih je zakon našel povsem iztrošene. Bo Tržič edina gorenjska občina brez rešilnega vozila? Kaj vse bi nujno potreboval tržiški zdravstveni dom. so zdravniki nanizali v zahtevku izvršnemu svetu že februarja, na zahtevo članov IS pa so na torkovi sejijsvoje probleme podrobneje obrazložili. Toliko let so glede na težko stanje tržiškega gospodarstva skušali tega kar najmanj obremenjevati, zato pa so zdaj njihovi problemi še bolj kritični. Hiša je potrebna kompletne obnove, saj od leta 1962 razen najnujnejših popravil in obnovljene strehe na njej ni bilo prav nič narejenega. Zdaj je treba preurediti urgentno ambulanto, popraviti centralno ogrevanje in obnovili dotrajane vodovodne instalacije ter prepleskati vsa okna in vrata. Veliko večji zahtevki pa so pri medicinski opremi, saj za nemoteno delo nujno potrebujejo vrsto aparatur v okulistični. ginekološki in urgentni ambulanti, v zobozdravstvu in laboratoriju, največja postavka v tem zahtevku pa je kombi reševalno vozilo. Tržič sicer ima reševalno vozilo, vendar premajhno, tako da vanj ni možno postaviti opreme za prvo pomoč in ni prostora, da bi bolnika na nujni vožnji spremljal zdravnik. Da bi si ga ob nujnih primerih izposojali od kranjskega zdravstvenga doma je brez smisla, kajti v nujnih primerih je treba ukrepati hitro. Vse skupaj bi stalo 2.349.000 dinarjev, s tem daje pri urgentni ambulanti upoštevana letos le izdelava načrtov za preureditev. Dr. Martinčič in dr. Tomazin sta poudarila, da je najcenejše Zdravljenje v zdravstvenem domu. zato se veliko bolj splača nalagati v zdravstvene domove kot v bolnipnice in tega se bodo morali v Tržiču zavedeti. Bolnišnično zdravljenje je silno drago (samo za enega pacienta so Tržičani lani morali plačati 60.000 DEM), zato naj se kar največ opravi doma: seveda pa mora zdravstveni dom biti primerno opremljen in mora imeti tudi svojo dežurno ambulanto, kar Tržič danes zelo pogreša. Skupne naložbe pri proračunskem finansiranju zdravstva so vprašljive, ker se navadno končajo kje na polovici, vsi ne poravnajo svojih deležev in ponavadi se zgodi, da prav male občine potegnejo najkrajši konec. Zato bo treba v prihodnje skrbeti in sprejeti smernice za skupne interese, da ludi Tržič dobi svoje pravo mesto v regiji, so si bili enotni na tej seji izvršnega sveta. Vsekakor pa bodo morali biti tržiški zdravstveni delavci pri uveljavljanju svojih potreb v okviru regije bolj odločni in zahtevni, za tekoče nujno finansiranje pa bodo sredstva dobili iz občinskega proračuna. • D. D. Planinski izlet na Vrsnik in Sivko Planinska sekcija pri društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje narave na izlet na Vrsnik in Sivko nad Žirmi. Pohod je del transverzale. Zbrali se bodo v četrtek, 18. aprila, ob 8.40 na avtobusni postaji v Kranju, od koder se bodo odpeljali v Škof jo Loko in ob 9.15 naprej v Žiri. Nezahtevne hoje na Vrsnik in Sivko je od tam za štiri ure in pol. Oprema naj bo lahka, planinska. Vračali se bodo Z rednim avtobusom iz Dobračeve-ga. Izlet bo vodil planinski vodnik Franc Ješe. - POMISEL Izza vrat kadrovske pisarne Ko smo se pred koncem minulega leta na z jeseniškimi socialnimi delavci pogovarjali o socialni varnosti za potencialne presežne delavce tamkajšnjih tovarn, so nam zagotavljali, da o konkretnih odvečnih delavcih še nič ne vedo in zatorej ludi programov zanje ne morejo izdelati. V tovarnah so namreč zgolj načelno govorili o morebitnih kadrovskih presežkih, tudi o številu odvečnih delavcev, ne pa o imenih, delavcih, družinah, kar bi bilo me-roda/no za socialne službe pri oblikovanju socialnih programov zanje. Tedaj smo bili prepričani, da v tovarnah pač hodijo okrog vrele kaše zato. da bi lažje disciplinirali zaposlene i:i da bi mednje radi zasejati malce zdrave bojazni za delovno mesto, pa da bi se nemara že na ta način deloma opravila negativna kadrovska selekcija tam, kjer je preveč zaposlenih. Nismo pa pomislili na strah in negotovost druge strani, ki je domala v enakem strahu kot delavci, ki se utegnejo znajti na spisku odvečnih. Obstaja sicer zakon, ponekod so tudi v kolektivne pogodbe vnesli določila, kako ravnati s presežno delovno silo. najbolj razsodni imajo izdelane tudi pravilnike, po katerih ugotavljajo kadrovski presežek. Toda tO so suhoparna pravna določila, ki se vrh vsega še neprestano spreminjajo in večinoma še nikjer nimajo praktičnega potrdila. Kjer imajo delavcev preveč, morajo izdelati programe reševanja presežkov, imeti morajo trdne strokovne dokaze, pa seveda tudi denar, če nimajo namena, da se jih otresejo na najcenejši možni način. Tudi človeškega faktorja pri zadevi ne moremo povsem odmisliti. Resda je pomanjkanje dela glavno merilo, po katerem se izdeluje lista odvečnih delavcev, spremlja pa ga še več drugih elementov, toda prizadeti z liste se bodo nedvomno spraševali: zakaj ravno jaz. ki sem v podjetju trideset let. ki vedno presegam normo, ki doma nimam nobene druge možnosti preživetja... V tovarnah z več tisoč zaposlenimi, kjer se odgovornost za zaposlene (in njihove družine) lahko porazdeli med več posameznikov v strokovnem tetami, je slednji problem gotovo manjši kot tam, kjer delovne knjižice deli en sam človek. Kdo bi torej zameril previdnost in bojazen.' # D. Z. Žlebir VESTI O boleznih srca in krvnem tlaku Člane Društva upokojencev Kranj in druge upokojence vabijo na zanimivo predavanje, ki bo v torek, 16. aprila, ob 17. uri, v prostorih društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Dr. Janez Remškar bo predaval o boleznih srca in o krvnem tlaku. Vstopnine ni. Upokojenci Bitenj in Žabnice Na razpis poldnevnega nakupovalnega i/leta na Koroško, ki ga je z.a upokojence Bitenj in Žabniće priredilo njihovo društvo v sredo. 10. aprila, seje prijavilo več upokojencev, kot jih lahko sprejme avtobus s 53 sedeži. Ker bi radi ustregli vsem in z izletniki napolnili še en avtobus, vabijo zainteresirane, da se prijavijo. Čimprej naj se prijavijo svojemu poverjeniku, da bodo lahko v najkrajšem času organizirali izlet na Koroško. Občni zbor cerkljanskih upokojencev Cerklje. 12. aprila - Jutri. 13. aprila, ob 16. uri organizira društvo upokojencev Cerklje redni letni občni zbor. Zbor društva, ki ima v osmih krajevnih skupnostih več kot 40(1 članov in zelo razgibano dejavnost, bo v dvorani zadružnega doma V Cerkljah. 190 .1. Kuhar Pomoč za samopomoč Radovljica. 12. aprila - Drevi ob 19.30 bo v radovljiškem /upnišču ustanovni občni zbor župnijske Karitas. Vabljeni so vsi. ki se želijo vključiti v dobrodelno (socialno) delo. in vsi. ki lahko pomoč nudijo ali potrebujejo. vas vabi na MOPED SH0W v nedeljo, 14.4.1991, ob 19.30 uri v dom krajanov v Preddvoru ter na nastop NEWSWING OUARTETA v soboto, 27. 4.1991, ob 19.30 uri v farni cerkvi v Preddvoru. Predprodaja vstopnic: trgovina Vencelj, tel. 45-645 in eno uro pred predstavama. ČISTI DOBIČEK JE NAMENJEN OBNOVI FARNE CERKVE V PREDDVORU! Hkrati vas skupaj s firmo Zadnikar vabimo na tridnevni izlet (od 25. do 28.4.) na Češko in sicer v Brno z okolico, za 500.00 din in 80 DEM. Dodatne informacije tel. 064/45-645. GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 12. aprila 1991 ODMEVI Kriminal in politika V 26. številki Gorenjskega glasa, z dne 2. 4. 1991, je bilo v Odmevih objavljeno pismo z naslovom Kriminal in politika, ki so ga podpisali Branko Terglav, Janez Potočnik in Anton Langer-holc. Navedeni podpisniki v objavljenem pismu polemizirajo o ustreznosti kandidatke Darinke Zalaznik za delovno mesto javne pravobranilke Gorenjske. Med drugim se dotikajo njene vloge v razreševanju tako imenovane davčne afere v Kranju leta 1986, v kontekstu posledic pa navajajo, »da naj bi ostalim na vse mogoče načine onemogočali zaposlitev preko takratnega šefa Gorenjske komunistične partije Borisa Bavdka in njegovih satelitov in prav težko bi jo tudi dobili, če se ne bi »sesuli.« Citirane trditve o moji vlogi so neutemeljene, absurdne. Seveda podpisniki ne navajajo argumentov, zadošča jim blatenje. No, časi so pač takšni, da je takšno početje konjunkturno. Pa tudi stari Latinci so že poznali pregovor: »Kar obrekuj, nekaj bo že ostalo.« Je pa interesantno, kako se skuša diskvalificirati Darinka Zalaznik. Z vpletanjem Zveze komunistov in mene osebno (morda je zanimivo, da so nekateri udeleženci zahtevali posredovanje takratnih družbenopolitičnih organizacij, tudi Zveze komunistov, da pa so takrat sicer vedeli za njen pravi naziv in niso pisarili o komunistični partiji) je pač potrebno diskvalijikaciji Darinke Zalaznik dati zadostni politični naboj, ki bi jo onemogočil pri njeni kandidaturi. Če so podpisniki pisma res doživeli neupravičena ravnanja, morda tudi obdolžitve, bi morali iz lastne izkušnje vedeti, kakšen pomen imajo neresnice, kot jih sami ra-znašajo o podpisanem. Ali pa gre za znano preobrazbo, v kateri tisti, ki se najbrž počutijo kot žrtve, poskušajo postati rablji? Moralnost takšnega početja pa bodo že presodili bralci sami. Kranj, 4. 3. 1991 Boris Bavdek Odziv na Izjavo regionalnega odbora SKD Gorenjski glas, 5. 4. 1991 Na zadnji seji republiške skupščine sta dve stranki - socialdemokratska in liberalna - dali republiški skupščini pobudo za takojšnjo osamosvojitev Repu- blike Slovenije. Republiška skupščina je razpravo uvrstila na dnevni red, odločanje o pobudi pa je odložila do priprave ustreznih gradiv. Pobudo smo utemeljili z dejstvom, da tako politični kot gospodarski položaj zahtevata nagle in odločne ukrepe: -pred zamenjavo predsednika SFRJ 15. 5. 1991 (Jovič / Mesič) bo prihajalo do hudih zaostritev v Jugoslaviji. Povedano naravnost - »srboslovanarji« v JLA in izven nje bodo storili vse, da do zamenjave ne bi prišlo. Opozarjamo, da se je samo dan po vložitvi naše pobude, skoraj bi dejali kot odgovor tistim, ki so ji nasprotovali, zgodil krvavi poboj na Plitvicah. - Jugoslavija nas - zaradi naše neodločnosti in počasnosti - neusmiljeno izčrpava. Vrstijo se vdori v monetarni sistem (Srbija, Črna Gora in celo Hrvaška), zveza tiska denar za svojo administracijo in JLA, plačujemo -posredno - pa mi. Medstrankarski dogovor in zakon o plebiscitu seveda določata le skrajni rok za pridobitev suverenosti. Zato pobuda v ničemer ne predstavlja kršitve medstrankarskega dogovora in zakona o plebiscitu, nasprotno - je povsem v skladu z določilom, da mora Slovenija pridobiti nazaj vse pristojnosti, prenesene na zvezo najkasneje do 23. junija 1991. Posebej želimo poudariti, da naši stranki ne nasprotujeta po- LETOVANJA 91 ŽE V PRODAJI potovalna ***** agencija ALPETOUR ALT UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO 7 dni: STRUNJAN, LANTERNA, PULA, SELCE, LOŠINJ, PAG, MURTER, ZADAR, VODICE, 7 dni: KRIŽARJENJA PO JADRANU 8 dni: ŠPANIJA Informacije in prijave: Poslovalnice KRANJ 064/211-083 ŠKOFJA LOKA 064/621-755 RADOVLJICA 064/74-621 TRŽIČ 064/52-370 govorom o sodelovanju s sosedi, umikom JLA in drugem, a smo mnenja, da bo v pogajanjih Slovenije bistveno uspešnejša, če bo že dokazala, da zna živeti kot samostojna država. Bojimo se, da je pot, ponujena v Izjavi regionalnega odbora SKD - razglasiti suverenost, ko (če) pride do nasilja v Sloveniji, hudo zgrešena. Taka pot pomeni izpostavljanje državljanov Slovenije nevarnosti nasilja. Po našem mnenju je razglašati suvere- nost takrat, ko so na ulicah tanki, prepozno, in če to stori izro-pana in gospodarsko uničena Slovenija, pa je to najboljša pot v papirnato suverenost. Pozivamo članek SKD, da upoštevajoč naše argumente, ponovno pretehtajo svojo odločitev in se nam pridružijo v pobudi. Nam gre za Slovenijo! Za SDSS Branko Grims Za LS Vitomir Gros it \r .«in KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 MIKA KAVA CCS >r\i >co cd cd O cd co O O g" co 3 93 o 3 <<. CO' okus in aroma vaših želja o5' DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Alojzij Žibert 29 Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka na drugo svetovno vojno v letih 1941 1945. Vojaki, ki so bili doma s kmetov, so to še bolj občutili in bili s slehernim dnem polni novih, daljnih čustev. Oči so jim postajale sanjave in neprestano nekam strmeče. Iz vseh strani je vigredna vlaga parila nemirno kmečko kri. Podplati, žejni rose in sveže zemlje, so jih začeli žgati, noge v čevljih so otekale, velike dlani so se same od sebe odpirale in širile, kot bi hotele nasipati se-menje spomladi. In nekega jutra so domači prinesli v hišo, kjer smo bivali, šopke teloha, zvončkov in drugih spomladanskih rož. Ob tem prvem cvetju so naši koraki postali tihi in svečani kakor v rerkvi. Pomlad je bila tu... Neko jutro je oddelek korakal skozi gozd. Pod drevjem je bilo že odtajano, le tu pa tam so na jasah ležali okrogli hlebi zmrzlega snega. Skozi grmovje je puhtela meglena vlaga. Gozd je bil tako tih, da so čete slišale v gozd svoj lastni odmev. Tedaj pa je zakukala kukavica. Vsi smo prisluhnili, vse je pridržalo sapo in štelo: Ena, dve... Samo dvakrat? To pomeni, da nas bo v dveh letih pobralo. Drugi so trdili, da bo še dve leti trajala vojska. Oficirji pa so nas zmerjali: »Vedno kvasite neumnosti. Sedaj pa o tej posrani ptici!« Ptica pa je kukala in ni slutila, da je s svojim klicem prek sto ljudi spravila v slabo voljo in razburjenje. Spomin na zimo Veseli smo bili, da je bil že enkrat konec te strašne ukrajinske zime, kakršnih pri nas nismo vajeni. Kot ledene igle nas je vse te mesece zbadal mraz v lice, poleg tega pa je še stalno vlekel ledeno-mrzli veter. Z odkritim obrazom se po vetru sploh ni dalo hoditi in prav to nas je na begu še najbolj oviralo. Na licih so se nam pojavljale zmrzline, kakor beli tolarji. Koža je postala mrtva in zmrzla. Zavijali smo obraz v cunje, kakršne je pač kdo imeli pri roki. Najslabše v tem času pa je bilo za noge. Teh sploh ni bilo mogoče zagreti. Posebej slabo se je godilo onim, ki so imeli premajhne čevlje ali škornje, seveda v prej opisanih primerih tudi meni, ko sem moral v tem silnem mrazu bos nazaj. Izvedeli smo, da so morali to zimo zopet več kot petnajst tisočem amputirati ozeble ude zaradi mraza. Pogosto so me spraševali domačini, ko sem bil na straži: »Vašim nogam njet holodno?« »Očem holodno,« sem odgovarjal. »A čto sdelat; ničego nepo-delaješ!« Ob neki priložnosti sem prišel v hišo, kjer je starec krpal škornje. Poprosil meje, če mu dam »tobačku«, mi popravi in da strgane »valjenke«. Obljubil sem mu tobaka in ženi kruha, pa sem tako postal lastnik valjenk - klobučevinastih škornjev, ki so mi takrat prišle zelo prav posebej še na straži. Seveda pa za na pot niso bile uporabne. Reševanje ponesrečencev v LVovu Komaj sem se ustalil v svoji novi začasni enoti v kraju Krasna, ko je naenkrat odjeknila nekje v daljavi silna eksplozija, da se je stresla zemlja. Za prvo je sledilo še nekaj eksplozij enakih jakosti. Bili smo prepričani, da mesto L'vov bombardirajo ruski bombniki, kajti v mestu je bilo precej vojaštva. Komaj nekaj minut za eksplozijami smo že imeli preplah. Zbrati smo se morali nemudoma na zbornem mestu. Prišli so tovornjaki in nas odpeljali v L'vov. Ze ob prihodu v mesto smo videli strahotno razdejanf- ^ tllj, Nekdanje moderne stavbe železniške postaje ni "l \ L na *f I so bile porušene tudi vse okoliške hiše. Povedali so nam.' ■>.. ^ )< lezniški postaji stal tovorni vlak, poln topovske municiji-razneslo. Zgodilo pa se je menda vse to čisto po na )uP.e\ en ravno pripeljal na pokrito železniško postajo, ko je P-^tolj^. ruski avion, mi smo mu rekli zaradi njegovega delovanja m valni stroj (Neemaschine) ali UVD vom Dienst ali pa taj0 je f Ta je streljal s strojnico po mestu. Tudi na železniško P05 ' jri'P^u stil kratek rafal. Ena izmed krogel je razneslo enega ' arne'*nl Moč eksplozij je bila tako strahotna, da so dobili kolesa p vagonov celo sredi mesta. Naša dolžnost je bila reševanje prebivalcev. Vojno :^tljeni'e"' ekipe so takoj postavile poljske bolnišnice, da so la"*0 -ido*e'l nudili potrebno pomoč. Mi pa smo prekopavali porušen reševali preživele. Oficirji so nas priganjali, ranjenci Pa..rUSk.e ^ Mi sami smo hiteli, kolikor seje dalo. V pomoč smo dom ne uejtnike iz bližnjega ujetniškega taborišča! Posledice eksplozije so bile obupne. Trupla so ^f^^jh s^", največ pa seveda okrog železniške postaje. V grozno zv ^gnjA? pinah so ležala po travi in po pločnikih. Temno rdeča - j 2(J$ , tleh so kazala, kje je kdo izkrvavel. Sem in tja je krvava-la na tlak čudne oblike, kazoč, da so nekateri v smrtne/* ic(Ji f rešitev. Nekdanja veleblagovnica je bila sedaj veletnm^^^ tak tudi železniška postaja. Bližnje hiše ob ulicahi_ok^Ze s0 stfj^ postaje so bile zravnane z zemljo. Odtrgane roke in n0^etaviiH r šale s sadjem in blatom. Razpadajoča trupla so ze o muh, nepokopana trupla so zaudarjala. , „ kiJ«>XrafSandi Čufar iz Železnikov spada med najmlajšo generacijo %?%s™/^"f™ *«dnja leta se veliko udeležuje fotografskih natečajev in razstav v Slovenji in le«H Kumikove hiše v Tržiču se je pred kratkim predstavil s prvo samostojno fotograf sko ra. Urednikova beseda Na temo kulture in civilizacije v Snovanjih, ki so zaradi pomanjkanja prostora tokrat le na treh straneh, razmišlja Mateja Jagodic. Franc Kri-žnar se je pogovarjal s slovenskim skladateljem in Škofjeločanom Marijanom Gabrijelčičem, Tomaž Kukavica in Edo Torkar pa ocenjujeta lutkovne prireditve in izid pesniške zbirke. Nostalgična refleksija seva iz dveh pesmi Martina Kadivca. Fotografiji za Snovanja je prispeval fotograf Sandi Čufar. Le a Mencinger Mateja Jagodic Kultura in /ali civilizacija •St n °n Grki so v svoji mitologiji »preskok« človeštva iz jure v civilizacijo ponazorili z likom Prometeja; z se pojavi oseba »kulturnega junaka«, ki je antro-Sv°^0ni' Panikom, filozofom... še posebej pri srcu; ob p() Qnil! easov je namreč prinesel ljudem ogenj, ki je v0>nem[ bistveno prednost za človekov obstoj in njego-vilizacijo. Prometej je postal s tem, ko je podaril 'er e*in ^ °8nJa' nJih°v učitelj vsega znanja in veščin J1" tako dvigal iz zaostalosti. Si 0ner.Pa je vsako resno ukvarjanje z Z°z,ClJo natura / kultura Sizifovo niožno je le kot pregled poj-ro anJ »narave« v zgodovini ev-ve<< • misli- Koncipiranje »nara-(j0v.Je vedno že posredovano z zgo-niQ 'no civilizacije, zato si je tudi ne ga m'sliti izven zgodovinske-nwC!v,lizacijskega) konteksta. Poni e ske konotacije so se v zgodovino ^ Pske misli spreminjale sklad-vanv njenirn razvojem in premestit-?em' aspekta (idealizem, materiali-bomo ZnotraJ teSa razvoja; zato se snler°1v Pričujočem prispevku preu-Civilij^"? ra*rnerje med kulturo in ri i^ltu.rol°giji kot znanosti o kultu-varja nJ.enem razvoju obstajata dve kuituntl. Postavitve razmerja med retikjr? ln ?'v^>zacijo: nekateri teo-2acija ina >>kultura« in »civili-drup; • Uporan,JaJo sinonimno, spet jo. j Ju Pomensko med seboj loči-% A *?JCu'tura je latinskega izvora pomenu »gojenje, sPošP uoa '2ra2 p^jf«): enako velja tudi t -Via« f ju •zraz v2go-CU,tUs<< v ^Ja' obdelovanje, izobrazba In . Je ^s<7 y1V,llzaciJa, ki izhaja iz »civili-lost in ^l1"^™ »vljudnost, uglajene etirn0P'ernenitenje»; nekateri pa •is« v 0|°ško naslanjajo na »civile,/ Po™en u »mesten, državen«, ^•tura Putudi »vljuden...«. Pojem Po oh'Se Je začel š'rše uporabljati Cn. ah,1 >>zgodovine kulture« J. termin nga L 1782' znanstveni !>a .Pd Je Postal z delom »Primi-Tv,oria i!Ura<< (187)) Edvvarda B. ' kl ga je v prvih dveh po- glavjih postavil za izhodišče nove znanosti - kulturologije. Besedo civilizacija pa so prvi začeli uporabljati francoski razsvetljenci v 18. stoletju za poimenovanje tiste (kulturne) vsebine, ki je bila nasprotna srednjeveškemu fevdalnemu izročilu, čeprav je bil glagol civilizirati v uporabi že od Montaignea dalje. Edvvard B. Tylor je poistovetil izraza: »Kultura ali civilizacija, če jo razumemo v njenem širokem etnografskem pomenu, je tista kompleksna celota, ki zajema znanja, verske predstave, umetnosti, nravi, pravo, navade in vsakršne vrste sposobnosti in stalne dejavnosti, ki si jih človek pridobi kot član družbe.« V Nemčiji pa se je utrdilo razlikovanje vsebine teh dveh terminov, tako da v »civilizacijo« spadajo produkti tehnike in znanosti - kar je po svoji naravi kvantitativno; kulturo pa tvorijo umetnost, književnost, filozofija, morala in pravo - produkti ustvarjalnosti. Civilizacijo razumemo kot kompleksno celoto, ki je nastala s procesom racionalizacije sveta in človeka - je torej z znanostjo in tehniko posredovani predmetni svet, ki ga je človek najprej ustvarjal iz nuje svojih potreb: je torej eksistencialna predpostavka človeške družbe tako časovno kot vzročno. Vendar pa je v nadaljnjem zgodovinskem razvoju človeške družbe prišlo do stanja, ko civilizacija človeške potrebe v večini primerov pravzaprav šele ustvari, nikakor pa da bi obstajale že pred njo in njenimi dobrinami. Očitno je torej, da je pač precejšen del civilizacije tak, da pravzaprav ne ustreza nobeni jasni, razvidni in obči človeški potrebi. V svoji današnji kompleksnosti se torej civilizacija vedno bolj ustvarja in spreminja sama iz sebe po svojih lastnih, imanentnih, od človeka bolj ali manj neodvisnih zakonih, tako da postaja »civilizacijsko dogajanje« vse bolj kontra-produktivno. Kot takšna pa je človeška civilizacija primer negotove in nenehno na robu svojega razpada gibajoča se struktura; s tem pa je tudi že nakazana vloga kulture v gibanju in spreminjanju civilizacije. S svojimi storitvami mora kultura seči v osrčje civilizacije, da bi tako civilizacijska struktura kot iz svojega središča začutila smisel, ki jo napolnjuje. Kultura torej daje smer posameznim elementom civilizacije in jih vzdržuje v ravnotežju; kot taka pa zajema vse vrste religij, umetnosti, filozofij in znanosti. Vendar pa je spreminjanje civilizacije dolgotrajen proces, ki se najprej prične s formiranjem novega svetovnega nazora in vrednot. Vloga kulture ob današnji alarmantni preobremenjenosti okolja je predvsem v razvoju kritične zavesti o tehnologiji in znanosti ter iskanju nove vsebine pojmov »bogastvo«, »rast«, »napredek«... Zaključimo: da pa bi kultura lahko izpolnila svojo vlogo veziva civilizacijskih elementov, se mora najprej sama zavestno spremeniti tako, da bo za lastno osnovo sprejela izkustvo ekološke zavesti kot predpogoj za izdelavo nove paradigme človeške civilizacije. Poglavitni viri: Eduard Kale: Povijest civilizacija: Školska knjiga - Zagreb. 1981. Eseji o kulturi: ČZ. Ljubljana. 1981 Hubert Požarnik: Alternative, poti in stranpoti razvoja: Ljubljana, 1985. Martin Kadivec Zamolčane legende Vodnjak na Štruklje v i ježi pod strešno senco spominja na Kvedrovo jaso, s smrekami ograjeno, na golobnjak nad podom pri starem očetu, na šimle in prame v hlevu, kritem z bobrovcem, na farovško kuharico, prababico po očetu, na studenec, ki s pečine na Miljah curi v Kokro, na listnice mula tke, naličene z orientalno rdečo. Na Štrukljeviježi, H. avgusta 1990 16 Včasih kot da si zadet, kot ubit. Oblajan. Razcejran oblak. Brez volje v glavi. Brez duše v srcu. V navezi prostak-bedak-siromak. Slive se višnjeve gugljejo. Gozdovi vpolbarvah izgubljajo v dalji. Gčiprazne. Nič se ne gane. Sapa težja in težja. Komaj ravnotežje love nepredvidljivi misli lahkomiselnisplavarji. Kot da ti je sosed besedo zabodel v hrbet. Odmikajo se obrežja. Si hladilnik'.'Smučar. Razbeljena peč. Navzven, navznoter zavihana reč9 Na Štrukljevi ježi, 7. septembra 1990 GLAS 12. STRAN Tomaž Kukovica Srečanje gorenjskih lutkovnih skupin: Med tipanjem SNOVANJA Petek, 12. aprila 1991 in odsotnostjo strokovnosti Srečanje gorenjskih lutkarjev, kije potekalo 2. aprila v Radovljici, je bil še en poraz kulture. Vsebina poloma festivala je bila sklenjena v verigo napak od slabe organizacije ZKO, preko sumljivega izbora predstav, do pomanjkanja strokovnosti; organizatorjem je bilo malo mar za občinstvo, selektorjev izbor iracionalen, strokovnjaki pa so vso klavrno vegetiranje hvalili in hvalili... Antikulturna politika Zaplet te drame je imel svoj začetek v izboru letošnjega gorenjskega selektorja, režiserja Matije Milčinskega. Začuda je Milčinski na sklepno dogajanje, natančneje, na regijsko srečanje lutkovnih skupin uvrstil le šest igric: "Malo čarovnico" v izvedbi OŠ Podlubnik iz Škofje Loke, "Rdečo kapico" Cveta Severja, "Kljukčeve dogodivščine" lutkovne skupine Gledališča T. Čufar z Jesenic, "Kako sta se kužek in muca igrala" ter "Oči siromakov" Lutk čez cesto in "Čenčo" skupine Tri. Kot razlog svojega izbora je selektor navedel prikaz široke palete iskanj v teatru lutk. ZKO je za mesto dogodka določil Radovljico: prizorišče, kjer naj bi se lutke zgodile gledalcem, je bilo trojno; glavno prizorišče - tesna knjižnica A. T. Linharta, in stranska OŠ Ljubno in Mošnje. Logika, zaradi katere je bilo prizorišče manifestiranja lutkovnih "mojstrov" deljeno, je odraz prizadevnosti ZKO, da bi prikazala čarobnost lutke Radovljici tudi bolj oddaljenim otrokom. Human prijem ZKO na videz ni slab, a v resnici kaže neiz-najdljivost te organizacije: ZKO, namesto da bi poslala vabila vsem vrtcem in osnovnim šolam za ogled festivala, jim zaračunal vstopnino (ali ne), jih tako vpeljal v vzgojni proces seznanjanja z domovi in področji kulture, ter napravil uslugo velikemu številu gledalcem, je organiziral ves veseli direndaj v majhnih, vročih in odročnih krajih, ki so sprejeli malo gledalcev. Izgleda, da je ZKO po godu, če nimajo od prireditve profita, če predstave, razen lutkovnih en-tuziastov, vidi le še peščica otrok. Tako ravnanje postavi lutkovni teater, ki se poskuša odlepiti iz margine, zopet nazaj, ob steno. Hkrati je nepripravljenost ZKO odposlati nekaj dopisov, vabil, indikator, da je zveza kulturnih organizacij, iz videnega in navedenega sklepajoč, protikultur-na institucija. Mar je naloga tega telesa samo trošiti državni denar navkljub možnostim, ki jih imajo za dodatni zaslužek? Klani in kuhinja: slabo kosilo Naslednji manko srečanja, vsebinski manko, če je organizacija formalni, je bil ogled "široke palete iskanj" v lutkovnem teatru, ki nam ga je določil selektor: brez dlake na jeziku se bomo dotaknili vladavine klanov, celih lutkovnih dinastij, ki so začinile to neokusno jed. Za nastavek se lahko vprašamo, kakšno povezavo, če je o njej sploh mogoče govoriti, ima izbor selektorja s klani. Ko že govorimo o klanih, dinastijah v deželi tej, nekako še vedno, kar je videti na vsakem koraku, prevladuje miselnost, da so talenti prirojeni. Če je oče mizar, se ve, da bodo sinovi nemara pravtako. Lutkovni teater tu ni izjema; le tri predstave: "Mala čarovnica", "Rdeča kapica" in "Kljukčeve dogodivščine", torej polovica, niso klanovskega porekla. Ostale tri so trdnih sorodstvenih in poslovnih vezi, ki izvirajo iz šole Lutk čez cesto: v "Kužku in muci" nastopata oče kot režiser in sin v vlogi igralca; v "Čenči" učenke velikega učitelja, bivše članice LČC; v "Očeh siromakov" hči igralke iz skupine Tri. Piko na i pa predstavlja tudi dejstvo, da je republiški selektor Uroš Trefalt učenec duhovnega vodje LČC Vladi-mirja Roossa. Konec koncev bi se dalo sklepati tudi o povezavi, simpatiji Milčinskega do teatra LČC, saj je nerazumljiva, nelogična njegova odločitev, da na srečanje vključi tudi predstavo s področja izraznega plesa -"Oči siromakov", ki je le za nekaj minutk uporabljala vrečasti lutki; in ker je bila izbrana za nastop v Radovljici, je okrnila prireditev za dve igri, pravi lutkovni igri: "Pavliha" Lutkovnega gledališča Kranj, in "Kako je krtek dobil vrečo" Čačk. Prav slednji dve sta vsebinsko, glede na bedo lutkovne ekspresije, ki je bila predstavljena na festivalu, zaslužili nastop. Posledica vseh kuhanj, uporabe raznih sumljivih začimb, je bilo sumljivo kosilo, ki nam je bilo servirano ob gledanju klanovskih iger. Amaterizem profesionalcev No, sedaj, ko smo prišli z vsemi zakulisnimi zgodbami in podobno šaro vsaj približno do konca, preidimo in medisa res. Prva predstava, ki smo jo videli na OŠ Ljubno, je bila velik up, da polomijada sploh ne bo strašna: "Mala čarovnica" je pokazala vsebinski kon- cept, del, ki je bil pri skoraj vseh ostalih predstavah najbolj šepav. Čeprav je bila njihova scena, torej forma, dokaj borna, saj vemo, da šole nimajo veliko denarja, s katerim bi si kupili bohotno rekviziterijo, pa je bil poskus in igra te edine amaterske skupine na festivalu, zelo obetaven. Cveto Sever je z "Rdečo kapico" popolnoma zasenčil, tako z animacijo kot s sceno* vse tekmece, ki mu zares niso segli do kolena, "Kljukec" iz LSTTČ Jesenice je tako pretiraval s kontaktiranjem z otroki, da je bil klimaks po desetih minutah na vrhuncu, nato pa se je tempo porazgubil. Poleg dramaturškega loka, ki jim je, nepo-stopno, kot je bil izpeljan, predstavo skopil, je bila tudi scena maksimalno borna. Igra niti ni bila slaba. Izmed klanovskih predstav je izstopala "Čenča": zanimiva je predvsem ideja predstave, ki gledalcu poskuša prikazati "halucinacije" malega otroka, ki se mu med igranjem zabriše meja med realnostjo in fantazijo. Prikaz "halucinacije" je bil paša za oči, toda večjih gledalcev, saj mali o abstrakciji, kot bitja konkretnih stvari, vedo bolj malo. "Kužek in muca" kot predstava ne dosegata nič slabše ravni, če ju primerjamo z igranjem otrok v peskovniku. Gre za predstavo, ki si kot "Oči siromakov", ni zaslužila nastopa. "Siromaki" kot predstava izraznega plesa ni v polju področja lutkarstva, zato o njih v tem sklopu ni kaj dodati. Vrh lutkovne kolobocije je bila okrogla miza: Uroš Trefalt je bil do "svojih" prizanesljiv, ostalim pa je očital ali nepomembne, nebistvene stvari ali stvari, ki jih niso mogli izvesti zaradi finančnih zagat. Zanimiva je predvsem vključitev slovenske ZKO, ki za svoje kadre razen "blagih kritik z milim prizvokom" ni sposobna ob razpolaganju z eksperti "za dviganje prahu, kjer ni treba", organizirati niti šole ali seminarja. Vse samo ostaja pri besedah. Brž, ko so se mnenja začela konfrontirati, so kranjski "lutkarji" izrekli kritiko kritikom: začuda jih vse moti, od tega kdo, kako in kaj piše, a argumentov niso mogli posredovati. Nova slovenska kritika (Zupančič, Stefančič jr., Crnko-vič, Berger, Kukovica, Zadni-kar, Babačič,...) je s tem, ko je postavila kritiko na nove temelje s strokovnim pristopom, in se s tem po predvojnem obdobju ponovno pojavila, je takoj postala trn v peti do prej samo v višave kovanim umetnikom. Tudi v Kranju je tako: dokler lutkarjev nihče ni dregnil, so lahko svoji nizki umetniški ravni rekli - sveta umetnost. A kakšni umetniki so ti lutkarji, če jim Trefalt kot selektor po dvajsetih letih igranja, režiranja, dela na področju, kot glavni očitek v brk pove, da bi radi le igrali, da jih zanima le forma, kaj pa naj igrajo, kaj naj bi bila vsebina njihove igre, jim je spanj* vas. O tem problemu smo Kr; tiki že zdavnaj opozarja' igralce, a le redki izmed njm so "kritiško pismeni". Prisotnost kritike je nujnost, da se igralci ne bi osmraan. pri tem pa si umišljah, da oi jo: če imajo igralci slab 0W tek ob svoji neambiciozno*. samozadostnosti z malim. J nujno, da jih nekdo kot vaip biča pri vseh njihovih nap kah z željo, da se bo kdo med njih na kraju prebil iz okovov. Kritiki si svojo strokovnost pridobivamo skozi državne n stitucije, fakultete, medtem * množica lutkarjev in ZKy . so zmožni napraviti vsaj mesečne šole, kurza za I u vno igro, režijo... Večl"alna ja družboslovno neizobrazc in konec koncev brez 'aku ne ne izobrazbe, saj lutk°Vne akademije ni ne v Sloveniji' v Jugoslaviji. In potem se karji brez fakultet, brez zi nja, po dvajsetletnem med katerim se še vedno 1 . naučili, da pri računanju bolj pomemben stilski W števil od pravilnega rezu ^ samega, sprašujejo, za ^ra. razumejo kritik. Tudi za nje kritik je potrebno zn ^ ki ga ne bo poslal sv. j. temveč si ga bo treba p" ]u. ti. Tako je tudi z režijsko'' ^ tkovno teorijo. Brez teorij dobre prakse, čista pr**** daje rezultate, ki jih zrem In kaj je nauk vsega izrfSu ga? Vsaka kritika naslovu^, izreče alternativo; kdor ^ ^ ko zna brati, si jo bo.vz kcjor cu in popravil napačno,^ ^ ne, bo užaljen. A ve.-užaljenih, malo razsodnin-rej, lutkarji, ZKO - ne bo" sužnji lastne zaslepljenost'- SANDI C U FAR: POLŽA Edo Torkar Igra življenja med nebom in zemljo Jeseniški pesnik in pisatelj Tomaž Iskra se je odločil, da bo v svojih najlepših (srednjih) letih kronal svoja dvajsetletna literarna prizadevanja tudi z izdajo lastne knjige. Pravzaprav je obelodanil kar poldrugo knjigo: prispeval je polovični delež h knjigi črtic Igra življenja (druga polovica je delo Ladislava Čr-nologarja), kmalu nato pa je sledil tudi izbor njegove poezije v knjigi Med nebom in zemljo. Obe knjigi sta v prvih mesecih letošnjega leta izšli v samozaložbi na Jesenicah, v 400 oz. 300 izvodih. Ustavimo se najprej pri prvi knjigi. Čeprav je našemu bralskemu občinstvu ime Ladislava Črnologarja bolj znano, saj njegova knjižna bera šteje že kar nekaj naslovov pri založbi Kmečkega glasa in Književne zadruge Jesenice - pa se zdi, da je v Igri življenja Tomaž Iskra zastopan s kvalitetno bclj izenačenim in pretehtanim izborom. Sedem črtic, ki jih lahko preberemo v knjigi, predstavlja cvetober Tomaževega proznega pisanja od 1. 1977 naprej, ko je precej prahu vzdi-govala njegova romaneskna nadaljevanka Mesečniki, ki je izhajala v Mladini. Tomaževe črtice v Igri življenja odlikuje tematska in žanrska raznovrstnost (vrstijo se eseji, humoreske, spominski zapisi, lirične meditacije in celo znanstvena fantastika...), pristnost čustvovanja in neposrednost izraza. Pisec nam je pripravil okusen literarni koktejl, v katerem so po izvirnem receptu zamešani sentiment, humor in ironija, tako da se lahko do solz nasmeje-mo (»Piknik v Završnici«) ali pa smo do solz ganjeni (»O ata, če bi še živel.«) - ali pa samo preprosto uživamo ob branju dobro napisane zgodbe, kakršna je npr. »Klic«. Pesniška zbirka Med nebom in zemljo pa nas kar malo razočara. Marsikomu se bo zataknilo v grlu že spremno besedilo na zavihku, ki ga je Tomaž napisal kar sam. Samohvale ni ne konca ne kraja: kako da sta ga v Sarajevu snemala radio in televizija in so mu ploskali celo univerzitetni profesorji, sploh pa da je bilo občinstvo čisto očarano; pa da ga nekateri primerjajo celo s Prevertom in Bu-kovvskim, s katerim da ima veliko skupnega, najbolj pa ljubezen do žensk; kako mu verze prišepetujejo Byron, Goethe in Prešeren in se zato boji, da bi utegnil prekositi celo samega Shakespeara. Uporaben pa se zdi Tomažev recept za dobro pesem: »Najprej popij šilce žganega, potem pokadi havanko, zatem takoj zlij tri čase šampanjca po grlu, za tri minute se zaglej v najlepšo gimnazijko, tri dni in tri noči prespi z najdražjo žensko srednjih let, potem pa ob štirih zjutraj, če te ne boli preveč glava, primi za pero. Ne bruhaj v pisalni stroj!« Očitno pa se Tomaž tega recepta ne drži, saj le manjši del njegovih pesemskih tekstov-zasluži ime pesem, (npr. Pomladne sanje, Bela kava, Miza pesnika, Rekli so mi, En smrkav dan, Pesnik, Blod-nik. Če me boš rada imela, Čas vampirjev, Jelša...) - v glavnem pa gie za v pesem-sko posodo stlačena (neizvirna) razmišljanja na poljubne teme iz ekologije, družbene morale in socialne problematike. V plus pa mu je šteti, da zna zadeti žebljico na glavico tudi s kakšno krepko: ... Besed s črko p je malo morje. Pijavke pijejo pesnikom psi potencial. Pijavke pazijo pesnike podnevi in ponoči. Pijavke praznijo pesnikom pamet. Pijavke so kot ženska rodila: po potrebi se širijo in stisnejo kakor pač trenutno zabteva položaj celovitega stanja organa... (Čas vampirjev) m DO111 Takšni prebliski nam v ^ gajo predihati knjigo' gn ca sicer bi jo ^J&*P* v steno in zakleli - »£' ^ taka poezija!« m. n taka poezija:« ga nam preprečuje, da t, storimo: nekakšna s^ , čna preproščina - s neposrednost, s slTli presijane domala vse \ n,K zbirki in se je tudi sam zaveda, ko pise- pesnik je velik velik nedolžen otrok- To je očitno najvecj< ^ ta literarnega P'§*fživlje^ ža Iskre, ki je v Ig" fao £ podprta tudi z.^"^ jo, v pesmih M*> zemljo pa le tu i AVTO SOLA ZSAM Škofja Loka - Kranj TEČAJI: - cestnoprometnih predpisov - prve pomoči OBČINSKI TESTI PRAKTIČNA VOŽNJA na vozilih GOLF in OPEL CORSA Informacije: 631-729 GORENJSKI GLAS PETEK, 12. APRILA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar; oblikovanji; Igor Pokorn: lektorica Marjeta Vozlič < — a. < H U a. on < m —.I Z _ O O < rr F co co V današnji prilogi preberite V današnji številki začenjamo s predstavitvijo vseh ansamblov, ki bodo nastopili na letošnjem Alpskem večeru na Bledu. Alpski kvintet, v sodelovanju z glasbeno agencijo Knific in blejskimi turističnimi delavci prireja zabavno glasbeno prireditev Alpski večer - Bled 91. Prireditev je že peta po vrsti in bo 11. maja ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu. Med dvajset nastopajočimi so sama znana imena slovensko narodno- zabavne glasbe. Zato, ker je prireditev privlačna in zanimiva, jo bo v celoti posnela TV Slovenija. Pepita v Rosi Kranj - Pred dnevi so v prenovljeni kranjski diskoteki Rosa priredili modno revijo. V lepem in modernem ambientu so večer popestrili s predstavitvijo oblačil modnega ateljeja Pepita iz Kranja, obutveni salon Skala, dekorativni šopki pa so bili pripravljeni v cvetličarni Mak. Pepita, s salonom na Planini, je prikazala modele za pomlad in poletje. Prizvok lastnega stvlinga je kljub modnim trendom bil opazen. V precejšnji meri dominira črna barva, v kombinacijah z rožastimi krili. Prikazani so bili modeli večernih toalet in za nameček še poročna obleka. Vsi prezentirani modeli so seveda na voljo v ateljeju, podobnih oblek pa vam sešijejo tudi po želji in vašem okusu. Za lepoto obutve je poskrbela trgovina Skala z italijanskimi modeli čevljev. Za popolno in dobro zabavo pa so seveda poskrbeli prireditelji z dobro glasbo in dobrim vzdušjem na plesišču kljub tokrat slabšemu obisku. Gorazd Šinik Dvakrat tedensko pismonoše poskrbijo, da bralci ne ostanete brez svojega priljubljenega Gorenjskega glasa - Cvetu Kneževiću in Borisu Mirtiču iz PTT podjetja Kranjje Gorenjski glas za njuno prizadevno delo v poštnem okolišu Žirovnica oz. Jesenice - Hrušica podelil posebni nagradi. Boris je prejel barvni TV sprejemnik, Cveto pa gorsko kolo. Na fotografiji: s slovesnosti v našem uredništvu. M. Va., foto: J. Cigler VREME Dež in grom Za danes, petek, 12. aprila, nam Pratika napoveduje DEŽ, za jutri, soboto, 13. aprila, MRZLO, za nedeljo, 14. aprila, MLAJ, za ponedeljek, 15. aprila, OBLAČNO, za torek, 16. aprila, GROM, za sredo, 17 aprila, OBLAČNO, za četrtek, 18. aprila, pa MEGLO. Lunine mene V nedeljo, 14. aprila, bo MLAJ ob 20. uri in 38 minut. Ker se Luna spre meni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu DEŽ IN SNEG OB JUGU ALI ZAHODNIKU. Star pregovor pravi: Kakršno bo vreme po mlaju peti dan, tako bo do ščipa sleherni dan. Koledar imen Petek, 12. aprila: Julij, Lacko, Lazar, Zeno Sobota, 13. aprila: Ida, Tinko, Martin, Ervin Nedelja, 14. aprila: Jošt, Dunja, Lida, Justin Ponedeljek, 15. aprila: Jelica, Helena, Božidar, Liza Torek, 16. aprila: Boža, Veno, Beno, Bernarda Sreda, 17. aprila: Rudi, Anica, Anita, Robi Četrtek, 18. aprila: Polo, Jakec, Erika, Konrad. Rožasto krilo v kombinaciji s temnim blazerjem. RofleO IMEVA/S DISPLAY v centru Kranja Naročila tel.: 35-534 TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAROVEC SPAR MARKET STRUGA - STRAU Tel.: 9943-4227-2349 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 10.10 14.50 15.00 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10 18.30 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.15 22.35 0.45 Video strani TV mozaik Klub Klobuk Simenon, TV nanizanka Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siromaku, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Jeruzalem, avstralska dokumentarna oddaja Popolni vohun, angleška nadaljevanka TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Črni mesec, ameriški film Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Koncert iz dvorca Zemona: Komorni orkester RTV Slovenija, 2. del 21.20 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.25 Yutel, eksperimentalni program 0.25 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 12.00 12.10 12.20 14.05 16.20 16.35 16.40 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.10 19.30 20.00 21.35 22.25 22.45 0.30 1.30 Poročila TV koledar Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade Šolski program: Pred 29. revijo otroškega filma in videa, kontaktna oddaja Poročila Video strani Satelitski program G. Rossini: Seviljski brivec, opera Video strani Poročila TV koledar Pokličimo 93 Z glasbo o glasbi: Opereta Hrvaška danes Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade Polna hiša, ameriška nanizanka Risanka TV dnevnik On ni vaš sin, ameriški film Duoptrija, talk show TV dnevnik Ekran brez okvira Yutel • Poročiia TV HRVATSKA 2 16.10 Splošna praksa 17.20 Kvizkoteka, ponovitev 18.35 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 19.20 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Vrata sonca - Avoriaz, potopis 21.15 Naftalina 22.15 Alf 22.45 Marlboro Music Show 23.15 Poročila 23.35 Neučakana pištola, 1. del ameriške nanizanke, Shadoe Ste-vens, Bruce A. Young, John Vernon TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka, otroški program Leo, kralj džungle, risanka Bober, Don Chuck, risanka Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja Sarin dnevnik, TV nanizanka Leteči zdravnik, serija TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15 05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35 23.20 23.40 Jutranji program: Čas v sliki Pravica do ljubezni Ruščina Šolska TV Onassis: Zlati Grk, ponovitev Domače reportaže Čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne, Družinski portret Liebling Kreuzberg, Novi človek Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Alfred J. Kwak, risanka Am, dam, des Zeleni pašnik Dustv, avstralska serija Mini kviz Mini čas v sliki VVurlitzer Mi Srečna družina Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Primer za dva, Glavnina Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Morilska prednost, ameriški film; Svdnev Poitier, Tom Be-renger, Kristie Alley, Richard Mauser Šport Zver z divjine, ameriški film; Charlton Heston, Jack Palan-ce, Katy Jurado, Brien Keith TV AVSTRIJA 2 16.15 Video strani 16.20 Dober dan Spregledali ste poglejte 8.30 15.50 16.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.15 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Formicula, ameriški znanstvenofantastični film; James VVhitmore, Edmond Gwen, Jo-an Weldon, James Arness Mulu: Narodni park na Borneu, dokumentarec Pravica do ljubezni, serija Milijonsko kolo Lokalni program Čas v sliki Kultura Glave, uganite ime znanstvenika Znanost Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Ken Russels Crazv Picture Show, portret britanskega filmskega ustvarjalca 23.25 Gothic, britanski film; Gabriel Byrne, Julian Sands, Natasha Richardson, Mvrima Cyr 0.50 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba 9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje -f glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba l. RADIO ZIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Naša gostja bo Slovenka leta 1990 Ljerka Bizilj -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE: FREKVENCE: 98,00 Mhz, 87.7 Mhz 96,8 Mhz 89 8 Mhz 9B.8 Mhz - Radovljica. Kranj, Kamnik, Domžale, 2L2 Bohinj Jesenice Gorenjesavska dolina RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Prit iek, opoldanski telegraf horoskop, Danes do 13. - Radio SI Domače novice I, Petkov pcvirk, Do gociki in odmevi Radio SI., obvesti la Domače novice II, Kamen spotike čestitku - 19.00 - Zaključek - SLOVENIJA 1 SOVA ČRNI MESEC ameriški barvni film; igrajo: Tommy Lee Jones, Linda Hamil-ton, Robert Vaughn, Richard Ja-eckel, Lee Ving in drugi. Ouint opravlja nelegalne posle za ameriško vlado - vskoči vedno, kadar je treba umazati roke. Tako vlomi tudi v stavbo Lucky Dolar Corporation, da bi za FBI priskrbel dokaze o finančnih mal-verzacijah te družbe. Ko odhaja s plenom, ga zalotijo pazniki. Na begu pred profesionalci disketo s podatki skrije v Črni mesec, prototip vrhunskega vozila, ki dosega vrtoglave hitrosti in ki ga namesto bencina poganja voda. Toda avto ponosnemu izumitelju skupaj s še nekaterimi modernimi vozili zmakne odlično organizirana tolpa, ki jo vodi lepotica Nina. Njihova baza je v orjaški stolpnici, v kateri je tudi tovarna za predelavo ukradenih avtomobilov. FILMNET 7.00 L'Homme Fragile 9.00 Casanova Brovvn 11.00 Leadbelly 13.15 Mada-me X 15.00 City of the Dead 16.45 In-diana Jones and the Last Crusade 19.00 Nuts 21.00 Capone Behind Ba-res 23.00 Eddie Murphy Raw 1.00 Un-der the Cherry Moon 3.00 Triple Echo 5.00 Le Chemin Perdu RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Poročila 9.05 Že spet ti 9.30 Kraljeva poroka, ameriški glasbeni film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Domovinske melodije, ponovitev 16.45 Tvegano 17.15 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru, 6. nadaljevanje 22.15 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.20 Tutti frutti 0.20 Spodnja krila revolucije, francoska komedija 2.00 Bikini shop, film, ponovitev 3.35 Lennyjevo pisano po-ietje, film, ponovitev EUROSPORT 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni tednik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Biljard 11.00 Akrobatsko smučanje 11.30 Eurobika 12.00 Hokej na ledu - Norveška - Italija 14.00 Tenis - Nemčija - Argentina 16.30 Konjeništvo 17.30 Badminton (m) 18.30 Svetovno prvenstvo močnih 19.00 WLAF - ameriški nogomet 19.30 Športna poročila 20.00 Jadranje 21.00 Rokoborba 22.30 Velika kolesa 23.00 Biljard 1.00 Tenis - Nemčija - Argentina 3.30 Športna poročila KINO 12. aprila CENTER amer. akcij, film ROCKY V. ob 16 uri, amer. vohun. film PARK GORKEGA ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ prem. franc. nem trde erot LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR angl. zgod. film HENRIK V. ob 17.30 uri angl zgod. film HENRIK V. ob 20 uri KOMENDA amer. akcij, film JEKLENI OREL ob 19 "ri LAZE amer fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II. ob 19. uri ČEŠNJICA amer vest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. vojni film GLORY - VOJNA ZA SLAVO ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. omnibus NEWYORŠKE ZGODBE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij film UMRI MOŠKO II. del ob 20. uri BLED amer. grozlj. NEVARNO MORJE ob 20 uri 9> < X < u H — C/} —i Z UJ 0Ć C C < F— (f) IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN Iščemo dobre, prijazne učitelje Zdravka Zdravka Klančnik za razliko od doslej ]£2Qj"lQri.ik predstavljenih učiteljev vzgaja najmlajšo ^ ^ generacijo naših naraščajnikov. Že petnajst let je vzgojiteljica. Zadnjih pet lel je tudi pedagoški vodja vrtca Makse Rozman -Tatjane v Straži.šču pri Kranju, prej pa je bila vzgojiteljica v vrtcu kranjske tovarne I BI V primerjavi s prejšnjim je moje sedanje delo nov izziv, a žal zelo pogrešam tisti vsakodnevni neposredni in intenzivni stik z otroki, ki ga ima lahko le vzgojiteljica, ki i dela s skupino. Zdaj je moje delo predvsem svetovalno in usmerjevalno, zato sem tembolj vesela, če se mi ponudi priložnost "vskočiti" namesto kakšne vzgojiteljice in sem vsaj takrat spet zares med otroki. Ker ima zelo rada glasbo, je Zdravka Klančnik že v prejšnjem vrtcu sestavila otroški pevski zborček. ki je za TV celo posnel glasbeno pravljico, zdaj pa imajo zborček seveda tudi v Slražišču. Zdravka Klančnik zelo rada sodeluje in pomaga tudi pri dopoldanskih interesnih dejavnostih, posebej pri glasbenih uricah. Pravi, da ima ob svoji želji ponudili otrokom vedno še kaj in kaj novega srečo, da je v kolektivu precej mladih, ustvarjalnih deklet z veliko idejami in volje do dela. Ce same ne hi bile za to. jim idej o novih dejavnosti seveda ne bi bilo moč vsilili. Vesela je. ker vzgojiteljice kljub dodatnemu bremenu le čulijo zadovoljstvo. Otroci namreč vedno z velikim veseljem sodelujejo, njihova iskrena radosl pa je plačilo za vložen trud. Med obiskom v vrtcu smo videli dekletce, ki je svojo "ravnateljico" pozdravila kar z "O, zdravo Zdravka!". Zdravka Klančnik pa nam je povedala, da se iz prvega lela dela z otroki še vedno spominja dogodka, koji je eden od varovancev zaupal, kako rad jo ima. ker se toliko smeji. Res je že na prvi pogled v ideii ljubezniva, izžareva nekakšno milino in dobroto, povsem v skladu z lastnim prepričanjem o nujnih lastnostih vzgojitelja. Otroci zelo potrebujejo prijateljstvo, toplino in očutek zaželenosti. Radi imajo nasmejane in aktivne tovarišice in potem so tudi sami taki. Vzgojitelj mora biii najprej dober človek z velikim košem dobre volje in ljubezni za otroke, sicer je bolje, da ne gre v ta poklic. Če otrok nimaš rad, ne moreš delati z njimi. Strokovnost sama ni dovolj, to si je moč pridobiti. Imeti v sebi tisto toplino je prvo in najpomembnejše. Vsak otrok je samostojna in samosvoja osebnost, ki jo je treba ceniti, ne glede na morebitne slabe lastnosti. Tudi težavni otroci imajo dobre lastnosti in prav te je treba razviti, da si pridobijo pozitiven samoodnos in občutek pomembnosti. Tu vzgojitelj ne sme zgrešiti, sicer je otrok lahko ožigosan za celo življenje. • T. Jurjevec Dost' 'mam! Zazvoni budilka. Zbudim se, a me ima, da bi spala naprej in nadaljevala prijetne sanje. Vseeno vstanem. V glavi se mi zavrti in za trenutek se mi stemni pred očmi. Prepozno sem šla spat! Danes bom šla že ob devetih! Pripravim se za šolo in pojem kruh, margarino, med in kavo. Vsak dan isto. Dost' 'mam že te hrane. Kar slabo mi postane ob njej. Odidem v šolo. Prva ura glasbe. Nekaj mi težijo z akordi, a jih ne razumem. Sem res tako neumna? Po drugi strani pa: briga me ta glasba! Pride druga ura. Telovadba. Igramo košarko. Joj, kako jo sovražim! Le zakaj me silijo, da skačem od koša do koša in odbijam žogo? Stokrat boljša je odbojka! Končno mine tudi ta ura in grem k slovenščini. Smola pa taka - vprašana sem! Malo znam, malo ne - pa kaj! Dobim oceno in se usedem nazaj v klop. Do konca ure pišem v zvezek, kar pač moram in komaj čakam, da mine ura. Zazvoni, grem na malico. Zdrob in jabolko! Poslastica pa taka! Zopet koščki nerazmešanega zdroba, ki se mi zatikajo v grlu, kot bi jedla naboje, ne pa zdrob! No, jabolko pojem z užitkom in počakam, da kazalca na uri pokažeta petnajst minut čez deset, takrat namreč lahko odidemo iz jedilnice. Končno nas dežurni učitelj spusti skozi vrata. Seveda se ves folk zagrebe proti vratom in komaj se prerinem skoznje. Grem v kemijsko učilnico, kjer rešujemo formule. Polno glavo jih že imam, zato štejem zadnje minute in končno zazvoni. Odpravim se k tehniki, kjer dve uri poslušam govor o strojih. To sploh ni za punce. Čisto nič me ne brigata štiritaktni in dvotaktni motor, zato sploh ne poslušam. Dolgočasim se celi dve uri. Potem odidem domov, jem, naredim nalogo, se učim in grem na trening. Kot nalašč tudi na treningu igramo košarko. Skoraj znorim in prime me, da bi ušla v kak lep sončen kraj s palmami, a se hitro zbudim iz teh sanj, ker me trener krega, naj se koncentriram na igro. Dost' 'mam že teh ukazov, si mislim sama pri sebi. Ko je konec treninga, odidem domov, grem pod tuš in se zavalim v posteljo. Ko zaspim, me tlači mora. Zbudim samo sebe in sestro, ker sredi more na ves glas kričim: »Dost' 'mam! Dost' 'mam tega!« Mina Kunstelj, 8. b r. OŠ bratov Žvan Gorje KUHARSKI KROŽEK Veste, da je v šoli lahko zelo zabavno. Ne verjamete? Pa poglejte naš kuharski krožek, ki ga vodi tovarišica Olga Alid-žanovič., Dobili smo se v petek popoldne. Ko smo si umili roke in se razdelili v dve skupini, smo začeli delati. Po receptu smo oblikovali testo, ki pa se v začetku ni hotelo držati skupaj. Prve piškote smo sicer zažgali, ampak smo jih prav tako pojedli. Spekli smo veliko okusnih piškotov, a na koncu ni bilo sledu o njih. Vse smo sproti sami pojedli. Čas je hitro minil, zdaj pa komaj čakamo, da spet naredimo kaj dobrega. Mojca Likar, 3. r. OŠ Besnica Običaji V Tržiču Šuštarji so hili, so čevlje delali, čevlje s svojo roko za pravo strankino nogo. Gregorjevega dne so se veselili, so gregorčke naredili, nič več ne bo treba prižigati luči. sonce bo dolgo oddajalo svoje moči. Res lepi običaji so bili. še danes jih spremljamo mi. Bojan Dolinar, 6. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič KAKO SE POČUTIŠ, KO DOBIŠ SLABO OCENO? Ob slabi oceni se skušam vedno potolažiti z upanjem, da bo naslednja boljša. Polona Roblek, 8. c Ne poznam občutja, sem se že popolnoma navadila nanje. Alenka Brun, Gimnazija JCranj Po navadi se bojim, da bo ta vplivala na oceno v spričevalu. Simon Gašpirc, 5. b Počutim se slabo ter takoj pomislim, kako jo bom popravil. Jani Mar kun, 6. a Začudim se, ker sem pričakoval dobro oceno. Boštjan Prezelj, 6. a Počutim se tesno. Razočaran sem nad tovarišicami, ker dajejo slabe ocene. Aleš Križnar, 5. b Grozno, nimam pojma! Saša Zupan, 5. b Če so poleg mene še drugi s slabo oceno, si kar oddahnem. Če pa sem edina, tedaj, joj! lana Zibelnik, 8. c Ze vnaprej pomislim, kakšno mučenje bo doma. Aksinija Alič, 6. a Spraševal Jaka Sodnik, 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Starejši brat Ko sem bila še zelo majhna, sem rada nagajala. K meni je večkrat prišla sestrična. Skupaj sva počeli marsikaj. Nekaterih dogodkov se še posebej dobro spominjam. Med njimi je tudi ta. Bilo je poletje. Okoli dreves so ležali gnili sadeži. Oče nama je naročil, naj jih znosiva na gnoj. Nekaj časa sva jih res nosili, nato pa sva se naveličali. Preostale sva zmetali na sosedov vrt, nekaj pa jih je priletelo v sosedovo okno. Ko je bilo delo opravljeno, sva kar sijali od zadovoljstva. Toda veselje se je kmalu končalo, saj je prišla soseda: »Kaj pa pomeni ta packarija?« Pokazala je na okno. »Pravnic nisva naredili,« sva enoglasno odgovorili. Zvečer sva vse povedali bratu. On pa je vse povedal mami, mama sosedi, soseda pa nama. Ni dolgo trajalo, kar sva z mokro cunjo brisali okna. Skozi okno pa je molela bratova glava in se smejala. Ker naju je izdal, sva se mu maščevali. Pod rjuho sva mu potresli koruzna zrna. Gotovo je preživel »udobno« noč. To me je izučilo. Od takrat naprej bratu ne povem ničesar več. Nika Bohinc, 5. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.35 TV mozaik 8.35 Angleščina - Follovv me 9.00 RadovedniTaček: Boben 9.15 Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov 9.35 Zgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siromaku, lutkovna igrica 9.55 Alf, ameriška nanizanka 10.20 Periskopov raček: Programski jezik logo 10.30 Formula BMX 11.00 Zgodbe iz školjke 12.10 Naša pesem: Nonet Vitra 13.45 Video strani 13.55 Fluid: Laurie Anderson, ponovitev glasbene oddaje HTV 14.40 Časovni stroj, ameriški film 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Športni dogodek 18.25 EP Video strani 18.30 Zdaj pa po Slovensko: Za sočnost sporočanja, ponovitev izobraževalne oddaje 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Pcaks, ameriška nadaljevanka Gospa, španski film 1.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.30 Videonoč, ponovitev 17.30 Muppet show: Carol Burnett 17.55 Banjaluka: Rokomet (m) za pokal IHF: Borac - Tussem, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Zabava z Dickom in Jane, ameriški film 21.45 Večer Viceta Vukova (V spomin na Tomislava Zuppo), glasbena oddaja HTV 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.15 Yutel, eksperimentalni program 0.05 Satelitski programi - poskusni prenosi_ 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.45 Poročila 8.50 TV koledar 9.00 Vesela sobota, program za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Pripovedujemo zgodbo: Miška in svinčnik 10.15 Igranimacija 10.30 Antika v Sredozemlju 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Čudežni svet živali 12.00 Izbrali smo za vas 13.55 Sneguljčica in sedem palčkov, ameriški mladinski film 15.25 Mikser M, zabavna oddaja 16.10 Ciklus filmov B. Marjanoviča: Polh, dokumentarni film 16.25 Narodna glasba 16.55 Sedmi čut 17.05 Poročila 17.10 Odprto... 17.30 TV teden 17.45 TV razstava: Predrag gol 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Vsi, ki jih je zapustila, ameriški film 21.55 Izseljena Hrvaška: Hrvati na Slovaškem, dokumentarna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.45 Športna sobota 23.05 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.50 Yutel 0.40 Poročila TV HRVATSKA 2 14.10 Video strani 14.15 Spregledali ste - poglejte 14.25 Naftalina, ponovitev 15.40 Neučakana pištola, ponovitev ameriške nanizanke 16.25 Ekran brez okvirja, ponovitev 15.15 Alf, ponovitev 19.00 Banjaluka: Rokomet (m) za pokal IHF: Borac - Tušem, prenos 20.00 Dober večer 20.05 Simpsonovi, risana serija 21.30 Show Arsena Halla 21.50 Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka 22.40 Glasbeni maraton TV KOPER 16.00 18.30 19.00 19.20 19.25 19.35 20.00 21.30 22.15 22.30 Športne oddaje Telerama šport TV dnevnik Videoagenda Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Dolgo povratno potovanje - TV Movie Leteči zdravniki, TV film TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Sledovi časa 12.30 Hallo Austria, hallo VVienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Izgubljeni sin 15.00 Gornja Avstrija iz zraka 15.25 Takrat 15.30 Ploska noga 16.00 VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Trivial Pursuit 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Srečna družina 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stavimo, da... 22.05 Model in vohljač 22.55 Lov na glavo - cena strahu 0.30 Čas v sliki 0.35 Mačka pozna morilca 2.05 Čas v sliki 2.10 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 13.30 13.30 14.30 16.00 17.00 17.45 18.00 18.30 19.00 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šport Preskakovanje zaprek, finale svetovnega finala v Goteborgu Antarktika - zadnji raj Matere, pogovor s Falcom in njegovo materjo Ljuba družina Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Družinske vezi, serija Slika Avstrije Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Mladi Freud, TV film 21.55 Novo v kinu 22.05 Čas v sliki 22.10 Šport 22.40 Checkpoint, pop, glasba, made in Austria 23.55 Golf Masters, iz Auguste 1.00 Ex librisž 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.0*5 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba SLOVENIJA 2 20.15 ZABAVA Z DICKOM IN JANE ameriški barvni film; igrajo: Ge-orge Segal, Jane Fonda. Dick je inženir v astronavtski družbi in z ženo in sinom živi na veliki nogi. Nekega dne pa ga odpustijo. Kmalu spozna, da je denar res sveta vladar - dokler ga imaš, imaš tudi ugledne prijatelje, ko ga izgubiš, izgubiš vse. Dick najprej poskusi na uradu za nezaposlene in se tam prvič sreča z ljudmi nižjega sloja. Njegovi nameni so najboljši, vendar se v novem položaju ne more in ne more znajti. Tudi ženi delo ne gre od rok. Prihranki pa kopnijo; kmalu bo zmanjkalo za vsakdanje priboljške... Jane prevzame pobudo. Z možem postaneta roparja. Po dveh začetnih uspelih poskusih se lotita velikega podviga: ropa v nekdanji Dickovi družbi, kjer nezakonito hranijo denar za podkupnine. 1. RADIO Žffil 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - EUROSPORT RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, Ura za najmlajše, Slovenci v svetu, špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne 19.00 - Zaključek - 7.00 Otroški program 8.00 Tovarna zabave 10.00 Toto šport novice 10.30 Judo 11.00 Biljard 12.00 Jadranje -sledi smučanje - smuki v sezoni 1990/91 sledi Drsanje - sledi rugby -sledi umetnostno drsanje 18.45 Jadranje 19.00 Mednarodni moto šport 20.00 Avstralski nogomet 21.00 Boks 23.00 Avto dirke 24.00 Rugby 1.00 Biljard 2.00 Pasje dirke AVTO ŠOLA ' RENT-A-CAR MLADI VOZNIK NON STOP tel: 213-619 328-602 KINO 13. aprila CENTER amer. akcij, film ROCKY V. ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma JEKLENI OREL ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 16. uri, frnac. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. KARIN IN BARBARA SUPER ZVEZDI ob 21. uri DUPLICA amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 18.45 in 21. uri TRŽIČ amer. vest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. SLUGE SLASTI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. vojni film GLORY - VOJNA ZA SLAVO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. GORILE V MEGLI ob 18. uri, amer. zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA 6. del ob 20. uri BLED amer. avant. film PREDATOR I. ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 20. uri NOVO V KINU JEKLENI OREL (Iron Eagle) Ameriški avanturistični film; režija: Sidnev J. Furie; glavne vloge: Louis Gosset jr., Jason Gedrick, David Suchet Med rutinskim poletom nad majhno arabsko državo obdolžijo Teda Mastersona, pilota ameriškega letalstva, kršenja pravil o zračnem prostoru. Kljub ameriškim protestom ga Arabci zaprejo in obsodijo na smrt. Tedov sin Doug zve, kaj se je zgodilo z očetom, in s pomočjo prijateljev poskuša izvedeti, kje je oče zaprt. Ne preostane mu nič drugega, kot da prepriča starega očetovega prijatelja, upokojenega polkovnika Sinclaira, da se mu pridruži pri reševanju očeta... / NEDELJA SPOREDI 14. aprila. 1991 j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 5> as o. _ H U3 O. c/5" C/3 ■—i Z UJ O < cc t— 00 8.50 Video strani 9.00 Otroška matineja. Živ žav 9.50 Mesečeva ura, ponovitev angleške nadaljevanke 10.15 V znamenju zvezd: Strelec, ponovitev nemške dokumentarne serije 10.45 Muppet show: Carol Burnett, ponovitev 11.10 Videomeh 11.40 Obzorja duha 13.00 Video strani 13.10 Lennon, ponovitev ameriške oddaje ob 10-letnici smrti Johna Lennona 14.35 EP Video strani 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Kositrna zvezda, ameriški film 18.35 Spored za otroke 18.35 T. Pavček: Kaj je najlepše? 18.45 Veleslalom cicibanov 18.55 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Posel je posel, slovenska nanizanka 20.40 Podarim - dobim, zaključna oddaja 22.00 TV dnevnik, šport, vreme 22.25 Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.50 Video strani 12.15 14.00 15.00 15.10 17.00 16.00 18.00 19.30 22.00 20.05 20.40 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Športno popoldne 17.55 Zrenjanin: PEP v rokometu (ml: Proleter - Dinamo (Astranan), prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Bajke na Slovenskem: Z ognjem in temo, dokumentarna serija 20.30 Ruševec, ponovitev dokumentarne oddaje 21.00 Ciklus filmov R. VV. Fassbinder-ja: Saj hočem le, da bi me imeli radi, nemški film 22.45 Mednarodno prvenstvo Ljubljane v gimnastiki, reportaža 23.25 Športni pregled, oddaja TV Be ograd 0.10 Yutel, eksperimentalni program GLAS L PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Kronika Čehov in Slovakov 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.15 Daktari, ameriška nanizanka 14.05 Družinski magazin 14.35 Nedeljsko popoldne: Obzorje 17.05 Zeleni ogenj, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Onkraj neba, TV drama 21.05 Dokumenti časa: Ceausescu, dokumentarna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.25 Športni pregled, oddaja TV Be ograd 23.10 Trio Orlando igra Mozarta 0.10 Yutel 1.05 Poročila 0.00 0.50 Dobro jutro Spregledali ste - poglejte Dokumentarna oddaja Športno popoldne Rokomet (ž): Debrecen - Radnički Košarka: NBA liga Sarajevo: Mednarodni turnir v ritmični gimnastiki, posnetek Zrenjanin: DP v nogometu -polfinale pokala IHF: Proleter Dinamo Astrahan, prenos Reportaža Sedma noč 3 + 3 + 1 = nedelja Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka Gost sedme noči Srečanje z likovnim umetnikom in začetek dobrodelne akcije Nadaljevanje sedme noči NLF, nagradna igra Čudežne ženske Nočni klici Rezultati avkcije 18.00 Praviua do ljubezni 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Čas v sliki 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za ljudskega tožilca 20.15 Hobotnica 22.15 Čas v sliki 22.20 Šport 22.25 Led na palici - Summertime Blues 23.50 Golf-Masters 1.10 Čas v sliki TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka 20.00 Zgodil se je čudež 21.30 Globus, politična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Lepi Brumell 10.5G Comedv Capers 11.00 Ura za tisk 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 13.35 Maria VValevvska 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Pustolovščina bremenskih mestnih muzikantov 15.55 7 x ti in jaz 16.15 Ena, dva ali tri 17.00 Mini ČVS 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large 18.30 Bavvvatch 19.15 Žrebanje lota - nato ORF danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Hrepenenja ali vse je tako neverjetno lahko 21.45 Glas islama 21.50 Vsaka ljubezen mora biti vsaj malo kritična 22.20 Mozartov koledar 22.25 II Repastore KV 208 0.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kulturni zajtrk 10.15 Po sledeh Jamesa Cooka 11.00 Nedostojni Mozart 12.00 Razgovor sovražnikov 12.30 Pisanje za televizijo - nato Leksikon umetnikov 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Pogled v deželo 15.00 Športno popoldne 16.30 Svet pustolovščin 17.15 Klub za seniorje l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI SLOVENIJA 1 17.10 KOSITRNA ZVEZDA ameriški film; igrajo: Henrv Fonda, Anthonv Perkins, Betsy Pal-mer, Mary VVebster. Razmišljanja starejšega šerifa Morga Hachrnana m mladega nadobudneža Bena Ovvensa se v marsičem popolnoma razlikujejo. Hickman se je že zdavnaj odločil in zdaj na lastno pest in za denar lovi pobegle lopove. Mladi šerif pa kljub neizkušenosti, ali pa prav zaradi nje, verjame v ideale.. Ko nekega dne Hickman Ovvensu reši življenje, se med njima stke trdna vez. Mladenič začne spoznavati pomembnost izkušenj. Hickman ga nauči nekaj trikov, ki ti lahko v odločilnih trenutkih rešijo življenje. Hitro potegniti pištolo in natančno streljati je umetnost. Mladi šerif v usodnem trenutku izkoristi prednost desetinke sekunde... 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - Alpetourovo turistično okence - kino - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.15 - Teefnik -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa - RTL PLUS RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzroja, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I. kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II. Moja je lepša kot tvoja - Sobotno po poldne, čestitke - 19.00 - Zaključek -. 6.00 Mr. T 6.20 Kapitan N 6.45 Jetso-novi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Svetovno potovaje zaljubljenih, italijanska risanka 11.00 Ta teden 12.05 Klasika a la carte 13.35 neverjetne zgodbe 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje. Družina Munster, Ul-traman 14.20 Plesne formacije 15.20 Prekleti so vsi, ameriški film 17.40 Umetnost in poslanstvo 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Morilski napad, ameriška grozljivka 21.55 Spieglov TV magazin 22.35 Prime Time 22.50 Kulijev knjižni klub 23.50 Kanal 4 0.20 Pošasti 0.45 Neznane dimenzije 1.10 Alfred Hitchcock prikazuje CENTER amer. akcij film ROCKY V. ob 17. uri, amer. vohun, film PARK GORKEGA ob 19. uri prem. amer. ljub. drame DIVJI PO SRCU ob 21. uri STORŽIČ amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II ob 16. uri, franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 17. in 19. uri, amer trda erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 21. uri DUPLICA amer. fant. film VRNITEV V PRIHODNOST II ob 10. uri, prem. amer. vest. filma MLADI RE-VOLVERAŠI II ob 17. in 19 uri, amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri TRŽIČ ang! zgod. film HENRIK V. ob 17 30 in 20 uri DOVJE amer. akcij. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 19 30 uri ŽELEZNIKI amer. omnibus NEWYORŠKE ZGODBE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. vojni film GLORY - VOJNA ZA SLAVO ob 18. in 20 uri RADOVUICA amer. zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA 6. del ob 18. uri, amer akcij film UMRI MOŠKO M. del ob 20. uri BLED amer. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III ob 18. uri, amer. grozij. NEVARNO MORJE ob 20 uri BOHINJ amer. avant. film PREDATOR I bo 18. in 20 uri DIVJI PO SRCU (Wild at Heart) Ameriška ljubezenska drama; režija: David Lynch, igrajo: Nicholas Cage, Laura Dern, VVilliem Dafoe, Isabella Rosselini, Harrv Dean Stanton, Diane Ladd. Posnet po zgodbi enega vodilnih ameriških pisateljev Barryja Giffor-da je postal »Divji po srcu«, po zmagi na canneskem festivalu takojšnja klasika. Okarakteriziran kot »pretresljivo brutalen, odštekano duhovit in silovito erotičen«, je ža na startu izzval sila različne reakcije občinstva in kritike, kot tudi brušenje cenzorskih škarij v ZDA. Zgodba zveni na papirju nekako takole: mlada zaljubljenca (L. Dern in N. Cage) zbežita od pobesnele in nevrotične dekletove matere in njenih prijateljev. Na poti skozi estetiziran in konservativen jug ameriške province doživljata najrazličnejše pustolovščine v zastrašujočem in divjem labirintu medsebojnih odnosov ZAGREB 1 21.45 NA DRUGI STRANI GOZDA ameriški barvni film; igrajo: Bet-te Daviš, Joseph Cotten, David Brian Rosa Molina, nesrečna, sebična, nezadovoljna in neuravnovešena žena skromnega podeželskega zdravnika v VVisconsinu, postane ljubica chicaškega industrialca Neila Latimerja, ki ima lovsko kočo v bližini njenega rodnega kraja Odide za ljubimcem v Chica-go, ^a ta noče več vedeti zanjo, saj se namerava poročiti z žensko iz visoke družbe. Rosa je razočarana in se vrne domov. Nekega dne pa se tam prikaže Lati-mer. Premislil se je in zdaj hoče, da se Rosa loči in poroči z njim. Toda Rosa je noseča in prisiljena je ubiti človeka, ki ji grozi, da bo to povedal ljubimcu. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Ciciban, dober dan: Na tržnici 9.10 Pojdi nekam, ne ve se kam: Zlato jabolko, lutkovna igrica HTV 9.25 Da ne bi bolelo: Astma pri otroku 10.20 Utrip, ponovitev 10.35 Zrcalo tedna, ponovitev 10.50 TV mernik, ponovitev 14.55 Video strani 15.05 Obzorja duha, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV Mozaik: Podarim - dobim, ponovitev zaključne oddaje 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: List 18.45 Alf, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Žalujoči ostali, komedija TV Beograd 21.45 Osmi dan 22.30 TV dnevnik, vreme 22.55 400 let slovenske glasbe 23.30 Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.15 DP v latinskoameriških plesih, reportaža iz Ljubljane 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj novega, nekaj starega, zabavnoglasbena oddaja HTV 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje Yutel, eksperimentalni program na 22.35 Večerni gost: Mag. Eduard Osredečki 23.20 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, TV nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Pesmi in zgodbe za vas: S. Ma-karovič: Strašni volk 10.20 Iz sveta narave: Rumeni lepotec 10.35 Alternativni viri energije 10.55 Nihče ne skrbi zanje 11.15 Skrivni jezik slike: Abraham žrtvuje Izaka 11.30 Svet danes 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.25 Sam človek, TV nadaljevanka 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Nuklearna tehnologija, poljud noznanstveni film 17.30 Hrvaška danes 18.15 Jelenko, nadaljevanka za otroke 18.45 Kultura vsakdana 19.15 Energija, ekonomija, ekologija 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena scena 23.40 Yutel 0.40 Poročila TV HRVATSKA 2 16.15 Video strani 16.20 Dober dan Spregledali ste poglejte 16.30 Zakon v Los Angelesu, ponovitev 17.15 Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Dober večer 18.05 Rumena minutka 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Velikani, dokumentarna serija 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Svet športa 21.20 Cosbv show, ameriška humoristična nanizanka 21.55 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 22.45 Poročila 23.10 Mož, imenovan sokol, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio 20.00 Veliki glasbeniki: L. V. Beetho ven 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Telerama šport 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA 1_ 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TV v šoli ■ 0.30 Izgubljeni sin 11.50 Kdor tvega, zmaga 12.00 Po rdeče-belo-rdečih sledeh 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za ljudskega tožilca nato Reakcije 13.40 Mulu: narodni park na Borneu 14.10 Angel se vrača 14.55 Takrat 15.05 Babar 15.30 Am, dam, des KRONA MODA ) • več kot 30 modelov ekskluzivnih ženskih italijanskih kopalk • gorsko kolo s celotno opremo (uvoz) za samo 5.660,00 din • velika izbira trenirk, vetrovk, usnjenih jaken • še vedno jakne Husky po 490,00 din PLANINA III, Jaka Platiša 17 15.55 Otroški servis 16.10 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 16.35 Ding dong 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch - nato ORF danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Pogledi s strani TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Obala Seldžukov 17.30 Lipova ulica, Strategija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, Temni oblaki 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop: Trdnjava Evrope, 2. del 22.00 Čas v sliki 22.30 Jekleni živci 23.10 Nočni studio 0.10 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glas-- ,7 00 btudio ob 17. in glasba -1fc.05 ! ihalne godbe vam igrajo -rj.O- So' :"ja (prenos iz studia Radia M;;r;^or. ?1.05 Zaplešite z nami -210b t ,^ra ni nokturno - Anka Petri-čevič. Funovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba f~i. radič m '.6.^ - Napm » I prc rama - reklame - i.b/estiia 17.00 - Jrača tema: Nekaj m. lega »zej^ni 17.20 - Zakajč-Kt^aminiš 3 - 1V 40 - Kako pa srednješolci? - 18J0 - Dr se boje spozna-mr. med seboj - 19.00 - Odpoved programa - I FADIC IrtlGLAVJESENICE 1i. .5 Tričetek opo'danski telegraf, horo<- ;op Danes de 13. - Radio SI., prejibd športnih dogodkov, Domače no.ice I razqo"or Dogodki in odmevi Rad"< Si., obvestila, Domače no-**ic s li a tt'idliia ieipa, čestitke poslušalcev, ič.sbe:iQ rubrika - klasična fjlf ba '9.u0 - Zaključek FILMKET 7.00 Primo Baby 9.00 Along Came Jones 11.00 Honky Tonk Freeway 13.00 Les Indiens Sont Encore Lom 15.00 Guts and Glory 17.00 L'Amore 19.00 Stacy's Knight 21.00 Who's That Girl 23.00 A Time of Destiny 1.00 The Dark Side 3.00 Police Academy 5.00 Murderer's Raw RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Že spet ti 9.25 Agenti ne poznajo solza, nemška kriminalka 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Bojna zvezda Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.10 V Koloradu je hudič, ameriška vestem komedija 22.45 Deset pred 11 23.20 Playboy Late Night 0.10 Pištole proti Cezarju, italijanski vestem 1.30 Hammer EUROSPORT 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Konjeništvo 11.00 Judo 11.20 Eurobika 12.00 Biljard 14.00 Badminton (ž) 15.00 Svetovno prvenstvo v krosu 16.00 Kolesarstvo Pariz — Roubaix 17.00 Nogometni dokumentarec 18.00 Rugby 19.00 Velika kolesa 19.30 Športna poročila 20.00 NHL hokej 21.00 Boks 22.00 Nogomet - Corinthias : Hamburg 23.30 Pikado -svetovno prvenstvo 4.00 Biljard 2.00 Avstralski nogomet 3.00 Športna poročila SALON OKVIRJEV KRANJ KINO_15. aprila CENTER amer. akcij film JEKLENI OREL ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIĆ IN ŽELEZAR Danes zaprto! MENGEŠ angl. zgod. film HENRIK V. ob 20. uri RADOVLJICA amer akcij, film UMRI MOŠKO ob 20. uri BLED amer. zab. film POLICIJSKA AKADMEIJA 6 del ob 20. uri < o. < H O. C/3 cA) ■—i uu o< O O < co CJjbisk v trgovini Gogala Čistila v našem vsakdanu Mala siva kovinska plošča na eni velikih starih hiš na Maistrovem trgu v Kranju mimoidoče opozarja, da je nekje daleč znotraj pod velbi trgovinica s čistili Gogalovih, Erike in Marka. Jo kdo sploh najde? Toda le nekaj minut obiska v trgovinici da vedeti, da Kranjčani zanjo že presneto dobro vedo. Najbolj vabijo čistila, ki vam jih nalijejo kar v prineseno embalažo. Veliko ceneje je tako, dobi pa se tu tudi vrsta specialnih čistil, ki bi vam jih danes radi predstavili. Saj, če ne hodimo veliko po trgovinah, niti ne vemo, kaj vse ima sodobna gospodinja že na voljo, da si olajša svoj vsakdan. Štiri vrste čistil se pri Gogalovih dobijo točena. To so Teo-lovi detergenti, mehčalec CI-KLAM, INAL za pomivanje posode, stekla in VOLPEN za pranje finega perila in volne ter detergent za pomivanje posode EMI - izdelek zasebnika iz Mavčič. Izdelke poceni dejstvo, da kupci uporabijo lastno embalažo, ki stane vsaj toliko kot liter detergenta (po 15 din se dobi pri Gogalovih liter teh detergentov, Volpen pa po 30 din). Zelo zanimiva pa je v tej trgovinici tudi celotna kolekcija čistil Johnson, uvoz z Danskega. Naj jih naštejem po vrsti, kot stojijo na prodajni polici: "Protect" se uporablja za mazanje vinas ploščic, lakiranih parketov, toplih podov. To je emulzija, ki daje podom varovalno plast in lesk obenem, "Strip off" pa je odstranjevalec talnih premazov. "Velga nev-traP* je čistilo, ki ga malo merico daš v vodo in se uporablja za čiščenja vrat, oken; čistilo je kvalitetno, ne škoduje premazom, lakom, barvam. "Velga toalet" je čistilo za redno vzdrževanje sanitarij, ploščic, ki daje ploščicam in sanitarni keramiki posebno svežino. "Velga kalkrant" pa je izredno učinkovito sredstvo za odstranjevanje vodnega in urinskega kamna v straniščni školjki, ki pa hkrati ne poškoduje porcelanskih površin. "Bio sprav" pomaga pri čiščenju mastnih madežev. Preden damo perilo v pranje, ga poškropimo s tem čistilnim sredstvom; po pranju ga ne bo več. "Multi metalen" je čistilo za čiščenje kovinskih predmetov, kot so kljuke, štedilniki in podobno, z njim pa na primer lahko očistite tudi kolo, kadar se ga lotite "generalno". Kovinske dele očisti in spolira. "Brillo" se pa uporablja za čiščenje pečic. Pečico pri štedilniku segrejemo na 60 stopinj C, s čistilom dobro poškropimo pečico, pustimo učinkovati pol ure, uro, lahko tudi dve, kakor je pač pečica potrebna čiščenja, nato pa jo le speremo z vodo. "Spidi" pa je čistilo za čiščenje vseh površin, kar se lahko pere z vodo: vrata, okenski okviri, kuhinjske omarice. Malo tega čistila damo na vlažno krpo (tako se ga tudi malo porabi, ker ga ne mešamo z vodo) in z njo očistimo predmete. Tako očiščenih površin ni potrebno več spirati, le še s suho krpo jih zdrgnemo in dobijo lesk. "Break up" pa se uporablja za generalno čiščenje kuhinj, celo kuhinjskih nap, ker izredno močno topi vse organske maščobe. Naj pa omenimo še tri TE-GEE čistila nemške proizvodnje, ki so prav tako podobno učinkovita, kot Johnsonova. TG-22 je specialno čistilo za temeljito čiščenje kuhinj, kopalnic, nekakšno biološko čiščenje, kot pravijo temu strokovnjaki. Merico tega čistila daš lahko v plastenko z nastav- kom razpršilca, dodaš vodo I : 10, poškropiš tako razredčen detergent po ploščicah, omaricah in vseh drugih predmetih, ki jih želimo očistiti, pustimo nekaj časa učinkovati, nato pa le zbrišemo. TEGEE 15 je podobno čistilo kot TG-22, le da je namenjeno sanitarijam, redči se v istem razmerju, I : 10. In tu je še ROHR-reiniger, čistilo, ki nas lahko mimogrede reši najbolj zoprne nevšečnosti: zamašenja odtočnih cevi. Je že tako, da ne moremo kar naprej paziti, kaj spustimo z vodo v kuhinjski lijak in tudi vsakega lasu posebej ne moremo vzeti iz umivalnika ali ko- palne kadi. V kolenih cevi se počasi nabira, naenkrat pa cev ni več pretočna. Ta nemški čistilec cevi je suha snov, ki jo malce vržemo v odtok, vlijemo nanjo malce vode - točno vam bo čistilo obrazložila Erika Gogala ob nakupu - in pustimo učinkovat. Deluje na principu toplotne reakcije in ta toplota, ki jo razvija samo čistilo, raztopi vse, kar se je naložilo v odtoku in cevi razmasti, hkrati pa ne poškoduje cevi. Tako, drage bralke, toliko za danes. Ce imate morda kakšno vprašanje glede čistil, pošljite nam vprašanje, pa vam bomo skušali poiskati pravo informacijo. • D. Dolenc IZ BABIČTNIH BUKEV Pridelovanje čebule Čebula uspeva najbolje v toplem, rahlem, bolj lahkem svetu, ki se je gnojil prejšnje leto. Če je zemlja zelo težka, se ji mora primešati nekoliko cestnega prahu, peska ali apna. Dobro je, če zemljo, kjer hočemo pridelati čebulo, že v jeseni prekopljemo ali preorjemo. Čebulo je treba sejati konec februarja ali začetek marca, bodisi v vrste ali raztreseno. Seme je treba z grabljami nekoliko zagrebsti in zemljo nato z deskami potolči. Ko rastlinice skalijo, je treba presaditi čebulice na deset do petnajst centimetrov narazen. Še prej dobimo čebulo, če sejemo seme, namesto na prosto, v zimske gredice (pod steklo), in ko so rastlinice napravile tu tri listke, jih presadimo na prosto. Posebej se priporoča tudi dveletno pridelovanje čebule. V ta namen se poseje seme meseca julija ali avgusta prav gosto na gredico, v zemljo, ki ni močno gnojena. Tu se razvijejo prvo leto le drobne čebulice. Te čebulice je treba pred zimo pobrati in shraniti v toplem in suhem prostoru, kjer ne čutijo ne mraza, niti ne gnijejo. Naslednjo pomlad se posadijo te čebulice v primerno pripravljeno zemljo. Že poleti se ta čebula lahko rabi. Da je treba zemljo okoli čebule tu-patam oplesti, tega menda ni treba praviti. Čebulo se mora pobrati iz zemlje, ko je listje porumenelo, in ob suhem vremenu. Dobro je, če vpletemo čebulo v kite ter jo na zračnem kraju obesimo, da se bolje posuši. POSKUSIMO ŠE ME Atomski retaš To pecivo je podobno prekmurski gibanici, vendar je njegova priprava tako enostavna, da se ga bomo gotovo kmalu lotile. Pripravlja se namreč brez testa, le moko, pomešano s pecilnim praškom, posipamo med plastmi nadevov. Recept nam je prijazno prispevala Olga Lah z Orehka, dobila pa ga je s štajerskega konca. Potrebujemo 2 jogurtova lončka moke in 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 vanilijev sladkor in 1 pecilni prašek, za nadev skuto, mak, jabolka, orehe ali rožiče, za preliv pa 3 cela jajca in 6 del mleka. Suho zmes (moko in pecilni prašek) zmešamo, dve žlici te moke potresemo na dno pekača in že začnemo z nadevom. Najprej naj pride skuta, za njo jabolka, orehi, mak in še enkrat ponovimo. Med vsako plastjo nadeva potresemo 2 žlici moke in sladkamo. Med sladkor pomešamo vanilijev sladkor. Nazadnje dobro stepemo jajca in mleko in s tem prelijemo nadev. Pečemo približno 45 minut pri 200 stopinjah C. Presneto dober je tale retaš, vsaj Olgin je bil; tisti, ki pazite na kilograme, si ga odrežite malo manj; toliko dobrot na kupu da veliko kalorij. Ampak, vedno nam jih pa res ni treba šteti! TEMA TEDNA Nagradna igra: KAJ JE NA SLIKI Zdaj, ko tako strumno kar naprej in naprej korakamo v Evropo, bi bilo dobro vedeti, s kakšno blagovno znamko se bomo predstavili v tako zaželeni Evropi. Mi vsi smo seveda na moč ponosni na »mojo deželo« na sončni strani Alp, kar je seveda prav - domoljubna čustva so domoljubna čustva: Slovenija, moja dežela! Na avtomobilih že vidimo nove oznake: SL. kar - predvidevamo - ni oznaka za Sier-ra Leone, ampak za Slovenijo, mojo deželo. Čeprav je z mednarodnim priznanjem en velik križ, je vendarle treba vztrajati in končno doseči, da nas evropska javnost prizna. Nekateri najbolj kakovostni izdelki, ki jih izvažamo v Evropo, so že označeni z »made in Slovenia«. Nerodno je le, da mi že vemo, kaj pomeni »slovenski«, evropskim narodom pa bo treba dopovedati, kako izgovarjati besedo »slovenski«. Nekateri namreč izgovarjajo popolnoma narobe, tako da poudarjajo zadnji zlog. In se potem bere. razume in prevede tako, da »slovenski« pomeni »grd, umazan...« Made in Slovenia se tako lahko prebere kot narejeno v neki umazani, grdi deželi. Zato bi bilo priporočljivo, ko bi pisali »made in Slovvenien«. v izogib popačitvam, ki nam zanesljivo niso v prid! Če z besedo »slovenski« nimamo sreče, jo imamo pa na drugih področjih! Zdaj smo se vehementno vrgli v velevažni popis prebivalstva in zanj namenili 14 milijonov nemških mark! Verjemi, kdor hočeš, da bodo podatki služili zgolj in le statistiki in ne bodo uporabljeni v druge namene! Pogovorni jezik: ve-ve-ve! Sicer pa ima človek, ki se malo bolj poglobi v evidenčni popisni list, kaj videti! Ne le to, da so dosledno diskriminatorski do ženskega spola, v popisni listini vas najprej sprašujejo po stopnji izobrazbe in dokončanih šolah, takoj v naslednji rubriki pa stoji vprašanje: ali je oseba pismena ali ni? Torej: če ste odgovorili, da ste končali nižjo, srednjo ali višjo šolo, je takoj nato treba odgovoriti, ali ste pismeni ali ne. Še posebej humorno je. če imate v družini - vzdrževanega člana, ki je še v pleničkah. Vestni popisovalec mora seveda popisati tudi vse vzdrževane člane: datum rojstva, materni jezik, pogovorni jezik v družini in v okolju. In kaj odgovoriti, če vas vprašajo, kakšen je pogovorni jezik vašega dojenčka? Kako detece govori v družini in kakšen je njegov pogovorni jezik v okolju? Kajpak bi bil najbolj odkritosrčni odgovor: pogovorni jezik mojega dojenčka je: ve - ve - ve! Če rečete, da je slovenski, se boste zlagali, kajti ni dojenčka na svetu, ki bi obvladal svoj materni jezik! Rubrike o vaši nacionalnosti in o občevalnem jeziku so v teh nemirnih jugoslovanskih političnih časih sploh nekaj posebnega! Zato bi bilo najbolj pošteno, ko bi popis prestavili -na mirnejše in stabilnejše čase! Ne bi bili nobena izjema, kajti tudi v Evropi so mirne duše popis tudi za nekaj časa preložili, če se je izkazalo, da ni pravi trenutek... Mi pa seveda po svoje - ne glede na stroške in ne glede na odziv. Zato sploh ni čudno, da se narod tudi na takšen način solidarizira, da odklanja odgovore na nekatera vprašanja, še posebej tista o pogovornem jeziku in narodnosti... • D. Sedej Tokrat smo pobrskali po arhivu in našli nekaj zanimivih starih fotografij, ki pričajo tudi o veselih trenutkih naših prednikov. Sprašujemo vas, ob kateri priložnosti je na Gorenjskem nastala tale fotografija? Upamo, da slikovna uganka le ni pretežka, kajti dogodek, ob katerem je nastala fotografija, je na Gorenjskem široko znan in še danes se ga Gorenjci radi spominjajo. Če ne bomo dobili pravilnega odgovora, bomo objavili naslednjo fotografijo - če bo več pravilnih odgovorov, pa bomo žrebali • D. S. Dahnili so da: \ Škojji Loki: Mojca Pustovrh in Stanislav Mezek iz Strmica; Irena Zakelj in Jurij Primožič iz Žirov: Irma Mrak in Marjan Kovač iz Loga: Marjeta Primožič in Rado Lenkič iz Podlonka. čestitamo! Do 25. aprila rsmo znižali cene izdelkom proizvajalca COLOR Medvode Znižanje cen velja za takojšnja plačila in člane stanovanjskih zadrug Ne zamudite predstavitve izdelkov v MERKURJEVIH prodajalnah: 12. aprila BARVE LAKI Radovljica Predstavitve bodo od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Gorenjske noči brez spanja Velika dvorana v Smrtnikovi gostilni v Globasnici je bila prejšnji četrtek zvečer nabito polna. Vsaj tristo se nas je stiskalo ob mizah, in približno toliko jih je stalo. Največja gneča je bila ob vhodu, kajti tam se je vplačevalo. Igra, ki jo na Koroškem vodi Stanko Haderlap iz Vesel, zahteva od igralca vlogo 3.400 DEM, znesek, ki ga ne zmore vsak, ko pride v vrh piramide, pa potegne več kot še enkrat toliko: 53.400 šilingov. Kdo bo danes na vrsti? Tisti, ki zasledujejo piramide svojih igralcev, vedo že vnaprej. Napetost v dvorani raste. Točno ob šestih je pri mikrofonu Stanko, simpatičen fant šestindvajsetih let, v malce svetji-kajočem se blazerju, črnih hlačah, belih čevljih, oranžno pisani kravati, kratki lasje imajo rdečkast nadih. Zaveda se, da je za tele ljudi tule nekakšna zvezda. Zna vrteti jezik, razlagati igro, zna pridobivati. Razlaga potek igre pri manjših vsotah. Toda tu se igra na najvišjo, na 3.400 DEM, ker višji, ko je znesek, bolj zagotovo se igra ne prekine. Brez skrbi, ne bo se prekinila, je prepričljiv s svojo dokaj lepo pogrkajočo obirsko slovenščino, kajti "fair play" že tri leta igrajo Nemci, dve leti Avstrijci, igra pa se zdaj širi po drugih evropskih državah, v Turčijo, na Madžarsko, v Italijo, Španijo, na Portugalsko in celo v Južno Ameriko. Nikoli se ne bo prekinila, kajti vsak. ki dobi ček. je skoraj zagotovo spet v igri, navduši nove igralce... Tudi ta večer je Stanko razdelil čeke. V Globasnici in v Borovljah bo ta dan skupno razdeljenih 6 milijonov šilingov. Vsak sam pride po ček, Stanko mu izroči kuverto, čestita, sledi pa navdušeno ploskanje, posebej iz kota. kjer sedijo tvorci srečneževe piramide. V kratkem bodo na vrsti oni... Navdušenje v dvorani je tolikšno, da bi vsak položil denar, če bi ga le imel s seboj. Niti ne pomisliš, da boš krvavi pot potil, preden boš dobil dva, ki bosta hotela s svojo vlogo stopiti za tabo in te poriniti navzgor proti vrhu piramide. Najbolj hitro igro igrajo skupine, kjer si med seboj organizirano pomagajo. Ta večer so čeke prejeli ljudje, ki so nanje čakali tudi že po štirinajst dni, pri večini pa je trajal mesec od vloge do čeka. Zdaj bodo morali le še do male zasebne banke ob Klopinjskem jezeru in šopi šilingov bodo njihovi. Izplačajo jim jih brez besed, s prijaznim nasmehom... Od vsepovsod so bili srečneži. Največ s slovenske Koroške, od Črne, Prevalj, Mežice, Slovenj Gradca, Dravograda, iz Radelj ob Dravi, iz Celja in tudi že iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke in od drugod z Gorenjskega. Ljudje vseh baž. Od inženirjev, doktorjev, ekonomistov, trgovcev in delavcev do bivših partijskih sekretarjev. "Avstrija ima okrog 80.000 igralcev, po pet tisoč vstopov imamo na teden. Brez skrbi, ne manjka ljudi." je prepričljiv Stanko. "Samo iz Velikovca jih igra 2000, sami Avstrijci. Ljudje se sami organizirajo. To, kar se je domislil Avstrijec Kari Pree, imajo v Nemčiji za igro stoletja. Ni prvega in ni zadnjega. Igra se ne bo prekinila. Če pa se le zgodi, da dva meseca ne bo nobenega vpisa, kar pomeni, daje igra prekinjena, ima naša centrala na varnostnem fondu toliko denarja, da bo po enem letu vsak igralec dobil izplačanih okrog 21.000 šilingov, torej znesek, ki ga je vplačal, zmanjšan za pristojbino na začetku igre, ki jo tako ali tako vsak plača. Torej, nihče ne izgubi! Igralec pa dobiva manjše zneske iz igre tudi še, potem ko že preneha igrati, kajti del vsote, ki jo njegovi zadnji štirje igralci vplačajo zanj, je avtomatično vložena spet v igro." Finančni strokovnjaki te in podobne igre primerjajo s kepo snega; ko jo začneš valiti, je majhna, potem pa vse večja in večja, na koncu pa se razblini v nič. Kdo ve, bo ta igra na bližnjem Koroškem preživela? Najbolj vneti ji napovedujejo vsaj še dve leti življenja, Stanko pa igro brez konca. Vendar v vsakem igralcu le tli tista mala signalna lučka dvoma. Ne zato. da igra ne bi šla naprej in ne bi dobil čeka, temveč ker bo kljub vsemu vse težje najti soigralce, tiste zadnje štiri, ki te v piramidi porinejo na prvo mesto. Teorija je eno, praksa pa drugo. Res pa je, da nekateri dosegajo nezaslišane dobičke. • D. Dolenc K R N o-< ou < H UJ 0» C/3 < - C/5 _ Z z < h- d CM Kranjskogorske Alternative Dr. Jani Kokalj in Andrej Žemva iz Kranjske Gore sta dala pobudo, da bi v kraju ustanovili za naše razmere kar nenavadno, vendar - kot se je po udeležbi na občnem zboru izkazalo , - koristnem in dobrodošlem društvu. Kranjskogorski pobudniki so se namreč odločili, da ustanovijo društvo z imenoma ALTERNATIVE. Samo na ustanovnem občnem zboru se je njihova pobuda več kot potrdila: proti pričakovanju se je občnega zbora udeležilo več kot 40 zainteresiranih bodočih članov. »V Kranjski Gori smo ugotovili, da se pojavljajo številne kulturne in športne dejavnosti, ki formalno niso pod okriljem nobene zveze ali društva. Zato smo začeli razmišljati, kako bi vse te alternativne dejavnosti, za katere je med mladimi kar precej in vedno več zanimanja, združili pod eno društveno streho. Tako je danes v društvu, ki je formalno že ustanovljeno, registrirano in ima svoje akte, sedem različnih dejavnosti,« pravi Andrej Žemva. »Društvo deluje na sedmih področjih. V Kranjski Gori imamo sicer kulturno umetniško društvo in pevski zbor. druge organizirane kulturne dejavnosti pa ni. Društvo ALTERNATIVE je zato dalo prednost kulturnemu delovanju, za katerega bo v okviru društva skrbel Benjamin Gracer iz osnovne šole v Kranjski Gori in z njegovo pomočjo naj bi pripravili več kulturnih prireditev. Prva promocija je že bila, ko je Damjan Jenstrle z Jesenic, tudi član našega društva, predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Spomladi bomo imeli tudi Kekčeve dneve, ko bo predstavljen Josip Vandot tudi kot pesnik, s pesniško zbirko, ki jo je uredil Benjamin Gracer. Ne nazadnje pa bi morali veliko bolj »izkoristiti« zanimivo etnografsko hišo in muzej, Liz-njekovo domačijo v Kranjski Gori. Športnih aktivnosti je v ALTERNATIVAH šest: prosto letenje, ekstremno smučanje in odpravarstvo, snovv-boarding, foto - video, vodni šport in naravoslovje. Prosto letenje in padalstvo bo vodil Jani Hrovat, alpinizem in odpravarstvo Matjaž Ravnokar. Naša prva odprava je prav zdaj v Nepalu, šteje sedemnajst članov in na osnovi te odprave se bomo potem dogovorili, kako bi organizirali ponudbo na tem področju. Za vse dejavnosti društva velja, da tesno sodelujemo s Turističnim društvom Kranjska Gora. saj je društvo ustanovljeno tudi zato, da se primerno obogati turistična ponudba Kranjske Gore, da se turistom ponudijo dejavnosti, ki bodo potekale pod vodstvom ljudi, ki so na posameznih področjih strokovnjaki. Dejan Košir bo vodil sekcijo snovv-boardinga. ki postaja vsebolj popularen šport, foto -video dejavnost Alojz Kerštajn. vodni šport in potapljače Brane Dolhar, naravoslovno sekcijo pa Stane Dolanc. Mislimo, da smo s tem obogatili tudi turistično ponudbo Kranjske Gore in da je v intere- Andrej Žemva su kraja, da deluje tudi tako društvo. Za pomoč in razumevanje pa se moramo zahvaliti predvsem Turističnemu društvu in njegovemu predsedniku Jožetu Borštnerju, saj nam je društvo izredno pomagalo, na pomoč in medsebojno razumevanje pa računamo tudi v prihodnje.« • D. Sedej j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti, Živali, ki jih ni nihče ljubil 10.47 Angleščina - Follovvme 11.15 Sedma steza, ponovitev 11.35 Osmi dan, ponovitev 12.20 Omizje, ponovitev 15.15 Video strani 15.25 TV mozaik: Angleščina, ponovitev 15.55 Sova. ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.00 Spored za otroke in mlade, Pogledi. Znamenja na Slovenskem, ponovitev 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka 21.00 Novosti založb 21.10 San Remo '91, zabavnoglasbe-na oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova Haggard, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi: Tolminske ravne 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Pariz: Polfinale PEP v košarki (m) POP 84 - Scavolini, prenos, med odmorom: Žrebanje lota 22.00 Yutel, eksperimentalni program 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi v l. PROGRAM TV HRVATSKA 6.30 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.10 10.25 10.40 11.10 11.40 12.00 12.10 12.20 15.40 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Kinoteka Evropa: Ciklus filmov Jirija Menzla, Sijajni fantje s kamerami, češki film 0.20 Yutel 1.20 Poročila TV HRVATSKA 2 9.00 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos 19.00 Besede, besede 19.35 Glasbeni vsakdan 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Pariz: PEP v košarki: Pop 84 -Scavolini, prenos 22.05 Petdeset plus 23.10 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.55 Poročila 0.15 Max Headroom, ameriška nanizanka Bajram, prenos Poročila TV koledar Mali svet, oddaja za otroke Šolski program Bodite z nami Goranove zgodbe: Konji Vprašajte - odgovarjamo Iz zgodovine glasbe: Opereta Pisano kot mavrica: Zapis o islamski umetnosti v BIH Priče preteklosti: Ko zaigrajo dude Poročila Video strani Satelitski program Kronika MES-a, oddaja TV Sarajevo, Staro za novo Glasbeni bienale Zagreb '79: Urbofest Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Poslednji ribiči, dokumentarna reportaža Hrvaška danes Mali svet, oddaja za otroke Moj levt, dokumentarni film Risanka TV dnevnik Poletna hiša, angleška nadaljevanka Žrebanje lota TV KOPER 16.00 Športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka 20.00 Obupane ženske 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.20 Žrebanje lota 22.25 TV dnevnik 22.35 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Časvsliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria, kviz 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA bavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved progra- 14.00 VValtonovi 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.55 Vif-zack 16.10 Degrassi Junior High 16.35 Mini klub 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch - nato ORF danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Universum: Po sledovih Jamesa Cooka, 2. del 21.07 Pogledi s strani 21.15 Vroči milijoni 23.00 Hunter, serija 23.45 Harrv Stojka - ekspres 0.35 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, vmes čestitke in obvestila - 19.00 - Zaključek 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.45 Z za- FILMNET SLOVENIJA 1 20.05 STRAST IN PARADIŽ 1. del ameriške nadaljevanke; igrajo: Rod Steiger, Armand As-sante, Catherine Mary Stevvart, Mariette Hartlev in drugi Alfred de M*arigny se poleti 1943 izkrca na Bahamih. Tam si je kupil malo kmetijo. Prepričan je, da bo z rejo piščancev zaslužil veliko denarja. Vojna je, in kmalu bo na otoku mrgolelo na tisoče vojakov, ki jih bo treba nahraniti. Bela otoška družba - z vojvodo VVindorskim in njegovo častihlepno ženo vred - viha nos nad pustolovskih grofom, o katerem gre glas, da je bil gigolo na Man-hattnu. Zato pa je s podjetnim nastopom všeč bogatemu siru Harryju Oaksu, dokler ne pokaže več kot očitnega zanimanja za njegovo hčerko Nancy. 7.00 The Three Musketeers 9.00 Guts and Glorv 11.00 Decoy 13.00 A Time of Destiny 15.00 Endless Night 17.00 Police Academy 19.00 Indiana Jones and the Last Crusade 21.15 Joe Kidd 23.00 Overboard 1.00 The Iron Triangel 3.00 Permanent Record 5.00 Purple Rain nalka 22.00 Nogometna oddaja22.50 Eksploziv 23.50 Morišče, ameriški film 1.50 Hammer EUROSPORT RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.15 Cor-net, nemški film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Mini Play-back show, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Columbo: Kdor se zadnji smeje, ameriška krimi 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Kolesarstvo - Pariz — Roubaix 10.00 Judo 10.30 Mednarodni motošport 11.30 Eurobika 12.00 Biljard 14.00 Badminton (ž) 15.00 Velika kolesa 15.30 Nogomet - Corinthians : Hamburg 17.00 Košarka - evropski pokal (ž) 18.00 Odbojka (ž) 19.00 Goli iz Španije 19.30 Športna poročila 20.00 Toto šport 21.00 Rokoborba 22.00 Nemški rally 22.30 Košarka - polfinale pokala evropskih prvakov 0.30 Pikado - svetovno prvenstvo 1.00 Biljard 3.00 Športna poročila d. o. o. TEHNIČNA TRGOVINA IN BRUSILNICA ORODJA CERKLJE, Vasca 18, tel.: 42-094 PRODAJA: - Strojno REZILNO ORODJE za les in kovino - V0D0INŠTALACIJSKI material - Material za CENTRALNO OGREVANJE Vse po KONKURENČNIH CENAH OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, 64000 KRANJ Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15. ZELO BOGATA IZBIRA OTROŠKIH POMLADANSKIH OBLAČIL 0-16 let 19. ure KINO 16. aprila CENTER amer. akcij, film JEKLENI OREL ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer vest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA angl. zgod. film HENRIK V. ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA 6. del ob 20. uri ON 0> < 5 O. UJ H UJ c- cr> i—> LU as O O z < cc f— (f) oŠ _ < - Alpski večer - ena največjih zabavno-glasbenih prireditev v Sloveniji, na Gorenjskem pa sploh, bo 11. maja 1991 ob 20. uri v ŠPORTNI DVORANI na Bledu. Da je prireditev zares priljubljena, kaže podatek, da je ponudba ansamblov daleč prekoračila zmogljivosti prireditve, zato so se organizatorji (Alpski kvintet, Glasbena agencija Knific in TV Slovenija) odločili za naslednje: ALPSKI KVINTET, SHOW SKUPINA PREROD, TRIO ZORANA LUPINCA, ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK, ANSAMBEL NAGELJ, ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA, ANSAMBEL TONTJA VERDERBERJA, ANSAMBEL JEVŠEK, ANSAMBEL VLADA SREDENŠKA, ANSAMBEL MELOS, ANSAMBEL VIKTJA AŠIĆA, ANSAMBEL JASMIN in goste: STANKA KOVAČIČ IN TRtO M. KOVAČIČA, IVO ROBIČ, ALFI NIPIČ Z MUZIKANTI, FRANC KOŠIR, TONI GAŠPERIČ, moderator: VINKO ŠIMEK V vsaki prilogi "GLAS 16" do 11. maja bomo predstavili nekaj nastopajočih. ANSAMBEL LOJZETA SLAKA Slaki. Lahko je biti nasmejan pod toliko zlata! Predstavitev ansambla, kot so Slaki, je pravzaprav zelo lahka naloga. Poelg Avseni-kov je to prav gotovo ansambel z največjo popularnostjo tako dorna, kot širom po svetu. Če bi začeli naštevati vse uspehe, turneje, priznanja, pa odrekanja za vse doseženo, potem ima naša petkova priloga prav gotovo premalo strani. Zato ne bomo dolgo-vezili. Povejmo, kar je rekel Lojze Slak o Alpskem večeru: "Nisem ljubitelj prireditev z množico nastopajočih, morate razumeti, nastopamo le že več kot petindvajset let, vendar na Alpskem večeru zelo radi nastopimo. Razlog je verjetno v tem, da take organizacije in vzdušja ni nikjer drugje." PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 17, APRILA DALJE V TURISTIČNI AGENCIJI KOMPAS BLED TEL,: 064/77-235 77-180 POKLIČITE IN REZERVIRAJTE ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO VINKO SIMEK Vinko Simek - Jaka Sraufciger Moderator, humorist in pevec Vinko Šimek je vsekakor najmarkantnejša oseba slovenske show scene. Le kdo ne pozna njegovega tekočega povezovanja neštetih programov, le kdo se ni že do solz nasmejal njegovim šalam, prislunnil njegovi pesmi, njegovim besedilom. Pomaga mu tudi žena Sonja, saj skupaj pripravljata scenarij za Alpski večer in TV oddaje. Tudi to je svojevrstna umetnost. In kaj pravi Vinko Šimek o Alpskem večeru: "Enkratno; ampak, ko človek prvi trenutek pogleda v to ogromno, nabito polno dvorano, ga malo stisne, tudi mene. Vsaka čast Gorenjcem!" ANSAMBEL MELOS Ansambel Melos - naš up je skladba Abraham Ansambel prihaja iz Ljubljane, čeprav vsi člani niso od tam, celo Kranjčana imamo med njimi. Pa kaj bi, kdor bo prišel na Bled, bo videl in slišal skupino, ki je delovala predvsem kot "zabavnjaki" in se predvsem na željo poslušalcev prekvalificirala v "narodnjake". Glede na njihove glasbene sposobnosti ne dvomimo v uspeh, končno oceno pa boste dali vi, obiskovalci Alpskega večera s svojim aplavzom. VEHMMK • . )SND GRADBENO PODJETJE SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: V OD JE TRGOVINE Pogoji: končana šola srednje komercialne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj pri prodaji gradbenega materiala ali kot trgovinski poslovodja in najmanj pet let delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov SGP Tehnik. Stara c. 2. 64220 Škofja Loka v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobijo kandidati po tel. 620-371. j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živ žav, ponovitev 9.50 Žalujoči ostali, ponovitev komedije TV Beograd 11.25 Strast in paradiž, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Slovenija: Peti letni čas, dokumentarna oddaja 17.35 Spored za otroke in mlade 17.35 Hišica brez koles, predstava lutkovne skupine Tabor Lokev 17.55 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanke 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Razdvojeni svet, angleški film 22.00 Marlborc music shovv 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova Alf, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka V znamenju zvezd: Kozorog, nemška dokumentarna serija 0.45 Video strani TV HRVATSKA 2 9.00 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos 18.00 Vaterpolo za finale pokala Jugoslavije: Mladost Conning -Partizan, prenos 19.20 Dober večer 18.05 Ursfobia, TV igra 19.00 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Nova doba, dokumentarna oddaja 20.35 HTV svojim naročnikom, nagradna igra 21.35 Velesejemski TV biro 21.45 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.00 Poročila 23.50 Pokal Jugoslavije v nogometu: Borac - Hajduk, posnetek 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA j SLOVENIJA 1 SOVA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17 45 Svet poroča 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 W. A. Mozart: Cosi fan tutte, prenos opere 23.00 Finale jugoslovanskega pokala v vaterpolu: Partizan - Mladost conning, posnetek iz Beograda 0.15 Polfinale jugoslovanskega pokala v nogometu: Borac - Hajduk, reportaža TV Sarajevo 0.45 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Poštni nabiralnik 10.25 Poslednji ribiči 10.40 TV Leksikon 10.55 S poti po Mehiki 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.30 Okno. Dva dni v Londonu, za- bavnoglasben? oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Hrvaški jezuiti 17.30 Hrvaška danes 18.15 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 18.45 Potopis 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Moderni časi, oddaja o filmu 20.30 Bagdad cafe, nemški film 22.35 TV dnevnik 22.55 Bačvanski Hrvati, dokumentarna oddaja 23.55 Yutel 0.55 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Leo, kralj džungle, risanka Gianni in Pinotto, risanka 20.30 Telefilm 21.00 Klic globine, dokumentarna oddaja 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Sanje v Kalkuti 12.00 Komična opera 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Roseanne 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Najredkejša želva sveta 15.05 DuckTales 15.30 Lutkovna igrica 15.50 Čeladek 15.55 Mini scena 16.10 Kot pes in mačka, serija 16.35 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch - nato ORF danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Veliki boj Dona Camilla 21.50 Pogledi s strani 22.00 Dullas 22.45 Poslednje ženske 0.25 Čas v stiki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 3. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi. serija 18.30 Ključavnica, v hišah zvezdnikov 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Nogomet: Avstrija - Norveška 0.00 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., DOmače novice I, Kupim - prodam. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi - 19.00 - Zaključek 1. RADIO ZERI ALF Ker prihaja na obisk stric Albert -ki se kar naprej zmrduje in je sploh sama zgaga - se mora Alf za nekaj dni preseliti v šotor na vrtu. Ampak Alf noče spati zunaj. Saj sta hladilnik in televizor v hiši! Pa nihče ne razume njegovih muk. Nazadnje se sprijazni z usodo. Torej mora poskrbeti za zalogo hrane, ima pa tudi nekaj predlogov, kako spametovati sitnega strica... Toda stric Albert sploh ni več stari stric Albert. Tannerje-vim prinese darila, povabi jih na večerjo Po dolgi noči, v kateri Alf zmaskira dolgo zeleno kačo, ki je bljuvala vodo, in v kateri razkrije, da potrebuje žensko - vrsta sploh ni več pomembna, VVillie in Kate izvesta, v čem je skrivnost Albertove preobrazbe. Zjutraj srečna odhitita v službo in Albert ostane v hiši sam. Na vrtu pa Alf. Sama sta. Za strica je to kar usodno. 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Zabavno-glasbena lestvica in gost oddaje - 19.00 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Looking for Miracles 9.00 La Ronde 11.00 The Brain from Planet Arouse 13.00 Permanent Record 15.00 Purple Rain 17.00 The Iron Triangle 19.00 VVomen on the Verge of a Nervous Breakdovvn 21.00 One Trick Pony 23.30 The Taste of Ambroža 1.00 Columbo Goes to the Guillo-ti e 2 4ri New York Stories 4.45 Lead-bellv BUR»h^ BURGER Jonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača 20.15 Gottschalkov shovv 21.15 Domovinske melodije 22.10 Nogometna oddaja 23.00 Ster-nov TV magazin 23.45 Ragtime, ameriški film EUROSPORT RTI PLUS 6.00 Dobro jufo Fvropa, poročila 9.20 Scstan na Uunaju, ameriški filr.i 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.3 Polic'jsl ) poročilo 13.10 Harrner 1 35 Kalifornijski klan 14.25 3pnngfielc.sk-> zgcr' a 15.10 Divja vr-trca15.ba hips 16+5 Tvegano 17.10 Vroče nag- ca 1" 00 Jlovek za 6 mili 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Umetniško drsanje 11.00 Nemški rally 11.30 Eurobika 12.00 Biljard 14.00 Avto dirke 15.00 Košarka - polfinale pokala evropskih prvakov 17.00 NHL hokej 18.00 Beckenbauerjev nogomet 18.30 Kolesarstvo 19.30 Športna poročila 20.00 Mednarodni šport 21.00 Boks 23.00 Bandy 23.30 Pikado - svetovno prvenstvo 24.00 Biljard 2.00 Športna poročila SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj pri Izvršnem svetu SO Kranj objavlja razpis za izvajanje gostinske ponudbe na prireditvi "Poletje v Kranju 91" na Trgu revolucijo / Kranju cd 1.6. 1991 do 30. 9. 1991. G stinski oojekt mora biti montažen, primernega izgleda in prik gojen prodaji na prostem. Ponudbo z opisom in fotografijo gostinskega objekta in vrsto i opLom gostinskih storitev, pošljite v roku 8 dni po )bji' i iia na lov: Izvrl ri svet SO Kranj, Komisija za organizacijo prireditev v občini Kra.ij, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Dodatnt informacije dobite vsak dan od 8. do 10. ure po telefonu 064/326-508. KINO 17. aprila CENTER amer akcij film JEKLENI OREL ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ franc nem. trda eroi. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. vest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 18. in 20. uri DUPLICA angl. zgod film HENRIK V ob 20 uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer kr.m film DOBRI FANTJE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer grozlj GORILE V MEGLI ob 20 uri BLED Ni predstave! O. < — o. r/ U evo — O < cc t— 00 "inarva gosl\a v Y.Yvite>\i Gauteses ISVoTvcles Rv e Maria z }os\po Lisac Celo pregovorno zaspano in hladno kranjsko občinstvo ni moglo ostati mirno. Avditorij je prepeval skupaj z najmar-kantnejšo pevko naše glasbene scene, Josipo Lisac. GliRSSEN K I^TNTIC K BJKD\JX TAST Obiskovalci, ki so prejšnji petek nestrpno čakali nastop Josipe Lisac v klubu Gauloises Blondes, niso bili razočarani. Nastop, pravzaprav prava predstava zagrebške pevke, je bil prava bomba, eksplozija neverjetne energije in fascinirajo-čega glasovnega razpona pevke, ki že ves čas svojega nastopanja buri duhove in vedno znova preseneča. Med moškimi esteti veljate za žensko s stilom. Je vaš zunanji izgled plod dela ekipe strokovnjakov ali je to zunanji izraz vsega prirojenega občutka za kreacijo, zunanja podoba vaše duše? Josipa Lisac: "Vsak stil prihaja iz duše. Ljudje se rodijo s stilom ali brez stila. Res pa je, da se mnogo stvari lahko nauči. Npr. gibanja na odru, načina nastopanja,... Sama sem vedno želela biti nenavadno oblečena. Rada šokiram ljudi s svojimi kreacijami. Sčasoma se je okoli mene nabralo veliko ljudi, ki so želeli ustvarjati zame. Zame, pisano na mojo dušo. Nakit, hlače, jopica, pričeska, vse kar danes vidite na meni, je plod njihovega dela. In seveda mojega. Iz vsega tega sama na koncu, ko vse skupaj oblečem in skombiniram, naredim kreacijo. Oni pa že takrat, ko določen model ustvarjajo, mislijo name kot edini model, ki bi to lahko nosil in predstavil občinstvu." Med novinarji veljate za muhasto, trmasto. Ste res takšni? Josipa Lisac: "Ne, mislim, da nisem. Novinarji pišejo in presojajo na podlagi enega samega mojega desetminutnega nastopa ali kratkega pogovora z mano. Vendar pa mislim, da je takšna oznaka kompliment." Ko sem vas gledala "v elementu", se preprosto nisem mogla otresti misli, da se s petjem popolnoma predajate občinstvu. Josipa Lisac: "Trudim se. V nekaterih pesmih sem popolnoma "notri", pri drugih ne. Danes je bilo kar nekaj takšnih pesmi, pri katerih sem se res vživela. V tistem trenutku, ne da pozabim na vas, na občinstvo, ampak se popolnoma zli-jem s pesmijo. Doseči moram to, da imajo gledalci občutek, da jim je "fino"." Vas kdaj popade nostalgija po Ameriki? Josipa Lisac: "Ne, čeprav rada hodim tja. Sem izredno prilagodljiva, tako da sem bila tudi preko oceana "doma". Da se prilagodiš novemu okolju, moraš biti elastičen, inteligenten." Vtisi po današnjem koncertu? Josipa Lisac: "SUPER! Pred današnjim nastopom so me opozorili, da je kranjsko občinstvo hladno. Sedaj bom vsakomur, ki se bo zmrdoval nad njim lahko povedala, da to sploh ni res!" Bi sodelovali pri kakšni predstavi, ročk operi npr.? Josipa Lisac: "Seveda bi in nekaj podobnega tudi pripravljamo. Ne samo petje, pravo predstavo!" Josipa je odhitela na počitek. Naslednji dan jo je čakal koncert v Opatiji, nato v.... Markantna dama z neverjetno energijo in ustvarjalno močjo bo vsem, ki so doživeli njen kranjski nastop, ostala v spominu. Do prihodnjič, ko bodo z njo spet lahko zapeli eno izmed njenih pesmi. • Mojca Peternelj i Lestvico lahko poslušate v sredo, VI I aprila, od 16. do 19. ure na valovih RA-s D1A ŽIRI. Gost oddaje pa naj zaenkrat I ostane skrivnost! Lestvico ureja NATAŠA BEŠTER DOMAČA LESTVICA 1. Danijel - Ma daj obuci levisice 2. Božidar VVolfand - Wolf - Koliko solz Pop desing - Neko noč 4. Miran Rudan - Ne reci goodbv 5. Čudežna polja - Moja žena je podjetnik 6. Čuki - Pozdrav s planin 7. Tuti fruti - Opusti se i uživaj 8. Don mentoni bend - Rekla je ne 9. Jasna Zlokič - Idi sad 10. Tajci - Smokvice Novi predlog - Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63 TUJA LESTVICA 1. John Bon Jovi - Miracle 2. Maria Mc Kee - Show Me Heaven 3. INXS - On My Way 4. Vanilia ice - Ice, Ice babv 5. The Rightens Brothers - Unchained Melodv 6. Kim Appellv - Don't worry 7. Bette Middler - From a Distance 8. Whitney Houston - We didn't know 9. Tina Turner & Rod Steward - It takes two 10. New kids* on the block - Toonight Novi predlog: Gloria Estefan - Corning Out of the Dark domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov RADIO ŽIRI, TRG OSVOBODITVE 1, 64226 ŽIRI! Srečo pri našem žrebu sta tokrat imela MARIČKA MAVEC, Šorlijeva 31 iz Kranja, ki dobi nagrado v GOSTILNI PRI ZALO- GARJU v Dolenji vasi in FRANC BRDNIK iz Smlednika 34, ki dobi PASIR, ki ga podarja Peter Grašič. ČESTITAMO! SODELUJTE Z NAMI ŠE NAPREJ! KNJIGA V VSAKO HIŠO Kot vsak tretji teden v mesecu bo tudi APRILA bibliobus Tržiške knjižnice pripeljal knjige "skoraj na dom" prebivalcem iz okoliških krajev Tržiča po temle razporedu: v ponedeljek, 15. aprila, v KOVOR - novo naselje (na obračališču pri Zeličevi hiši) od 16.00 do 16.30; v ZVIRČE (pred trgovino pri Mavriču) od 16.30 do 17.00; v PODLJUBELJ (pred gasilski dom) pa od 17.30 do 18.30, v torek, 16. aprila, v KRIŽE (pred osnovno šolo) od 15.30 do 16.00, v SNAKOVO (pri Titovi spominski plošči) od 16.00 do 16.30; na PODVASCO (pri Gosarjevi hiši) od 16.30 do 17.00); v PRISTAVO (pred bloki) od 17.00 do 17.30; od 18.00 do 19.00 pa v LOM (pred osnovno šolo); v sredo, 17. aprila, v LEŠE (pred šolo) od 16.00 do 16.30; v HUDI GRABEN (pred Smolejevo hišo) od 17.00 do 17.30; na BREZJE (pred dom družbenih organizacij) od 17.30 do 18.30; v četrtek, 18. aprila, v ĆADOVLJE (pred Ankovo hišo) od 16.00 do 16.30, v DOLINO (pred osnovno šolo) od 17.00 do 17.30; v JELENDOL (pred gasilski dom) pa od 18.00 do 19.00; v petek, 19. aprila, v SENIČNO (najprej pred cerkvijo) od 16.00 do 16.30, nato pa še v NOVO NASELJE od 16.30 do 17.00; v SEDENJE (pred trgovino) od 17.30 do 18.30; zaključila pa se bo pot bibliobusa v ŽIGANJI VASI (pod lipo), kjer boste lahko izbirali med knjigami od 18.30 do 19.00. DOBRA KNJIGA JE KAKOR DOMAČ KRUH! ŠE BOLJŠA! POSKUSITE TUDI VI... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Mostovi, ponovitev 9.55 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 TV Mozaik: Mostovi, ponovitev 15.50 Sova. ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Čas negotovosti. Preroki in obeti klasičnega kapitalizma, angleška dokumentarna oddaja 18.00 Po sledeh napredka 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Zbis: Štirideset zelenih slonov 18.50 Novosti založb. Od obzorja do obzorja 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.06 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Ti in jaz, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.40 Video strani 16.45 Video strani . 16.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 17.00 Nova doba, dokumentarna serija 17.15 Twin Peaks, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Igre na ledu 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Velesejemski TV biro 20.25 Pariz: Košarka za pokal evropskih prvakov, prenos 22.00 Pokal Acy, reportaža 22.35 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.25 Poročila 23.45 Splošna praksa, avstralska nanizanka TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Arabci in Evropejci, 3. del 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Reci resnico, igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje fil ma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA TV KOPER 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Pariz: Finale PEP v košarki (m) 22.00 Zdaj pa po slovensko: Samo za naju dva, izobraževalna oddaja 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program VVoobinda, serija 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Eurogoal - zadetki v evropskih nogometnih pokalih 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna rubrika 4.30-8.00 Jutranji program, .glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute'z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno ■ Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SLOVENIJA 1 SOVA TI IN JAZ December je in Elaine se vrača iz Bombavja. V šestih mesecih njene odsotnosti se v stanovanju ni prav nič spremenilo - ona je bila namreč tista, ki je zadnja pomila posodo. Vse kaže, da se bo iz države tretjega sveta vrnila v tretji sveti Nekatere stvari pa*so zdaj tudi drugačne - Ashlevjeva brada na primer. Ampak tudi to je verjetno ne bo motilo, saj se je vedno zavzemala za pravice malih kosmatih živali... Ashlev pa je v času, ko njegove najdražje ni bilo, prišel do mnogih novih spoznanj. V življenju je še kaj pomembnejšega od seksa! Rugby, squash, večerni tečaji - najdeš druge zaposlitve in tako izrabiš svoje moči. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Poštni nabiralnik 10.15 Vrabček in gozdne jagode 10.30 Bodite z nami 10.45 TV gledališče: Tragedija 11.15 Farnih/ album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Pergament 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 16.00 Potepanja po Istri in Primorju, dokumentarna oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Family album, tečaj ameriške angleščine 17.30 Hrvaška danes 18.15 Čas za pravljico, oddaja za otroke 18.45 Potepam se in snemam: Istra... 45 let kasneje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika 2120 TV Dnevnik 21.45 Kinoteka Holiywooda: Onkraj gozda, ameriški film 23.30 Yutel 0.30 Poročila 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.20 21.30 23.00 0.05 Scarlet Street 13.00 Un Matin Rouge 15.00 Leadbelly 17.15 New York Sto-ries 19.15 The Birds 21.15 Date With an Angel 23.00 Capone Behind Bars 1.00 Last Rites 3.00 Bellman & Thrue 5.00 Poltergeist 1 RTL PLUS 1, RADIO ZERI 16.00 - Napoved programa - EPP ' 17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.20 - Na policah zgodovinskega arhiva - 18.00 - Novice in dogodki -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 6.00 Dobro jutro, Evropa, Poročila 9.20 Sestanek na Dunaju, ameriški film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača 10.15 Gottschal-kov shovv 21.15 Domovinske melodije 22.10 Nogometna oddaja 23.00 Ster-nov TV magazin 23.45 Ragtime, ameriški film GLAS Zemlja in ljudje Šolska TV Argumenti Klub za seniorje, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne, Sobotna zabava Kung fu Bulevarji tega svta Otroški program Jaz in ti Fračji dol Am, dam, des Igrišče Super babica Uspešnice in napotki Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Baymatch, Senca preteklosti Znanje danes Čas v sliki Šport Shovv mix Hopla, Mali spodrsljaji iz sveta filma in TV 30 let VVorried Men Skiffle Group Pogledi s strani Tajna bratovščina Vrtnice, 1. del ameriškega TV filma; Robert Mitchum, Peter Straus, Connie Sellecca, David Morse, Nick Enright, James Hong, Martyn Sanderson, M. Emmet Walsh Človek za umor, ameriški film; Spencer Tracy, Virginia Bruce, Lionel Atvvill, Harvey Stephans Čas v sliki 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke, Vendozelene melodije - 19.00 - Zaključek EUROSPORT FILMNET 7.00 The McMasters 9.00 The Hum-backed Horse/The Nutcracker 11.00 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Svetovno prvenstvo v atletiki 10.00 Bandy 10.30 Kolesarstvo 11.30 Eurobika 12.00 Biljard 14.00 Nemški rally 14.30 Pasje dirke 15.00 Speedway na ledu 16.00 Moto šport novice 16.30 Umetniško drsanje 18.30 Konjeništvo 19.30 Športna poročila 20.00 Košarka - finale pokala evropskih prvakov KINO 18. aprila CENTER prem.'amer. vest. filma MLADI REVOLVERAŠI II. ob 16. in 18. uri, angl. zgod. film HENRIK V. ob 20. uri STORŽIČ franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. ljub. drame DIVJI PO SRCU ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. trda erot KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BULL DUR-MAN ob 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 20. uri BLED amer. grozlj. GORILE V MEGLI ob 20. uri BOHINJ amer zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri NOVO V KINU MLADI REVOLVERAŠI II (Young Guns II) Popularnost filma »Mladi revolveraši« je dokazala, da vestem še ni mrtev. Vendar pa je bila srečna formula tega filma namesto starih holvvvoodskih zvezd angažirati mlado igralsko ekipo, ki šele utrjuje svoj ugled. Film prikazuje pustolovščine mladega Billyja Kida. V drugem delu so mladi revolveraši spet v sedlu in proti bežijo Mehiki pred pregonom vladnih ljudi, ki jih vodi Pat Garett. Kot prvi del je tudi ta film narejen predvsem za mlade gledalce, režija je dinamična in spominja na MTV-spote, glasba Johna Bon Jovvja, posebno hit »Blaže of Glory«, pa je še posebna privlačnost za gledalce. < - 5 z. < u H U D- c/3" < — —i Z UJ cc O O < 00 #0 \\ub\\anska banka I? 13 14 15 IK IV 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 4 5 6 * 8 9 10 II 12 13 14 (991 INTELIGENČNI CIKEL: ČOSTUEM CIKEL: ■ - FIZIČNI CIKE^. Franc Ekar Franc Ekar je direktor Gorenjskega sejma, ki prav v teh dneh spet odpira vrata in pričakuje številne obiskovalce. Sejemska prireditev pač terja veliko dela in veliko osebne angažiranosti, zato smo se DAIUn RLUSiUfi. SOBOT« 17.10.1942 DANtKNI DAJUH; PETEK 12.04.1991 I 770? DNI odločili, da pogledamo biori-tem direktorja Gorenjskega sejma. Na žalost mu v prvih sejemskih dneh krivulja, ki prikazuje inteligenčni cikel, močno pada, medtem ko je fizična odpornost na zgledni višini. Direktorju bo to nedvomno kar prav prišlo, saj bo treba sprejemati številne obiskovalce - tudi čustveno počutje izkazuje obdobje naklonjenosti in prijaznosti. Sicer pa mu v naslednjem mesecu dni vse tri krivulje hkrati nikoli ne sekajo ničelne vrednosti in se ni bati kakšnih hudih nesreč, zmanjšane odpornosti ali bolezni. Tudi je malo verjetno, da se bo v naslednjem mesecu direktor odločal slabo... Skratka: Franca Ekarja čaka kar dober mesecem, tako na čustvenem, fizičnem in čustvenem območju.... MIZARSTVO OVSENIK Jezerska c. 108, Kranj, tel. 064/325-770 Sprejemamo naročila za SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ. mm m J Ponovno imamo na zalogi KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE-hrast Obiščite nas na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju ali naš razstavni salon, lažje se boste odločili! Tri osnovna bančna načela: LIKVIDNOST, VARNOST, RENTABILNOST, združena v BLAGAJNIŠKEM ZAPISU LB - Gorenjske banke d. d., Kranj Vin h BLAGAJNIŠKI ZAPIS JE VREDNOSTNI PAPIR, KI GA IZDA BANKA PRAVNI ALI FIZIČNI OSEBI:, ■fr LB - GB d. d., Kranj je izdala blagajniške zapise v apoenih po 1.000,00 in 5.000,00 din, ter z rokom dospelosti 31 in 91 dni, v skupni vrednosti 20.000.00,00 din. ■fr Glasijo se na prinosnika. Uporabljajo se lahko kot plačilno sredstvo, •fr Obrestne mere so letne in spremenljive, trenutno veljavne pa so: - 38 % za blagajniške zapise z rokom dospelosti 31 dni, - • 47 % z rokom dospelosti 91 dni. -fc Obrestovanje preneha teči z dnem dospetja, ■fr Blagajniški zapis lahko ponudite banki v odkup pred njegovo dospelostjo po pogojih, ki jih določi banka, ■fr Nakup in izplačilo je mogoče v: - Kranju, JLA 1 (217-271) - na Jesenicah, Maršala Tita 8, (82-681) - Radovljici, Gorenjska c. 16, (75-646) - Škofji Loki, Titov trg 3/a (621-580) - Tržiču, Trg svobode 1, (50-661) Gorenjska banka d. d., Kranj Kvadratni meter stanovanja je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori! Kako? Oglasite se in povedali vam bomo. SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. i 064/50-795 vpisuje • 30-u • 30-u spode • 30-u • 20-u vorne fr B I S KRANJ, D.O.O. Vrečkova 11 64000 Kran| v leča, nemškega jezika: m intenzivni začetni tečaj rni začetni tečaj samo za starejše gospe m go- rni osvežitveni tečaj mi teča španskega jezika aze) osnovne pogo- ;k tečaja 17. m 18. 4 v centru mesta acije m prijave po tel. 323-892 vsak delavnik od 9. do 5 m od 16. do 18 ure L NAGRADNA KRIŽANKA • 2 13 / U 5 '6 /7 /! !9 i r 11 12 13 14 15 16 17 ' 1 1 18 r 20 1 1 21 22 23 24 ; ! 1 25 26 27 28 29 i t | 30 31 32 Če s pomočjo številk prenesete črke iz Križanke v zgornji lik, boste dobili ime današnjega pokrovitelja križanke. Nagrade: 1. bon v vrednosti 1.500,00 din za nakup izdelkov v diskontu pokrovitelja 2. bon v vrednosti 1.000,00 din za nakup v diskontu pokrovitelja 3. bon v vrednosti 500,00 din za nakup v diskontu pokrovitelja 4., 5. in 6. nagrada: praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 500,00 din Izpolnjen nagradni kupon na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 18. aprila 1991, do 8. ure. / Komisija, ki izvaja žrebanje nagrad izmed pravilnih rešitev nagrad-I nih križank v Gorenjskem glasu, je tokrat imela zares težko delo. ' Prejeli smo namreč kar 2878 rešitev nagradne križanke iz 27. številke Gorenjskega glasa (z dne 5. 4. 1991), katere pokrovitelj je bilo Zlatarstvo GOLDIE, Cankarjeva ui, Radovljica. V naši komisiji so tokrat sodelovali: Marjan Grazjar, Ivan Černilec in Stanko Logar (predstavniki bralcev) ter Tomaž Gruden (predstavnik Gorenjskega glasa). Izžrebanci: 1. nagrada (ogrlica iz J4-karatnega zlata, izdelek Zlatarstva Goldie): Agnes Brezovnik, Župančičeva 8, Kranj 2. nagrada (damski prstan, izdelek Zlatarstvo Goldie): Nina Gašper, Sv. Duh 55, Škcrfja Loka 3. nagrada (obesek v vrednosti 900,00 din, izdelek Zlatarstva Goldie): Monika Ambrožič, Posavec 21, Podnart 4., 5. in 6. nagrada (praktična darila Gorenjskega glasa v vrednosti po 500,00 din): Romana Jamnik, Pongart 10, Škofja Loka; Marija Koželj, Zalog 60, Cerklje; Marija Markič, Podbrezje 235, Duplje. Pravilna rešitev: DIAMANTI SO VEČNI. Skoraj vse prispele rešitve so bile pravilne,>le dvema reševalcema sta se zapisali napačni rešitvi. Število prispelih rešitev (2878) je v Gorenjskem glasu rekord, saj toliko dopisnic naenkrat v našem bobnu še ni bilo. Vsem reševalcem iskrena hvala za sodelovanje in več sreče prihodnjič! PESNICA ISAŠA i KRIK VPITJE KNJIŽEVNIK VEll-KAN0VIC BONBON : ŽGANEGA SLADKORJA HUNSKI POGLAVAR -E-'- . ANGLIJI ESTONSKI ESTRADNI PEVEC spb:«- MOŠ IME OKRAJNA V JUŽNI AMERIKI OZEK BORILNI MEČ NEGATIVNA ELEKTRODA PRIPADNIK KMER0V NAJV ODDA UEN0ST LU TITANOVA ŽELEZNA RUDA AM IGRALKA TURNER BOLGARSKI KRALJ VULKAN N' HAVAJIH MANJ P0G0 STO M IME OSKAR RUNGE SPOMINSKI STEBER IT SLIKAR MOJSTER VISOKE RENESANSE SKANDM DROBIŽ STAR0GR POTUJOČI PEVEC PREBIVALKA GLAVN MESTA ■ GRČIJE FJORD NA NORVEŠKEM MADŽAR MOŠ IME CBSEŽNEj Šl RAZME ROMA RA- .E'. ;.et BOKSAČ nUSEVSKI BIVŠI UGANDSK: DIKTATOR AMIN BANTU LJUDSTVO \ E1. PAVEL KUNAVER VRSTA FRANC PREPROG PREČIŠČEN BOMBAŽ NASELJE ŠOTOROV ERWIN RESCh REKA V iTEtENJU VRSTA ENERGIJE :R NEMŠKI Slikar in pesnik TRGOVEC S KRAMO 0LEG TIHONOV ROMUNSKI POLITIK GHEORGE GHEORGIU KRAJ KJER JE ŽIVEL PESNIK SIMON JENKO OTROŠKO OPRAVILO OOOBM SLOV SKLA DATE U lUROŠI TOHJSUV NERALIČ AVTOR KRIŽANKE R NOČ CEUSKA GRAF IN- -E"E-.-'.'E-E DEDNA ZASNOVA V KROM0- ANDREj KURENT petek, 12. aprila 1991 SNOVANJA jranc Križnar Pogovor s slovenskim skladateljem, visokošolskim (glasbenim) f'^"^?"™ Profesorjem na Akademiji za glasbo ljubljanske univerze ter dekanom AO. s,cer pa Skojjeločanom" Marijanom Gabrijelčieem. Spominski spevi" na slovenski glasbeni sceni 21. STRAN ffiK GLAS Po r se eni od uspešnih ponovitev zahtevnega kantatnega dela "Spona*sPev*" (J987) slovenskega skladatelja Marijana Gabrijelčiča Va se(*mern koncertnem večeru Simfonikov RTV Slovenija (Galluso-lQQj0rana ljubljanskega Cankarjevega doma, petek, 15. marca nil i ^oniPomranih z<2 štiri pevske soliste (sopran, alt, tenor in bas), Lj?. in trobilni kvintet, tolkala, mandolino, harfo in godala v iz-RTV ?uJe£a dirigenta - Izraelca Liorja Shambadala, Simfonikov Slovenija ter pevskih solistov I. Baarove, S. Milenkovičeve, J. je in 1. Sarića, smo se pogovarjali z avtorjem (Škofja Loka, konec marCa 1991). Pogovarjali smo se z Marijanom Gabrijelčieem, sloven-swtn skladateljem, visokošolskim učiteljem - rednim procesorjem in dekanom Iju-blJanske AG, sicer pa "Škof-Jeločanom", ki se poleg ukvarjanja s kompozicijo, udejst\uje še na marsikate-rem glasbenem področju: od rodnega Kanala na Gon-skem preko bele Ljubljane dO • • se m!!rs'K)e- V pogovoru smo vpp ?0taknili ,e nekaterih Ob d\tni" k' se zdijo zanimiva SklJi Janu Gabrijelčiču -doSeljl! ln Pedagogu. Naj • '»mo, da sogovornik izha-sJ rodne Primorske. Rodil ti v }0reJ Pred več kot 51 le" še orf.fr Pogovoru, ki je bil GdK stum posvečen tudi (l99(),Jelčičevi 50-letnici v ,i -1 Pa Je njegova pojava veHnVenski glasbeni areni edno aktualna. Kako Po sam komentiraš tudi tokratn t --------.....------- S.e eno več ^ot "spela P£nov*tev tega svojega de-1987, %p(f$minski 5Pevi> že|j0 <|.e bi'° ponovljeno na S* ki'"" Celo Sl"ifonikov RTV slove-stili in S° ga Pred leti tudi kr- finski P0snel.i za arniv- SP°-Ver} t\ sPev' predstavljajo Iz 7„lgl.asbenih) zanimivosti. spevi predstavljajo ce 2a-. lsbenih) zanimivosti. 'Zvedb ■ ntate Je za krstno osta| n° 10 sedanJ° ponovitev '987 V°Polnoma enak iz leta kem'ča° JC nastal v sila krat" ga časaSU' Skoraj večino vse- tekstov (ua mi je vzela izbira rana plHomer, Carmina bu-SlovLf^govori in reki na °P.p h m' Prešeren, izvira i podnaslov Spevov pa *SPomin tretjega (od)stavka: (bUrri n ,'e edini kraj,..." pokieV SPA°' sPero = lat-Pam d lnam< upam = Tudi tui? 5oslednJega diha). SeJevS u,r,gent - Izraelec V°rJav0 dneh naučil izS°-uke8a) j3,nj .tuJega (sloven-t 'je kot ln ga izg°varJal - Vedbenifa Vsi štirJe solisti-^vPa '"n - muzikalnih te- predstavr^entu del° samo ni rov ia idl° Posebnih naporen ien^Je,tako ali tako na-dm j*n° izbrani zasedbi go-lrugim instrumentali- storri tP pevci 1? pevskim solistom. levneie t S° V tem de,u zah' ln oraffIretlrani (°d kantate r,ja). Poleg solisti-ali odlomkov enii 3rato Uhaj Jožkov \)0 vel"L sponirana in sta mo najtežji partiji odlično. Dirigent sam pa nas je še dodatno •opozoril, da v evropskih (tradicionalnih) šolah, premalo gojimo ritem in s tem V zvezi z njim tudi tempo, kar pa v muziki predstavlja primarni element (Stravinski). Prav ta dirigent, sam sem ga med drugimi preizkusil na vajah z orkestrom z elektronskim metronomom, je zadel vse postavljene tempe brez toleranc, čisto natančno. Posebnost te zadnje izvedbe Spevov v primerjavi z Nanutovo krstno izvedbo (in posnetkom iz leta 1987) pa je bila še v konciznih prehodih iz enega v drugi (od)stavek. Dirigenta pa je še dodatno veselilo, da je besedilo vokalnih linij zelo bogato, lapidarno, in da je v tem primeru renomirani tudi gost - dirigent spoznal, da se naši ljudska in umetna poezija enostavno primerjata z ostalim (literarnim) vrhom: Homerjem in Carmino burano. Glasba Spevov pa zaradi jasnosti besedila in njegove sporočilnosti ne sme biti bremenilna. Drugič, glasba je namenjena široki populaciji ne ravno nizkoplastni in maloštevilno informacijsko (glasbeno) ozaveščenem občinstvu. Med ostalimi poudarki pa so bili zato še enkrat izpostavljeni kvalitativni kriteriji s snovjo ene cele opere. Največ sem uporabil modalno (kompozicijsko) tehniko, niso pa izključeni tudi dvanajsttonski postopi. Vendar so inkorporirani - vgrajeni v celotno glasbeno sintakso, da niso sami sebi namen in da so komunikativni. Celo (kompozicijski) kolegi, kot sta na primer skladatelja Pavel Šivic in Primož Ramovš, so bili nad tem delom navdušeni. Ob zadnji izvedbi Spominskih spevov pa sem vesel, da so delo sprejeli tudi poslušalci v dvorani in pred radijskimi sprejemniki, ki že po pravilu nad slovenskimi novitetami ali njihovimi ponovitvami, niso preveč nadušeni. Tudi študentje kompozicije in pedagogike na AG in mladi dirigenti niso ostali ravnodušni. Sicer pa je tudi slovensko delo vedno bolj redek gost naših abonmajskih simfoničnih koncertov, kaj šele ponovitev? Ne, nasprotno! Občutek imam, da bodo prav na podlagi te ponovitve in gostovanja dirigenta Shambadala tudi moja druga dela zazvenela po svetu tako, kot so že pre-nekatera: Salonica, Tolmin-ci/Tulminenses in še kaj bi se našlo. Kdaj pa si pravzaprav začel komponirati? Zelo pozno v poklicnem pogledu. Šele leta 1962, ko sem prešel iz študija glasbene vzgoje na takratni ljubljanski Pedagoški akademiji na študij kompozicije na AG. Se morda spominjaš te prve skladbe in ali je bila izvedena? Seveda. Jesen, Vetri v polju in Riba faronika, vse za zbor (a cappella). To so pa hkrati že moji najuspešnejši zbori. Že kmalu sem z njimi posegel v sekundne harmonije, kar seveda v evropski glasbi niti dandanes, kaj šele takrat ni predstavljalo nič novega. Teh (sekund) pa je bilo potem največ v zboru Vse je tiho. Nato je sledila še pandiatoni-čna kompozicija na ljudski napev Marija je rožice brala. To delo je v zborovski izvedbi 32-glasno, oktet in manj kvalitetni (moški) zbori pa jo izvajajo še dandanes štirigia-sno. Pandiatonika tukaj predstavlja neke vrste ljudsko naivo. To vse pa so bili že javni - uradni postopki moje kompozicijske poti. Pred tem pa je bila moja kompozicija poslušanje narave, orgelskega instrumenta v domači cerkvi, zvonjenje, petje vaških pevcev po maši, pihalna godba (1955). To sta bila torej na samem začetku v meni dva (kompozicijska) svetova: arhaični-patriarhal-ni in drugi svet: tovarna z ro-poti in šumi in potem tudi godba na pihala. Glede na oddaljenost tvojega rodnega Gorenjega polja od bele Ljubljane, kakšna pa je bila potem tvoja nadaljnja glasbeniška pot? Kar nosiš s seboj in na podlagi česar se potem odločiš za glasbeno ustvarjanje, kar kompozicija tudi je, je eno; drugo pa je seveda potem, da napišeš nekaj, najprej seveda brez poklicnega (kompozicijskega) jezika in znanja (= aranžiranje); kompozicija pa je bila potem prisotna na Pedagoški akademiji šele po vedenju štiriglasnega harmon-skega stavka. Uradni študij kompozicije pa sem seveda spoznal šele na AG (1962-66 in podiplomski študij 1966-69, op.p.!) pri profesorju L. M. Škerjancu. Pogovor se je še naprej sukal okrog privrženosti ali vokalu, ali instrumentalu in kombinaciji obeh, kar pa je pravzaprav pri Gabrijelčiču nazadnje še največ prisotno. Tudi na scensko glasbo misli, v načrtih ima še operno delo, velik problem kot pri številnih drugih skladateljih pa v tem primeru predstavlja izbira libreta (besedila). V načrtih ima, oziroma naročena so številna solistična-instrumen-talna dela z orkestrom (koncerti) za violino, violo, violončelo,... Med naročniki, oziroma tistimi, ki jim je skladatelj že obljubil dela, pa so sama eminentna imena tako domače kakor tudi tuje glasbene scene: C. Skerjanec, M. Mlejnik, M. Kosi, D. Bravničar, A. Zupan, L. Ka-vakos, Trio Lorenz, Trio Tar-tini, koncertna mojstrica -violonistka pariškega simfoničnega orkestra in profesorica violine v Kolnu, komorne skupine pariškega radia in še bi lahko naštevali. Med najvrednejša dela pa sam skladatelj iz svoje delavnice uvršča Salonico I. (za pihalni kvintet, 1981/82), Salonico II. (za simfonična pihala, trobila in timpane, 1983/84) in Eufonijo (za harfo, flavto, violončelo in godala, 1986; krstni izvedbi 1987 v Trstu in Ljubljani). Med marsikaterimi tehničnimi novostmi pa Gabrijelčič vsekakor velja za neke vrste inovatorja na tem področju, saj sam marsikatero od le-teh na povsem štu-dijsko-profesionalni način zavestne uvrstitve v svoje skladbe za najrazličnejše solistične ali zborovske (pevske) glasove ali instrumente in orkester prvič uporabi. Posnemovalcev na kompozicijskem oddelku AG med študenti ni- Skladatelj MARIJAN GABRIJELČIČ se je rodil 18. januarja 1940 v Gorenjem polju (Kanal) na Goriškem. Po končanem tolminskem učiteljišču (1959) se je vpisal na takratni glasbeni oddelek ljubljanske Pedagoške akademije, kjer je diplomiral leta 1962. Studij je takoj po tem nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo in čez štiri leta (1966) diplomiral iz kompozicije v razredu akademika in profesorja Lucijana Marije Skerjanca. Leta 1969 je končal tudi podiplomski študij kompozicije v istem razredu (L. M. Škerjanc). Poklicno se je najprej ukvarjal s pedagoškim delom in poučeval glasbeno vzgojo v osnovnih šolah Gaberje (1959-60) in Tone Tomšič v Ljubljani (1968-69). Nato je bil dolga leta samostojni svetovalec za glasbo in (glavni) tajnik Zveze kulturno (prosvetnih) organizacij Slovenije (1969-75). Potem je odšel v Slovensko jilharmonijo in bil tam (1975-79) njen umetniški vodja ter direktor (1975-76). Kot zborovodja je najprej vodil -bor ljubljanskih esperantistov (1961-63) in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec (1962-64). Leta 1978 je bil Gabrijelčič po uspešnem preizkusnem predavanju, na podlagi do takrat napisanih glasbenih del in siceršnjega publicističnega in javnega delovanja ter z zaključeno tretjo stopnjo visokošolske kompozicijske glasbene izobrazbe izvoljen za docenta na ljubljanski Akademiji za glasbo za predmet razlaga glasbenih umetnin. Leta 1983 je postal izredni profesor, leta 1988 pa redni profesor za predmeta razvoj kompozicijske tehnike in analize glasbenih umetnin - predmetno področje kompozicija. Leta 1985 (pred tem je bil Gabrijelčič eno mandatno obdobje -dve leti - prodekan AG) je bil slovenski skladatelj in zdaj tudi že uspešni slovenski glasbeni pedagog M. Gabrijelčič izvoljen za dekana AG. hkrati pa je dosegel še en naziv - docenta za kompozicijo. Dekanstvo pa opravlja Gabrijelčič še danes, zdaj le v tretjem dveletnem mandatnem obdobju. V okviru svojih pedagoških uspehov pa je bil doslej mentor 45 diplomantom na Oddelku za glasbeno pedagogiko AG in mentor podiplomantki na istem oddelku. Kompozicijska ustvarjalnost M. Gabrijelčiča obsega večje število skladb. Med njimi so prav gotovo na prvem mestu vokalna dela (zbori a cappella) Vetri v polju; Uspavanka, Riba faronika; Kličem vas, bratje; Vse je tiho; Tam stoji gora in Spomin. Nemalokrat se v teh delih naslanja na primorska prvaka poezije S. Kosovela in S. Gregorčiča, skladateljevo zanimanje zanju, oziroma za njuna literarna besedila pa se nadaljuje tudi še v komornih delih (Kraška jesen; Preludij; Salonica: Re-miniscenca, Echo), še bolj pa v skladbah za orkester (Memento mori; Tolminci/Tulminenses; Svobodni služimo svobodni resnici; Ostinato; Intonacija) in v vokalno-instrumentalnih delih (Velika maša; Mati; h groba; Vizija; Eufonija). Ena osnovnih kompozicijskih značilnosti skladatelja je intenzivno povezovanje vokala in instrumentala ter skrajno instrumentalno vodenje solističnih pevskih glasov in zbora. Vse navedene skladbe in še druge iz umetnikove glasbene delavnice so bile javno izvedene, kajti Gabrijelčič skoraj ne pozna dela iz svojega opusa, ki ne bi bilo izvedeno, posneto in arhivirano, tiskano ali izdano v diskografiji. Njegove tiske najdemo na straneh Naših zborov. Edicij Društva slovenskih skladateljev, katerega član je. Zveze kulturno (prosvetnih) organizacij Slovenije in na ploščah ter kasetah osrednjih ljubljanskih diskografskih založb Helidon in Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Gabrijelčič pa je prav tako reden gost številnih domačih in tujih glasbenih festivalov, radijskih postaj in predavalnic. Njegove note se zelo pogosto polagajo na pulte obeh osrednjih ljubljanskih simfoničnih orkestrov (Simfoniki RTI' Slovenija in Slovenska filharmonija); komornih orkestrov in ansamblov, solistov in zborov. Za vse navedeno in več kot uspešno umetniško, pedagoško, organizacijsko ter nenazadnje publicistično (eseji, kritike,..) je Gabrijelčič prejel že več nagrad in priznanj: študentska Prešernova nagrada na ljubljanski AG (1964', druga nagrada za kompozicijo J RT v Ohridu (1974), druga nagrada za kompozicijo Glasbene matice Trst (1976) in gorenjska Prešernova nagrada (1983). Skladatelj, ki sedaj že dvajseto leto prebiva v Škofji Loki, je tudi neumorni organizator, saj je prav z njegovo pomočjo vzniknila marsikatera slovenska glasbena manifestacija: bil je med pobudniki in soustanovitelji Glasbene mladine Slovenije (1970) in eden prvih urednikov njihove specializirane ter še vedno edine jugoslovanske revije -RGM, urejal je list Slovenske filharmonije (Odzivi), zastavil je založništvo edicij Izbrana dela slovenskih skladateljev. Večere z muzami na renesančnem dvorcu Zemono pri Vipavi, Loške umetniške utripe (kapela Puštalskega gradu v Škofji Loki) in Kogojeve dneve v Kanalu ob Soči. Občasno ali redno sodeluje tudi v tujini (Poljska, Sovjetska zveza, Romunija, Alpe-Jadran, Nizozemska, Francija, Avstrija, Velika Britanija, Madžarska, Bolgarija, ZDA in Italija). ma, kajti že sam se preveč zaveda, daje kompozicijsko delo eno izmed najbolj individualnih glasbeniških opravil. Kljub temu pa je lahko tako po številu skladb v svojem opusu kakor tudi po njihovi kvaliteti lep vzor številnim (mladim) generacijam, ki jih skupaj s trenutno kompozicijsko šolo ljubljanske AG (poleg Gabrijelčiča še Škerl, Srebotnjak in Vremšak) predstavlja tudi sam. Tudi na AG ima v načrtih še marsikaj, posodobiti trenutno veljavne vzgojrio-izobraževalne programe, tehnologijo študijev itd. Prav tako ima AG v načrtu ob sedanjih sedmih oddelkih odpreti še osmega - za katoliško oziroma cerkveno glasbo. Glede glasbene znanstvene misli pa je tudi na AG še dovolj prostora, vsaj kar se tiče kompozicijsko-teoretičnega in pedagoškega oddelka; kljub temu seveda, da AG predvsem in primarno predstavlja pedagoško in umetniško visoko (glasbeno) šolo v okviru ljubljanske univerze in ki bo verjetno z novo slovensko državnostjo v tem pogledu morala igrati še po- membnejšo nacionalno umetniško, pedagoško in znanstveno ustanovo. Poleg seveda ostalih, kot so na primer Pedagoška fakulteta v Mariboru in oddelek za muzikolo-gijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pri vsem tem pa seveda M. Gabrijelčič ne zagovarja kakršnihkoli radikalnih sprememb v slovenskem (in s tem povezanih gorenjskih) glasbenem šolstvu, ki pa bodo gotovo z novo zakonodajo zadele tudi glasbeno šolstvo tudi na Gorenjskem. Viri in literatura Akademija za glasbo 1919-1939-1989, Ljubljana 1989; Enciklopedija Slovenije, 3. zrezek, Eg-Hah, Mladinska knjiga. Ljubljana 1989. 173: Gabrijelčič M., Biografija in bibliografija itipkopis), 1990; Kdtalog Edicij Društva slovenskih skladateljev, Ljubljana 1984 (in novosti iz istega naslova - arhiv DSS: avgust 1990); Križnar F., Marijan Gabrijelčič (v.: revija Glasbena mladina. L. 21/1990, št. 1. oktober 1990. str. 12-13): Leksikon Cankarjeve založbe -Glasbeniki. Ljubljana 1988. 129; Muzička encikopedija, 2. zvezek, Or-Z in Dodatek. Jugoslovanski leksikografski zavod. Zagreb 1977. 785'. Ampak, zdaj so spet tu. Ne, ne bo treba za njimi čez mejo, tule doma, v gorenjskih, Pekovih prodajalnah jih boste našli. Prav take, kot ste si jih zamislili. In še boljše in še lepše, kajti njihove modele imajo v rokah naši, nemški in italijanski mojstri usnjenega dizajna, za katere pa vemo, da so nenadkrilji-vi. Pekovi čevljarji se že dolga leta predobro zavedajo, da edino s kvaliteto, z odlično kvaliteto, lahko osvojijo trg in tuje kupce. Roko na srce, da so se ponavadi najbolj potrudili za tujino, posebej za zahtevni zahod. Vendar, zakaj naj bi bilo pa za domačega kupca vse dobro? Vse, kar pride iz Peka, naj bo najboljše, pravijo danes. "Nimam toliko denarja, da bi kupoval poceni," pravi pregovor. In v današnjih težkih časih bomo morali kupovati dobro, da bomo nosili vedno modno... Ne le ljubezen na prvi pogled Neki reklamni tekst, ki so ga v Peku natisnili ob svojih najnovejših blagovnih znamkah pravi takole: "Nakup čevljev je seveda zelo osebna stvar. Največkrat "ljubezen na prvi pogled". A pomembno je tudi tisto, česar ne opazimo takoj. Kar pa še kako dobro čutimo, potem ko jih nosimo. Denimo ob napornih delovnih dneh. Na dolgih sprehodih. Pa tudi ob posebnih priložnostih." Ko si podrobno ogledujem najnovejša Pekova modela ženskih sandal za poletje Darja in Tina, moram priznati, da jih lepše in bolje skorajda ne bi mogli ne oblikovati ne izdelati. Prava peta, prava udobna višina, kvalitetno usnje zunaj in znotraj, model, ki bo na leta lahko skrival letnico. Moje občudovanje pritegnejo šivi. Tako natančni so, kot bi jih izdelal računalnik. A vem, da je šel čevelj skozi dobre, skrbne, spretne roke Pekovih "šteparic". Čudovito delo, prelepa mode- la. Vendar to sta le dva, v Peku pa so jih za letošnjo pomlad in poletje izdelali veliko, za vse noge, za vse okuse. Včasih si iskal čevelj, zdaj iščeš tip svojega čevlja V skrbi za dobro počutje slehernega kupca v njihovi obutvi so šli še dlje. Včasih ste naleteli na udoben čevelj, vendar žal samo na tistega. Danes Peko svoje čevlje izdeluje po blagovnih znamkah. Če ste na primer našli bolj udoben športni čevelj, ki vam je res odgovarjal tako v peti kot v višini in širini, boste v istih izmerah in udobju našli tudi salonarje, sandale in podobno. Danes blagovne znamke veljajo tako pri moških kot pri ženskih modelih. Pri ženskih modelih že spoznavamo LINEO in LADY ANGELO in pri moških BROKE-LAND, za oboje blagovno znamko EVERGREEN,Š. Torej, "problem čevlji" končno lahko vržemo z ramen. Pri PEKU bomo vedno dobili model čevlja, ki se najbolje prilega naši nogi. Včasih si iskal čevelj, zdaj iščeš tip svojega čevlja, v okvirček: Oblika in material, iz katerega je čevelj narejen, morata biti prilagojena funkciji in obliki stopala ter vremenskim razmeram. Osnovno načelo sodobne ortopedije je, da mora biti čevelj prilagojen stopalu in nikakor obratno. Obutev naj bo lahka in upogljiva, prilagojena hoji. Na prvi pogled morda ni prav izrazite razlike med obuvalom iz naravnega in umetnega materiala. Razlika se pokaže na nogi, pri gibanju. Še vedno je za počutje in higieno stopala ter udobno hojo najustreznejši material za izdelavo obutve usnje - goveje, telečje, ovčje, kozje, svinjsko -predvsem zaradi zračnosti in zmožnosti absorbcije vlage, potu. Pomanjkljivost sicer cenejših umetnih materialov je namreč prav ta, da teh lastnosti nimajo. NOVOSTI IZ PEKA D, omlad in Doletie v usnjenem Se spominjate kakšnega para čevljev, ki ste ga silno radi nosili? Čevlji so bili udobni, mehki, voljni kot copati? In bili so neuničljivi, da, tako trpežni, da ste jih lahko dolgo nosili. No, res je, da ste si dali popraviti peto, ker vam je kdaj pa kdaj ušla med rešetke kovinskega predpražnika, a so bili potem spet kot novi. Ko so bili dokončno uničeni, ko se ni dalo več popravljati ne to ne ono, ste iskali podobne čevlje. Prehodili in pregledali ste vse trgovine in niste jih našli. Takih, kot so bili tisti, ni bilo nikoli več... ln kaj bomo nosili to pomlad?- Težko je ugoditi vsem, pravijo v Peku, kajti po eni strani kupci hočejo imeti najbolj modne, na drugi pa udobne čevlje. Oni se skušajo prilagajati. Visokih mehkih škornjev v nu-buku, velurjih, ki jih zahtevajo mini krila in zgodnja pomlad, bo na trgu dovolj. V vseh modnih pastelnih barvah jih bo dobiti, največ seveda v naravnih rjavih odtenkih. V nubuku in velurju se da pričarati najbolj nežne nianse. Mladi hočejo tudi modne svetlikajoče se materiale, zlate in srebrne efekte, veliko kombinacij gladkega usnja in zamolklega peri efekta. Vsega bo dovolj. In seveda bo tudi dovolj lepih in kvalitetnih čevljev za vse tiste naše ljudi, ki hočejo enostavne, preproste modele v standardni rjavi in črni barvi. Le kopita bodo še udobnejša, kot so jih vajeni. UjeLi pravi trend, prejeli pri- xnanja V Peku so torej mislili na vse in imeli srečno roko: kolekcij s katero so se v dneh od 22. do 25. marca predstavili na enenj največjih svetovnih čevljarskih sejmov v Dusseldorfu, je potr-dila, da so ujeli letošnji trend mode. Na 40. mednarodne® sejmu usnja, obutve in oblać" od 19. do 22. februarja v Zagrebu pa je Peko dobil kar tri & plome: po oceni strokovne komisije je nagrado "Zlatna cipela" dobil ženski čevelj Brena. že tretjič so dobili diplomo ti ureditev razstavnega prostori ter za udeležbo na sejmu. In še zaradi nečesa so veseli v Peku. Ugotavljajo, da se | njihove trgovine vračajo kuj** ki so še pred letom, dvema čevlje iskali čez mejo, v Italiji i" Avstriji. Spoznali so namreč, da res "ni vse zlato, kar se sveti". Če hočeš zunaj kupiti enako kvaliteto, kot je Pekova, je zanjo cena vsaj za en cenov"1 razred višja. Prav pa jevda se 'Judje sami prepričajo. Ce človek nekaj na lastni koži sk»* ne verjame, pa če jih nekdo n< leta prepričuje. Pekovi komercialisti so nanj zadnjič malce namignili 'ufl kakšni modeli nas čakajo p* n'-" Linea, Dona Angela, lp Angela,za tiste, ki hočejo uć nejši čevelj, moški evergreC1: brokeland - skratka pri lf gre za vrhunsko modno oDU' tev. Prevladovale pa bodo rjave barve, najbolj modna Ry "rosC, nekakšna rjasta ban* se vedno pa bodo zelo aktuam odtenki zelenih, olivnih barv vedno aktualni črni. In kdaj bo vse to, kar PE^ obljublja za letošnjo pon>'JJ rudi v trgovinah, boste najpJ vprašali. Z veseljem vam o^0' vorimo: "Je že!" Letos je K mlad prehitela, zato so pohif tudi pri Peku in ujeli pravi ca« tis zavarovalnica trialav, d.d. Ijubljana iMf OBMOČNA ENOTA KRANJ ^^^r 64001 KRANJ, Oldhamska 2 Uspešno je (tudi) varno kmetovanje To med drugim potrjujejo tudi rezultati skupinskega zavarovanja živali v zadnjih desetih letih na Gorenjskem. Zavarovalnica Triglav pa še vedno na primer sodeluje tudi pri obrambi pred točo in se vključuje v zavarovanje tako imenovanih družbenih posesti, kakor tudi zasebnih kmetijskih površin. Kmetje dobro vedo, da pri živalih, kadar zbolijo, ni prav nič drugače kot pri ljudeh. Pogosto je najbolj pomemben, da ne rečemo odločilen, pravočasen klic živinozdravnika in potem njegova pomoč. S tem v zvezi pa ima zavarovanje živali na Gorenjskem že kar tradicijo. Celo več. Rezultati v zadnjih desetih letih kažejo, da množičnost zavarovanja živali pomeni tudi preventivno-po-speševalno dejavnost v živinoreji. Lastniki zavarovanih živali, kjer je v pogoje zavarovanja vključeno tudi zdravljenje, se običajno oziroma že kar praviloma pravočasno odločajo za iskanje veterinarske pomoči. Pravočasnost in strokovnost pri tovrstnih posegih pa bistveno zmanjšujeta tudi gospodarsko škodo, ki bi sicer lahko nastala. V zadnjih desetih letih je bilo na Gorenjskem organizirano skupinsko zavarovanje živali in vključuje povprečno 77 odstotkov vsega staleža. Začetki tega skupinskega zavarovanja pa so "doma" v nekaterih hribovitih predelih Gorenjske (Bohinj, Škofja Loka...), kjer so pogoji gospodarjenja bistveno težji kot v dolini in so zato kmetje že takrat spoznali pravi pomen takšnega zavarovanja. Dobre izkušnje oziroma rezultati na tem področju zavarovanja s teh območij pa so potem prevladali v skupni zahtevi in odločitvi, da se na Gorenjskem uredi enotno skupinsko zavarovanje živali. Da pa so kmetje lažje pokrivali zavarovalno premijo, so organizacije (skladi za kmetijstvo, zadruge, klavnice, mlekarne) zagotavljali do 60 odstotkov potrebnega denarja za to. Na ta način se je potem na primer povečalo zavarovanje kar do 80 odstotkov vsega staleža govedi. Sicer pa so dobri rezultati skupinskega zavarovanja živali razvidni že iz primerjav rezultatov zavarovanja iz leta 1980, ko še ni bilo organiziranega zavarovanja in desetletnega povprečja tega zavarovanja (1981-I990) na Gorenjskem. 1980. leta je bilo v zavarovanje vključenega le 28 odstotkov staleža živali. Povprečje za zadnjih deset let pa je 77,6 odstotka. Pred desetimi leti je bila obolevnost živali 109-odstotna na leto (število veterinarskih posegov na leto), zdaj je to povprečje 72 odstotkov. Sicer pa je prav obolevnost najvišja postavka v zavarovanju, saj predstavlja kar 70 odstotkov stroškov. Kar pa zadeva smrtnost oziroma število zasilnih zakolov in poginov živali, pa se ti zdaj gibljejo v tako imenovanih mejah normale, in je 1,9 odstotka. Tako lahko ugotovimo, da skupinsko zavarovanje živali v tako velikem obsegu skupaj s preventivno pospeševalnimi programi ima v razvoju živinoreje prav gotovo velik pomen. Usmerjajo pa na neki način tudi aktivnost veterinarske in kmetijsko pospeševalne službe. Na Gorenjskem na primer pri razdrobljeni kmetijski posesti pa predstavlja skupinsko zavarovanje živali tudi obliko gospodarske in nemalokrat tudi pomemben del socialne varnosti. Vzporedno s skupinskim zavarovanjem pa se izvajajo tudi preventivno-pospeševalni programi (preventiva mastitisa, prehrane, servisiranje molznih strojev, podrezovanje parkljev, izobraževanje...), ki na ta način počasi postajajo sestavni del tudi gorenjske živinoreje. To je le nekaj pomenov in prednosti skupinskega zavarovanja živali. Vsekakor je ta oblika povezovanja veliko prispevala k visoki in kakovostni proizvodnji mleka, mesa in tudi k temu, da se je ohranil dober stalež živali na Gorenjskem. Sicer pa se Zavarovalnica Triglav ne vključuje v varnost v kmetijstvu samo na tem področju. Še vedno sodeluje pri obrambi pred točo in v tako imenovanem družbenem sektorju vključuje v zavarovanje vse površine, razen krompirjevih, v zasebnem v kranjski občini pa okrog 30 odstotkov predvsem površin s silažno koruzo in krušnimi žiti. Britansko zdravniško združenje DRUŽINSKA ZDRAVSTVENA ENCIKLOPEDIJA Najpopolnejši in najsodobnejši tovrstni priročnik, ki ga trenutno premore evropski knjižni trg. V njem boste našli odgovore na vsa vprašanja o zgradbi in delovanju človeškega organizma, o zdravju in boleznin, o metodah in pripomočkih za zdravljenje ter vseh sodobnih medicinskih posegih. Knjig3 obsega 1180 strani formata 26 x 20,5 cm m Je trdo vezana s ščitnim ovitkom. V 5000 „„„ , .. abecedno urejenih geslih je obravnavanih 2200 bolezni in motenj, 300 simptomov, 600 medicinskih testov postopkov in operacij, 24U zdravil in vrst zdravil; vse to osvetljuje nad 2000 fotografij, skic diagramov in tabel, uporab priročnika pa olajšujeta obsežen uvodni del in izčrpno stvarno kazalo Izredno koristna knjiga v prevodu ekipe slovenskih strokovnjakov bo izšla decembra 1991 Prednaročniška cena 1.780,00 din. Vsi, ki boste poslali izpolnjeno naročilnico v 10 dneh, pa boste dobili še posebno darilo: merilec stresa. NAROČILNICA GLAS 4 Nepreklicno naročam knjigo: DRUŽINSKA ZDRAVSTVENA ENCIKLOPEDIJA po prednaročniški ceni 1.780,00 din. Knjigo mi takoj po izidu v mesecu decembru pošljite po pošti Ime in priimek.............................................................................. Naslov............................................................................................ Pošta........................................................................Poštna št....................................... Mat. št. iz os. izk......................................................izdane pri...................................... Zaposlitev......................................................................................................................... Naslov zaposlitve............................................................................................................. Naročeno bom plačal(a) po prejemu računa in položnice C v enem znesku Q v treh zaporednih mesečnih obro □ v dveh zaporednih mesečnih obrokih □ v štirih zaporednih mesečnih obro Za morebitne spore je pristojno sodišče v Ljubljani. kin Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Državna založba Slovenije, d.d., Knjižno založništvo, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana. April 1991 Jftek, 12. aprila 1991 30. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA 23. STRAN GLAS m Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. Iudi letos sodelujemo na sejmu kmetijstva in gozdarstva v oranju od 12. do 19. aprila 1991 v večnamenski dvorani. Telefon: 211-832 p0 KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO: • pohištvo • belo tehniko • motorne žage Tomos • toplotne črpalke • solarne bojlerje UGODNOSTI: cirkularje mopede Toro gorska in ostala kolesa in še marsikaj zanimivega Kidričeva 56 64220 Sko(]d Lok.) T.-lffon 064/632 I8l Tclef.ix 064 i o izkoristite ugodno priložnost za nakup vseh naših proiz- q vodov v mesecu aprilu: g • nakup s popustom 10 - 15 % za gotovino zs A nakup na obroke ali potrošniško posojilo o |XJ Iščete lepo balkonsko ograjo? Naš program vam ponuja pestro izbiro ograjnih desk -navpičnih in vodoravnih, okrasnih desk in cvetličnih korit iz masivnega smrekovega lesa sprejmemo tudi plačilo s smrekovim lesom TRGOVINA na Trati v Škofji Loki odprto od 8. - 16. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure RAZSTAVA NA SEJMIH' ALPE ADRIA v Ljubljani od 9. 4. - 13. 4. 91 GOZDARSKO KMETIJSKI SEJEM V KRANJU od 12. 4. - 19. 4. 91 ^ Agromehanika Hrastje 52 a *Sš 064/324-033, 324-034 - LESNA INDUSTRIJA j== mf^k IN OBJEKTI, p. o. IW Kidnčeva 56 64220 Skof|d Lokvi Telefon 064'632 181 Tele(ax 064 631 114 po naročilu vam izdelamo in postavimo vse vrste Montažnih stanovanjskih in poslovnih objektov, Vrtne ute, brunarice, klasična ostrešja... Za gradnjo gospodarskih in industrijskih objektov vam priporočamo lesene stavbe ali ostrešja po novi tehnologiji, ki omogoča razpone do 36 m-brez Podpor. '"formacije po tel.: 632-181 sprejmemo tudi plačilo s smrekovim lesom VLJUDNO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE NA GOZDARSKO KMETI VKRANc EM SEJMU do 19. KRANJ /1 Dražgoška8 RADOVLJICA NOVO Od 1. aprila dalje: • FOTOKOPIRANJE LISTIN KRANJ V PRODAJALNAH: KRANJ I SEJMIŠČE 2 KRANJ II PREŠERNOVA 3 KRANJ III OB TOVARNI JESENICE MARŠALA TITA RADOVLJICA CANKARJEVA VAM NUDIMO vse vrste modne in športne obutve po pristopnih cenah ! POSEBNA PRILOŽNOST V APRILU m$MŽ§šMŽ& KRANJ tudi tokrat na GORENJSKEM SEJMU v Kranju od 12.4. do 19.4.91" • ŽELITE HITRO OPRAVITI • IZPIT ZA VOZNIKA • A IN B KATEGORIJE AVTO ŠOLA Z Š A M ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Z ZAČETKOM 29. 4.1991 V GASILSKEM DOMU NA TRATI. PRI NAS BOSTE LAHKO OPRAVLJALI ŠE: — tečaj prve pomoči z izpitom — občinske teste TAKOJ PO TEČAJU IMATE MOŽNOST VOŽNJE NA VOZILIH GOLF IN OPEL CORSA TER NA MOTORNEM KOLESU MZ. Tel.: 631-729 dopoldne od 8. -12. ure popoldne od 14. -17. ure STANEVREČEK 64000 Kranj, Mirka Vadnova 22, tel.: (064)212-412 in 324-455 IZDELAVA VEČ VRST ČRPALK ZA ŠKROPLJENJE IN NAMAKANJE MP25 namenjena je za namakanje, zalivanje ali prečrpavanje. Priključki: vsi motokultivatorji, elektromotorji in bencinski motor CENTRIFUGALNA ČRPALKA Namenjena je za namakanje, zalivanje ali prečrpavanje. Izdelujemo dve velikosti, CP-400 in CP-800. PREOSTALI PROIZVODNI PROGRAM: • prevozne škropilnice za motokultivatorje, 200-litrske • škropilnice za standardne traktorje, 200 in 300-litrske • ročno-prevozne škropilnice z elektromotorjem ali bencinskim motorjem, 75-litrske • garnire za škropljenje s 6 ali 8 šobami • cevi za škropljenje VEDNO SO NA VOLJO REZERVNI DELI, OBNAVLJAMO RABLJENE AGREGATE, REDNI SERVIS. POKLIČITE NAS - HVALA ZA ZAUPANJE! Obiščite nas na našem razstavnem prostoru v novi hali na kmetijskem sejmu v Kranju od 12. do 19. aprila 1991. POPUSTA okna senčila vrata hiše P -posojilo - ugodne cene - organiziran prevoz - montaža n"di na KRANJSKEM sejmu IS JELOVICA Škofja Loka 64220, Kidričeva 58 Tel. 064/631-241,Telefax: 064/632-261 24. STRAN 30. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA Petek, 12. aprila 1991 TV AUDIO - VIDEO OMARICE ffh alples industrija pohištva 64228 Železniki, telex: 34557 yu alples, tel.: 064-67121, telefax: 064-66380 Na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 12. do 19. 4.1991 razstavljamo: predsobi SOLO in AL-siva, dnevno sobo iz programa AL v črni izvedbi, samsko sobo AL v jesenovi izvedbi, TV in video omarice ELITE, klubsko mizo MAJA. Pri nakupu pohištva vam nudimo 15 % sejemski popust ter kredit 1 + 5 Popust v tem času velja tudi za nakup v salonu v Železnikih PREPRIČAJTE SE O NAŠI ZARES KONKURENČNI PONUDBI! NASTRO LJUBLJANA, Gerbičeva 101 CENJENI KUPCI! Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 19. 4. 91 v hali A, kjer bomo razstavljali svoj program. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE IN SEJEMSKE POPUSTE tel.: 061/261-870,246-061 SALON POHIŠTVA DETELJICA tel.: 064/50795 VSE ZA UDOBNO BIVANJE Združena lesna industrija Tržič in salon pohištva Deteljica vam predstavlja novosti v proizvodnji pohištva - pohištvo CLASSIC in sedežno garnituro TRENTA na SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA v Kranju od 12. do 19. aprila 1991. Poleg tega vam nudimo pohištvene izdelke in sedežne garniture iz redne lastne proizvodnje, ter: • sejemski popust • ugodni plačilni pogoji • brezplačna dostava na dom V našem salonu pohištva na Deteljici pri Tržiču vam nudimo tudi pestro izbiro pohištva najbolj znanih domačih proizvajalcev. Oglasite se, radi vam bomo svetovali. Odprto: Po., pet. od 8. -19- "re Sobota od 8.-13. ure PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK Obiščite nas na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 12. do 19. aprila. V hali A nudimo veliko izbiro prehrambenega blaga, sadja, sirov, salam ter slaščic iz KRANJSKEGA KOLAČKA. Trgovina SONČNICA pa se predstavlja s celotnim programom namenjenim kmetovalcem in vrtičkarjem. Obiščite nas na sejmu! V večnamenski dvorani se boste lahko odžejali s hladnim odprtim pivom^^^|Q^^ vseh vrst- Obiščite nas na Kmetijskem sejmu ali pokličite po tel. (064)218-690 • Ugodna ponudba traktorjev ZETOR, TORPEDO in original FERGU-SON uvoz iz ITALIJE. • Velika izbira kmetijskih in gozdarskih priključkov, t Uvoženi program POTINGER, VOGEL-NOOT in BCS. • Pestra izbira drobne mehanizacije in ročnega orodja za vrtičkarje • Velika izbira sredstev za varstvo rastlin. Pri prodaji vam bodo svetovali priznani strokovnjaki. POSEBNI SEJEMSKI POPUSTI IN UGODNI KREDITI DO TREH MESECEV - 40 % POLOG PRIPOROČAMO SE ZA OBISK NA SEJMU IN V NAŠIH POSLOVALNICAH! Petek, 12. aprila 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 25. STRAN EMMEIIGLAS denacionalizacija v primežu različnih interesov in možnosti Sklicevanje na status kmeta je nesmiselno Milan Pintar: "Edini, ki bodo v naslednjih letih zanesljivo imeli korist od *3«ona o denacionalizaciji, so odvetniki in mogoče nekaj posameznikov. H. * aprila - Slovenska skupščina je na nedavnem zasedanju zlaščenega premoženji Pojela osnutek zakona o denacionalizaciji, ki je po besedah mim-w» za pravosodje in upravo dr. Rajka Pirnata razumen kompro-katerim nihče ne more biti povsem zadovoljen. Ministrove »sede se uresničujejo: zakonskega osnutka nihče odkrito ne hvali, nekatere je z določenimi popravki sprejemljiv, za druge v teme-zgrešen. towHo.ti.rf/-—.~ ■ od legalno pridobljenega pre lio Juri (stranka demokrate prenove): J0seg v lastninska razmerja, jih predvideva osnutek za-k°na o denacionalizaciji, je za-r*di vpliva na socialno stabil-J°« lahko vedno problematika. Dosedanje izkušnje Mad-Češke in nekdanje '^rnške demokratične republike SO n»— proti in mislim, da temu nasprotuje tudi večina razlaščenih, ki ima raje vrabca v roki kot goloba na strehi. Nekdanjim lastnikom, tudi cerkvi, naj bi čimveč premoženja vrnili v naravi. Ivo Bizjak (slovenski krščanski demokrati, predsednik zbora občin republiške skupščine): Del člena, ki govori o vračanju cerkvenega premoženja, je vprašljiv že zato, ker je napisan preveč ohlapno. Določba, da bi cerkvi poleg sakralnih objektov in nepremičnin vrnili še drugo premoženje v obsegu, ki bi ji bil potreben kot gospodarska podlaga za opravljanje verske dejavnosti, lahko pomeni vrniti Cerkvi vse ali nič. Predlagam, da bi hkrati z zakonskim predlogom pripravili tudi že elemente za pogodbo s Cerkvijo. jj&nšk« "«te5!8a/tivne Pa tudi zahodno rTJ-FranciJa, na primer) njanj ', 11 .P°se«le v spremi-$o ni« ,Stninskih razmerij, ki v°lucij0 med meščansko re" skad$JVlUren (socialdemokrat-$0 .stfanka): ^•demokrati osnutek zako-PodDi^nacionalizaciji načelno SPoglav7P0'nf.strinJamo Pa se žarrcfh ' govori 0 zave" DlaAM3 vrač«lo premoženja ^ mn odšk°dnine. Po na-rejo K;?enju zavezanci ne mo- le dr-Ženje 'Je P°državljala premo- ,Vi"»Ža ki h 2aknmpa kmečka zveza): ona naj se črta določba, ni o Pravi Soče ' da nepremičnin ni če bi bila z vr- ■>itvijo-v.Vrniti, n°mslra eno okrnjena eko-ci°naln °2, tehnološka funk-šna(j0,0^kompleksov. Ce tak-stva o„ ,°a ostane, bodo pose-cirl! ,.in borno kmetje z Prid, .nacional obiij racijo bolj malo erko: $eb?^e Sozdov nekdanjim zapre* lastnikom ni sporno, vra? ,gam le> da ne bi v naravi vio« .8°zdov s poudarjenimi totd 1 ' Primestnih gozdov, nih o za rekreacijo, varoval-gozdov, gozdov, ki varujejo tytere objekte... k3S Murko (liberalno demo-(aatska stranka): so rh?;adeva izgubljeni dobiček, j1'1 * nacionalizacijo priza-le "nJ[Sl. sloJ> prebivalstva in b'li m!?*® lastniki,"ki so "izgu- mozenja. Ostali te možnosti sploh niso imeli, razen ozkega, strogo nadzorovanega sloja obrtnikov. Ce bi vračali izgubljeni dobiček nekdanjim lastnikom, bi ga morali tudi ostalim slojem prebivalstva: kmetom zaradi prisilnega akumuli-ranja sredstev na račun kmetijstva, delavcem zaradi prenizkih plač, varčevalcem zaradi realno negativnih obrestnih mer, podjetjem zaradi različnih cenovnih režimov... Ce naj bi po zakonu vrnili gospodarske nepremičnine vsem ne glede na to, ali se nekdanji lastniki še ukvarjajo z istovrstno gospodarsko dejavnostjo, ni razloga, zakaj bi delali razlike pri vračanju kmetijske zemlje in gozdov. Ce nekdo ne izpolnjuje pogojev iz zakona o kmetijskih zemljiščih, bo zemljo ali gozd prodal. Ivo Daneu: Krivice so bile, vseh ne bo mogoče popraviti, mislim, da bodo tudi v prihodnje. Kako zapletena bo denacionalizacija, je mogoče sklepati že iz primera, ko je bilo treba majhen kos zemlje razdeliti na devet dedičev in je odmera stala več, kot je bilo zemljišče vredno. Marko Stadler (kmečka zveza): "Grehi" iz preteklosti nas bodo veliko stali in bo treba nemalo časa in truda, da jih bomo popravili. Ker je za kmetijska zemljišča in gozdove zelo veliko pravnih naslednikov in je nevarnost, da bi se zemljišča še naprej drobila, predlagam, da bi kmetijstvo obravnavali kot pravno osebo, ki bi ji vrnili vse, kar je bilo odvzeto. Le tako bomo prišli do kmetij, ki bodo lahko gospodarile kot zaključene ekonomske in tehnološke celote. Franc Feltrin (Zeleni Škofja Loka, poslanec v zboru občin Dr. Rajko Pirnat (republiški sekretar za pravosodje in upravo): Predlog, da bi kmetijska zemljišča in gozdove vračali le kmetom, ni "zrasel na mojem zelniku ali na zelniku našega sekretariata", ampak smo ga v zakonski osnutek kljub našemu nasprotovanju uvrstili na izrecno željo sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Menim pa, da ni nobenega razloga za razlikovanje na kmete in nekmete. verni posestniki upravljajo s premoženjem, ki jim bo z zakonom odvzeto; prizadel bo več državljanov kot vsi zakoni, ki naj bi jih zdaj razveljavili; povzročil bo nezadovoljstvo ljudi, nove spore, velike politične razlike, nove obveznosti davkoplačevalcev... Iz denacionaliza- m0jnJ" ""Mu«, ki so izgu- republiške skupščine): °st ustvarjati dobiček Kar zadeva vračanja plodov ra Miloš Šenčur: Pri vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov ne moremo postavljati pogojev, da premoženje lahko dobijo nazaj le tisti, ki imajo status kmeta. Sklicevanje na ta status je nesmiselno tudi zato, ker je bilo precej kmetijske zemlje in gozdov odvzetih tudi nekmetom. Borut Razdevšek (liberalno-de-mokratska stranka): Vračanje cerkvenega premoženja je v zakonu načelno dobro rešeno, vendar mora Cerkev še pred obravnavo zakonskega predloga predložiti svoje zahtevke, da bo jasno, za kakšno premoženje gre. Leopold Frelih (predsednik Zadružne zveze Slovenije): Zakon pozablja na vračanje kmetijskih zemljišč, ki so bila kmetom odvzeta v arondacij-skih postopkih na podlagi predpisov, sprejetih po 1958. letu. Miran Potrč (stranka demokratične prenove): Osnutek zakona o denacionalizaciji ni sprejemljiv, njegov cilj ni lastninjenje ter produktivno razpolaganje in upravljanje z lastnino, temveč popravljanje starih krivic stare oblasti. Povzročil bo nove krivice desetti-sočem delavcem, ki kot dobro- Viktor Žakelj (socialistična stranka): 24. člen, ki določa vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov, je v nasprotju z načelom pravičnosti, "vsebuje"pa tudi nevarnost nadaljnje delitve parcel. Ker je čedalje več varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi funkcijami, v katerih je sečnja omejena, bodo nekdanji lastniki, ki bodo tak gozd dobili nazaj, od njega bolj malo imeli oz. bodo morali vanj še dodatno vlagati. cije bi morali izvzeti fevdalno posest, kamor sodijo tudi cerkvena veleposestva, pa premoženje, odvzeto okupatorjevim sodelavcem ali zaplenjeno zaradi kaznivih dejanj, ter zemljišča in druge objekte, za katere je oblast ugotovila splošni družbeni interes. Emil Milan Pintar (stranka demokratične prenove): Osnutek zakona ne zagotavlja popravljanja krivic, za razvoj pomeni katastrofo, vrnil nas bo na "ničelno točko " ("če ga sprejmemo, to tudi zaslužimo"), edini, ki bodo v naslednjih letih imeli od njega koristi, bodo odvetniki in mogoče nekaj posameznikov. Karel Franko (kmečka zveza): Nasprotujem temu, da bi se Slovenija za popravljanje povojnih krivic zadolževala ali da bi preko proračuna obremenjevala sedanje in prihodnje rodove, ki za to niso krive niti od tega niso imele nobenih koristi. • C. Zaplotnik h kmetijskemu ministru zamajala stolček opozicijal VSe Ternliain !i nekol'ko pobliže { deJavnost Slovenske lQh,e*QD ' LJud*ke stranke. h minist? Za.menJavi kmetijske-• ie»e/,7 Z' Jožeta Osterca ni ,Q lehAZahleva je že nekaj >v0f'? v^aku m je bilo % pranje časa, kdaj bo °"*a /,?y°st »" kdaj jo bo uradno postavila. 0sterc član j/. kr*alu „ P Je meSOva izja-l>ki DPOtem- ko so ga v ynJeSovil , sekretariatom %kih*%°nkarskih in skup-»>e^^;«va/, o osnutku Z ZQkono doP°ln''ev sedanje-^opu°M0zdovih. Zahteva kQ^ZSS,erčeveSa pomo "e. Sozdar **ažrZ. tvo Jožeta Falk-Q^nZl "a ranjeni seji "I 'e8a nWA '^strjeni sej LnQ °bč„i°ra kmečke zveze ^WlhJ,b0rih "ekaterih ,e' le grožnja in opozo- rilo ministru, naj na sekretariatu pomete z ljudmi iz starega režima in naj ga osveži z novimi, drugače mislečimi. Minister ni ustregel zahtevam kmečke zveze, ampak je ob neki priložnosti celo dejal, da v gozdarskih krogih Falknerja cenijo kot strokovnjaka; ministrova namestnica Marija Markeševa, ki je tudi članica kmečke zveze, pa je tedaj v pogovoru za Gorenjski glas izjavila, da je za gozdarski zakon najprej odgovoren minister, nato namestnica in šele potem Ealk-ner in drugi. Skratka: če kmečka zveza zahteva Falknerjevo "glavo", potem jih je pred njegovo še nekaj! Je kmetijskemu ministru dr. Ostercu (posredno) zamajala stolček opozicija (predvsem stranka demokratičnih sprememb), ki je na marčevskem zasedanju republiške skupščine javno hvalila kmetijsko ministrstvo in ministra za predlagani osnutek sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih ? Je zakonski osnutek res tako dober ali pa je opozicija s hvalisanjem ministrstva dosegla svoj namen: poglobila je "prepad" med kmečko zvezo in ministrstvom, spodbudila negativne reakcije ("minister zastopa stališča, za katera lahko zanesljivo trdimo, da jim nasprotuje več kot 90 odstotkov gozdnih lastnikov") in zahtevo po zamenjavi ministra, ki nenazadnje lahko ' povzroči vladno krizo ? Kako bo na zahtevo kmečke zveze reagiral Osterčev "šef, predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle, za zdaj še ni znano. Čeprav ima Peterle s podobnimi bolj ali manj javnimi zahtevami po odstopu ministrov (Rejca, dr. Capudra, Puharjeve...) že nekaj izkušenj, mu bo tokrat nekoliko težje. Ne samo zato, ker je dr. Osterc priznan strokovnjak, ampak tudi zaradi tega. ker sta si stranka, ki jo vodi (Slovenski krščanski demokrati) in Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka ideološko dokaj blizu, ker grožnja po izstopu kmečke zveze iz Demosa lahko ogrozi vladno koalicijo, ker gre prvič za zahtevo po zamenjavi ministra, ki ga je stranka tudi predlagala, in ker tudi v kmečki zvezi niso povsem enotni, ali je zahteva po zamenjavi pametna ali ne. Ivan Pučnik, ki je tudi član izvršilnega odbora kmečke zveze, je, na primer, za Delo izjavil, da se sicer ne izmika soodgovornosti, da pa je bil "človeško prizadet, ko je bil sprejet predlog za zamenjavo ministra Osterca". Tudi Zvonko Horvat, kmet in republiški poslanec iz Žižkov v lendavski občini, dvomi v to, ali je zahteva po odstopu ministra najbolj pametna poteza, in se sprašuje, je za slabo delo sekretariata kriv samo minister... Naj bo tako ali drugače! Čeprav imajo slovenski kmetje v parlamentu kar 34 poslancev, je položaj v kmetijstvu zdaj celo slabši, kot je bil tedaj, ko niso imeli nobenega (ali le enega, dva). V kmečki zvezi celo pravijo, da je prejšnji sekretariat za kmetijstvo v zadnjih mesecih storil pod njihovim pritiskom celo več kot sedanji. Na vprašanje, ali so čedalje slabše razmere v kmetijstvu (višji davki, ukinitev regresiranja kmečke nafte, manj premij in regresov, vse večja cenovna neskladja itd.) posledica vse hujše družbeno-gospodarske krize ali le slabega dela kmetijsko-gozdarskega ministrstva (in vlade), je mogoče odgovoriti tako ali drugače. V kmečki zvezi so ocenili, da je krivo ministrstvo in so zvesti načelom konkretnosti in odločnosti zahtevali zamenjavo ministra. So se v oceni zmotili ali ne, bo najbolje pokazal čas. • C. Zaplotnik Zakon, žal, še velja Zakon o gozdovih, ki med drugim predpisuje tudi obvezno od-kazilo gozdnega drevja za posek in obvezno oddajo lesa gozdnemu gospodarstvu, je sicer v nasprotju s popravljeno slovensko ustavo, vendar formalno še vedno velja. Če bi bile razmere pri nas normalne in če bi že imeli pravno državo, potem bi tudi ta sicer neživljenjski zakon, ki je po besedah nekaterih celo bolj realsocialističen kot številni drugi predpisi, morali spoštovati, vendar je tako, da ga od lanskih volitev in zamenjave oblasti spoštuje le malokdo. Klici k spoštovanju zakona so kot "glas vpijočega v puščavi" in jih je slišati predvsem iz vrst, ki bi jim spoštovanje zakona prinašalo dohodek in določene koristi; zakon pa kršijo predvsem gozdni posestniki, ki kajpak dobro vedo, da naj bi slovenska skupščina še letos (spomladi ?) sprejela spremembe in dopolnitve sedanjega zakona, ki naj bi jim ob določenih omejitvah prinesle pravice do gospodarjenja v lastnem gozdu, odgovornost za obnovo, varstvo in nego gozdov ter možnost proste prodaje lesa. Ker gre za prehodno obdobje, ko stari zakon velja le formalno, novega pa še ni, se "dogajajo čudne stvari". Samo nekaj primerov! Pašna skupnost Dovje - Mojstrana je na planini Belo polje nad novim stanovanjskim naseljeni nad Hrušico pri Jesenicah posekala najmanj 170 kubičnih metrov lesa, čeprav ji je gozdar odkazal le približno 78 "kubikov". Izgovor, da je razlika nastala zato, ker so posekali "polomljeno drevje, poškodovano v sečnji", je precej za lase privlečen, bolj verjetni razlog je ta, da pašna skupnost potrebuje denar za obnovo hleva. V drugem primeru gre preprosto za krajo lesa. Kdo je ob koncu marca ali v začetku aprila "pustošil" po družbenem gozdu Mercatorja - Kmetijstva Kranj v Lahovčah in v njem nasekal okrog 56 kubičnih metrov smrekovine in domala tri "kubike" hrasto-vine, naj bi ugotovila policija; primer pa kaže, da nekateri družbeno lastnino še pred uradnim, zakonskim lastninjenjem "privatizirajo" po sebe in da demokracijo razumejo narobe - ne kot velik red, ampak kot anarhijo, v kateri naj bi bilo vse dovoljeno, ln še tretji primer! Čeprav je republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc po prenehanju veljavnosti zakona o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih (moratorija) izdal gozdnim gospodarstvom navodilo, naj se pri sečnji v podržavljenih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih gozdovih obnašajo tako, kot da moratorij še velja, so se v Gozdnem gospodarstvu Kranj odločili za sečnjo v nekdanjem Kocunovern gozdu na Golem vrhu v krajevni skupnosti Lučine, na meji med občinama Škofja Loka in Ljubljana - Vič. Zakonske osnove, ki bi jim onemogočala ali prepovedovala sečnjo, sicer ni, ker ministrovo navodilo še ni zakon in je od vsakega posebej odvisno, ali ga bo spoštoval ali ne. V kranjskem gozdnem gospodarstvu ga niso in so se odločili za posek, med drugim tudi z izgovorom, češ da "na osnovi preverjanja podatkov o podanih vlogah za vračanje zemljišč za območje Kocunovih ni bilo doslej še nobenega zahtevka" in da predvidevajo, da tujim državljanom imetje ne bo vrnjeno v naravi. Izgovora sta na precej majavih tleh. Le zakaj pa naj bi lastniki oz. njihovi pravni nasledniki (otroci še živijo v Kanadi) že zdaj vložili zahtevke za vračilo gozda, ko pa zakon o denacionalizaciji, ki bo osnova za vračanje podržavljenega premoženja, še ni sprejet pa tudi 57. člen zakonskega osnutka predvideva, da ho po uveljavitvi zakona še eno leto časa za vložitev zahtev? Kar zadeva vračanje premoženja tujcem, pa tole: minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat je ob pojasnjevanju osnutka zakona o denacionalizaciji kar nekajkrat poudaril, da so do denacionalizacije upravičeni vsi, ki so bili v času odvzema jugoslovanski državljani (kot nam je znano, so Kocunovi to bili). Če pa so kasneje spremenili državljanstvo in so zdaj tujci, pa jim bodo premoženje vrnili oz. popravili krivice v skladu z omejitvami, kot jih določa zvezni oz. kot naj bi jih določil posebni slovenski zakon. • C. Zaplotnik STE VOZNIK? AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj tel.:(064)216-245 ČE ŠE NISTE... TEČAJ PRVE POMOČI se začne 22. aprila, TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV pa 6. maja lahko dopoldne ali popoldne Pokličite po tel.: 216-245 ali nas obiščite na Begunjski 10 pri Vodovodnem stolpu med 8. in 11. uro ali med 16. in 18. uro. AVTO ŠOLA BinB- VAŠA AVTO ŠOLA IN/I KŽK Kmetijstvo Kranj, VRTNARIJA KRANJ cvetličarna Maja tel. 325-787 cvetličarna Rožmarin tel. 211-224 cvetličarna Zlato polje tel. 211 -529 drevesnica Pino tel. 311-600 POMLADANSKA PONUDBA Vse za vrt, balkon in okenske police • okrasno grmičevje in drevje • cvetoče enoletnice • pelargonije in druge balkonske rastline • semena in sredstva za zaščito in vzgojo rastlin Naše cene so konkurenčne Kvaliteta je zajamčena PREBERITE - ODLOČITE SE - POKLIČITE NAS GLAS 26. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 12. aprila 1991 SOZD industriaimport DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA, Gosposvetska 13/1 r Robland marhines belgium Model stroja Sesalnik, trifazni A 9960 Sesalnik, mono A 9961 Skobelni stroj - poravn., deb. 310 Rezkar žaga xtz 30 Kombinirka x 260 tri 3CV Kombinirka x 310 tri 3CV Kombinirka K 310 tri 3CV Kombinirka K 310 tri 4CV Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 12. do 19. 4 v Kranju! ADLER FRIULI spa INDUSTRiA CHIMICA Iz proizvodnega programa premazov za les vam nudimo: • lužila • poliuretanske premaze, nitrocelulozne premaze, specialne premaze s trdilci in razredčili fflll DRUCKLUFT ZR Nemčija KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČE ORODJE: - za mizarje - za mehanike - za ličarje - za pleskarje - za kleparje - za hobi >if rei - Kompresor profim. 200-25 Kompresor 255-40 Kompresor super 400-60 380 V Kompresor stationar 590-300 SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VAS! PRODAJAMO ZA DINARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13, Ljubljana, tel.: (061) 314752 Konsignacija Vrhnika, Kolodvorska 8, tel.: (061) 752129,751 386 d. o o. Zasavska 16, Kranj vam na Gorenjskem sejmu v Kranju predstavlja najnovejši sistem polaganja vodovodnih instalacij in talnega gretja KUPON Nagradno vprašanje: Kolikšno temperaturo kratkotrajno prenese cev VPE za toplo sanitarno vodo a)120°C b)180°C Kupone z obkroženim odgovorom oddajte na razstavnem prostoru AOVAHIT na sejmu, kjer bo zadnji dan žrebanje. pe CESTA NA OKROGLO 5 64202 NAKLO siira@ kcmm rrlffon: 064/47-114, V-bil^p p.o. Obiščite nas na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 12. do 19. aprila 1991 V večnamenski dvorani bomo prodajali vse vrste kruha in peciva iz naše hiše. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti naših izdelkov! po kuhinjo p za k pomivaln Različne možnosti ugodnega obročnega odplačni* ^6/ POPUST Posebna P°™dM potekala* 20. aprtatel* !flfM2. aprila 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 27. STRAN GLAS Se kranjskemu hokeju obeta propad ali vendarle boljši časi? Naiboli tepe prekratka sezona ledu J J * * T..Hi minula se/ona ni bila med najuspešnejšimi, ven- Kranjski hokej je zadnja leta doživljal vzpone in pravljeno spopasti z vrsto težav in hokeju dar pa so v Hokejskem klubu Triglav dob.li novo vodstvo, ki je Kranju spet dati večjo veljavo. lTf% 10. aprila - Da zanimanje mladih in tudi starejših Kranjčanov za *okeJ je, potrjujeta vsaj dve dejstvi. Eno je marčevski hokejski dan v Kranju, ki so si ga ogledali številni ljubitelji hokeja, na njem pa so zmagali domači pionirji in člani, drugo, v teh časih še kako pomembno, pa Je' <>a so hokejisti Triglava za pomoč pri delu in tekmovanju v minuli se-*on> pridobili več kot stošestdeset sponzorjev. Res ne takšnih z debelimi krnicami, pa vendar številne podjetnike, ki jim ni vseeno za razvoj ,c8a privlačnega športa v Kranju. Zaradi vsega tega novo vodstvo kluba ne meče "—-> Gonjeni Gotovo je. da je hokej v zim-em mrtvilu pomembna športna jJJJga in da je v Kranju nekaj ljudi, ki hodijo na tekme v pijano in na Jesenice. Vzrok J!« je, da v Kranju hokej ni do-. 'J kvaliteten, saj igramo f medrepuhlišk renutno kaže. d ln Ijublj Prosto e "puške v koruzo", čeprav ugotavljajo, da sedanji časi niso na-razvoju športa. stvari začele spreminjati na bolje. Vendar pa ugotavljamo, daje največji problem led. Za uporabo ledu na sejmišču smo samo letošnjo sezono odšteli 55 tisoč nemških mark preračunanih v dinarje, kar pomeni pri dotacijah ZTKO odbitek za redno dejavnost. Zato nam ostane zelo malo denarja za vse ostalo delo in opremo. Tisto, kar nas trenutno zelo skrbi, pa je, da PPC Sejem sedaj ugotavlja, da je postal popolni lastnik nad vsemi objekti na sejmišču, in da ne bo mogel več pokrivati razlike med ekonomsko ceno in znižano ceno najemnine za naš klub (ekonomska cena ure ledu na Sejmu je 214 mark, mi plačamo I 10 mark). Pri tej ceni je sejem lani ustvaril preko milijona šesto tisoč dinarjev čiste izgube. Ta denar pa na sejmu potrebujejo za razvoj sejemske dejavnosti. Za nas na tržno dru- ligi. Vendar pa bosta jeseniška anska ekipa zaigrali v ?ru Alpe Jadran in to najbrž 5"k'iad,a boT;'^ ig«-a.v\e-ji: «' '"h morda v medrepubh- ^SiSHHrKa'k°- T°pa SCVeda okrt SC morali 'gralsko resi-'1'11' 0(-mor Je 0 že po"- premis,Jeval in takoj lahko 0kolimirTn bi za ,a Pr°Jekl rabili ^TKo llS0^ mark- ^ na^° v tek 'n 7 Vserm akcijami, ki so li m,U; 5* srno sposobni pripravi-kom • 1,1 80 tisoc mark. Vse rJeiatj hV na$em k'Llbu s° začel ° ćern zboru. kot smo načrtovali na llalijj j 1 8,as tudi v Madonni di Campiglio - Sredi marca je deloVa| j Vno prvenstvo novinarjev smučarjev, kjer je kot g Pervpt, U na5 upokojenec Igor Slavec in bil v svoji kategoi tAl. Clerannv i/.l'-l----:„ u:i____:: .. ..„i-..i.Ti~ bilo v gost so- 1 naš upokojenec Igor Slavec in bil v svoji kategoriji su-nov zelo uspešen. V slalomu je bil tretji, v veleslalomu in srnuceh pa drugi. V obeh kategorijah je zmagal goriški no-lU(^i Slovenec - Gorazd Vesel. • I. S. Vabila idr , prireditve J*ga'dr*7 Za Govorniški pokal - Če bo vreme zdržalo bodo člani Šport 1«va Lom pripravili v nedeljo ... 14. aprila, ob II. uri na smu-Pok ,aYprniku tradicionalni spomladanski veleslalom za Javorni-Pravico nastopa imajo vsi. ki so bili rojeni v Lomu pod i uro pred ^'četi^.!11' nj'riovi domači in sorodniki rijave bodo zbin Tiif • """»ovanja rta Javorniku. • J. Kikel /;' ^HV* Z ^r^'a Kotovega sedla- Planinsko društvo Kranj, odsek Nji Ka. t " ?r8anizira drugo soboto. 20. aprila, izlet za turne smučarje. skJ^1 hodo smučarji krenili ob 16. uri izpred kina Center do Kranj-n;i se hod'" r^iča, nato pa peš do Tičarice. kjer bodo prespali. Zara-T m;i na ciPOVZPeM na Vratica in se na smučeh spustili za Mojstrov-^um;ir . e' ^° kratkem postanku bodo nadaljevali spustom ("0|e od p .!am se b°d° povzpeli na Kotovo sedlo in si po treh urah • 7*0 rrtetr \ Pr've^an" dušo, nataknili smuči in se spustili v dolino ?i'iče. je°v'' Turni smučarji bodo za pot potrebovali smuči. pse. sre-ln'i ofa|a e/e' °epin, čelno svetilko, obleko za zimske razmere, son-;1 L'hanlj'n /aščitno kremo ter planinsko izkaznico. Izlet bosta vodi-i .aPrilaV •a-'' Pr'Jav'le Pa se lahko v pisarni društva še danes, 'jek k ena '2,et'' jc 180 din, sestanek z udeleženci pa bo v pone-aprila, ob 19. uri. * društvo Partizan Škojja Loka - TVD Partizan Škofja Loka pboto, 13. aprila, ob 16. uri prireditev ob zaključku le-Na slovesnosti se bodo predsetavile posamezne sekcije. Ul i? * „^ed'telji v halo Poden vabijo vse Ločane in ljubitelje špor nJe Se a to soboio. - 0ne- Na slovesnosti se bodo predsetavile posamezne se "ve pa je tudi popularizacija športnega življenja v Škot- 12 C 'senjske. aprif^ i*"****« turnir - KK Triglav Kranj organizira to nedeljo. '"•Pije in >i,Vfclsk' turnir. Pomerile se bodo ekipe Triglava, Smelt hj'pi''''hp" f"!bon*-.?ačetck turnirja bc bur V g0jjj-jj" Pa še Ti 15 bosta igrali ekipi Olimpije in Ci-Pokrovitelj turnirja je nočni ^e.;;^^ainO|lmpiie. Jr V gozdu PaŠC TrigU' i n°gompt °reČ~ N°g°metaši Živil - Nakla igrajo v 21. kolu sloven-d i ^ Obet 86 V nedc'l° ob 1630 v Naklem proti ekipi Domžale s . Prven ? SC 2an'miva tekma, saj so Domžale v spomladanskem L.refunia ie i5rrVee*no lo^k osvojili prav na gostovanju. Pokrovitelj |;°SluJejo v K-ranj. Vil. slovenski ligi vsi gorenjski predstavniki ' - p ,gorerliski članski A ligi se bodo v soboto ob 17. uri sreča-n8r'to| qZ■ Ble(J : Zarica, Mavčiče : Lesce, Tržič : Trboje, Alpina "e8a kola sa"3 ! Bitnje' v Pionirski in kadetski ligi v soboto ni red-tu s,adionutJ s£ hosta one reprezentanci gorenjske v soboto dopoldne J "odo re i v ^'anju pomerili s sovrstnikiu iz Nove Gorice. Mladin-R rr,en'li eki odiSrali v nedeljo ob 9.30. že v soboto pa se bosta \ Uofv nedr ' lla Nakl° in Lesce- v slovenski mladinski ligi igra 80stUJeio v- 143<) doma 2 Olimpijo, v OML pa mladinci Trigla-°<* od 10.-22 ure Konec- ^Sb/EDNAŽIVA ^okemS° rezmacUe tud Ke'obletnice... i za JELOVICA TRAČNO ŽAGO z je rmenico, klinastimi jermeni in listom, brez elektromotorja, ugodno prodam. ® 326-090_5752 Pomivalni STROJ, ugodno prodam.® 70-195_5758 Ugodno prodam malo rabljeno centralno PEČ VALHER 35000 kalorij. ® 802-224_5761 Prodam barvni TV v dobrem sta- nju. ® 621-11.7_5784 Prodam barvni TV, ekran 51 cm Sam Sung. Cena 800 DEM. ® 692-552__5785 Prodam HOBY MIZARSKO KOM-BINIRKO Mio Standard na 5 operacij, ter industrijsko mašino Strobl za robljenje tkanin. g 802-674_5813 Panasonic BTV, 55 cm, teletekst, nov; brezžični telefon in glasbeni stolp Philips, nov, prodam. ® 324-184_5815 Prodam kombiniran skobelni STROJ, VENTILATOR za žagovino, VENTILATOR za sušenje sena in MEŠANA DRVA, g 64-207 5825 Prodam štiristranski skobelni STROJ za izdelavo opaža, ladij skega poda in raznih profilnih LET- VIC. ® 77-216_5830 RAČUNALNIK COMMODORE 64, z vso opremo, skoraj nov, prodam za 450 DEM, ® 323-912 5853 Prodam črno-bel TV Gorenje in 290 literski HLADILNIK Gorenje. Vse malo rabljeno. ® 49-468 5861 Prodam ZAMRZOVALNO SKRI-NJO, OTROŠKI VOZIČEK in POSTELJICO. Planina 8, Kranj 5867 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje sten in stropov, smrekov, borov in macesnov LADIJSKI POD ter macesnov in borov PARKET, g 64-103 ' 4768 Prodam LES za ostrešje. ® 73-737_ 5475 Prodam uokvirjeno MR EZO za vrata 235 x 185 cm.® 213-339 5522 Zdravljenje z bioenergijo -bioenergetik in inovator Milenko Kovačevič ALI VAS ZANIMA PRIHODNOST? Bioslika, ki zdravi! Prikaz zdravljenja z bioenergijo bo v petek, 12. aprila 1991, ob 18. uri v osnovni šoli v Lescah. Ne zamudite! Ugodno prodam 1200 kosov PO-ROLIT OPEKE, 7 cm, še na paletah. Lapuh Iztok, Prežihova 1, Bled _ 5529 Prodam smrekove DESKE za stropno oblogo, cca 100 kvad.m. Kuraltova 14, Šenčur_ 5533 Prodam 12 komadov ŠPIROVCEV 14x12, 7 metrov. Velesovska 26, Šenčur _5539 Prodam 60 kvad.m. suhih smrekovih stenskih OBLOG, dolžine 5 m. ® 64-245 __5568 Gips PLOŠČE debeline 10 mm in betonske ZIDAKE 20x30x40 cm, prodam. Ahačič, Cesta 4. julija 59, Tržič, ® 51-575, zvečer_5604 Ugodno prodam dvoja suha montažna VRATA in OKNA, ter MOPED Tomos Colibri. ® 74-737 5624 Prodam DESKE za opaž. ® 45-425 5629 Prodam rabljeno strešno OPEKO (bobrovec) in 300 kg semenskega KROMPIRJA Desire. Begelj, Dvor- je 28, Cerklje_ 5631 Prodam betonsko CEV premera 100 cm. Jeglič, Podbrezje 192, ® 70-461__ 5646 Prodam MIVKO. Janez Frelih, Po- savec 64, Podnart _5679 Prodam približno 2 kub. m. belega fasadnega PESKA "Teranova", iz Tržiča in 1 vrečo belega CEMENTA. Boštar, Zgornje Duplje 77 b. popoldne__5702 Strešno KRITINO Pegulo Canade-ze, original uvoz Italija, 88 kvad. m, črne barve, ugodno prodam 25 odstotkov ceneje. ® 82-430 5705 Prodam 200 kvad. m. smrekovega OPAŽA® 77-216 _5765 190 kom novih, 8 valjnih salonitnih PLOŠČ, prodam. ® 311-144 5788 Prodam rabljene GRADBENE ELEMENTE, KROMPIR jedilni in kifel-čar. ® 70-237_5827 IZOBRAŽEVANJE Dipl.ing. fizike INSTRUIRA matematiko, fiziko in kemijo. ® 215-461 Tnt. 613 dopoldne ali 217-817 popoldne_5548 INSTRUIRAM angleščino in nem-ščino za osnovne šole. Pokličite na ® 70-191 _5565 Uspepšno INSTRUIRAM matematiko. ® 310-803_5669 Kratki TEČAJI italijanščine, v majhnih skupinah. ® 211-957 _5791 KUPIM_ Kupim TELETA simentalca, starega 10 dni in semenski KROMPIR, 100 kg. ® 77-358 5531 Kupim mizarsko podajalno NAPRAVO. ® 66-0433 5696 STORITE NEKAJ ZASE! Znebite se odvečnih kilogramov in cigaret z akupunkturo. Kranj, tel. 215-050. Kupim semenski KROMPIR Desi-re. ® 061/374 305_5711 Kupim suhe smrekove DESKE 30 in PLOHE® 41-715_573_l. KUPUJEMO suh smrekov LES, debeline 25, 50, 70, 80 mm in suh hrastov LES, debeline 25, 50 mm. Obrtno podjetje Kranj, ® 216-061 _ 5831 Kupim staro zlato BROŠKO od na-rod n e noše ® 68-500_5836 Kupim dobro ohranjen HLADILNI BAZEN za mleko 200-300 literski. ® 42-661 5864 MOTORJI KOLESA Prodam popolnoma novo žensko KOLO Rog, na 5 prestav. ® 41-669 5391 Prodam šivalni STROJ, MOŠKO KOLO in PAPAGAJA. ® 327-249, Kalabič, V. Vlahoviča 4, Kranj 5554 Prodam MOTOR BT 50 S, nov. Gregorc Franc, Golniška 6, Kokri-ca-Kranj 5562 Prodam dirkalno KOLO, staro 1 le-to. ® 633-934_5570 ATX50C, A® KLS, 14 M, KOLESA, POHIŠTVO, prodam. ® 324-622 5589 Prodam nov motor AVTOMATIK. ® 48-233_5597 Menjam HONDO 350 F za avto. Gerden, Moša Pijade 8, Kranj 5599 BMVV MOTOR R 65 LS, letnik 1983, prodam. ® 45-048, sobota, Preddvor 60/a _5603 Prodam dirkalno KOLO Rog, na 5 p.estav in BMX, opremljen, ter ROLKO.® 77-985_5647 letnik 1989. 5655 Prodam CTX 80, ® 691-001 Prodam MZ ETZ 250, letnik september 1988. Smukavec, Kamne 26, Bohinjska Bistrica_5656 Novo italijansko športno KOLO "La fruilana ", 12 prestav, prodam za 10.500 din. ® 217-937, Zevniko-va 5 a, Kranj 5686 PREVOZI Izvršujem prevoze s kombijem (izleti, nakupi v inozemstvu - 8 oseb ali tovor do 1000 kg) Jeglič, Češnjica 4,64244 Podnart, telefon: 064/70-075 Prodam ČOLN Maestral 9 SD, z vso opremo in MOTOR Tomos 3.5, vse rabljeno 3 sezone. ® 329-376 _ 5691 Prodam BT 50, za 900 DEM. Naglic, Spodnji Brnik 38_5733 Prodam PONY Expres (Puch). ® 213-984 _5735 GORSKO žensko KOLO, na 21 pre-stav novo, nerabljeno, v garanciji, prodam.® 215-853 5736 Žensko gorsko KOLO-novo, uvože-no, prodam® 216-714 5740 Uiodno~prodam MOPED APN /, BOJLER 80 literski, ležeči HLADILNIK 240 literski in ŠTEDILNIK Tobi na drva® 631-976 5741 RTV SERVIS PORENTA Breg 75,Tel.40-347 t TV APARAT POPRAVI V ENEM DNEVU. t V APRILU BREZPLAČNE MERITVE ANTEN. t SATELITSKA TV. m. 11 Prodam dva Tomos AVTOMATI- KA, stara štiri leta. ® 633-293 5780 Nujno prodam APN 6. ® 42-206 5783 Prodam motor APN 6, letnik 1986. Strahinj 110, Naklo 5807 APN 6, letnik 1986, prodam za 650 DEM® 328-130_ 5823 Prodam MOPED APN 6, letnik 1987, malo vožen. ® 81-924, po 15. uri_5834 Prodam MOPED APN 6, letnik 1985, dobro ohranjen. Triler, Kidričeva 46, Škofja Loka 5858 VESPO BX 200 E, letnik 1987, bele barve , vsa dodatna oprema, prodam. Majer, Zgornje Gorje 1 5859 OBVESTILA IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj, ® 33-666_3176 BARVAM z apnom in ostalimi obstoječimi materiali. Poceni in brez čakanja! Informacije na ® 329-376 4664 Servis TV, VIDEO, AUDIO naprav ANDREJ PIŠLJAR vam nudi POPRAVILO, s 3-mesečno garancijo. Smledniška 37, Kranj,® 323-159 ___5119 ROLETE, ŽALUZIJE in razna druga SENČILA, izdelujemo, montiramo in obnavljamo. ® 216-919 5408 SILKOTECH izvaja vsa parketarska in pleskarska dela, demit in jubizol fasade. ® 328-441 5486 Popravilo TV, RADI O APARATOV, VIDEOREKORDERJEV, MONTA ŽA SATELITSKIH ANTEN. RTV SERVIS ORBITER, Kert, Oprešni-kova 82, ® 216-945 5514 AVTOKLEPARSTVO-Branko Lac-ko-Radovljica, Bevkova 37, ® 75-807 VETERAN I-TOTALKE IN VSE OSTALO 5535 IZDELAVA GUMIJASTIH ŽIGOV 3- GBAVERSTVO DuSan Debevc VODOVODNE INSTALACIJE V HIŠI (novo, popravila, predelave), vam naredimo kvalitetno in hitro. Štemamo sami. ® 218-427 5551 Če poznate psiho ljudi, vas vabimo k PRODAJI iskanega artikla. ® 329-010_5556 NAGRADIM z 10 odstotki od vred-nosti KREDITA med 25000 in 35000 DEM tistega, ki mi ga pomaga do-biti. ® 061/482-501, po 22 uri 5569 Na Bledu vodim POSLOVNE KNJI-GE za obrtnike in zasebna podje- tja. ® 78-451_5588 Ugodno, po stari ceni pijl>'ICI Hude? :vnik, KokriCa, o. na rttipo 20. ® 214 433 5781 AVC HI-FI, RADIO, VIDEO SER V!S. ® ?:C 988_ _ F794 V lesena okia vdelamo Usnila oarantiranio ti-jnost vdelcvn. Strošek se šteje v davčno olajšavo® 52-218 5828 OSTALO Prodam počitniško PRIKOLICO Adrija O-450 in odlično ohranjen MOTORNI ČOLN Elan GT-070, z izven krmnim motorjem Mercrv 700 E. Bidovec, Jurčičeva 2, Kranj, ® 211-719_5455 PIAINČ) Čajkovski, prodam. ® 329-906__5501 Ugodno prodam belo dolgo obha jilno OBLEKO. Tenetiše 37, ® 46-085_5534 Prodam SENO. Kristane, Pšata 17, Cerklje 5583 Zelo ugodno prodam AMC POSODO, nerabljeno. Frigelj Damjana, Retljeva 12, Kranj - Čirče 5585 Prodam fantovske HLAČE, SRAJ-CO z metuljčkom in dekliško OBLEKO za prvo obhajilo. ® 213-808_5637 Prodam diatonične HARMONIKE S,B,S,AS, od Prostorja in B,S,AS. ® 65-006 5749 Prodam italijanski otroški kombiniran VOZIČEK Peg Perego Cena 3.000 din. ® 81 -748, Kus, C. Revolucije 2/b, Jesenice 5778 VOZIČEK - nemški, zložljiv, zelo praktičen, za otroka 0-3 leta, prodam za 200 DEM. ® 48-612 5786 PREKLIC Sporočam, da nisem plačnik dolgov Luznar Nežke iz Kranja. Ušeni-čnik Marinka, Svetelova 12, Šenčur 5746 Prodam obhailno ® 216-210 belo OBLEKO. 5829 POSESTI PRIDELKI KORUZO prodam po 3.20 in 3.50 din. Šrotam po naročilu. Večje količine pripeljem na dom. Krivic-Re-sman, Zgoša 22, Begunje, ® 73-232_5478 Prodam semenski KROMPIR Desi-re. ® 631-197 _5490 Prodam domača JABOLKA Bobo-vec. Cena 9 din kg. Jošt, Spodnje Duplje 72, Duplje 5499 Prodam SENO. Mlaška 72, Kranj-Mlaka__5515 Prodam krmilni KROMPIR. Zako-tnik, Forme 14, Žabnica 5520 Prodajamo SADIKE rdečega in črnega ribeza, JAGODE (rodnost od maja do oktobra), LIMONE in MANDARINE v rodu in VELIKE PALME - vsak dan od 8. do 19. ure, Kranj, C. 1. maja 4, ® 324-979 _5542 Prodam SENO. ® 46-101 5614 Prodam SADIKE vrtnic, čajevke, vseh barv, 30 din/komad. ® 46-397, Antonijevič Mile, Golnik 107_5616 Prodam semenski KROMPIR desi-ree in jerla (original). Čirče 24, ® 328 266 5635 Prodam krmilni KROMPIR. Lahov-če 33, Cerklje 5639 Prodam semenski in jed'lni KROMPIR Igor. Srednje Bitnje 9, Žabnica 5642 Prodam BUTARE. ® 622-600, pre-voz zagotovljen 5650 Prodam semenski KROMPIR Desi re in krompir za krmo. Pipanova 44, Šenčur 5673 V najem dajem GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za obrt ® 802-224_ 5760 Takoj prodam gozdno PARCELO, v izmeri 10355 kvad. m, v Kamni Gorici nad cerkvijo. ® 066/51-703, popoldne in zvečer 5789 Vrstno atrijsko HIŠO, na Drulovki pri Kranju, v podaljšani III. gradbeni fazi, ugodno prodam. ® 061/ + 815-929 ali 061/811-778 5838 V Povijah nad Terstenikom, prodam stavbno PARCELO 500 kvad m in TRAVNIK z malo gozda 18000 kvad. m., v celoti ali po delih. ® 061/314-506 5845 Prodamo dve ognjevarni omari • blagajni najboljšemu ponudniku! Ogled v prostorih SO Kranj, dne 17. 4.1991 od 15. do 17. ure, drugo nadstropje - hodnik nad skupščinskimi dvoranami Informacije po tel. 211-327 Prodam BUTARCE. ® 70-736 5675 PRODAM KORUZO PO 3.20 IN PO 3.50 DIN. KORUZNI DROBLJENEC PO 3.80 KG VEČJE KOLIČINE PRI PELJEM TUDI NA DOM. Krivic-Resman, Zgoša 22, Begunje, ® 73-232 _ 5680 Prodam semenski in jedilni KROMPIR Desire, Cvetnik, Igor. ® 311-585_5693 Prodam krmilni KROMPIR ® 631-581_5694 Prodam semenski KROMPIR Desire Orehovlje 10, Kranj 5698 Prodam semenski KROMPIR Desi-re. Zgornji Brnik 70, Cerklje 5704 Prodam semenski KROMPIR Bin-tja. Zgornji Brnik 6, Cerklje 5713 Prodam semenski KROMPIR Cvetnik, Desire. Lanski uvoz elite iz Nizozemske. Zadraga 15, Duplje ■_5715 Prodam semenski in jedilni KROMPIR, rdeči in beli. Strahinj 65. Naklo 5718 PRIREDITVE GLASBO, HUMOR in ZABAVNE IGRE za ohceti, nudita glasbenika ® 42-827 5670 STANOVANJA Starejšim ljudem nudi družina POMOČ v gospodinjstvu ZA STANO VANJE V OBČINI TRŽIČ. Sem tudi zidar. Več po dogovoru. Kukič, Čevljarska 2, Tržič 5443 Vzamem dekle na STANOVANJE. Stern Emil, Pot na Jošt 24, Kranj __5512 Prodam enosobno STANOVANJE na Planini III., 42 kvad.m. Kekič, Jaka Platiše 7, Kranj_5598 Enosobno opremljeno STANOVANJE, 40 kvad.m. na Planini II v Kranju, prodam. ® 213 893 ali 723-322_5620 Zamenjam STANOVANJE 66 kvad m, za večje na Planini. ® 326-775 Oddam 3-sobno STANOVANJE Telefon, garaža, svoj vhod. Puceij, Jezerska 42 5699 V najem vzamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, v Kranju ali okolici. ® 213-752, po 20. un___5723 Iščem GARSONJERO ali SOBO, v centru Kranja ali bljižnji okolici. ® 325-168 5747 IZUČENI MESARJI z dokončano šolo in znanjem nemščine dobijo trajno zaposlitev. Preskrbimo vam tudi delovno vizo. Hrana in stanovanje je v prostorih firme. Predstavitev po telefonskem dogovoru: tel. 9943/4242/26013 S~*7 /Fleisch*Wurst/ • / oflgenfiuz C jijak-Auen, Richtstrasse 66 5750 Procjm SFNO. ® :6-33-3 r'Ddar 250 kg semenskega KROMPIRJA Desire. ® 45-309 5766 VARSTVO Prodam drobni KROMPIR nje Bitnje 12, Žabnica Sred-5767 Prodam SENO. ® 68-059 5790 Prodam semenski KROMPIR re. ® 42-345 Desi-5822 Prodam semenski KROMPIR re. Trboje 15, ® 49-472 Desi 5839 Prodam hlevski GNOJ. Pung Škofja Loka art 9, 5849 PLANSKA SEKCIJA ISKRA KRANJ ISCE OSKRBNIKA planinske postojanke na Jakobu .nad Preddvorom. Koča naj bi bila poleti odprta stalno, sicer pa ob vikendih in praznikih. Delo je primerno za mlajšega upokojenca, veščega strežbe. Prijave pošljite do 20. 4. 1991 na naslov: Planinska sekcija Iskra. (Za kočo na Jakobu), Savska loka 2, 64D01 Kranj. Informacije po telefonu: 212-221, int. 26-46. SUPER BABI! Ste službeno zadržani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne morete nikomur zaupati varstva svojih otrok. Pokličite SUPER BABI. ® 33-666 3897 STAN. OPREMA Ugodno prodam malo rabljena kompletna harmonika VRATA stena. Dimenzije 3.57 x 2,52 m. Bido vec, Jurčičeva 2, Kranj,® 211-719 ____5456 Zelo ugodno prodam zakonsko POSTELJO in OMARICI, ter razte-gljiv DVOSED. ® 329-906 5502 Poceni prodam belo KUHINJO dolžine 2,60 m. in ŠTEDILNIK 2 + 2 ® 218-704_5573 Prodam termoakumulacijsko PEČ rategljiv KAVČ, POSTELJO - dvojno vzmetenje, gugalni STOL, Šl VALNI STROJ v omarici. Berčič Vida, Finžgarjeva 27, Lesce 5611 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Kavčič, Godešič 87, Škofja Loka ® 632-854 5684 GLAS 30. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 12. aprila 1991 ORTNER BELJAK / VILLACH Ugodno prodam ohranjen KAVČ in dva FOTELJA. » 216-910 5714 Prodam otroško SOBO, s pogradi » 74-162 5777 RAZNO PRODAM Prodam približno 2.500 kosov rabljene strešne OPEKE špičak, plinsko ČRPALKO in SADIKE ligustra. »41031 5416 ŠK~ODO 105 S, letnik 1981, neregistrirano, z opravljenim tehničnim pregledom in POLICE mahagonij, primerne za trgovine, ugodno prodam. »82-371_5606 Ugodno prodam zložljiv otroški športni VOZIČEK PEG - marela. »216-898, popoldan__5608 Prodam ŠOTOR za 5 oseb z baldahinom, ter aluminijasta PLATIŠČA za golfa z gumami. » 84-780 5615 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. » 84-279, popoldan 5634 Gozdno gospodarstvo Bled prodaja smrekove FIŽOLOVKE (preklje), po ceni 30 din/komad, na skladišču na Rečici pri Bledu (77-063) in na sedežu Gozdarstva Jesenice (81-002). 5730 VOZILA Prodam Z 750. Cena po dogovoru. » 78-305_5388 Prodam R 4, letnik 1976, registriran do maja 1991. Cena 10.000,00 din. Ogled od 15. do 17. ure. Vladimir Donat, Preska 18, Tržič 5395 Prodam športno ŠKODO, I etnik 1977, registrirana do februarja 1992. Magda Kern, Velesovo 55, Cerklje 5410 Prodam JUGO 45, letnik 1981. » 217-569_5458 Prodam JUGO Koral 45, lepo ohranjen, december 1988, 5700 DEM. » 061/627-006_5503 Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45 E, letnik 1986, prevoženih 39Q00 km. Bergant, Kropa 25, » 79-583_5504 Prodam JUGO Skala, letnik 1990, prevoženih 14.000 km. » 325-897 5507 Prodam 3 leta star AX. » 79-914 _5508 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do februarja 1992. Cena 5.400 DEM. Stanonik, Hafnerjevo nas. 42, Škofja Loka 5511 Prodam Z 218-202 750, letnik 1980. » 5513 Ugodno prodam Z 101 Jugo Skala 55, letnik december 1988, registriran do februarja 1992. Ogled vsak dan popoldne. Gorišek, Polje 11/a, Bohinj 5517 Prodam DIANO, letnik 1980, regi-strirana celo leto. Cena 1.200 DEM in MOTORNO KOLO BMV, R 60/7, z dodatno opremo za 3.700 DEM. » 216-153 5518 JUGO Koral 45, popolnoma nov, ugodno prodam, deino lahko tudi na obroke.» 217-844 5521 Za LADO Samaro prodam prevleke, elektroniko, pokrovček s ključem za bencinski rezervar ter varnostne vijake za kolesa. » 327-321 5523 Prodam JUGO GV, letnik avgust 1986, dodatno opremljen, motor 75 KS. » 50-541_5524 Poceni prodam 10 let star 126 P. » 061/376-202 ali 88-067 5525 Ugodno prodam UNO 55 S, letnik 1985. g 75-298_5526 Prodam R 4, letnik 9/1986. Prole-tarska 7, stanovanje 13, Tržič 5527 Poceni prodam Z 850, letnik 1981. »74-528 5528 Z 101 GT 55, letnik 1984, zelo ohranjeno, prodam. » 632-386 5587 Prodam Z 101, letnik 1981, registri-ran do konca junija. » 217-815 5590 Prodam R •»325-870 letnik 1983. 5591 Prodam LADO samaro 1300, troje vrat, z dodatno opremo, prevoženih 38.000 km, letnik 12/1987. » 57-513 5592 Prodam odlično ohranjen AX 11 TRE, g 40-545 ali 217-761 5643 Prodam OPEL-Corso 1,2 S, letnik 1989. » 67-234 5648 ALFA ROMEO Alfeta 2,0 in DIA-NO, oba vozna, registrirana, ugodno prodam. » 78 708 5649 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do decembra 1991, prodam. Ogled petek in sobota od 16. do 19. ure. Zupan, Ribenska 30, Bled 5651 AUTOHAUS /?. TEYROWSKY CELOVEC, Tel.: 9943-463-281425 * VVAIDMANNSDORFER STR. 19£ A KEUTSCHACHER STR. 24 POSEBNE PONUDBE MED AVTO-SALONOM NA CELOVŠKEM SEJMU - OD 10. - 14. APRILA NAPRIMER: MAZDA 323 - 1.6 1 /3 VRATA POSEBNA IZVOZNA CENA ATS 122.728- GOVORIMO SLOVENSKO. Prodam VW 1200, letnik 1974, registriran do 26.12.1991, črne barve, dobro ohranjen, cena 2500 DEM. » 84-676 5530 Prodam PGL 126, letnik 1988, odli-čno ohranjen. Golniška cesta 23, Mlaka pri Kranju 5532 Prodam JUGO Koral 55, letnik ja nuar 1985. » 79-916 5537 Poceni prodam Z 750, letnik 1978, registriran do januarja 1992. » 621-454 5538 Prodam Z 101, letnik 1989, registri-ran do aprila 1992, Ogled Reželj Matija, Bokalova 5, Jesenice, » 81-008 5540 Prodam JUGO 45, letnik december 1989, rdeče barve. » 41-119 _ 5541 Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF Diesel, letnik 1984, S paket. Kokra 24/a, » 45-600 5544 Nemškega "HROŠČA", dobro ohranjenega, prodam. » 77-048 _ 5546 Prodam 126 P, letnik 1980. » 51-719 5547 Prodam R 9, letnik oktober 1983, 75000 km, dobro ohranjen. » 43-077 5594 FIAT 126, letnik november 1984, registriran do 3/1992, ugodno pro-dam. g 88-517_5595 Prodam ALFO 33 1,3, letnik 1986. » 43-346 5600 Prodam ŠKODO 105, letnik 1978, registriran celo leto. » 65-866 _5605 R 4, letnik 1982, zelo ugodno prodam. »78-249 5607 R 4 TLS, letnik 1978, izredno dobro ohranjen, prodam za 2000 DEM. ■g 311-002_5609 Prodam nova aluminijasta PLATIŠČA z gumami Eksakt 175/70/13, primerne za golf. g* 46-746, sobota, nedelja 5612 Prodam VW 1200 J "hrošč", letnik 1976, v brezhibnem stanju, registriran do konca decembra 1991, motor za generalno, za 3000 DEM. «801-015 5613 Z 850, letnik 1984, odlično ohra-njen, prodam. «50-129 5617 Prodam R 5 campus, letnik avgust 1988, popolno bele barve, z dodatno opremo, prodam za 12.600 DEM v dinarski protivrednosti. »77-279 5653 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1988. » 329-970 popoldne 5688 Prodam R 18, letnik 1982. » 65-513_5689 Prodam 126 P, letnik 1987. Ugod-no! Marchil, Otoče 7, Podnart 5690 Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana do avgusta 1991. Svetina Janez, Bodešče 28, Bled 5692 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, rdeče barve, » 329-376_5695 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1989, gorsko KOLO Laser in dirkalno KOLO Puch. » 50-857 5700 Ugodno prodam ali zamenjam Z 55 GTL, letnik 1985. Struževo 87, Kranj_5701 Prodam Derbi, letnik 1981. Tokič, Finžgarjeva 4 a, Lesce 5706 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. » 73-758 po 15. uri 5707 Prodam osebni avto OPEL Kadet karavan, letnik 1976. » 57-976 _5762 Prodam UNO 45 S, letnik 1985. » 217-720 5764 Prodam NISAN Mikro, letnik 1989, dobro ohranjen.» 613-111 5768 Poceni prodam Z 101, letnik 1981. » 73-185_5769 Ugodno prodam JUGO 45 AX, le tnik avgust 1987, prevoženih 27.000 km. Peterman, Podhom 63, Zgornje Gorje 5771 Prodam JUGO 55, letnik 1989, prevoženih 17.000 km, garažiran, zaščiten, registriran do marca 1992. » 79-434 po 15. uri 5773 Prodam R 4 TL, letnik 1984, z avto-radijem in kljuko. Cena 3.600 DEM. Ogled_ v nedeljo. Markelj, C. Staneta Žagarja 32/a, Radovljica, » 74-645 5774 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. » 79-087 5775 <5g> TOVOTA ZEHENTH0FSTR. 26 TU D943 4242 41310 PICC0STRASSE 42 TH 9943 4242 28494 JUGO 45, letnik avgust l» ' opremljen z dodatno opre^ ugodno prodam. i5r_J___________ Prodam Z 79-793 128, letnik Prodam JUGO Florido, letnik 1990. Voklo 72/a 5776 R 4, letnik 1980, generalno obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Čuden Tomaž, Obrne 1, Bohinjska Bela__5792 Prodam Z 101, letnik 1988, cena 6500 DEM in Z 750, letnik 1984, ce-na 2000 DEM. » 620-026 5795 Prodam Z 101 confort, letnik december 1979, garažirana, dobro ohranjeno, prvi lastnik, registrirano do decembra. Zupan Marija, cesta na Jezerca 6, Radovljica _5796 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1982. Lovrič, Podlubnik 152, Šk.Loka,» 620-818_5797 Ugodno prodam GOLF DIESEL, le-tnik 1979, dobro ohranjen in R 4, letnik 1983, prvi lastnik. » 75-868 5798 Prodam R 4, letnik 1 ---——E iptnik CITROEN VISO Super E, >e 1982, 75.000 km, prodam. - 061/557-751_________-— Prodam GOLF JX Diesel, ^tn'k °n0 tober 1989, rdeče barve, doa__43 opremljen.® 216-408 r- __-i_----TTofil in Prodam dve 126 P, letnik i* 1979 in YAMAHO 250 cross. - 218-647___________Jgj, Prodam LADO Riva 1300,Jetn 1988. Stara c. 6, Škofja Lok-, 7 632-314__________ Prodam Z 101, letnik l984_ko.o, bajs, Štirnova 6, Kranj-Prims g g 216-145_—^rcsaK Prodam Z 101 Skala 55, ja 1989, registrirana do teD'5857 1992. S 721 -554, P^^-r-Tg^. Osebni avto VW 1200, letnik ^ prvi lastnik, ugodno Pr0 _ __la zinger, Kupljenik 6, Bohinjska 1 m*d APP GESELLSCHAFT M. B. H. & CO KG 50 LET BELJAK/VILLACH SERVIS • NAD. DELI • DODATNA OPREMA • VEL. IZBIRA VOZIL STEINVVENDERSTRASSE 1 5,Te 1.9943-4 242-24 8 26 (GOVORIMO SLOVENSKO Prodam GOLF Diesel, letnik 1984, S paket, » 211-104 5549 Prodam AVDI 80, letnik 1977, registriran celo leto, lepo ohranjen 77000 km, štiri vrata in JUGO 45, letnik 1981 z popolnoma novo šasijo in drugimi novimi deli. Motor odličen 71.000 km in VIDEORE-CORDER ANITIČ, star pol leta, še v garanciji. Hafner Jože, Lom 88, Tržič, Avtonega 5550 Prodam registriran FIAT, letnik 1967. » 326-075_5552 Prodam JUGO 45, letnik 1984, registriran do novembra 1991. Kuz-ma, Jegorjevo predmestje 32, Škofja Loka_5553 Prodam Z 101, letnik 1977. Cena 18.000 din. Burgar, Krakovska 18 -Voglje, Šenčur, » 49-221 5555 Prodam Z 101, letnik 1981, regi-striaran do 20. januarja 1992, vlita platišča - nove gume. » 73-446 R 4 GTL, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. Cena 8100 DEM. »46-137, Konc, Zalog 5, Golnik OPEL KORSO 1,5 diesel, staro 6 mesecev in Z 750, prodam. V račun vzamem JUGO. » 311 -694 _5___19 Prodam FIAT 750, letnik 1982. g« 218-243_5622 Prodam GOLF JX bencin, letnik 1986. «78-221, petek, »79-973, sobota_5626 Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45, star 6 let. » 67-117 5627 126 P, letnik 1984, popolnoma obnovljen, ugodno prodam. Cena po ogledu in dogovoru. » 327-354 _ 5630 Prodam dve leti star GOLF diesel, pet vrat. » 70-024_5638 Prodam JUGO koral 55, november 1988. »312-360 5640 _£-. AUTOHAUS 33-75 164 CELOVEC, Tel.: 9943-463-281425 ■d VVAIDMANNSDORFER STR. 195 •fr KEUTSCHACHER STR. 24 CU0RE, CHARADE, □ DAIHATSU applause FER0ZA, R0CKY TUDI NA AVTO - SALONU (10. - 14. APRILA) - CELOVŠKI SEJEM. GOVORIMO SLOVENSKO. Prodam OPEL KADET 1.3 S, letnik 1982, prva registracija 1985, z veliko dodatne opreme, črno metalne barve in KADET starejši letnik, generalno obnovljen. Huje 1, Kranj _5558 Prodam ŠKODO 105, letnik 1982. » 622-191 _5559 Prodam GOLF Diesel, letnik 1984. » 620-495_5561 Prodam Fiat 750, letnik 1979, karoserija obnovljena. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Rendulič, Zgornja Besnica 115 A_5563 Prodam R 4 TL, letnik 1984, regi-striran in ohranjen. Sorska 22, Drulovka-novi bloki, Mojca 5564 Prodam JUGO 45, letnik 1989, do-bro ohranjen, cena po dogovoru. » 329-430 5566 Prodam JUGO 45, letnik 1984 in nov VIDEOREKORDER. » 328-286 ______ 5567 Prodam JUGO 55 AX, letnik okto-ber 1987, avto ima sončno streho in vlečno kljuko. » 83-839 5571 Prodam FIAT 126, letnik 1980. »312-225_ 5572 Prodam Z 750, letnik 1978, registriran do avgusta 1991.»67-114 5574 GOLF Diesel, letnik 1983, prodam. Luže 61, Šenčur 5575 Zelo ugodno prodam VISO RE 11, letnik 1986. Jagodic Igor, Lahovče 81 _5576 Prodam Z 750, letnik 1985, cena 2100 DEM. » 326-166, po 18 uri _5577 Prodam OPEL 1,6 diesel, letnik 1987, v račun vzamem manjši avto. »77-951. Branka 5579 C <\l|OH FAX S TELEFONOM M« SUPER CENA! TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC Prodam zaleten JUGO 45, letnik 1989 in motorno kolo APN 6, letnik 1987. »328-050_5580 Prodam 126 P letnik 1977,regis. do avgusta,DIANO, letnik 1977, ter rezervne dele za Diano in Z 750. »50-826__5581 Prodam JUGO 45 L, letnik september 1985, prevoženih 53.000 km. » 323 704 5582 Prodam FIAT 750, prevoženih 56.000 km, registriran do 11/1991, cena 15.000,00 din. » 801-121 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, ogled vsak dan popoldne. Markič Marija, Starhinj 70, Naklo 5654 Prodam VW, letnik 1974, dobro ohranjen, prvi lastnik. Spodnje Du-plje 35_5657 Ugodno prodam ali menjam R 20 TS, letnik 1979. Sturževo 87, Kranj _5661 Ugodno prodam Z 101, stara 3 le-ta. » 57-843_ 5662 Prodam ohranjeno Z 850, letnik december 1984. Tenetiše 49, Golnik 5663 Naprodam je osebni avto JUGO 45, letnik junij 1989 in dirkalno KOLO Maraton. Marija Gradišar, C. Koroškega odreda 9, Križe 5665 FIAT 1300, letnik 1977, z rezervnimi deli, novejši model, prodam. Cena po dogovoru. » 061/225-717 5676 126 P, letnik 1982, obnovljen, registriran do oktobra, garažiran, prodam. » 78-788 5677 Prodam MOTOR za Z 750. » 50-754__5678 Prodam GOLF Diesel, letnik 1983. Cena ugodna. Piber Marija, Spodnje Gorje 99/a 5681 Prodam Z 750 za rezervne dele. Lampe, Spodnji Brnik 19, Cerklje 5687 Prodam ohranjen GOLF Diesel, letnik februar 1986, prevoženih 68000 km, za 12.800 DEM. » 79-031_5708 Prodam GOLF, letnik 1980. » 75-625 dopoldne, 325-337 popoldne_5710 Prodam vozno Z 750, letnik 1976, registrirana do januarja 1992. » 621-692, po 15. uri_5717 Ugodno prodam zelo ohranjen CITROEN GS Club, letnik 75. » 326-828_5719 Prodam ŠKODO 110, še registrira-na in vozna. Zelo poceni. Ribič, Kokrškega odreda 11, Lesce 5721 Prodam Z 750, letnik 1965, odlično ohranjen.» 620-956 5724 Prodam GOLF Diesel, letnik 1983. » 77-624_5725 Prodam 126 P, letnik 1980, prevoženih 43.000 km, oranžne barve, prvi lastnik. Na vrtači 3, Lesce, » 74-015_5727 Prodam odlično ohranjen SCHI-ROKO, letnik december 1984. Šmi-dova 13, Čirče 5728 Z 750, letnik 1984, registrirana celo leto, 33000 km, izredno ohranjena, ugodno prodam. Zariška 13, Kranj-Drulovka 5732 Prodam Z 850, letnik december 1984. Vidic, Zgornja Besnica 66 _5734 Prodam LADO Samaro 1300 S, pet vrat in pet prestav, letnik januar I990, bele barve, z dodatno opremo. » 324-393, po 15. uri 5737 Prodam JUGO 45, letnik 1984, re-gistriran do marca 1992. Klinar Štefan, Spodnja Besnica 16 5742 VVartburg (limuzina), odlično ohranjen, s kljuko in dodatnimi deli, registriran do konca leta 1991, prevoženih 46.000 km ter SALONITKE male, dvovalovne, okrog 150 kom, poceni prodam. » 213-283 5743 JUGO Koral 60, letnik 1989, prevo-ženih 18.000 km, prodam za 8.000 DEM. » 75 150, Dani Mohorič, Vrbnje 26, Radovljica 5744 Prodam JUGO 55, letnik 1989. » 42 317_5754 FLORIDO 1.4, letnik 1990, prodam za 13.500 DEM. »'216-448, popoldne 5755 Prodam BMW 320, letnik 1977 in 126 P po delih. Bernik Jože, Dašni-ca 162, Železniki, » 66-505 5756 Prodam FIAT A 126 P, prevoženih 32000 km, registriran do marca 1992.» 40-181_5757 Prodam GOZDNI TOVORNJAK z dvigalom. Cena ugodna. Božnar Alojz, Dolenčic.e 1, Poljane 5759 Ugodno prodam ali zamenjam (za cenejši avto) JUGO Koral 55, star 1 leto. » 215-991 5779 Prodam R 4, letnik 1981, karambo-liran, nevozen, motor nepoškodovan. Cena 5000 din. » 061/344-261 int. 311, dopoldne _ 5782 Prodam VISO 11 RE, letnik 1987. » 41-213 5787 Citroen super 1,3, letnik 1979, prvi lastnik prodam za 4000 DEM v d.p., registriran do 9.4.1992. »328-313_5799 AUDI 80 GL l,6, letnik 1976, zelo dobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam. » 68-763 5800 Pozor! Zamenjam lepo ohranjen R 4, letnik 1979 za JUGO 45, razlika po dogovoru. »58-418 5801 SKALA 55, letnik 1989, 8500 DEM. Ogled sobota, nedelja, Vrtna 14, Križe, »57-633_5802 Prodam JUGO 45 E. letnik 1987, 26000 km. Srakovlje 11, Kranj 5803 Prodam GOLF DIESEL, november 1983, garažiran, dobro ohranjen in dodatno opremljen. Cena 8000 DEM. »801-469_5804 SPAČEK CITROEN CHARLESTON, letnik 1986, garažiran, prodam. »51-394 5805 Prodam Z 850, letnik december 1982. »329-371, po 15. uri 5808 Ugodno prodam GOLF-bencin, letnik 1981, cena 4700 DEM. »326-182_5809 Ugodno prodam dve leti star GOLF DIESEL. »78^627 5810 Prodam JUGO 45 , letnik 1984. Ogled med 14. in 17. uro v petek. Kolman, Trg Rivoli 3, Kranj 5812 Prodam Z 750, letnik 1985, registri-ran za celo leto. Velesovska 89, Šenčur 5814 Prodam Z 128, letnik 1986, registri ran do marca 1992 in manjšo kamp PRIKOLICO Adrija 3 + 1, z baldahinom, ter ŠOTOR za štiri osebe, tuje izdelave. Ažman, Gorenjska c. 2, Naklo 5816 Prodam R 4, letnik 1979, registriran do aprila 1992. » 75-467 5817 Prodam R 4, letnik 1988, cena 6.685 DEM. » 50 875_5818 FORD Sierra, letnik 1986, temno redeč, prodam. » 214-067 5820 Prodam FIAT Tipo 1.4, letnik 1990. »311-629 5821 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. Ro bert Aleš, Breg ob Savi 48, Mavčiče 5826 Prodam R 4 GTL, letnik jur»J gg4fi g 82-°33__—rlQfl£ Prodam GOLF Diesel, letnl§kofja Ogled v soboto na Trati U, * ^ Loka______—.fs^ar Ugodno prodam R 16 1 5951 721-529____ R 18 TLJ, letnik 1985, j>^aZ"_f dobro ohranjen, -048 218- Ugodno prodam 126 P, registriran do marca 217-310 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlimo oset>fl° strežbo. Vse informacije don% na naslovu Pizzerija poa a jfjOl Tržič_____—r-—pgtA Sprejmem manjša zidarska_g ^ notranji ometi ipc_______ir—rrpe'n Če ste ostalTb7e7Tapo^ot p0. imate prosti čas, P°sku.s'^0 p<; tnik DZS. Tedensko .zpjacj]\g d zije »622-343, v petek ooi^gg Redno ali honorarno UKv žensko ali moškega, j^j.vrtna/' kojenec, za delo na kmetij Qsta ji. Hrana in stanovanje ^ m Ja„e*. lo po dogovoru Aljan ^, Hladnikova 31, Krize, » tfP Expteo Računovodski in komercialna Smo mlado, hitro se razvij^ podjetje: Vabimo vas, da se pridružite, če ste: . RAČUNOVODJA Lote n in -da obvladate enostavno in dvostavno knjigovodstvo KOMERCIAL'' (za območje Gorenjske) Pogoj: -lasten prevoz „ Pisne ponudbe P0^&aC na naslov: EXFLtw Staneta Žagarja 39, Kranj f^fk. 12. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN GLAS Iščem RAČUNOVODJA za vodenje knjig, za trgovino z živili, z večletno prokso, za delo na domu, na računalniku, g 217-561 __J___Z VAS ZANIMA DELO Z LJTirjIviT? Potrebujete denar? Imate srednjo izobrazbo? Če se ne bojite resnega dela. se oglasite. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 5703 njfc n r°goj pasivno zna- J ne^skega jezika. Šifra: ŠOFER 5720 En T1EKkA,Skala v Predvoru pri an|uvah, k SODELOVANJU de- «ZZT-Za STREŽB0 Pogoj starost _--P-e lz 9°stinstva in °sebno vrv ,'et- '"formacije l]Q2Dno v Diskotek, Skala, v nede —._ CTC _-__ 5753 OsS ,ŽV^ARJA7 STREŽNO STlLkn • študentke) in Čl-?5-6lfi 12 okolice Bleda. <__• ŠT~—_5793 C1mMm- kakršno koli DELO na «L323 0°63n°St P0stavitve išče DELO. Šifra: 5837 JAaTi'°m° ZApOSLIM KVZIDAR-aM Priučenega, k® 78-798 -- 5862 "onorarno ZAPOSLIM samostoj-nega urejenega gostinca ali go-stinko. Delo dopoldan in zvečer. «621_-336 ____J^ H°noramo ZAPOSUM mlajšo uPokojenko ali samsko nezaposleno žensko, za stalno POMOČ V GOSPODINJSTVU, dobro plačilo. v Poštev pridejo osebe stanujoče vn oljjžini Planine. Šifra: DOBRO PLAČILO 5866 ŽIVALI 'ednoi n rjave JARKICE, stare 7 War; ena 45i00 din- Potočnik 632 720eVa 22' ^kof'a ie9 JARKICE10 in 20 Tednov Loka, » 4949 pURANJir -—_ za nadaljno rejo, po 100 99 k;ni>rodam- Gašperlin, Moste _ Komenda, » 061/841-471 5436 CntL? 1 teden starega BIKCA Si-sPo.nCaD,n PUJSKE ^žke 30 kg. ^[BrnikeO 5500 B-0C)am , 14~dnT~staro TELIČKO. ne- Na Dole 20, Vodice 5509 ro 15a^TELIČKO Simentalko, sta-ani' Srednja Bela 36, Predvor 5516 tecJno« ■ prodam JARKICE, stare 9 rti0 r\e drobni KROMPIR za kr-pTr^~i2jullia 48, Naklo 5545 a Ha. oencur Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov in SVINJO težko okoli 200 kg. Sp. Brnik 15_5584 Prodam JARKICE 11 in 9 tednov stare, Preluks. Urh, Reber 3, Zasip - Bled_5602 Prodam TELICO sivko, 7 mesecev brejo. Moše 18, Smlednik 5610 Prodam PRAŠIČE težke 20 kg. Sodnik, Pivka 11, Naklo, ® 48-229 5628 KOKER ŠPANJELA z rodovnikom, odličnih staršev, starega 9 tednov, prodam. ® 328-004, od 19 ure dalje_5632 Prodam KRAVO po teletu. Habjan, Dražgoše 15 5633 Prodam KOZO z mladiči. 73-894 _ 5652 Prodam 9 tednov stare rjave JARKICE, cepljene proti kugi in 4 tedne stare bele PITANCE. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 5660 Prodam KRAVO Simentalko, s prvim teletom in WV 1200. 48-184 5685 JARKICE rjave, prodam. Ljubljanska 22, Radovljica 5709 Prodam KOBILO in KRAVO s tele-tom. ® 79-953 5722 Enoletne KOKOSI, ugodno prodam. Letališka 7, Voglje 5739 Prodam 14 dni staro TELIČKO Si-mentalko. Zgornji Brnik 28, Cerklje 5748 Ugodno prodam 10 čebeljih DRUŽIN. Frantar, Dvorje 85, Cerklje _5751 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice, za zakolj ali nadaljno rejo. Molj Franc, Voglje na Vasi 2, Šenčur 5763 Prodam TELETA, za rejo ali zakolj. ■g 51-756_5770 KOKOŠI stare 10 mesecev, za rejo ali zakolj, prodam. Plevel Franc, Nosovče 16, Komenda, ® 42-366 5772 Ugodno prodam 8 tednov stare JARKICE. Plačaš 10 dobiš 11. Pe-ternelj, Podbrezje 32, Duplje 5819 Rjave JARKICE ter 20 do 80 kg tež-ke PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, ® 65-546 5824 TELICO Simentalko, staro 4 mesece, prodam. ® 77-618 5842 Prodam OVCE 60-382, zvečer z jagnjetam. 5846 C*wTJARKICE nesnice. Bele-5578 Prodam BIKCA Simentalca, stare ga 14 dni. Zgornje Duplje 40 5855 Prodam 80 kg težkega BIKCA Si mentalca ali zamenjam za teličko. ® 79-619 5860 ZAHVALA Za vedno nas jo zapustila naša draga mama. babica, prababica, tašča. ses- .a. teta PAVLA ROPRET prijat ?•SC za^vaUujemo sorodnikom, sosedom, znancem in ~ - C.;,em. ža izrečena sožalja. za podarjeno cvetje, sveče. •~:li na njeni rna._e /a izrečena sožalja, za podarjeno cvetje Zadnji e.°ično pomoč ter vsem. ki ste jo pospremili i Olševk 0t'' PosebeJ se zahvaljujemo dr. Mihaelu Sajevcu iz rnu0i>l.Za dolgoletno zdravljenje na domu ter Nevrološke Gradh• . ^'ničnega centra Ljubljana. Iskrena hvala SKC ncu iz Kokrice. zvonarjem, g. župniku za lepo oprav 'jen pogrebni obred ter pogrebniku Jeriču ŽALUJOČI: Vsi njeni Dvorje, Vasca, Milje, Poženik, marca 1991 ZAHVALA ^b boleči izgubi naše nadvse dobre, skrbne mame, stare mame, sestre in tete Francke kovačič roj. Finžgar seh^n00 zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, po-sož6]- Pot°čnik, ter vsem, ki ste nam izrazili 2ad ^ darovali cvetje in jo spremili na njegovi Cjoin,Vpoti- Posebej lepo se zahvaljujemo bolnišnici Ur Vyk' oddelku 600, za lepo skrb, njenih zadnjih opral- a! Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo , oK -en P0grebni obred in vsem, ki ste nam stali strani, nas tolažili, še enkrat najlepša hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI B>strica, Golnik, Sečovlje, Bašelj, Podbrezje AKRIS ® POGREBNO PODJETJE NOVA VAS 17, 64240 RADOVLJICA 73-365 73-377 KO UGASNE ŽIVLJENJE SVETOVANJE • IZVEDBA • ORGANIZACIJA KOMPLETNA PONUDBA • OBISK NA DOMU ZAHVALA Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, daje umrl naš dobri, nadvse skrbni mož in oče HENRIK ZBIL Želel je skromen in tih pogreb, poslovili smo se v družinskem krogu, dne 4. aprila 1991 v Kranju. Zahvaljujemo se za izraze sožalja. VSI NJEGOVI V SPOMIN Drevje cveti, trava zeleni, jaz pa sama sem ostala, a v srcu si ti. Bolečina me razjeda in jok me duši. Zakaj sreča je postala žalost ? Zakaj? Zakaj? ROMANU V SPOMIN Tvoja Tatjana s hčerkico Anjo Kranj, 4. aprila, 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata IGORJA LEBANA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom. Posebna zahvala sodelavcem IBI Kranj in VGP Kranj za vso pomoč, ki ste jo nam nudili v teh težkih trenutkih žalosti. Lepa hvala govornikoma za poslovilne besede, ter pevcem iz Nakla za čutno zapete žalostinke. Zahvala vsem, ki ste mu podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Mami, ati, in brat Matjaž Naklo ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, pradedek in tast JANEZ ERZAR mizarski mojster v pokoju, i/ Zg. Brnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste nam izrekli so-žalje in darovali cvetje. Zahvalo izrekamo dr. Belehar-ju, g. župniku, gasilcem iz Zg. Brnika, Ivanu Zormanu za poslovilne besede pevcem bratov Zupan in članom Čebelarskega društva. Posebna zahvala sosedom Mati-četovim in Kropivnikom, ki so mu ob vsakem trenutku prišli v pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako množičnem številu pospremili na njegovi zadnji poti! Žaljujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedija, brata in strica JANEZA VIDMARJA iz Trebije 50 1939—1991 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem kolektivu KLAD1VAR Ziri, ki so nam v hudih trenutkih žalosti izrekli sožalja, darovali lepo cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Per-danovi za hitro pomoč in osebju nevrološke klinike v UKC Ljubljana za ves trud ob njegovi kratkotrajni neusmiljeni bolezni. Prisrčna hvala pevskemu zboru iz Žirov za zapete pesmi, ter govornikoma DO Kladivar in KS Tre-bija. Vsem, ki ste karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Marica, hčerke Vilma, Olga in Tatjana z družinami ter ostalo sorodstvo Trebija, Fužine, Koprivnik, Niš, Avstrija ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, sestra, teta in stara mama ANICA RANT Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DO Alples, OŠ Železniki, ZD Škofja Loka za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Možganu za skrb in zdravljenje, gospodu kaplanu iz Železnikov za pogrebni obred, pevskemu zboru Niko Železniki za zapete pesmi in trobentaču pihalne godbe Alples za zaigrano skladbo. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. VSI NJENI ZAHVALA Oče, hvala Ti. Učil si nas delati, učil skromen hiti, učil starše ljubiti. Zato nam pomagaj še našo bol prebroditi. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, tasta, strica in svaka VLADIMIRJA LESKOVARJA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem dr. Štularja, dr. Olgi Leskovar in osebju bolnišnice na Golniku. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Godcu, dobrim faranom in pevcem za čutno zapete žalostinke. Vsem Bog plačaj »I i"'ujoci vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata PETRA ŠMIDA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Habjanu in medicinskim sestram za vso pomoč. Zahvaljujemo se duhovnikoma za lepo opravljen obred, pevcem arg. ZB, govorniku in praporščakom. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, pisna in ustna sožalja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Jelka, hči Mira in sin Peter z družinama Železniki, 19. marca 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Obisk za samostojno Slovenijo Iz Republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje so nam sporočili, da bo v dneh od 10. do 12. aprila sekretar dr. Dimitrij Rupel na povabilo Avstrijskega društva za zunanjo politiko in mednarodne odnose obiskal to našo severno sosedo. Program obiska na Dunaju je zelo natrpan, iz njega pa so razvidna srečanja s predstavniki avstrijske države: kanclerjem, zunanjim ministrom, predsednikom avstrijskega parlamenta ter vodji poslanskih klubov, predavanje z naslovom Samostojna in evropska Slovenija, nastop na avstrijski televiziji in tiskovna konferenca. Iz povedanega jasno sledi, da gre za informativni in afirmativni obisk, čeprav prav Avstrija naše namere in "posebnosti" še najbolje pozna. Obvestilo za javnost Glede na to, da se številni vojaški invalidi in drugi upravičenci dnevno obračajo na Republiški sekretariat za borce in vojaške invalide, ker še niso dobili izplačanih rednih mesečnih prejemkov za mesec april 1991, prizadete upravičence in ostale obveščamo o naslednjem: Do zamud pri izplačilih za mesec april 1991 je prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zveznem proračunu, zato bodo osebne in družinske invalidnine vojaškim invalidom in drugim upravičencem izplačane v začetku prihodnjega tedna. Republiški podsekretar Vladimir Dejan JELOVICA Nagradna igra: Miha Dovžan pri vas doma »Da b'nas za delat9 toliko skupaj prišlo!« V naši nagradni igri, ki smo jo objavili v naši petkovi prilogi: Miha Dovžan pri vas doma, je bila izžrebana Marica Staretova iz Nomenja. Miha Dovžan jo je prejšnjo soboto na njenem domu tudi obiskal. Bilo je... No, bilo je tako veselo in tako zabavno, da smo bili vsi skupaj prijetno presenečeni, še najbolj pa sam Miha Dovžan, ki takšnega sprejema in takšnega vzdušja, kakršno je bilo pri Sta-retovih, ni pričakoval... Pri Staretovih so naročeni na Gorenjski glas že toliko let, da niti sami več ne vedo, koliko časa že prihaja naš časopis v njihovo hišo. Marica še posebej rada rešuje nagradne križanke in nagradne uganke in ko je zagledala igro o obisku Mihe Dovžana na domu, je takoj odgovorila na vprašanje. Pozneje je priznala, da čisto natančno res ni vedela, katera pevka je pela v ansamblu Mihe Dovžana, a ji je pomagala so-rodnica. Ko pa je bila izžrebana, je bila seveda neizmerno vesela, saj že vse življenje rada posluša narodnozabavno glas- bo, še posebej citre odličnega citraša Mihe Dovžana. Miha Dovžana so pri Staretovih dočakali s pogrnjenimi in obloženimi mizami na prostornem dvorišču pred hišo. Bil je kajpak močno presenečen nad takšnim gostoljubjem in takšnim sprejemom, saj so prišli Jo-žetovi in Maričini sorodniki in seveda sosedje iz Nomenja. Kaj kmalu je zmanjkalo stolov, otroci pa so tako ali tako morali stati kar na balkonu. »Da b' nas za delat toliko skupaj zbrali...« je hudomušno komentirala polne stole za mizami Minka iz Nomenja. Marica Staretova je doma pri Pristavcu v Polju, doma so imeli dovolj znano in imenitno Pristavčevo gostilno. Že od mladih nog je tako navajena, da so okoli nje veseli in zabavni ljudje, vse življenje pa je bil rad vesel in zabaven tudi njen mož Jože. »Življenje sem tudi v najhujših trenutkih jemal z njegove lepše plati,« je dejal Jože Stare in obenem poudaril, da se tako lepo kot ob obisku Mi- Miha Dovžan z našo nagrajenko Marico Staretovo... he Dovžana že ni imel vrsto let.. Miha Dovžan je seveda takoj postavil citre na mizo in igral po želji svojih hvaležnih nomenjskih poslušalcev. Gostoljubna Marica je nosila na mizo in nenehno skrbela, da ni zmanjkalo ne jedače in ne pijače. Dovžan je igral, poslušalci so peli, Marica in Jože pa sta celo zaplesala. Kdor malega travna ceneje kupuje, trgovine kranjskega MERKURJA obiskuje. 10°/ o • • elektromaterial, • proizvodi črne metal., • orodje, • gradbeni material, • material za centralno kurjavo, • mali gospodinjski aparati, • vodovodne inštalacije, • bela tehnika, # kopalniška oprema, • akustika, • posoda, • steklo, kristal in porcelan • okovje in vijaki • rez. deli za kolesa, motorje in osebna vozila, • motorji in kolesa • zeleni program in kovinska galanterija ZNIŽANJA CEN VELJAJO DO KONCA APRILA PRI NAKUPIH NAD 500,00 din ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG IN TAKOJŠNJA PLAČILA. Obiskovalci se kar niso mogli raziti, v tako prijetni družbi bi vztrajal vsak - tudi Miha Dovžan je dolgo ostal, v veselje in zadovoljstvo Nomenjčanov, ki so bili to prijetno popoldne pri Staretovih. In tudi najbrž v svoje zadovoljstvo. Čeprav je navajen vsesplošne pozornosti in odobravanja oboževalcev njegovih odličnih citer, so mu pač Staretovi priredili tako domače in tako prijetno vzdušje, da je rade volje kar nekaj časa ostal... • D. Se-dej p. o. SLOVENSKA! HRANILNICA IN POSOJILNICA I Kranj - PRIMSKOVO Likozarjeva I - obrtno združenje ekspozitura Tržič, Cankarjeva Ugodnejše letne obrestne mere sredstva na vpogled od 25 do 31 % glede na višino zneska vezana sredstva nad 1 mesec od 40 do 49 % vezana sredstva nad 3 mesece od 48 do 57 % vezana sredstva nad 6 mesecev od 54 do 63 % enoletna vezava od 60 do 69 % Posebne ugodnosti za hišne svete in skupine občanov, ki želijo oboga"'1 sredstva! mwmmmmm^^mmmmm^^^^^^ telefon KRANJ 212-857 odprto od 7. -14.30 ure telefon TRŽIČ 50-189 odprto od 8.-15. ure vse vaše denarne skrbi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA UREDI GLASOV VROČI TELEFON Zaradi številnih klicev v naše uredništvo smo se odločili, da bomo odprli telefonsko linijo za Vaša vprašanja. Dežurnega reporterja boste lahko vprašali vse, kar Vam povzroča težave, vprašanja ali dileme. Vprašanja lahko posredujete vsak petek od 9. do 11. ure na telefonsko številko 211-860. Odgovore bomo objavljali v vsaki torkovi številki na strani Sprašujemo svetujemo. Ponesrečeni otrok umrl ila sfli° Kranj, 11. aprila - V 27. številki Gorenjskega glasa 5. ^'.^gjl, poročali o prometni nesreči, ki seje zgodila 3. aprila prl_K' povzročil pa naj bi jo voznik Jože Mežik iz Rateč zaradi Pr . ti vožnje po cesti od kranjske Gore proti Ratečam. Na uPr.oVo notranje zadeve Gorenjske so dobili nekaj dodatnih podat tej nesreči. Žalostno je obvestilo iz ljubljanskega Kliničneg ,0 tra, kamor so po nesreči odpeljali na zdravljenje hudo po* j vanega Matjaža Mežika; še ne devetletni deček je namret o. Rjjj la 1991 v bolnišnici umrl. Drugi podatek se nanaša na spO ^gj, voznika iz Verone, ki je bil očividec nesreče. Kot je sporo«-1 ^ čnikom, je vozil za Mežikovim audijem proti Ratečam-protne smeri je pripeljal po sredini vozišča neznani v0Z.n'xesar se Una kovinsko-sive barve z udinsko registracijo, zaradi c ^ naj bi voznik Mežik umikal in zapeljal s ceste. Povzročitelj če je vožnjo nadaljeval, italijanski očividec pa je ustavil m oj. pomoč ponesrečenim; lažje poškodovano Mežikovo hčer J j| peljal v jeseniško bolnišnico, kjer je pustil svoje osebne p° ■ t 8. aprila pa se je oglasil na PM Bovec. Miličniki nadaUUJjjjjg, zbiranjem obvestil o neznanem italijanskem vozniku FIA • S. S. TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 VSE ZA OTROKE IN ODRASLE • OBLAČILA t KOZMETIKA • VOZIČKI • STAJICE t SEDEŽI VSEH VRST t IGRAČE • HLAČE TRIKON NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE Nagrade: 1. pralni stroj GORENJE 2. športni voziček MARELA 3. avtosedež za dojenčke PRODAN 4. nakup hlač TRIKON in še 45 nagrad Žrebanje bo v soboto, 25. maja 1991 IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA IN MOŽNOST ZA LEPO NAGRADO I LESNA INDUSTRIJA borlo/ko Tel : 063 731-131 Fax! 063 731-141 30 O-10.4/91 do 10.5/91 b POPUST NUDIMO ZA PREDPLAČILA VSEH NAŠIH PROGRAMOV V TOVARNI ALI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NUDIMO MOŽNOST PLAČILA V TREH DELIH MONTAŽA IN DOSTAVA ZA NAKUP NAD 25.000,00 DIN POSEBEJ PRIPOROČAMO PROGRAM A L E A - PRVI NOSILEC KVALITETNE BLAGOVNE ZNAMKE lel - POD UGODNIMI POGOJI NUDIMO TUDI IZDELKE DRUGIH PROIZVAJALCEV