Ilustrirani slovenec
Leto IV
tedenska priloga Slovenca (si, 293) z dne 23. XII. 1928
Štev. 52
Leopold Layer: Rojstvo Gospodovo
Oljnata slika, ena najlepših slik Gospodovega rojstva na Slovenskem, iz dobe okrog 1. 1800., nahaja se v ljubljanskem
Narodnem muzeju.
410
Bolezen
angleškega kralja
Ob priliki proslave 10 letnice premirja se je angleški kralj Jurij močno prehladi!., Dobil je pljučnico in njegovo življenje je viselo že na niti. Ker bo trajalo vsekakor še dlje časa, preden bo okreval in bo mogel zopet izvrševati svoje vladarske posle, je bil sestavljen posebni regentski svet, ki nadomešča začasno kralja. Sestavljen je iz kraljice (v sredini), prestolonaslednika valeškega princa (na desni) in canterburyskega nadškofa (na levi) ter ministrskega predsednika Baldn-i-na. lorda-kanclerja Hailsha-ma in vorškega vojvode.
Slika na levi:
Velikanski Korupcijski ŠKandal v Parizu
v Parizu je prišlo pred kratkim do velikega bankrota, ki je vzbudil ogromno senzacijo, saj gre za primanjkljaj 100 do 125 milijonov frankov in ogoljufani so bili predvsem mali ljudje. Nekaj premetenih sleparjev je namreč ustanovilo posebni koncern, ki se jo pečal s prodajo ničvrednih borznih papirjev. Da bi lažje slepil ljudi, je imel veliko število podružnic po vseh večjih mestih in izdajal list >Gazette du Franc et des Nations«, ki je lagal ljudem o visokih kurzih omenjenih papirjev. Največjo pozornost vzbuja tu polom zlasti še zato, ker je zapletenih v škandal veliko število uglednih aktivnih politikov. Naša slika nam kaže poslovne prostore podjetja.
-i Spodaj:
Božič na velemestni pošti
o božičnih praznikih se spominjajo prijatelji prijateljev, otroci staršev, starši otrok itd. Vsak skuša razveseliti sorodnika in prijatelja s primernim darilom ali mu pa piše vsaj razglednico. To lepo in hvalevredno navado pa seveda občutijo zlasti pošte, ki morajo posredovati za praznike promet, kakor sicer nikoli v letu. Velemestne pošte morajo o praznikih razposlati na sto in, stotisoče paketov ter milijone in milijone drugih poštnih
pošiljk. Naša slika nam kaže pogled na dvorišče glavne paketne pošte v Berlinu o božiču z nepregledno vrsto paketnih avtomobilov, ki rar-važajo darove.
Nadvojvoda Oton
najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Nadvojvoda Oton je dopolnil 20. p. m. 16 let in postal s tem po habsburškem hišnem statutu polnoleten. Madžarski monarhisti so uprizorili ob tej priliki velike manifestacije za vzpostavitev kralja.
411
Z 1O letnice proslave zedinjenja v Mariboru dne 1. decembra
Ogromno zborovanje na Glavnem trgu. Zgoraj na desni: ß. KufunaHC I. podprwlsednik naše narodne skupščine.
Na desni: Sova naša podmornica „Smelf"
ki je bila spuščena v morje dne 1. t. m. v Nantesu (Francija). Načrte za novo jugoslovansko podmornico je napravil glavni inžener Saarske ladjedelske družbe g. Simo not, po čigar načrtih so zgrajeni tudi vsi drugi novejši francoski podmorski čolni. — Njena dolžina znaša 68 m, širina 5.40 m, višina 9 m, tonaža, kadar je nad vodo 650 ton, potopljena pa 810 ton. Jeklen oklep je debel 14 mm.
Dva Dieselmotorja, vsak z gonilno silo 740 konjskih sil, o.skrbujeta njen pogon, kadar plove na morski površini. V tem slučaju znaša povprečna hitrost 14 vozlov in pol na uro. Akcijski radij je velikanski: 7.000 morskih milj, torej iz Nantesa v Newyork in nazaj, kar je nekaj izrednega za podmorske čolne s to tonažo.
Za podmorsko plovbo sta določena dva druga električna motorja francoske znamke, katerih vsak more razviti 550 konjskih sil in dati ladji hitrost 9V/« vozla. Potopiti se more v 40 sekundah in zdržati pod vodo na daljavo 100 milj. Baterija 140 akumulatorjev v skupni teži 90 ton hrani električne motorje. Potopiti se more v globino 92 m. S tremi periskopi, ki so najnovejšega modela,, more opazovati morsko površino še tudi tedaj, kadar je že 13 m globoko v morju. A tudi tedaj, kadar je dosegel najnižjo možno globino, more z akustičnimi aparati nadzirati morsko površino in tudi na razmeroma velike daljave ugotoviti pozicijo ladij in drugih podmornic, tudi če so pod vodo, ne dfa bi se mu bilo treba kakorkoli izdati sovražniku.
Oborožen je z enim 10 cm topom in enim 40 mm brzostrelnim proti letalom. Ima 6 torpednih cevi, ki morejo lansirati 55 cm in 55.3 cm torpede. Poleg teh šestih velikih cevi sta še dve manjši za lansiranje 45 cm torped. Ta dispozicija se je izkazala kot najpraktičnejša in nad-krili oboroženost vseh dosedanjih podmornic.
Posadka znaša 43 mož in tri častnike. Moštvo je dokaj udobno nameščeno v prednjem in zadnjem oddelku, mojstri imajo svoje kabine in prav tako častniki.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Kante Matko
{* 1856), šolnik in nar. gospodar.
Klofutar Leonart
(1819—1901), biblicist.
Karinger Anton
(1829—1870), slikar.
412
413
»In ti Betlehem,  zemlja Judova,..,«
Precejšnjo pot, tri do Stiri dni, sta morala napraviti sv Jožef in Marija, da zadostita svoji državljanski dolžnosti v Betlehemu. Dandanes se prevozi z avtomobilom v 5 urah. Marija in Jožef nista tako udobno potovala. Ker v Betlehemu ni bilo dobiti prostora, sta šla izven • mesta iskat prenočišče. Tu sta našla skalnato votlino, ki so jo rabili pastirji za svojo čredo ob slabem vremenu.
To noč se je dopolnil čas, da je prišel Sin božji na svet. .\ngel Gospodov je oznanil to veselo vest pastirjem, ki so urno prišli prvi molit k božjemu Detetu. Nad votlino, kjer se je to zgodilo, je dala sv. Helena v začetku 4 stoletja napraviti cerkev, ki jo je pozneje popravil cesar Justinijan v 6. stoletju.
Lansko leto sem liotel preživeti noč v Betlehemu ter maševati o polnoči ob oltarju Jezusovega rojstva. Na epistlski strani stare cerkve Jezusovega rojstva je novejša cerkev sv. Katarine aleksandrijske (kakor pri Sinajski gori), ki je katoliška župnijska cerkev, dočira imajo v cerkvi Jezusovega rojstva delne pravice rimski katoličani ter pravoslavni Armenci in Grki. Tik ob cerkvi sv. Katarine pa je samostan frančiškanov, kjer je za romarje stanovanje in gostišče. Tu sem tudi jaz dobil prenočišče. Večer je bil topel, mil, prijeten. Ni se mi ljubilo v sobo, kjer je bilo še vroče. Šel sem na samostansko teraso ter gledal odtam na Pastirsko polje, kjer so prvo sv. noč bdeli pastirji pri svoji čredi. Svet mir je legal na to skrivnostno
polje, zvezde so migljale v svojem čarobnem sijaju, misli so uhajale v preteklost, na začetek odrešenja in njegovega nadaljevanja v človeštvu. Čutil sem bližino teh skrivnostnih dogodkov, ne le kot zgodovinskih dejstev, ampak kot činov, ki so trkali tudi na mojo osebnost in osebno doživetje teh verskih resnic. Ostal bi najrajši v takem premišljevanju do polnoči, da bi šel naravnost obhajat spomin Jezusovega rojstva s presv. daritvijo, pri kateri prihaja na drug način zopet na zemljo. Toda kakor vsako življenje sploh je bilo tudi moje bivanje v Sv. deželi le popotovanje. Drugi dan na vse zgodaj je bil na programu Hebron z Abrahamovim grobom v dolini Mambre, vse judovsko gorovje in njih mesta do Jafe. Moral sem zato iti k počitku za dobrih par uric. Saj me je frančiškanski brat
Erisei klicat, da nisem zamudil sv. trenutka, da i obhajal polnočnico na kraju Jezusovega rojstva. In sem šel »urnoc, kakor pastirji ob rojstvu Gospodovem, po raznih hodnikih v zakristijo cerkve sv. Katarine. Tam sem si nadel masno obleko in majhen arabski pastirček me je privedel kot ministrant v votlino Jezusovega rojstva, razsvetljeno od 53 svetiljk. Razen naju ni bilo nikogar na posvečenem prostoru. Ne vem, ali sem kdaj prej tako živo občutil prihod Gospodov pri sv. daritvi in tako iz srca zapel: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Bila je zame res »sveta noč, blažena noč!«
M.Slavič.
IHtgled na Saeearet
Na levi:
Cerkev Marlfinega oxnanenfa v Naxaretu
Koptijski duhovniki pojo v sveti noči evangelij na vse štiri strani sveta. Spodaj :   -
Cerkev Gospodovega rofstva v Betlehemu
Slovesna procesifa I3 cerRve Gospodovega rofsiva
v Betlehemu, katere se udeležujejo tisoči in tisoči vsako leto.
Na levi:
Notranfščina cerkve Gospodovega rofsiva
Spodaj na levi je vhod v rojstno votlino. Ta cerkev je najstarejše krščansko
svetišče sveta.
Pogled na danaSnfl Beileßem od daleč
Na desni:
Na cesti lx Jeruxalema v "Beliefern
Spodaj:
Pogled na današnfo ulico v Be/Ie^emu
Zaradi številnih samostanov in svetih krajev je mesto jako živahno.
Zafemanfe vode v vodnfaKu pastirfev pri Betleßemu
o božiču hite pastirje s svojimi družinami in čredami od daleč po to vodo, ker jim prinaša po stari legendi srečo.
^ Na desni :
Votlina Gospipdovega rofsiva
v cerkvi Jezusovega rojstva v Betlehemu.
414
Iz devete
dežele
Sv. Miklavž in božič, lepi, prelepi imeni za otroke. Koliko vročih molitvic, glasnih želja, prelestnih sanj, srčnih hrepenenj se dviguje ob tem času iz otroških src. Sladčice, konjički, vozički, vlaki, punčke, razna glasbila itd. itd., kdo na svetu ve imena za vso neskončno vrsto čudovitih stvari, ki roje ob tem po glavicah naših malčkov.
Le malo kdo seveda pri tem pomisli na tisto deveto deželo, od koder večina teh stvari prihaja. Ne, niti ni to deveta dežela, temveč le mrzla Nemčija, kjer izdelujejo preprostejše igračke celi okraji kot domačo obrt, podobno kakor pri nas na Dolenjskem suho robo.
V delavnici xa voxlcUe In UonflčKe
pri delu pomagajo tudi otroci. Na levi:
l3delovalRe las 30 punčlce
lasje so navadno iz svile, časih pa tudi pravi.
SlUcanfe In Učanfe oRrasIcov
za božična drevesca. Spodaj :
^siadeK strop*
ladttttrijiko izdelovanje ramiti sladčic.
THigled v delavnico nilrn-beršlclfi tovaren xa iaračUe
Mazanje že dogotovljenih lokomotivic. Izdelovanje igračk ni razvito v Nemčiji le kot domača obrt, temveč tudi kot industrija. Nje središče je v Niirnbergu. Od tam pride večina kovinastih vlakov, strojčkov itd. itd.
Razen igračk je Nürnberg tudi središče industrijskega izdelovanja neštetih vrst slaščic. Da, vsaj Nürnberg bi pa že lahko imenovali otroško — deveto deželo.
415
Spodaj :
Gasilno Orušivo v Peklu pri Polfčanafi
je uvedlo svoj gasilski naraščaj, ki ga vadita gg. Medved in Bauman. Otroci imajo s tem veliko vesolje in koristno zabavo, gasilno društvo pa skrbi tako za že izvežban naraščaj. Baje nameravajo posneti to zanimivo in uspelo novost tudi nekatera druga gasilna društva.
Strašna nesreča
se je dogodila nedavno pri Sv. Juriju v Slov. goricah. V šketovi hiši so bili sami doma štirje otroci. Pol-tretjeletni je stikal okrog neugaslega štedilnika, zanesel iskre med cunje, ki so začele tleti in vsi štirje otročički so se zadušili v dimu. Z obupano materjo sočuvstvuje ves okraj, nesrečni oče je pa odšel lani služit kruha sedaj mrtvim otrokom v — Ameriko.
Rešitev ütfrlraiie McTllJfne uganke v »II. Slov.:< št. .M). Frva in peta navpična vrsta dasta: I. Franc Pre.Sern, V. Krst pri Savici. Besede pi »o sledefe: 1. FinsA'a: 2. rudarstvo; 3. atlas; 4. nasifiti; .'S. co-lapraur; 6. Poturica; 7. rudnik;
8. elip.Sa: 9. ,^peln; 10. ctnai;R-zuv; 11. rajnift; 12. pdnice; 13. «astilja. Vseh pravilnih rešitev je pri.spelo 187. Za I. nagrado sta bila izžrebana: Cernetič Silvester; za II. nagrado pa: .lu-rij Cvetko, Imeno pri Podčetrtku.
Besede k božICnl krlžsljkl: Vodoravno: 2. veznik; 4. prva mati; fi. škandal; 8. prislov kraja; 10. latinski veznik;
9. žensko ime; 11. veznik; 12. moC; 13. oblika poin. Klag, biti; 14. morska žival; IfJ. darilo sv. S. kraljev; 18. veznik; 19. prostor; 21. znana opera; 24. drag kamen; 'iK, primorski voznik: 27. .Tezus (hrv.); 29. krdelo: 31. hrast; 3.1. praznik; 34. orožje; .X). zaimek (osebni); 37. ploskovna mera: 38. dvoživka; 40. star veznik; 41. žensko ime; 42. judovski kralj; 48. ces. namestnik v Indiji; 53. stepa v ,Iuž. Ameriki; ,14. prebivalec puši^avj; .'ifi. reka v Sloveniji; ,57. ustanovitelj jDonioljuba-; 59. izmet ognjenika; 60. kaže naša križalj-ka; 61. rnesto v Furlaniji; fiS. plaz; (!4. sveti fas; e.'j. rimski denar; (iR. reka v Rusiji; 68. gora na Koroškem; 69. del leta; 72. je naša križaljka; 74. znan kvartet; 77. težko kovaško kladivo; 79. reka v Sloveniji; 80. kaznivo dejanje; 81. orodje, ki se rabi pri oranju; 83. medmet; 84. strojarski pripomoček; 85. ptič: 86. judovski ufenik;   87.
isto kot 54. vodoravno: 90. irski advokat (fonetično); »2. obljubljena dežela; 93 grški inštrument; 94. mesto ob Ornem morju; 95. medmet; 96. prelaz iz Idrije v Vipavo; 98. vstavi: pit; 99. pesniška oblika; 101. dvojica; 102. klica; 103. število; 105. otok v Sredozera. morju (srb.-hrv.); 107. vrtnarsko orodje; 110. osebni zaimek; 111. kern, znak za redko kovino; 112. nasip; 114 ptič z Nove Zelandije: 116. grška črka; 117. posebna oblika kisika; 118. vprašalna členica; 120. doba; 121. latinski osebni zaimek; 123. vstavi: vo; 124 dvojica; 125. staroslovansko božanstvo; 126. poklic; 127. ptič. — Navpično- 1 reka v Sloveniji; 2. krilo; 3. godalo; 5. drag kamen; 6. duša pri Inči"; T. dimnikarsko orodje; 15. drevo (tropično); 16. imä sv. kralja; 17 napis na križu; 20. prvi oče; 22. praznik; 23. pražival; 25. romarsko mesto v Tibetu (fonet.); 28. povratni zaimek; .30. Jezusov rednik; ,11. hiša; 32. priganjalno sredstvo; 35. Mati božja; 36. planota v Ariji; 39. kjer se ige oglje; 42. znana cigara; 43. prva mati; 44. kemičen znak za redek element; 45. zaimek- 46
trdilna členica; 47. iso kot 60. vodoravno; 48. veznik: 49. kemičen znak za element; .^O. vrsta usnja; 51. Mencingerjev roman; 52. optičen aparat; .>3. Slap v Sloveniji: 55. mesto v Dalmaciji; 56. svetopisemska oseba; 58 grška črka; 59. prebivalec severa; 62. mesto v Palestini; 64. pisalna potrebščina: 65 pom. glagol (201.); 66. prikuha; 67. operni pevce; 69. razdobje; 70. sveto Pisemska oseba; 71. žensko ime; 72. gorovje med Evropo iii Azi,io; /3. puščava v Aziji; 75. mestno zabavišče; 76. rimski pozdrav; ,9. priprava za ribolov; 82. darilo sv. 3. Kraljev: 84. zaimek; 88. igralna karta; 89. .kem. znak za spojino; 91. stavba na vrtu: 94. drag kamen; 97. rimski bog (hif.m). ion. pijača; 103. Evropsko mesto; 104. strojarski pripomoček: 106. kadilna priprava: 108. tvrdka za čevlje; 109. insekt; 113. merska euola za e ektr ko. 115 reka v Rusiji; 119. slika (grška); 121. gorovje na Grškem: 122. ptica; 125. izraz za mir.
Sergej Minclov:
Car Berendef.
(Povest iz sibirskega pragozda.) XI. poglavje.
Če so navkreber jahali, je bilo konjem težko, navzdol pa jahačem. Od časa do časa se je moral po teh strminah zlekniti konju po hrbtu in iztegniti noge do samih konjskih ušes. Konj čepi na repu in drsi navzdol ; malo manjka, da ne prične še č ovek z njim vred kozolce prevračati. Bog ne daj, da bi se tod jezdec zvrnil s konja; zlomil bi si nogo ali roko ali oboje in si potolkel glavo. Vse naokrog namreč štrli ostro kamenje. Tudi steza ponekod jenja, ostane
samo struga od usahlega hudournika. Včasih so so konjiči mukoma vzpenjali kakor po škrbinasti lestvici.
Naposled so se potniki vendar spustili v dolino in se je zopet pričela ravna* pot. Zadnji vodnik je pognal konja in dohitel Grigorija, ki je jezdil zadaj.
— No, zdaj smo že prešli čez Ojsko gorovje! — je rekel. — Pravijo mu tudi Malo Sleme.
— Potem pa pride še Veliko Sleme ali kaj?
— Seveda .. . glej ga, kako kvišku štrli! — Ivan je pokazal z roko naprej. — Po kosilu se bomo vzpenjali nanj. Naprej pa pride še Markovo Sleme in potem AradansKo ...
— Potemtakem je pa dosti vseh teh slemen?
416
Naš modni kotiček
Zimske večerne prireditve
Kakor se poleti razvija družabno življenje na prostem, v kopališčih in letoviščih, na izletu in v športu, tako se pozimi uveljavlja pred vsem na raznih bolj ali manj sijajnih prireditvah v plesnih dvoranah. Te prireditve zahtevajo glede onleke višek izbranosti in elegance, saj se ljudje gibljejo v neposredni bližini, pod neizprosno jasno električno lučjo, na parketu, v prostoru, ki je že sam po sebi eleganten in zahteva eleganco v kretanju in vsej zunanjosti.
Nemalo skrbi prizadeva zato plesna obleka mladim deklicam, ki se pripravljajo na prvi ples, in nič manj njih materam. Treba  je nastopiti  odlično  in se izogniti vsemu kričečemu vsiljevanju, obenem pa tudi preveliki skromnosti, ki bi naprav-Ijala vtis neznatnosti. Vsekakor se smemo vedno zanesti na to, da se uveljavijo mladost, zdravje in ljubeznivo, naravno obče-^ vanje tudi v mani dragocenem okviru.   /EM
"Tistim, ki so že izkušene v družabnem djenju in na plesnem parketu, ni treba ^svetov glede oblek, ker same najbolj vedo,
__        taj jim najlepše pristoja. Marsikatera si zna
z neverjetno skromnimi sredstvi pomagati do vedno novih, elegantnih kombinacij in izprememb na enih ter istih oblekah. Izbran okus in primerna spretnost delata čudeže.
Naš današnji model predstavlja elegantno večerno obleko iz belega ali drugače nežnobarvnega crepe de Chine-a; spodnji del je sestavljen iz dveh zvončastih volantov, zgornji del je gladek, pas sklepa lepa zapona, ob vratnem izrezku je bogato vezen. Obleko izpopolnuje v kroju ravna, a bogato okrašena svilena vrhna jopica.
Drugi model kaže dragocen večerni plašč oblike cape iz hermelina. Ovratnik je zelo širok, plašč bogato nabran. S črno obleko se zliva plašč čudovito lepo.
Vzorec izredno elegantnega in praktičnega plašča podaja tretja slika. Plašči v tej obliki varujejo posebno zgornji del života, ki je dejansko najbolj občutljiv, in so obenem zelo elegantni; zato je naravno, da postajajo vedno bolj priljubljeni tako za zimo kakar za pomlad in jesen. Predstoječi vzorec si moramo predstavljati kot kroj iz mehkega svetlega sukna z ovratnikom iz dragocene kožuhovine skladne barve. Paziti je, da soglaša s plaščem tudi barva klobuka.
— Dosti. Sedem vi.sokih slemen je in potem pride še reka Lis. Jo j, kakšna voda je to! Bog pomagaj!
— Onstran reke pa se že pričenja Urjanhaj? Vodnik je zmajal z razmršeno črno glavo, češ,
da še ne.
— Do Urjanhaja, kamor ste vi namenjeni, imate še kake tri dni pota od te vode! Le zapomni si: od reke Usa morate vedno proti jugu naprej, pa pridete naravnost tja, kamor hočete!
— Kaj je treba meni pomniti? Saj ne vodim jaz karavane!
— Tisto že ... od Usa. ti pravim, morate torej vedno proti jugu naprej . ..
Spredaj skozi drevesa se je lesketala reka. Sprednji vodnik se je ustavil in čakal na karavano, ki se je bila preveč raztegnila.
Oja ni prevelika in preširoka, včasih sega do kolen, včasih do pasu. Kdor jo brodi, mora zelo paziti: preveč je namreč deroča in kaj lahko človeka prekucne ob kamenje in potolče do smrti. Okoli, kamor nese oko, je vse polno tega kamenja, sivega, okroglega proda: v strugi leži in tudi na obrežju ni
nič drugega videti, da se zdi ko da bi bil namenoma kdo stresel te kamene v širokem potoku po hribu navzdol. Oja se zvija po tem produ kakor sinja žilica po sencih.
— Nikar ne glejte vode, gospodje trgovci, navzgor morate gledati! — je opozoril vodnik, — .sicer se vam bo v glavi zvrtelo!
Spustil se je po strmem bregu v vodo; za njim so sledili drug za drugim ostali. Prod je zaropotal, voda je pričela brizgati in žuboreti okrog konjskih nog. Grigorij je poškilil navzdol in videl, da leti reka besno na )rej in spodnaša konju noge, ki mu .sega voda že ao trebuha. Kar namah je zmanjkalo ¦ tal pod zadnjimi nogami, konj ie napol pocenil, voda ga je sunila strani in ga odnesla s strujo vred.
Grigoriju je upadlo srce. Ozrl se je na reko, pa je ni več spoznal. Zazdelo sc mu je, da vidi namesto vode okoli sebe nekaj živega, nepremagljivega, mrzlega, strašnega .. .
— Pusti povodec! Ne vodi konja! Prost naj bo! — so zakričali neki glasovi.
(Dalje prihodnjič.) -
BtUcTotlaR JugoalovansKc ilakarnc v Cfuhlfanl