; List 33. Tečaj XLV i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeiuaiie za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold i 0 kr za etrt leta 90 k r pos po pošti pa za eelo leto 4 gold za pol leta 2 gold. 0 kr za četrt 1 gold. 10 kr V Ljubljani 17. avgusta 1887. O b 8 e g : Deteljni pojalnik ali volk. Ce krava izgubi mleko. hroščec obrazi. Vprašanja in odgovori. Mošt in njegovo pridelovanje. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Sadjarjem zelo koristen Zemlje- in narodopisni Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. v Ce krava izgubi mleko. Včasih se primeri, da krav mladič premalo živeža dobiva mleka manjka in da občne bolezni ali To se zgodi ali zaradi zaradi bolezni vimena, kar se da Deteljni pojalnik ali volk. Iz Dobrepolja na Dolenjskem prihaja nam vest, da v tamošnjem kraji silno škoduje štajarski detelji plevel, ki ga imenujemo deteljnega pojalnika ali volka, živini, ki je že prestara, ali ki je večkrat zvrgla itd latinski orobanche minor. Vsled tega priobčujemo po preiskavi lahko zvedeti primeri se pa tudi pri taki v Dostikrat pa ji tudi zato mleka manjka, ker ima nastopnih vrstah nekaj poučnega o tem sitnem plevelu, premalo jesti, ker star pregovor že pravi, da krava Pojalnika devljemo med rastline zajedalke, kamor P™ gobcu molze. Nekterim kravam gre vse bolj na meso, spada tudi predenica. Rastline zajedalke so navadno loj zato odvimljajo zrascene z lubovo vidimo. Očitno je da liko tistega debla, na kterem jih Vse to je na tanko zvedeti da se more azso > zajedalke jem- ljejo svojej nekoliko soka redilki in da s tem ovirajo v da, mnogo- popolnoma rasti; krat jo zamore. Pojalnika imamo več vrst; gospodarjem škodljiva sta vejnati pojalnik in deteljni pojalnik. Oba sta si zelo podobna, samo da je prvi veči m vejnat. Pod. 47. kaže vejnatega po- jalnika , kateri pada konoplje. na- po- dobi 47. je A vejnati pojalnik, ki raste na redilki svoji diti > ali pomagati % m \vm se bo dalo in kako. Če živeža manj- ka, bo več in boljše klaje kmalu pomagalo. Štejejo se sem: lečja Lanene preše i slama, zdrobljeni oves ali rež, namočeni ječmen, dobro seno. živina po vro Če Po'L 47. Pod. 48. činskih boleznih izgubi mleko, to se ozdra-vljajo te bolezni, da po odpravljeni bolezn' zopet mlesti prične. Če pa mleko izgubi zavoljo kakovš-nih notranjih bolezni prebavil, pomaga vča- na konoplji sih janež, brinove jagode, sirov antimon, dvojna sol B. Podoba 48. predstavlja cvetje vejnatega pojalnika. Kadar živino bolj na meso in loj žene naj se po- Deteljni pojalnik se zatre s pridno pletvijo, glavni klada poleti trava, naj hodi na pašo, da se shodi, pridno pripomoček je pa, kakor pri predenici, vedno le setev naj se in večkrat molze čistega deteljnega semena. Ce noče po plemenu iti, more se to včasih zbuditi, da se ji kakošnega pol grama španjskih 258 močnatem osvalku zavžiti da, in to kake tri dni po- Ako je v kleti toplote od 12 o navija. Ce pa le ne gre s tem, ne kaže druzega tako kravo mesarju dati. ? kot ugaja štu naj » da si mora toplota ostati Mošt in njegovo pridelovanje. tem piše „Slovenski Gospodar" to le: bolje, kadar vre. To se zna blizu enaka. Ni zadosti, da si naprešaš dobrega mošta, treba je še dalje zanj skrbeti. Le ta" skrb pa ni druga in ne drugačna, kakor je je treba vinu. Tako pripravljen mošt je na več krajih boljši od vina, in ga bodo de- m bolje se razširja žganje med ljudmi hitreje gine zdravje in blagostanje izmed njih. ? tem Kdor lavci rajši pili, kakor pa žganje t ? je pravi prijatelj ljudstvu, ne zmerja ga zato, a še manj ga grdi, kažoč na to v resnici pogubno prikazen pač pa išče pripomočkov, da z njimi, kolikor more, odpravlja to kugo. Sadjarjem zelo koristen hroščec. najkoristnejšim hroščem štejemo tudi nektere sti tako imenovanih obličastih ali kroglastih hroščev, Izmed teli pripomočkov ni najmanjši pridelovanje med kterimi omenimo le pol ali plev mošta. Mošt ima vse lastnosti v sebi, da ustreza ljudem, (coccinella septempunctata), ki je povsod dobro znana ki pijo ali za žejo ali tudi le za kratek čas. Požirek in katera se kot ličinka in kot hrošč z listnimi uši dobrega mošta, kako počvrsti človeka! Kupica zdra- vega ? čistega mošta, kako razveže človeku jezik v cami in drugimi enakimi živalcami hrani. Kdoi ve, v kolikem številu se listne uši v poletnem pa času dobro voljo! Seveda mora mošt biti zdrav, čist, okusen, razplodujejo in koliko škode te majhne živalce delajo a tak bode le tedaj, ako se prav dela in dobro hrani. po to tlinah, sadnem drevju in po drevesnicah, gotovo pa je treba, da se o pravem času sadje bo tudi rad pripoznal veliko korist takih žužkov ki jemlje z drevja. Ne prerano in ne prepozno, ta čas, ko pobirajo listne uši, kterih polonic? je že popolnoma dozorelo na drevju, vzame se z njega še največ pospravi v svoj želodček. in najbolje, če se trga, ne pa stepa. Ako se namreč gotovostjo lahko rečemo, da stepa, rani se preveč sadje ter tako gnije že, predno bi ves naš trud in marljivost se stolče, in to je znano, da iz gnilega sadja ne bode zastonj, pa tudi sadno drevj mošt nikoli prav okusen, pa tudi ne drži se dolgo. > zelj itd bila hmelj Nekatero drevja suhem sadje pa ni se koj ne moglo uspešno rasti 5 ko se sname z ako ne bi listne uši toliko srditih i godno za mošt, ampak mora nekaj časa na sovražnikov imele med žužki. Pod. 49. kraju ležati pokrito s slamo ali s prti. Nekaj ki ne sme dolgo ležati, kajti sicer se izpre- ga pa je, meni v mokasto in testeno mečo, da ni več dobro mošt. za Pridejana podoba 49. predstavlja mično živalco nekoliko povečano, zraven tiskana črtica pa naznanja njeno naravno velikost. Le poglejmo n. pr. drevo, na kter se le aplo Kdor hitro, ko sname sadje z drevja, tisto stolče, dilo nekoliko uši, kar se pniv lahko pozna po mladi-dobi pač več mošta, toda nikoli tako dobrega, kakor kah, ki se suše, in po listju, ki se zvija, kakor tudi če ga pusti, da nekaj časa poleži ter že po zunanjem po nekem lepkera soku, od kterega listje lepo kaže, da je zrelo. Predno pa se tolče sadje, kaže na- postaj gnilo odbrati, ostalo, zdravo pa lepo oprati. Vode pri- tako livati pa ne kaže ali le redko, kajti v sadju je itak vsak list 3 svetlo začetku je teh uši malo, toda kmalu se zplodijo, da so ž njimi pokrite vse mladike in i po dosti vode, samo pri nekaterih sadnih vrstah, ki imajo iz listja ir debel sok, treba je priliti vode. Če se pa prilije več rasti, pa se tudi večkrat popolnoma mladikah in vejah se širijo mladik tako izpijejo, da dre\ ter muzgo zastaj v vode ; mošta je seveda več, toda le ta ni tako dober, in posuši Ako si kar je še huje, ne drži se. Brž, ko se je adj stolklo i dene se smes v kadi stvar natančneje ogledamo, našli bomo poleg drugih žužkov, ki prav marljivo pobirajo uši, gotovo tudi po-lonice, in sicer največ rdečih, s sedmimi črnimi pikami ter ostane v njih od 5 do 12 dni. V njih se zvrši prvo opisanih, in če tudi velo, zvito listje preiskujemo, pre enje, in zmes prevleče se po vrhu z neko sko- prepričali se bomo kmalu, da so zginile listne uši, in burno rijo Kar je sedaj že tekočine, odlije se v sode ter namesto njih našli bomo shrani posebe Odi i j še njihove mešičke ali pa ima lepšo, svetlo barvo in je črvom podobne majhne živalce, ličinke, med kterimi sploh okusnejši, kakor pa če se masti vse skupaj. Od je tudi veliko takih, ki imajo po šest nog; te poslednje vrenja v kadeh dobi mošt boljši duh. V sadni koži je so polonične ličinke, ki so drevju prav do čistega ob- namreč več tacih eči, ki lepo diše, toda maščenje jih ne izpi iz nje, pač pa vrenje ale listne uši. Predno z jezo in nevoljo grde in Dobro storiš, če postaviš na stolčeno sadje pre- listjem vred osmukamo in poteptamo požr uši z progo iz lat ter kad pokriješ s krovom i Da treba je pogle more dati, ako morebiti ne opravljajo dela svojega uže te ogljikova kislina, ki se izpušča pri vrenju, odhajati, majhne živalce, ki bi listne uši mnogo hitreje • TT i ^ • • _ - . _ _ deni v krove cevi. Ko se potlej izpreša mošt 5 se v sode Le nalije morajo biti snažni in nekaj žvepleni pokončale, nego je nam to storiti mogoče bolje • ^ k • • - / .»• . .. - ' - • V y. % H « - • I* • •s t - r • - f\ i * ^ • J 259 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 65. Moji dve kravi sta molzli po vrsti Odgo našem listu hočemo v kratkem priob Kaj more Tsaka po kaka dva dni rdečkasto mleko, biti temu vzrok? (A. M. na S.) Odgovor: Rdečkasto mleko ima barvo od krvi, in to ker so morebiti počile krvne posodice v vimenu vsled kakega udarca ali česa enakega, ali pa ker ste pokladali krmo, ki v vimenu provzroča krvotok. Take rastline so n. pr. ajda, mladi smrekovi vršički itd. Vprašanje 66. Ali priporočate žito s koso žeti in ali je za žetev žita navadna kosa dobra? (V. P. v M.) Odgovor: Seveda Vam priporočamo! Nai bi se naši ljudje žetve s koso navadili, nikdar več je ne čiti obširnejši članek o reji polžev in sicer po članku iz Wr. landwirtschaftliche Zeitung. Kolikor moremo preudariti, možno je ravno učitelju pridobiti si z rejo polžev lep postranski zaslužek, ki je bolj gotov, nego dobiček od prepozen. čebel Za letos bi bil pričetek uže tako Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. opustijo. Žetev s koso je cenejša in hitrejša. Pomislek da se žito otrese ni opravičen. Res je pa, da je treba znati s koso žito kositi. Tega se je treba naučiti, vsaj se morajo tudi z navadno koso. Žitn a kosa ima posebno stajalo, in košnja ž njo je nekoliko različna od 0 r košnje z navadno koso. Žitno koso doboste v Ljubljani Seja glavnega odbora dne 7. avgusta 1887. Posvetovanje je vodil društveni predsednik gospod gustav grof Thurn, navzočni so pa bili gospod De- dr. podpredsednik Jos. Fr. Seunig in odborniki kleva, baron Lazarini, Lenarčič, Povše, Witschl pri A. Druškovicu ali pa pri Fr. Trčku. pl. AVurzbach in tajnik gosp. Gustav Pire. Na vprašanje c. kr. deželne vlade izreče se glavni semnjev občini za nepogojno dovolitev treh Vprašanje 67. zadnjem listu poročali ste med vprašanji in odgovori o gnilobi krompirjevi. Tudi pri nas ima krompir to bolezen. Ali bi ne bilo mogoče uže ob saditvi kaj ukreniti proti bolezni ? (V. M. v F.) Odgo tej reči Vam svetujemo to odboi medvoški. Na proŠDjo deželnega šolskega sveta ukrene odbor podariti nekoliko kmetijskih knjig dvanajstim šolam na Kranjskem. Ukrene se kupiti konec meseca septembra be-Sadite ljansko plemsko goved ter jo na prodaj postaviti v zgodnjo zoreč kroaipir kolikor mogoče pozno in vedno Kranji. Goved pojde kupovat gosp. podpredsednik Jos. F. Seunig. Poročilo vodstva podkovske šole vzame se na znanje. Glede porabe državne podpore za sadjarsko društvo se tajništvu naloži, poprej priskrbeti potrebnih pojasnil o stanju tega društva. Za režijske stroške metliške razstave določi se potrebna vsota. Glavni odbor določi premije za razstavo govedi v bohinjski Bistrici. Neka prošnja za remuneracijo se odbije. Naredba c. kr. finančnega ministerstva glede na-ročitve gnojilne soli vzame glavni odbor na znanje in ukrene objaviti to naredbo. zdrave gomovje. Prav toplo Vam priporočamo naročiti si semenskega krompirja vsako leto iz kraja, koder ne poznajo še te bolezni. Vprašanje 68. Kje imajo naprodaj grozdne mline? . R. v A.) Odgovor: Grozdne mline izdeluje prav dobro in ceno mizar Trošt na Slapu pri Vipavi. S kamenitimi valjarji izdeluje jih tudi neki rokodelec v Ilirski Bistrici; natanjčnejši naslov njegov morete pozvedeti pri • , podružničnem predstojništvu v Ilirski Bistrici. Tudi administracija „Weinlaube" v Klosterneuburgu prodaja grozdne mline. Vprašanje 69. Ali se izplača rediti kunce (domače zajce)? (H. O. v L.) Odgovor: Navadne domače kunce rediti ne stoji mnogo, če jih človek drži v hlevu in jim ne daje dru- p; gega nego kar živini od jasli odpada. Pravilno osnovana reja kuncev, zlasti boljšega plemena in v večjem Naznanilo c. kr. kmetijskega ministerstva ? da bode tudi v 1. 1888. dalo 300 gld. subvencije družbeni drevesnici, vzame se z veseljem na znanje. Prošnje vodstev štirih ljudskih s za nagrade za številu, ne izplača se pa pri nas zato ne, ker ni mo- pridno pokončevanje mrčesov se odstopi v poročanje goče kuacev po primerni ceni prodajati. Ne glede na dotičnim krajnim šolskim svetom. nakup dragih plemenskih kuncev, na potrebne hleve Ukrepe občnega zbora, kolikor še niso zvršeni in strežbo, stoji samo krma kunceva, ako je pravilno oddade se v poročanje in zvršitev dotičnim odsekom. ? krmljen, na dan najmanj po V L krajcarja. Iz tega Za nove družabnike se sprejmejo gospodje morete sklepati, kako bi se pri Vas reja kuncev iz- Campa Matija, posestnik v Zamostcu; plačala. Pri nakupu plemenskih kuncev obrniti se je stare Simon, posestnik v zgor. Mazah ; na poštene tvrdke, ker je malo kje toliko sleparstva, Govanec Karol, trgovec v Metliki; kolikor ravno pri kupčiji s kunci. Reisner Anton, trgovec v Metliki; Vprašanje 70. Bral sem Vaš članek o reji polžev, Trček Anton, klobučar v Metliki; zato prašam: Kje morem kaj več zvedeti o reji polžev? Hreherič Josip, posestnik v Metliki; Ali je pri tej reji kaj dobička pričakovati. (R. Z. v Gr.) Sopšič Frančiška, posestnica v Metliki: * Pezdirec Marko, posestnik v Metliki; Žugelj Nikolaj, posestnik na Krvačjem vrhu; Kržišnik Josip, posestnik na Bukovem vrhu. Zemljepisni in narodopisni obrazi. \ Nabral Fr. J aro slav. 61. Neprijetnosti ob vožnji v Ameriko. (Dalje.) Tega večera smo vprvič dobili na spregled našega agenta; nisem mogla govoriti ž njim, tudi sem mu brala na obrazu, da nima nobenega sočutja in nobene skrbi za nas, saj je dovolil gostilnikom, da so delali z nam% kar so hoteli. Oča in mati sta mi dala pisem do znancev in prijateljev po vseh večih mestih, tudi za Kehl, ali kaj so mi pomagala vsa ta priporočila! Morala sem iti s tropo izseljencev, ki jo je gostilnik odbral. Naposled smo obstali pred gostilno. Na videz je bila še nekama spodobna, ali ko sem stopila v obednico ter pregledala goste pri omizjih, bila sem koj vsa potrta. Človek bi moral gla-den biti kot volk, preden bi se premagal in sedel za mizo k skupnemu obedu, ki so nam ga pripravili. Mili š Bog, in kakošne manire! Naročila sem si potrebne jedi pri stranski mizici, ali dolgo sem je čakala, pa tudi drago plačala. Ker sem bila tako trudna, da bi bila najraje kar padla po tleh, prosila sem gostilnika, naj mi odkaže posebno sobico. Obljubil mi je jo, samo malo naj potr- pim, ker še ni vrejena. Prosila sem ga in priganjala z novega, naj me pelje spat, saj vidi, da kar okolo letim zbog utrujenosti in zaspanosti, ali vsak pot mi je omenil, naj še potrpim, ker je veliko dela nocoj. Deset je bila ura, izseljenci so do malega uže vsi polegli in pospali. Že enkrat sem opomnila gostilnika, naj me pelje vendar spat, ali sedaj se je zadri nad mano tako-le: ^Posebne sobice vam ne morem dati, tu gori je še ena veča soba s posteljami na tleh; na sedemnajstih uže leže, a osemnajsta je vaša." Sprevidela sem sedaj, da me je gostilnik nalašč zadrževal, da nisem šla drugam spat. Pograbila me je tako jeza, da sem se vsa tresla. Kaj bi rekla, prav v smrtnem strahu sem vprašala dedca, kdo spi zgoraj, ali zgolj ženske. Odgovoril mi je mrzlo, da spe deklice, popotni rokodelci, možje, žene in deca, s kratka, kedor se je oglasil in posteljo plačal. Z največjo razburjenostjo izjavila sem gostilniku, da ga grem tožit na policijo, če tudi je uže pozno. Tudi sem mu zapretila, da hočem pisati očetu, ki bodo njega in gostilno njegovo razglasili in ožigosali po časnikih tako kakor zasluži. Ko sva se pričkala, prišla je žena prašat, kaj je. Razložila sem jej na kratko, za kaj nama gre. Smilila sem se jej, prosila me je odpuščenja, potem pa je povedala, da v nasprotni hiši stanuje premožna vdova, s katero je znana, gotovo me bode vzela pod streho, če grem ž njo tje. Težek kamen se mi je odvalil, ko sem to slišala. Sle sve k stari dami, kateri sem koj na obrazu brala, da ni napečna. Žena je povedala jej, kaj bi rada, in jaz sem jela prositi tako milo, da nič bolj ne, iu bila sem vslišana. Vdova mi je postregla, kar je prav. Ko sve zjutraj kavo pili, prišel je hlapec gostilnikov povedat, da mora „družba" na mitnico iti. Šli smo peš, ob osmih smo bili tam. Priropotal je voz za vozom z zaboji in zavoji, pregledali so vse po vrsti, ali našega voza z zaboji ni bilo od nikoder. Cel ljubi dan smo ubogi, milovanja vredni izseljenci stali in čakali na žgočem soincu. Nekateri se ve da so se razšli po obližnjih gostilnah, da se oteščajo, ali bil je ondi tak vik in krik, do količkaj spodoben človek ni mogel notri prebiti. Ob dveh popoludne prišel je francosk čolni uradnik. Jako sočutno me je pogledal, ter poprosil po francoski, naj grem v colno hišo k njegovi ženi, da se malo pokrepim z jedjo in pijačo. Surovo ljudstvo je jelo potem s prstom kazati za menoj in se posmehovati. Tudi gospa, v čegar osobito varstvo sta me oča iu mati izročila, tudi ona ni mogla zakriti nejevolje in nevošljivosti, ker sem jaz bila odlikovana, a ne Kristina njena. Slednjič smo se pripeljali v Strasburg, kjer smo se malo spočili. Za večera smo se zopet odpeljali in vozili se vso drago noč. Zjutraj zgodaj smo se pripeljali v Pariz. Porinili so nas v veliko, ali nikakor spodobno gostilno, v kateri smo prebili celi dan. Ravnali so z nami brezozirno in zaničljivo, kakor ravnajo menda sploh z vsakim izseljencem. Še vode nismo mogli dobiti, da-si smo bili na vso moč žejni. Povedali so nam, da steklenica vode stane pol franka, in za krožnik slabe juhe plačala sem en frank. Celi ljubi dan je šel dež, kakor da iz škafa lije, in naredilo se je toliko in takega blata, kakor po naših vaseh. Ko se je začelo mračiti, morali smo peš iti na kolodvor. Nikdar ne pozabim zaničljivih pogledov, s katerimi so nas bodli, in grdih priimkov, s katerimi so nas obkladali. Vozili smo se vso drago noč, in zjutraj ob petih smo dospeli v Havre. Izseljenci smo stopili v vrsto, in videti je bilo, da so nas uže pričakovali, pristopili so namreč neki ljudje in nas razdelili v več gruč. Vsak je moral v tisto gručo, v katero so ga porinili. Jaz sem šla z gručo, ki jo je vodil popolnoma preprost človek. (Dalje prih.) Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) Vendar so pa vse te določbe na stališči — katero je bilo takrat morda opravičeno — da se sme slovenščina v uradu le toliko rabiti, kolikor to okoliščine dopuščajo. Jaz pa mislim, da bi visoka vlada to stališče uže danes prav lahko popustila in bi ga morala popustita. Popolnoma sem prepričan, da je slovenščina med našimi sodniki bolj razširjena, kakor je to videti. Da, še več! Prepričan sem tudi, da, ko bi visoka vlada slovenščino pri sodniji imperativno zahtevala, bi ne za-4 dela na nikake težave, da jo je morda prezgodaj za- 261 htevala. — Povem Vam, da je slovenščina med sod-nijskimi uradniki bolj razširjena, kakor si to mislimo, le ne čuti se ne. Marsikateri uradnik bi rad slovenski uradoval, pa noče, ker se boji zamere pri svojih predstojnikih. Zopet drugi uradniki, ki se sedaj še upirajo slovenskemu uradovanju, uče se pa lepo po tihem slovenščine. Iz lastne skušnje Vam lahko povem, da sem našel navadno slovenščino med uradniki ondi, kjer sem se je najmanj nadjal. Taki uradniki se se ve da upirajo slovenskemu uradovanju, ker bi bilo to v nasprotje z vso njihovo preteklostjo. Trdi se — da Vam navedem vzglede iz sodnijskega iivljeuja, ki sem jih sam doživel — vodja zemljiščnih knjig, ki je bil svoje dni narednik (Feldwebel) ali pa stražmešter (Wachtmeister), ne zna slovenski, in zarad tega ni mogoče zemljeknjižnih prošenj slovenski reševati in slovenski uradovati. Da, še več se čuje tukaj. Pero- vodja, diurnist, ki ima 25 do 30 gld. na mesec plače — pravijo — ne zna slovenski pisati, zato pač tudi ni mogoče, slovenski vknjiževati. Nikdo pa se ne potrudi, da bi se preskrbel slovenščine zmožnega diuruista. (Čujte! na desni.) Iz tega se razvidi, da se slovensko uradovanje dostikrat razbije na uradnikih, Ki so iz vojaščine prestopili in pa na diurnistib. Dovolite mi opomniti še nekaj druzega, kar slovensko uradovanje silno ovira. Imenovanje avskultantov mislim, kakor je isto sedaj običajno. Deželna nadsodnija v Pragi avskultante v tistem redu imenuje, kakor so vstopili v sodnijsko službo. Ne da se tajiti, da je to načelo res dobro. Vendar pa se je treba ozirati pri umeščevanji na nižja sodnijska mesta tudi še na druge lastnosti, vsled katerih so prosilci še le kos zahtevam, katere se jim stavijo. Na Štajarskem na pr. bi se dalo kaj lahko določiti, koliko avskultantov v štajarskem statusu mora biti zmožnih slovenščine. To je vprašanje, ki se ravna vedno po dejanski potrebi. Kako se ta potreba izračuni, je pač jeduo. Če bi jo hoteli preračuniti na podlagi prebivalstva, imeli bi sledeče razmerje: 700.000 Nemcev nasproti 400.000 Slovencev, toraj razmerje 7:4. Med jednajsterimi avskultanti morali bi biti štirji popolnoma zmožni slovenščine. Tega pa na Štajarskem ne najdete. Skušnja in status učita, da, če hoče visoka vlada službo adjunktovo na slovenskem Stajarji namestiti, mora seči jako daleč nazaj po dotičnega uradnika, kajti komaj petnajstega ali dvajsetega dobi, da je sposoben za to. Zakaj mora tako daleč nazaj segati? Zato, ker vseh devetnajst njegovih prednikov ne zna slovenski. (Cujte! na desni.) Vendar pa vseh predstoječih devetnajst dobiva ad-jutum. če tudi jih v deželi ni toliko treba za dejansko potrebo, ker znajo samo nemški. Vsled tega dobivajo praktikantje, ki ob enem tudi slovenski znajo, jako pozno avskultantske službe in še pozneje adjutum, če tudi prej adjunkti postanejo, kakor pa drugi, ki niso slovenščine zmožni. Vendar pa morajo čakati po dve ali tri leta, preden dobe adjutum. Ker so večinoma sinovi kmečkih hiš, vendar se ne more od njih zahtevati, da bi po dokončanih šestnajstletnih študijah državi še dve ali tri leta zastonj služili. Jaz mislim, ko bi se pri imenovanji avskultantov oziralo bolj na znanje jezikov, odpravili bi se ti nedo-statki sami po sebi. Vsled tega in zarad tega usojam si predlagati resolucijo, za katero prosim sedaj podpore, pozneje pa, da se sprejme. Toliko sem hotel govoriti v obče. Kako pa je pri nas z jezikom in ravnopravnostjo po uradih? KaRo je pri političnih in finančnih uradih, o tem ne bom govoril, kakor sem to uže v začetku omenil, če tudi me jako mika povedati, kako da rešujt neka politična oblastnija mojega volilnega okraja prošnje društev za slovensko dopisovanje — z žandarji, katere jim na glavo pošilja, (čujte, čujte! na desni) Kakor sem uže rekel, držati se hočem edino le pravosodja, kjer tudi ne bom muh lovil, kakor je to delal eden gospodov predgovornikov z levice, pritoževaje se, da je neka okr. sodnija na Češkem na razsodbo pritisnila le samo češki ♦ | J ^ v H pečat. Gospoda moja! Za nemški pečat se še ne zmenimo toliko, kajti nihče ne dvomi o takih pismih, od kod da izvirajo, da bi se moral še le iz pečata prepričati, ali so istinita ali ne. Saj povsod poznamo beriča, ki nam jih prinaša. Pač pa hočem govoriti o razmerah, iz katerih bote razvideli, kako da se pri nas za vrata v kot potiskajo elementarni pojmi o pravu in postavnosti (čujte, čujte! na desni), posebno pa, če si predočujemo besede, ki jih je nedavno v gosposki zbornici govoril ekscelenca vitez Schmerling, ki je predsednik najvišjega sodnega dvora. Le oglejte si kateri paragraf koli, po katerih namreč si pravica razsoja, na pr. §. 13 sodnega reda, ki dopušča deželni jezik pri pravdi; ali se ozrita na §. 4 določbe dotikajoče se obravnav izvanpravdnih, ki govori o jezikih pri sodniji običajnih, ali pa vzemite konečno v roke §. 163 Kazenskega reda, kjer je tudi govorjenje o določitvi jezika pri sodnijski obravnavi, povsod bote našli, da so bila slovenščini uže zdavnej duri v sodne dvorane odprta, tako pred 100 leti in še poprej, kakor tudi pozneje vsled cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854, in vsled §. 163. kazenskega reda, ki se je leta 1873 podaljšal. Če se kak jezik v deželi govori v nepreslednih velikih takozvanih skupaj se držečih skupinah, je tak jezik menda vendar deželni jezik. In to je slovenščina po vseh Vam znanih pokrajinah. Če patent z dne 9. avgusta 1854 izrečno za izvanpravdno razpravo določa, da naj se dotična uloga napravi v domačem jeziku, razteza se vendar ta določba tudi na slovenščino, in če §. 163 kazenskega reda pravi, da se sme kaka priča ali kak obdolženec, ki ni zmožen sodnijskega jezika, le tedaj zaslišati brez tolmača, če sta sodnik in zapisnikar zmožna njegovega jezika, ne ume se pod sodnijskim jezikom le sama nemščina, temveč na vsak način tudi slovenščina in se morajo prav tako s Slovenci spisavati slovenski zapisniki, kakor se spisavajo z Nemci nemški, kajti slo- venščina je prav tako veljaven sodnijski jezik, kakor nemščina, po naših krajih pa še znatno bolj! Napačna je trditev, da kar stoji črnega na belem in bil o Od pol 9. ure naprej nadaljevala se je preskušnja v II. razredu trajajoča z vsem sKupaj cele tri ure. Vspeh Tu to sodnijski jezik, bil je na vse strani povoljen in poslušalcem všeč. tudi ne tisto, kar govori bilo je 15 odličnih in 19 pohvaljenih otrok. Odlični sodnik s strankami. Vsem slovanskim jezikom skušal otroci v obeh razredih dobili so krasno, a pohvaljenci se je značaj sodnijskega jezika vtajiti; sicer bi res ne v II. razredu pa navadno vezane knjižice: „Očenaš in bilo tieba poljščini in češčiui tega značaja s posebnimi deset božjih zapovedi", „Molitvenik", določbami pripoznavati in n Slovenski vrtnar", tudi ue bilo potreba po- »Izidor pobožni kmet", »Nedolžnost preganjana in pove- sebne postave, katera proglaša hrvaščino na Dalmatinskem za sodnijski jezik. (Dalje prihodnjič.) ličana" in „Genovefa" za darila. Naši dopisi. Darila preskrbeli so siedeči dobrotniki in ljubitelji šolske mladine: Polnosiovljeni gosp. dr. Josip Poklukar dal je 5 gold., v. č. gosp. župnik Jer-iej Babnik in gospodje: Josip Zore. Anton Rotar iu Ivan Glavič, posest niki, dali so vsak po 3 gld.; g. Alojzij Adamič, trgovec i Dobrova 9. avgusta. (Šolsko in drugo.) tukajšnji in Mežnarjeva mati darovala sta vsak po skupaj zložili so toraj celih 19 gold. a. v. 1 gold. šolski občini bilo je pretečenega šolskega leta 273 za vsakdanjo šolo zadosta starih otrok; od teh bilo je radi bolehavosti in nezadostnega telesno-duševnega razvoja „Molitvenike" brezplačno. Vsi Vrli knjigo vez go^p. Ivan Bonač navrgel bil je štiri krasno vezane e enega dobrotnika in po- 36 otrok obiskovanja šole za eno leto oproščenih. Domača šola štela je 231 vsakdanjih in 43 ponavljavnih učencev in učenk; 6 vsakdanjcev iz tukajšnje šolske občine hodilo je v šolo v drugih krajih. sebnega prijatelja tukajšnje šole mi je omeniti in ta je naš blagi g. katehet Josip Laznik, ki je tudi letos za celo leto blagi g. šoli kot inventar naročil „ Vrteča" iz lastnega žepa. Vsem tem vrlim in blagomilim dobrotnikom tukaj v Teoretično - praktičnega sadjarskega poduka vdele- svojem iu obdarovancev imenu izrekam gorečo, presrčno ževalo se je redno 66 dečkov iz II. razreda in pouav- in iskreno zahvalo ter jim kličem iz dna srca: Bog pla- lja\nice, a samo praktičnega pa od časa do časa tudi čaj in povrni tisočkrat! Ob enem prosim pa tudi prav še 26 odraščenih strank. Ta poduk obrodil je za prvi uljudno, da i v prihodnje svojo naklonjenost šoli ohra-začetek tukaj prav povoljni sad. nite in s svojimi blagimi dejanji napredek šole Šolsko leto dokončali smo tukaj 28 m ko vati volite. Bodite prepričani ? da pospese-kar za prospeh šole likor možno slovesno in spodbudno s sv. mašo z blago slovom prvim obhajilom za otroke, zahval • i pesmij » storite, ni zavrženo, nego obrodilo bode obilo koristnega sadu mladini v Korist, vam samim pa v ponos, v čast javno preskušnj obeh razredih. i delitv daril odličnim otrokom v in slavo. Vsa darila stala so z vsem skupaj 15 gold. 35 kr. r Tega dne zbralo se je zjutraj ob pol 6. uri nad 200 toraj ostane še 3 gold. 65 kr., kateri znesek porabil učencev in učenk v šolskih sobah, od kodar so se par bode se v prihodnjem šolskem letu za uakup šolskega minut pred uro za šolsko zastavo paroma podali v bla ga revnejšim učencem. domačo farno cerkev, kjer so mali povabljenčki pri krstnem kamnu z vrlim gospodom katehetom našim, Jos. Ob enem mi je sveta dolžnost, se vrlemu knjigo- je 42 knjižic za pre- vezu g. Ivanu Bonaču, kateri nam Laznikom, krstno obljubo na glas obnovili ter se potem mije po nezaslišano nizki ceni kaj krasno povezal, javno s prižganimi svečami poaali na ? i m odločeni prostor zahvalili. Kdor hoče glede vezanja knjig natančne, iz- pred velikim altarjem. Na to sledila je sv, maša z bla- vrstne in pa tudi najceneje postrežbe, naj se le kar do goslovom. Med sv. opravilom razlagal je blagi gospod gosp. Bonača obrne, iu žal mu ne oode. katehet v jedrnatem ogovoru malim povabljeučkom kaj Se posebno \ a priporočam gosp. Bonača vsem kraj-ginljivo zadnjo večerjo Izveiičarjevo. Ves govor segal nim šolskim svetom in šolskim voditeljstvom ter okraj- je ne le mladini, nego tudi odraščenim, ki so se svetega nim učiteljskim knjižnicam za vezanje bukvarničnih knjig opravila mnogoštevilno vdeležili, globoko v srce; smelo ter vezauje knjižic za premije ob koncu šolskega leta. trdim, da pri tem nijedno oko ginjenja suho ostalo ni. Kar bi se pri marsikomu drugemu moralo za drage denarje dolgo časa pričakovati, preskrbi g. Bonač točno in Po dokončanem govoru darovali so otroci sveče; po mašnikovem zavživanji bili so pa obhajani. Kot sklep brzo ter lično iu tudi najceneje. cerkvenemu opravilu zapela se je še zahvaljena pesem. Letina se je do seclaj tukaj prav dobro obnašala; Obhajančkom preskrbeli so naš za šolo zelo vneti seno in ozima žita opravilo se je ob najlepšem vremenu gospod župnik Jernej Babnik v farovžu primeren zaju- pod streho. Mlatva ozimine gre koncu; žito trek a gospod katehet obdaroval jih je z knjižico An- geljček" in s spominki na prvo sv. obhajilo. Okolu pol . ure potem pričela seje t čitna preskušnja v I. razredu trajajoča dobro uro; šest odličnih otrok bilo je tu obdarovanih, devet pa pohvaljenih. Ko plenja. Suša začela je uže precej zelo pritiskati sebno po brežinah). Turšica, proso, delki kaj lepo kažejo in obetajo obilnega pridelka Bog kake posebne nesreče ne pošlje čez-nje. dobro (so- fižol in drugi pri- ako j Zdravje je, hvala Bogu, prav povoljno. Bog daj, da so se jim pisanke in šolska naznanila razdelila, šli so nam nebo skoraj zemljo z dobrodejnim dežjem napoji! prec na svoj dom. M. Rant. 263 Iz Ljublj Stile. — Naredba naučnega ministra, žaškatla. — Tam tudi v čitalničnih prostorih godba po kateri se ima razun Kranjske gimnazije razpustiti ni smela svirati narodnih pesmi; več kot trem skupaj še 12 druzih takih zavodov, nahaja, kolikor bolj se policija ni pustila hoditi po ulicah, zastave ki so bile osvetijo nasledice njene, toliko več nasprotstva. Med razobešene pri St. Ivanu njim na čast morale so se tem poročali so časniki izjavo ministra Gautsch-a na- odpraviti, tako, da se je Čehom pokazala popolna slika sproti deputaciji gornje-avstrijskega mesta S t zaprek in nasprotja, s katerimi se majo vedno boriti katero je zadela enaka osoda. Minister je neki rekel, primorski Slovenci da pred odloži svoj ministerski posel, kakor Kedaj bo tam bolje preklical o dbo da se je podal na cesarjev dvor v Išel - Ce-ki bi nikakor ni spremenilo prepričanja prizadetih. -ški klub storil je uže svoje sklepe, o korakih, bilo storiti nasproti odredbi ministrovi, češki listi pa Malo pred 7 in Štefan Lap Wolfova slavnost. Minulo nedeljo slavilo je me-Tudi se je čulo, ščanstvo idrijsko povodom razkritja spominske plošče slavnega svojega rojaka kne- pa vse to zelo sijajno in veličastno zoškofa Anton Alojzija Wolf v soboto bilo je mesto bogato okinčano z zastavami in slavoloki. uro dan dnevom jasneje dokazujejo, kako pristranska ečer sprejel je mestni župan gospod # • njim sovražna je ona odredba Ljublj došle slavnostne goste Glasilo štajerskih v imenu slavnostnega odbora pa jih je pozdravil gospod pisal je Fr. Kos, praznično oblečene gospodičine pripele pa so nemških konservativcev „Gratzer Volksblatt začetkom omahljivo, ne prav vedoč kam. Kolikor bolj gostom na prsi šopke. Odzd sta v imenu došlih pa se o stvari sami podučava, toliko nepovoljnejša sodba njegova o odredbi ministrovi. Kakor se nam poroča, storjeni so koraki tev kranjske gimnazije deloma že, deloma štor še v teku tega tedna. gostov gg. dr. Vošnjak Poklukar 7 potem pa se za reši- je pcmikal med sprevod skoz anjem godbe pokom možnarjev polne ulice proti cesarski pivarni se čamo bolj na drobno o Kadar pride pravi čas poro Ob 8. uri zvečer igrala se je sarskem gledališči z tej zadevi Volilni shod, katereg sklical drž. posla alino pohvalo znana opereta „Čevljar b zgolj diletanti gospice dr. Poklukar velikega Šmarna dan popoludne bil .je zelo obilno obiskan. Predsednikom izbra župan v Idrij Gospodje in pa so svoje naloge v zelo izurjeni igralci. lke pravilno lepo rešili kakor bil a gosp. Lapaj ne. lovanji izrekel je poslan Slovesnost razkritja spominske plošče, ki je vzi-Pred poročanjem o svojem de- dana v severno steno mestne cerkve sv. Barbare vršilo Poki pohvalo rad sijajnosti čestitanj in in velikega vspeha. ki se je v nedeljo jutro od 8. do 10. ure. Pričelo se je s ga imela svečanost Wolfova prejšnj dan sv. maso, katero je v tej potem poročal j cerkvi bral prečastiti go- o delovanji delegacij, državnega zbora, posebej o delo vanji slovenskih poslancev in nekoliko o lastnem delo vanji. V blizo 5/4 ure trajajočem govoru razložil je boli obši razmere in delovanje v delegaciji, delovanj kvotne deputacije, zadeve obrtnega poduka in pa sedaj vsled vedenja naučnega ministra Gautsch-a nastal ložaj. nistra, ker se v tem jasneje razodeva nasprotstvo nje spod kanonik Anton Urbas med petjem Slavčevega pevskega zbora. — Unajno slavnost pričel je pozdrav, katerega je govorila gospodičina M. Serjun-ova z tik cerkve postavljenega odra sledeče: „Velečastita gospoda! Premili Slovenci! Jutri slavimo praznik, katerega smemo prištevati i po Govornik ni obžaloval postopanja naučnega mi najlepšim dnem narodnega našega gibanja in delovanja. Dve desetletji je že minulo, odkar je naše očete govo zoper državno-zborsko večino prešinil ogenj domoljubja, da so začeli hrepeneti po Taaffej Kriza, ki nastaja, je potrebna; da pa bode program vlade tem, kar je v blagor očetnjavi! To izid njen nam povolj treba domoljubje je rastlo, razvijalo bujno cvetje v ožj da so volilci in poslanci ter rodilo obilo sadu, s katerim si hrani naš narod dotiki in v soglasji, in pa, da složno in trdno stoji vsa državnozborska večina svoje duševne sile in ki nas oživlja z ljubeznijo do slušalcev sledila je govoru ter se še posebej dveh predlogih, stavljenih po gosp. mestnemu La paj nu in Glasna pohvala po- mile domovine ter nje vrednih zaslužnih sinov. v župa oba sogla polno z po gospodu dekanu Kogeju, ki sta bila sprejeta ter sta izraževala poslancu panj Potem sledile so še tri napit niče in to gospodu rudniškemu nadsvetovalcu Novaku gospodu dekanu Kogeju, poslanec dr. Poklukar je za slovo še napil meščanom idrijskim v roke gospoaa župana Lapajneta. In plamen ljubezni je vžgal tudi naše žensko srce pridobljivo za vse lepo in sveto; zato nam duša vzki-peva od radosti, ker nam je prilika dana, uveriti Vas, velecenjena gospoda, da smo tudi me Slovenke svojim voditeljem hvaležne in srčno vdane ter da njih vzglede ponosno posnemamo. pa Ta prisrčna zagotovila Vam v imenu Idrijskih Slovenk prinašam nasproti. Sprejmite je kot iskren pozdrav ljubeznjivo in bratsko! Skromno je sicer, Potovanje čeških bratov. Kakor je bil sijajen hranimo je kot dragi biser domovini na slavo sprejem čeških gostov po vsi slovenski zemlji in kakor narodu na korist! a in so se smeli in so se slavili povsod tudi javno v prvi vrsti v Ljubljani, dalje v Bledu in Postojni, tako pokazale so se takoj zapreke, ko so Čehi stopili na tr- Vsa čast in hvala Vam, predragi gostje!" Živahni živio-klici iz srede zbranega občinstva, katerega je bilo polno na vsem trgu in bližnih pro- 264 štorih odmevali so po končanem govoru. Ko je potem — „Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj, spisal prenehala godba, govoril je slavnostni govor deželni Andrej Fekonija, založil Anton Trstenjak v Ljub ■ ■ _ ^ ♦ m i ^ 1 k ^ — J r K _ • jM H , poslanec idrijski, gosp. F. Stegnar, kije v obširnem i ljani u y je naslov ravnokar izšli, 32 strani obsegajoči zanimivem govoru opisoval življenje in dejanje slav- brošuri, ki opisuje delovanje slavnega našega pisatelja ljenca. Pazljivo poslušalo je občinstvo nad uro in se dobiva pri gosp. založniku po 30 kr. veseljem med katerim trajajoč jako razumljivo govorjen govor, se je razkrila spominska plošča, na kateri je brati sledeči napis: Idriji je bil rojen 14. rožnika 1782 Anton Alojzij Wolf. knezoškof ljubljanski. Bil je preblag mecen kranjske dežele, ustanovitelj Aloj-zijevišča, svojemu narodu podaril je sveto pismo in pozdravljamo in gorko priporočamo to knjižico. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Udarec prizadet, po naredbi nauč nega ministra, Kaže, kolikor več se o tem pojasnuje, toliko večje posledice. Zelo razburjeni so tudi Dalmatini f ki imajo zgubiti dva zavoda. težji položaj še, kakor slovar in Idriji bil je največji dobrotnik. Umrl v Ljubljani 7. svečana 1859. leta. hvaležen spomin postavili sorojaki 1887. Potem, ko je godba zopet doigrala svoj odločen komad, nastopi gospica M. Lapajnova nežnomlada hči mestnega župana, se v lepem govoru zahvali izrekoma pevskemu zboru „Slavčevemu" ter izroči in pripne krasne trakove k zastavi njegovi v imenu gospa in gospic idrijskih. Po dokončani slavnosti ogledali so si unanji gostje zanimivosti Idrijskega mesta izrekoma rudnik in tovarna za pridobivanje živega srebra in za izdelovanje naučni minister, prihaja naš minister vnanjih zadev po tem, kar je storil princ Ferdinand Coburški. Naša vlada sicer odločno zavrača in obsoja dejanje knezovo, pa pri diplomatih se oceojajo besede vedno manj, kot dejanja in iz dejanja prineovega, akoravno se vrši na njegovo lastno odgovornost, vendar-le leti nekaj sence na našo vlado toliko bolj, ker nekateri, izrekoma madjarski časniki, z zadovoljnostjo odobravajo dejanje novoizvoljenega % kneza. Hrvatska. Dne septembra snide se hrvatski deželni zbor v kratko zasedanje. Bolgarska Princ Ferdinand Coburški storil je cinobra Ob . uri popoludne bil je v cesarski pivarni poleg glavne cerkve skupni obed, pri katerem so se vrstile mnoge napitnice, prva cesarju, dalje: knezo- tedaj res odločilni svoj korak in se je podal na Bol garsko. Brez zaprek dospel je do bolgarske meje in v i škofu in njegovemu namestniku kanoniku Urbas-u, navzočim trem deželnim poslancem, c. kr. okrajnemu vojaštva. Na poti do glavarju Brus-u, višjemu c. kr. rudniškemu svetniku petek večer ob 8. uri pripeljal se je v T ga je pričakovalo zbrano »Veliko Sobranje" in mno u o bil povsod sijajno sprejet Drugi dan opoludne bila je v stolni cerkvi slovesna služba Novaku, meščanstvu idrijskemu itd Proti Božj ? potem pa se je knez podal v „Sobranj in je uri popoludne začelo je dežvati, vendar pa je bila tudi ljudska veselica na večer v gostilni Didak-ovi jako vesela in živahna. Gostje so polni hvale o gostoljubnosti in ljubeznji- , kakor tudi o narodni zavednosti Idrijčanov. tam slovesno prisegel na ustavo bolgarsko. Potem, ko je z besedo govoril po ustavi določene besede in po- ljubil sv. križ 5 tudi prisego podpisal. Ko se je pokrite gla vsedel na prestol, prečital je ministerski predsed vosti Umrla gospa Ivana Pleiweis-ova rojena Ko peckv » udova pokojnega trgovca Conrada Pleiweis-a ? nik Stoilov proklamacijo, v kateri sklicaje se na storjeno prisego izreka, da nastopi vlado bolgarsko, se zahvaluje bolgarskemu narodu in vladi za brainbo neodvisnosti na- tašča trgovinske zbornice predsednika Josip Kušar-j i roda ter sklepa Živila prosta in neodvisna Bolgarska profesorja V o dušek in pa dr. zd. Z up a svoje 63. leto. > trgovca Saj o v v Kranji Podpis proklamacij Ferdinand prv Pokojna dosegla je še Drugi dan 15. avgusta podal se J Einspieler-jevi slavnosti, ki bode prihodnjo nedeljo v Svečah se nam piše, da naj se društva in osebe, ki se želevdeležiti slavnosti, kar pred oglase pri knez zopet v je poslancem razpustil. u . župniku Jan. Wieser-ju v Celovcu. Treba je preskrbeti deloma voz, deloma gostilničarjem v Svečah hrane, da se ne pripravi premalo pa tu ne preobilno v škodo jema in vmestuj staro cerkev, od tod pa v „Sobranje še enkrat izrekel zahvalo, potem pa »Sobranje Knez je zaporedoma obiskal tabor pole bil pri vojacih navdušeno sprejet, vojaštvo mu je pri seglo zvestobo, častniki priredili so mu banket. g Tirnove i Med tem, ko se v Bolgarski novi knez sijajno spre zdi se Ruski potrebno glas svoj po podjetnikov. Vreme. Pri nas dežvalo je izdatno minulo sredo repo in pa nedeljo. Polje je dobro namočeno in ajda z i in otav© vred si opomagujejo. Minulo sredo je žalibog pa poprašuj vzdigniti zoper te dogodbe. Vložila je ugovor zoper izvolitev in zoper nastop vladanja po knezu Coburškemu pri Turški, ter to naznani vsem a elevlastim pri druzih vladah, kaj naj stori Turška tudi med dežvanjem treščilo v Bezlajevo hišo v Gornji Šiški, ki je pogorela. Korak v rešitev bolgarskega vprašanja je toraj stor jen j da le ne peljal v krvavi boj! Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj