štev. 32 — Leto VII. PTUJ, 13. avgusta 1954 Glasilo Socahstične zveze delovnih ljudi £3 ptujski okraj •^EDKlSno W OPRAt* PTCJ PREŠERNOVA 1 - rel.E^O^ 4i\20f fiejOje UREONtSK) UOBOB - ODGOVORNI URPONIK Vt*BL JO 2» ROKOPISm NE nuCAMO - nSRA MARIBORSKA HSKARKA unia NAROCiraiA 900 Om. POLLETNA 290 DIN rCTRTlFTNA tZf DtTt Cena din 10.— Nsvootvorjen rudnik .Šego' pri Maholah nam daje risokokalorični premog v nedeljo, 8. avgusta t. 1., po- poldne je bila slavnostna otvo- ritev premogovnika »Sega« pri Makolah, s čimer je izpoljena želja občanov občine Makole in občinskega odbora, ki se je lani decembra obrnil na OLO Ptuj in na republiškega poslanca tov. Jožeta Tramška s predlogom, da bi bilo koristno ponovno otvoriti bivši premogovnik v Sogi in izkoristi razmeroma de- bel sloj visokokvalitetnega pre- moga. Predlog je prodrl. Zanj je bilo vsestransko razumevanje tudi pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS in pri Ru- darski inšpekciji, ki je glede na zagotovila OLO Ptuj, da bo za ponovno otvoritev rudnika Sega razširjeno tjakaj elektr. omrež- je in da bodo na razp>olago po- trebna finančna sredstva (okrog 3,000.000 din), poslala v Sego pri Makolah rudarska izvedenca inž. Pavleta Vrbiča rn inž. Sil- vina Btirgerja, ki sta januarja letos pK) preiskavi terena, po- svetovanju z bivšimi rudarji te- ga rudnika, s funkcionarji obči- ne Makole ter OLO Ptuj pripo- ročila obnovo Spodnjega rova rudnika Sega ^ vpadnikov ter raziskovalna dela na premogu pod vižino tega rova, ker sta. ugotovila, da je rizLko v tem delu sorazmerno majhen. Vabilu k otvoritvi rudnika »Sega« Makole se je odzvalo l^po število okoličanov, rudar- skih družin in njihovih prijate- ljev, članov kolektivov iz Maj- šperka, prišlia sta pa tudi inž. tov. Vrbič in tov. Burger, za- stopniki OLO Ptuj in drugi go- stje. Prijazn^ direktor rudnika tov. Viktor Znider, obratovodja tov. Ivan Sakelšek in rudarji so rade volje pokazali gostom no- tranjost rovov, raznobarvne pla- sti v rovu in premogovno plaist in so tolmačili težave, ki jih je bilo potrebno premagati pri za- četnih delih zlasti glede na ja- me z ogromnimi koli^činami vo- de, ki so bile zelo nevarne. Kot pri drugih novotarijah eo se gostje živo zanimali za vsako podrobnost v zvezi z delom in začetnimi us]pehi terperspektivo rudnika. Vrsta krepkih moža- karjev, ki dela v rudniku, je imela polne roke dela z razka- zovanjem rova in bližnje kap- niške jame, s pojasnjevanji in tudi s postrežbo. Težko si je bilo mogoče vse zapomniti, kar so znali pove- dati ljudje iz Sege o svoji črni Tiakladnici, od katere si mnogo obetajo, zlasti ker jim je uspelo dokazati, da znajo varčevati z zaupanim denarjem (porabili so samo 2,600.000 din), da znaio trdo delati in da razumejo veli- ke potrebe po visokokvalitetnem premogu, po katerem vprašuje- jo v Ptuju, Kidričevem, Sloven- ski Bistrici in drugod, ker je uporaben v metalurške svrhe. za koksiranje in v kovaške na- mene. Ko bo mesto sedaniih nekaj ljudi delalo v premogov- niku 50 ljudi, ko bo vse delo mehanizirano in ko bo teren to- liko raziskan da se bo mogoče zavarovati pred vsemi nevar- nostmi, zlasti prad vdiraniem vode, bodo lahko zadovoljevali številne odjemalce. Večina gostov se je zelo zani- mala tudi za kapniške jame ne- kaj sto metrov od rudnika »Se- ga«. »Ko bo na razpolago več denarja,« je dejal rudar, ki je vodil oglednike, »bo mogoče na- praviti prehode v te jame, na- peljati razsvetljavo in dalie raz- iskovati bogastva tega mmgo obetajočega kotička v okraju, ki se do lani o njem ni mnogo govorilo.« Ko je vročina za spoznanje IX)pustila, je spregovoril zbra- nemu ljudstvu tov Viktor Zni- der, k' se je zahvalil organom oJ»lagti vse razumevanje in oporo občini Makole za uresni- čenje predloga o otvoritvi rud- nika Sega, Rudarski inšpekciji za raziskovalna dela in pripo- ročila, rudarjem Pa za uspešno izvršitev otvoritvenih del itd. Poudaril je, da želi, da bi po- stal rudnik Sega prebivalstvu tega dela okraja dragocena po- moč v borbi za boljše življenje ljudi v teh krajih in da bi po- stal središče zanimanja in po- zornosti glede na premogovnik kapniške jame in vrelce okrog Boča. Rudarjem je želel, da bi brez nesreč in posebnih težav opravljali svoje delo in di bi nekoč te jame zaposlevale večje število očetov-rudanpv in nji- hovih sinov V imenu OIjO Ptu^ je spregovoril tov. Miro Bračič ki je čestital ko>kt:vu rudnika Segp glede na dosežene uspe- he, obenem pa je podčrtal ve- lik gospodarski pomen otvorie- nega rudnika za občino Makolo in za bodočo komuno, v kateri bo rudnik donrinašal svoi de- 'ež. da bo elektrika v vsa^i hiš: da bo dovolj dela, zaslužka In bolišegp živlienja zi sedanje in bodoče pokolenje. Čestitkam in željnm imenov.andih se je pri- družil tud.- inž. tov. Bursjer. Vsi udeleženci te otvo^^itve so zanuščali prej ali slei Seso v preoričanlu. da bo za obletni- co tjiakai vodila lep-i cesta s notrebnimi mo<:tički. d^ bo rud- nik daial dnevno o^d 2 vngon^ premoga in da bo zašel v ta kraj marsikateri izletnik, ki bo ho- tel videti domače kapniške ja- me in novoodkrite plasti drago- cenega premoga in da bo sem nanesla pot marsikaterega go- spodarstvenika, ki Se bo jrad vživel v vse problem^^ in raz- mislil o vseh možnostih, k-- jih je še mogoče s pridom i/kori- stiti. V. J. Del kolektiva rudnika Sega Podpredsednika Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj in Aleksander RankoviS sta si ogledala tovarno aluminija Kidričevo v sredo popoldne, 11. t. m., sta obiskala i>odpredsednika Zvez- nega izvršnega sveta tov Ed- vard Kardelj in Aleksander Rankovič s svojima soprogama Kidričevo in sta si v spremstvu predsednika LOMO Maribor tov. Miloša Lcdineka. predsednika OLO Ptuj tov. Lojzeta Fran- geža, republiškega poslanca tov. Vladimirja Bračiča in inženirja Grinfelda ogledala tovarniška postrojenja ter proizvodn; pro- ces gliipice. ki so jo prejšnji pe- tek prvič vzeli iz stroja. Visoka gosta sta se dalje časa zadržala v razgovoru z imeno- vanimi in sta Se zanimala za številne gospodarske probleme Maribora in ptujskega okraja, zlasti Pa sta se zanimala za probleme v zvezi s proizvodnjo aluminija Uspel občinski praznik v Rogoznici Po programu, ki so ga pripra- vili za praznik občine Rogoznica in drugod, se vidi, da je bil glavni namen praznika, poča- stiti spomin na 15 padlih bor- cev in žrtev za svobodo s pod- ročja občine Rogoznica, katerim so na Zadružnem domu odkrili spominsko ploščo in na to sve- čanost povabili lepo število do- mačega in bližnjega ljudstva Prišel je tudi zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč, ki je pred odkritjem spominske plo- šče čestital občanom občine Rogoznice k prazniku ter govorli množici o velikem pomenu pad- lih borcev heroja Jožeta Lacka, Franca Krambergerja in drugih . ter žrtev za našo svobodo in za I svetovni napredek in razvoj in ni dvoma, da bo vsak navzočih v bodoče še bolj cenil in spošto- val medvojno izgubo svojcev, znancev in prijateljev, da bo še bolj cenil njihovo delo in borbo za uresničenje pravic našega delovnega ljudstva in ljudstva v vsem svetu. Po besedah tov. dr. Jožeta Potrča je moral vsakdo razumeti, da je delo Jožeta Lacka in njemu eaakih, da je 8. avgust, da je njihova žrtev velikega pomena za Novo vas, za Rogoznico, za vso Slo- venijo in za ves svet, ker so I>adli v borbi za pravično stvar (Nadaljevanje na 4. strani) Ob prazniku občine Rogozn ca NA ZADRUŽNEM DOMU O DKRITA SPOMINSKA PLOŠČA V nedeljo, dne 8. avgusta 1954 je odkril ob občinskem prazniku občine Rogoznica zvcziii poslanec tov. dr. Jože Potrč spominsko ploščo na Zadružnem domu v Rogoznici s sledečim tekstom: Tovarišem, ki so v bcrbi za svobodo žrtvovali svoje življenje, v trajen spomin Narodni heroj LACKO JOŽE, rojen 1894, Nova vas, padel 194"^ ANZEL MIHAEL, roj, 1912, Zabjak, padel 1942 LACKO JOŽEFA, roj. 1889, Nova vas, padla 1942 KRAMBERGER FRANC, rojen 1391, Nova vas, padel 1942 PUKSiC JANEZ, roj. 1913, Kicar, padci 1942 SVRZNJAK LUD ViK. roj. 1907. Kicrr. padel 1942 HORVAT JANE Z, rej. 1899. Nova vas padel 1942 BRENCiC STANKO, roj. 1920, Nova vas, padel 1942 BRENClC IVAN. roj. 1923, Zabjak, padel 1942 ANŽEL JOZEF, roj 1908. Zabjak, padel 1942 T03IAS JAKOB, roj. 1899, Pacinje. padel 1942 TOBIAS JANEZ. roj. 1923. Paciiije, padel 1942 CARMAN ADOLF, roj. 1^99 Rogoznica, padel 1945 KOi,ARlC ANICA, roj. 1924, Nova vas. padla 1945 KOLARlC ANTON, roj. 1876, Zabjak, padel 1945 SLAVA NJIM! Zveza borcev NOB Rogoznica, 8. 8. 1954. Il^fj' . sodiloV9il|'6 Sporazum o zvezi, političnem sodelovanju in medsebojni po- moči, ki so ga 9- VllI. podpisali zunanji ministri treh prijatelj- skih držav na Balkanu, je brez dvoma Listina, ki več kot zago- tavlja, da bo v tem delu sveta viadal niir in se razvijalo pri- jateljsko sodelovanje. Določila sporazuma so jasna in nedvoumna in izražajo po- polno soglasje, ki je prevlado- valo na vseh zasedanjih blejske konference, kakor tudi v vseh preteklih mesecih balkanskega sodelovanja. Kljub temu, da zadnje mesece mednarodna na- petost nekoliko popušča, je po- po'noma normalno, da si male države, ki ne morejo nikogar ogrožati, zagotovijo že trdneje varnost in miren razvoj. Spo- razum ima svoj polni raison d'etre, ker ne gre za nekakšno koalicijo velikih držav, temveč da se tako izrazimo, za dokon- čanje stavbe, ki je v gradnji že dlje časa. V uvodu listine o sporazumu vse tri države poudarjajo svojo privrženost Ustanovni listini Združenih narodov in medna- rodnemu sodelovanju, kar po- trjuje že prvi člen pogodbe. Eden izmed najbolj važnih čle- nov sporazuma pa je drugi člen, ki govori o vojaškem in pravnem avtomatizmu. Spo- razum določa popoln pravni av- tomati zem. to je v primeru na- pada na eno izmed treh držav, bodo vse tri avtomatično v voj- nem stanju z napadailcem, ka- terega smejo prekiniti samo po doseženem soglasju. Vojaški avtomatizem ni tako popoln, in sicer zato, da bi zavezniške države ne bile vezane z vna- prej pripravljenimi vojaSkimi sporazumi, temveč lahko ukre- pajo za vsak primer posebej. Diugi vdžn. stclep blejske konference, ki ga vsebuje spo- razum, pa je ustanovitev stal- nega sveta Balkanske zveze, v katerem bodo trije zunanji mmistri, poleg njih pa še tisti člani vlad, ki bo njihovo pri- sotnost zahteval trenutni polo- žaj, vključujoč tudi predsedni- ke vlad. Stalni svet bo toliko boljši cd dosedanje konference zunanjih ministrov, ker se bo sestajal najmanj dvakrat na le- to in bo zato precej učinkovi- tejši in bolj elastičen. Kot je videti tudi po čl. 2 odločajo o vseh vpra.šanjih politične oseb- nosti, ne pa vojaške. Šesti člen, za katerega lahko rečemo, da je vladaLo v svetu precejšnje zanimanje, pa je v celoti izraz politike, ki jo vodi naša država vsa zadnja leta do Evrope in evropskih političnih in vojaških grupacij. Po načelu, da je mir nedeljiv in da bi vsa- ka napadalnost v nekem delu Evrope ogrozila mir tudi v dru- gih delih EvTOF>e. izražajo tri ba'kanske države popolno soli- darnost z vsako morebitno žrt- vijo napada; v primeru, da bi šlo za državo, ki ima v trenutku podpisa določene sporazume z eno od držav Balkanske zveze. Pa se tKxio podpisnice Balkan- ske zveze posvetovale o tem, kaj bi bilo treba ukreniti. To pa med drugim določa tudi Ustanovna listina OZN. S čl. 7 se članice Balkanske zveze obvezujejo, da bodo spo- štovale določila Združenih na- rodov Za primere napadalnosti, kolikor bodo učinkovito izvede- ni, poleg tega pa je za vse tri balkanske države z današnjim dnem postala pra\'na obveznost resolucija generalne skupščintSL OZN, ki jo je 17. novembra 1950 predlagal Edvard Kardelj. Po tej reso-uciji mora napade- na država takoj objaviti, da je pripravljena prenehati s sovraž- I nostmi in umakniti čete. ki so i morda že na sovražnem ozc-rn- j lju, na svoje meje. Nomen tega določila je, odstraniti v prime, ru oboroženega spopada vsakr- j šen dvom glede tega. kdo je 1 žrtev napadalnost; in kdo je ' napadalec. Važno je še določi'o. da osta- nejo v veljavi tudi doccil^ an- karskega sporazuma o pristopa- nju drugih držav k Balkanski zvez! Pristopi lahko vsaka di-žava v tem delu sveta ki to želi, vendar samo v pnmeru. da podpisnice sporazuma sma- trajo za potrebno sprejet; no- vega člana, ki se mora poleg tega obvezati, da bo .spoštoval načela, na katerih sloni spo- razum. Omenili bi šo to. da )e pn določilu, da bodo ratifikaciiskf listine deponirane v grškem ?u- nanjem ministrstvu. ibv-? :nlo načel« rotacije, to se pr.:iv, d-^ je bil ankarski sporazum ir-r.o- niran v Beogradu, sporazum o Balkanski zvezi bo dcp^^^T^^m v Atenah itd. Skozi vse besedilo sporazum;i o Balkansk; zvezi se vije kot nepretrgana nit. spoštovanle, ki ga čutijo tri balkanske države do Organizacije Združenih na- rodov, ravno tako pa se čuti že- lja vseh treh držav po miru in vsestranskem razvoju To je v - deti tudi po sporočilu o balkan- ski posvetovalni skupščin-, ki bo poleg sporazuma o Balkanski zvezi, pomenila velik korak na. prej v konsoMdaciii m'ni in z^i- gotovila hitrejši nanrcdek na v<:eh področjih v jugovzhodni Evropi. Zcmimiv Ptui vas lovarlsko vobi na ill. OKRAJNO GOSPODARSKO RAZSTA¥0 ki bo od S. do 19. septembra 1954 Stran 2 Tin j, 13. avgusta 1954 Feliks Bagar: „Organizaciia ljudske mladine v borbi za napredno in resno vzgoio našega rodu!" Doba, ki JO mlad človek pre- živi, kot član Ljudske mladine v prganizaciji mladega kolektiva na vasi, šoli ali v podjetju-to- varni, je doba šole in vsestran- skega vzgajanja in usmerjanja v resno dobo življenja. Mladin- ska organizacija je vzgojnega značaja, k; uči mladega človeka v naprednem duhu, ga politič- no, kulturno in moralno vzgaja ter zahteva od njega, da se stro- kovno dviga na svojem delov- nem mestu, bodisi v tovarni pri stroju, dijak pri knjigi v šoli in kmečki mladinec in mladinka na polju in vsestranskem uspo- sabljanju v naprednega krne- la i->red organizacijo Ljuds.-ce mladine in njene odbore se poslavlja zares ena od težkih, odgovornih in častnih nalog v vzgoji mladega rodu. To ni lah- ka stvar Sami prav gotovo tega ne bomo v dovoljni meri niti zmogli, mladi smo in še prema- lo izkušeni včasih premalo res- ni in odločni v tej častni borbi za svetel lik novega človeka. Želim se pogovoriti z našimi bralci, starši in z vsemi, ki jim je dolžnost spoznat- naše cilje, naloge in probleme, s tem osvetliti v pravi luči delo mla- dinske organizacije z namenom, da bi vsi napredni starši, kul- turni in politični delavci, {xk1- prli naše riapredno delo in sploh življenje in vzgojo mla- dega, človeka in se skupno z nami lotili reševanja vzgojnih problemov, da bi nam pomagali s predlogi in po našem »Ted- niku'- s svojo besedo. V naši mladinski organizaciji ptujskega okraja je zajeto v članstvu Ljudske mladine le del oziroma polovica napredne in poštene mladine dobrih in pre- danih državljanov našo domo- vine. Polovica mladih fantov in deklet je še izven mladinske organizacije. Vrsta je vasi, kot na prirner: Rogoznica, Podvinci, Spuhlje. Zabjek, Ptujska gora in še drugod sploh ni Mladin- ske organizacije. Ponekod, predvsem na vaseh se mladin- ska vod«tVa borijo s tem pro- blemom, ker starši branijo mladini sodelovanje v Mladin- ski organizaciji, češ, da se tam mladina kvari in pohujša, kar pa je velika zmota tistih, ki ta- ko mislijo in s tem škodujejo svojim mladim. In tako mladi ljudje životarijo brez pravega mladostnega življenja in brez cilja. Pred seboj ne vidijo svo- je prave bodočnosti, se zaleta- vajo, družijo se radi s slabo družbo, pijejo, .se udeležujejo pretepov, se delajo junake in se bahajo, če so koga pretekli, za- bodli ali mu drugače škodo- vali. Starši si zaradi teda marsikje ne delajo problema. Po mojem pa je krivda n^ njihovi strani, saj svojega sina niso pravilno vzgojili in jim to ni v čast. To ni častno za naš mladi rod. Pre- tcpaštvo, zastrupljanje mladi- ne z alkoholom, slaba družba, razna kriminalna dejanja in drugo. Vse to je treba odločno zavračati in se proti temu bo- rit; z vsemi silami, z vsemi sredstvi. Cas gre naprej, človek postaja naprednejši in stremi za napredkom \si kulturo. To je velik problem, ki smo ga delno že začeli reševati z vidnimi uspehi. Organizacija Ljudske mladine je dolžna v sleherni vasi zbrati okrog sebe čim večje število mladine z nalogo, da jo uči in usmerja po pravilni poti mla- dostnega življenja. Člani Ljud- ske mladine želijo postati od-1 ločni in neustrašni borci za čast' in ponos mladega človeka in s i svojim osebnim zgledom v oseb- j nem življenju dajati vzgled res- . ničnega novega in naprednega: mladinca. Mladinska organiza-; cija uči in vzgaja mladega Člo- j veka biti pošten, delaven, ^kr-1 ben, marljiv in vesel, biti pra- , vičen. iskren in dober tovariš, ki zna sočloveku pomagati, ki ceni svoje starše, spoštuje sta- rejše ljudi, jim pomaga pri de- lu, doma, na ulici na vlaku in kjer koli je dolžnost, da mlajši : pomaga starejšim, boriti se za ' napredek vasi in napredek last- ne domačije Taki mladi ljudje si ustvarjajo lepši in srečnejši jutrišnji dan. Njihovo življenje bo leix> in srečno, ker si bodo sami ustvarili dom in družino. Član Ljudske mladine se odloč- no bori proti vsemu, kar je sla- bo in nepošteno in stori prav vse za dobrobit svojih tova- rišev in dobrobit naiih naro- dov in s tem v svoje dobro. Mia_ dinska šol^, kali in kleše lik novega človeka, človeka, ki bo znal ustvarjati le dobro, delati pošteno in se častno boriti za neodvisnost svoje domovine. Ta- ke So lastnosti naprednega mla- dinca in mladinke in prav go- tovo se bodo tu-^ ostali starši odločili, da tud ivi mladi postanejo aktivni . . naše or- ganizacije. S tem bodo mnogo pripomogli, da bosta njihov sin in hči vzgojena za vse lepo in dobro, kar bo njim v čast in ponos. Mladinska organizacija na vasi se prav tako bori in raz- mišlja o bodočoosti svoje vasi. Ne more nam biti vseeno, kar bo bodočnost zahtevala od na- šega kmečkega gospodarja, ka- kšen mora biti ta kmet, kaj mo- ra razumeti in kako se bo znal boriti.. Kdo bo naš bodoči kmet, to vemo vsi — naš seda- nji kmečki mladinec. Le ix)- glejmo. kakšna je bila njegova pot do sedaj. Od treh do štirih let ga je mati vodila po njivah, potem pa je začel pasti, nato se je vpisal v šolo, s katero je imel vedno kakšne »sitnosti«, nato pa je,delal od jutra do pozne- ga večera dan za dnem, delal je tako kot oče, ded in praded. Le malo jih je, ki so skušali de- lati bolje, ki so šli v kmetijske šole. Pa so se le redki vračali domov. Kdor je ostal doma, je bil vedno doma, redko je čital, malo videl in še manj vedel. Ali se današnja socialistična stvar- nost lahko zadovolji s takim kmetOTn? Ali bo takšen kmet sposoben preoblikovati naše kmetijstvo? Ne! Skrbeti je treba za na- predek kmetijstva in jasno nam mora biti: za napredek je tre- ba znanja. Marsikaj bo treba ukreniti. Obvezno obiskovanje kmečkih nadaljevalnih šol, raz- ni strokovni kmetijski krožki. Vrsta nalog je pred mladinsko organizacijo in vse gospodarske forume v zvezi s tem vpraša- njem. Zadnji čas je, da Kmetijske zadruge in ostale organizacije spoznajo, da so soodgovorne za vzgojo naše mladine, da je to naš mladi rod, naša bodočnost, dedič naših naporov in žrtev, zato ga moramo vsestransko oborožiti, da bo znal nadalje- vati, kjer smo mi nehali in kar mu zaupamo. Kmečki mladini je potrebno fim več izletov v razne kraje naSe države. Naj si ogleda naše nove tovarne, spo- zna delo in življenje našega de- lavca in lepote naše zemlje. Naj obiičo razna državna kmetijska gosF>odarstva, se pozanima za eno in drugo in te izkušnje nato prenese na svoje domače pnjlje. Mladina iz tovarn hi vasi b; se morala medsebojno obiskovati, se pogovoriti o svojem delu, spo- znati naloge, probleme in teža- ve in vrsto novih stvari. Naša mladinska vodstva na vasi. to- varni in šoli bi se morala zave- dati, da je naloga mladinske or- ganizacije zelo velika, da mlad človek od nje nekaj pričakuje, da išče tu vse, kar mu v enolič- nem življenju manjka, to je spoznavati svet. učiti se in se razvedriti. Svetujem našemu mlademu rodu in vsem prijateljem mla- dega rodu, naj vsi skupaj smelo in odločno rešujejo vse vzgoj- ne probleme naše mladine in skoz-- požrtvovalno de!o isklešelo lik mladega človeka, ki bo znal delati, ustvarjati in lepo živeti v naši lepi in svobodni domo- vini Jugoslaviji! »E2URNA TRGOVINA V SOBOTO, 14. AVGUST/* od 16. do 18. ure TRGOVINA »DELIKATESA«. PTUJ MURKOVA ULICA STE V. 7. Vse gospodinje lahko zadovoljimo s prvovrstnim špece- rijskim blagom in solidno ter točno postrežbo. Obvestilo Podružnica NB.-643-Ptuj ob- vešča vse svoje komitente, da se bodo odslej vršile licitacije za dopolnilna obratna sredstva predvidoma le enkrat mesečno. Rok za dostavo »Zahtevek za dopolnilna obratna sredstva« je 5. v mesecu oz. naslednji dan, v kolikor ta datum pade na nede- lovni dan. Licitacije se bodo vršile do nadaljnjega 20. v mesecu in se s tem opozarjajo vsi komitenti, da je rok za dostavo obrazcev za 9. licitacijo dne 5. 9. 1954. Vsem komitentom, ki jim krediti zapa- dejo per 31. 9. oz. 15. 10. na^ se brezpogojno udeležijo navedene licitacije. Ponovno se opozarja, da je minimalna obrestna mera za kmetijsko dejavnost 2%, za vse ostale dejavnosti pa 5%. Rok veljavnosti kreditov je ostal ne- izpremenjen. Sporočamo vam, da so se z re- vizijo stalnih obratnih sredstev po Ur. listu FLRJ 32/54 dose- danja sredstva spremenila tako, da sedaj veljavna obratna sred- stva zapadejo istočasno pa šc odobrijo nova stalna obratna sredstva z rokom veljavnosti 3 mesecev. Iz tega razloga Se naproša vse komitente, da najkasneje do 17. t m. podpi- šejo pri naši podružnici nove kreditne pogodbe. Iz Narodne banke 643 — Ptuj OBVESTILO LO mestne občine Ptuj ob- vešča davkoplačevalce po kme- čki obliki, da je razpored od- mere davka za leto 1954 na vpogled od 16. VIII, do 24. VIII. 1954 soba štev. 5, Rok pritožbe teče od 24. VIII. do 9. septembra 1954, katera se vloži PH LOMO Ptuj. MESTNI KINO PTUJ predvaja v mesecu avgustu 1954 sledeče filme: Od 13. do 16. avgusta angle- ški fHm »HENRIK V« brez tednika. Od 17. do 19. avgusta mehi- ški film »VEDNO TVOJA« s tednikom Ženski šport. Pomoč popla\7ljencem v? Celju v korist poplavi j encem okraja Celje, je nakazala Sindikalna podružnica uslužbencev držav- nih ustanov pri OLO Ptuj iz re- zervnega fonda znesek 10.360.— din, dočim je vsak član sindi- kata prispeva! enodnevno pla- čo, kar je zneslo skupaj 76.608.— din. Člani SP ozir. uslužbenci naslednjih uradov in tajništev so prispeva'.:: Tajništva OLO din 6060, tajništva za notranje za- deve din 25.360, tajništva za zdravstvo din 5362. tajništva za gospodarstvo din 7345, uprave za dohodke din 9220, statistične, ga urada din 1776, katastr-skega urada din 3978, okrajnega sodi- šča din 9140, zavoda za socialno zavarovanje din 5810 in usluž- benci Veterinarske bolnice din 2556. S.ojcem padlih v NOB Ker bosta Okr. zveza borcev in Mestni muzej v Ptuju 3. ok- tobra t. 1. razširila oddelek na- narodnoosvobodilne borbe — imata v načrtu, posvetiti padlim borcem, tadcem in žrtvam faši- stičnega terorja po ječah in ta- boriščih iz ptujskega okraja del razstave —, se obračata na svojce vseh žrtev za svobodo, da oddajo v pisarni Mestnega muzeja v Ptuju njih fotografi- je z glavnimi življenjskimi po- datki do 31 avgusta! Z enotnimi fotografijami in kratkimi življenjepisi padlih bosta muzej in ZB postavila v narodnoosvobodilni zbirki vsem padlim zaslužen in trajen spo- menik, zato naj ne bo svojca za svobodo umrlega sorodnika, ki bi ne poiskal fotografije, ka- tera je lahko tudi skupinska in jo oddal muzeju. Po prefoto. grafiranju bo uprava slike svojcem vrnila, na željo tudi povedane. Akademik dr. Mihovil Abramič - 70-letnik Te dni se mudi v Ptuju naš stari znanec in prijatelj, uče- njak svetovnega slovesa, pred- stavnik arheološke znanosti v Jugoslaviji dr. Mihovil Abra- mič. Ze maja 1954 je sicer do- polnil 70 let življenja, a Ptuj- čani mu želimo vse dobro f>o- sebno sedaj, ko je prišel oseb- no med nas, saj je bilo od teh 70 let 50 posvečcifih pjodfiemu znanstvenemu delu, ki zajema tudi Ptuj. Domači in tuji strokovnjaki pripravljajo poseben Zbornik »Antidovom M. Abramič«, ki bo ocenil Abramovičevo dela. Posebno lapidaren članek je priispeval naš veliki kipar Me- štrovič, dalje se je poklonila slavljencu z Japonskega hčerka pokojnega dunajskega epigrafi- ka dr. E. Bormanna, čigar uče- nec je bi:i jubilant sam, z za. nimivo razpravo »O svetišču japonskega boga sonca kot analogu peristilu in mavzoleju v splitski Dioklocianovi pala- či«. »Staremu prijatelju dunaj- ske univerze« je čestital k ju- bileju tudi »Dunajski vseučd- liščni list« (Wiener Universi- ^ atszeitung) splitski Arheološki muzej bo pa izdal v njegovo počastitev tri posebne števirke »Vjesnika za dalmatinsku ar- heologini in historiju«. M. Abramič se je rodil 12. maja 1884 v Pulju, kjer je opravil 1. 1902 maturo z od'iko, nato pa študiral klasično arheo- logijo, epi grafiko in staro zgo- dovino na dunajski univerzi, kjer je leta 1910 promoviral za doktorja filozofije, bil nato asi- stent in pristav Arheološkega inštituta na Dunaju, od koder je tik pred prvo svetovno voj- no odšel v Oglej, da prevza- me vodstvo tamkajšnjega mu- zeja. Leta 1919 so ga Italijani internirali in pustili na svo- bodo šele 1920. Nato je nasto. pil službo pri Arheološkem mu- zeju v Splitu, ki m.u je bil dd- j:eirtor zaslužm hrvatski uče-. njak don Fr. Bulic, po čigar smrti je postal direktor muze- ja Abramič sam. Slavljenec je rcxini član Jugos-ovanske aka- demije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Abramičevo znanstveno delo zajema predvsem tri področja: izkopavanje in raziskovanje an- tičnih spomenikov v Dalmaci- ji, odkrivanje starega Poetovia (Ptuja) in odkrivanje ter osvet- ljevanje starohrvatskih kultur- nih spomenikov, vse to z lopa- to, s peresom in živo besedo, to je s predavanji doma in v tu- jini. Ne da bi podrobneje našte- val njegova dela — tičoča Dal- macijo — omenjam le, da dva obširna zvezka prej rmenova_ nega »Vjesnika« vsebujeta fun- damentalna dela hrvatske ar- heološke znanosti, med kater:- , mi je zlasti razprava o Buiču in njegovem delu. Ob Buličevi 75-letnici je ob- enem s pokojnim zagrebškim arheologom dr. Viktorjem Hof- filerjem uredil zbornik »Štre- na Ruliciana« in objavil V n-em razpravo »Militaria Burnen- sia«, napiis iz nekdanjega Bur- numa (danes Kistanj v Dalma- ciji). V »Vjesniku hrvatskega ar- heološkega društva« je v šte- virki, posvečeni umrlemu ar. heologu zagrebške univerze Jo- sipu Brunšmidu, prio'bČil raz- pravo o spomenilcu iz naših krajev »Brončano poprsje iz okolice Sv, Jurja ob Južni že- leznici«. Ob Hoffilerjevi 70-letnici jo izšel zbornik »Serta Hoffileria- na« z Abramičevo ra2qpravo »Novi votivni reliefi okonjenih božanstava iz Dalmacije«. V starohrvatsko kulturno zgo- dovino je F>osegel med drugim zlasti z deli »Jedan doprinos k pitanju oblika hrvatske krune«, kjer obravnava znani relief iz splitske krstilnice, češ da ie to lik hrvatskega vladarja, dalje »Basreljef sv. Jurja v Zmovni- ci« (kamenita plošča) in »Staro- hrvatski spomenici«, kjer popu- larizira mnogo dokumentov sta- re hrvatske kulture. Na mednarodnem bizantolo- škem kongresu v Atenah (1930) je predaval o pomenu spomeni- kov kninskega muzeja za dovino in umetnostno zgodovino srednjega veka v Dalmaciji. S tega področje je omeniti še raz- pravo: »Bizantinska umjetnost u Dalmaciji.« In končno Ptuj! Mislim, da se ne motim, ako trdim, da mu je Za Splitom Ptuj najljubše mesto. Ze je minilo 50 let. od- kar je prvič prišel v Ptuj, in od takrat prihaja vsako leto. tudi Po večTo-at k mam, ne na oddih, temveč n^ delo in zgodovinsko proučevanje nekdanjega Ptuja. V družbi svojega dobrega prija- telja pok. konservatorja Viktor- ja Skrabarja in drugih ^rhoo^lo- gov je kopal na Zg. in Sp. Haj- dini. nn Bregu, v mestu samem (ob prosti j ski cerkvi, za pokopa- liščem), na Vičavi in oa Pano- rami. V 1. igOS^Og sta s Skra- ^•^^•iem of^kHla na sfo^miobro- ških njivah poznoantične (Nadaljevanje na 3 strani'* ŠTAJERSKA V BORBI Anka llčeva je bila predana in požrtvovalna borka za socializem Haloški ljudje, ki živijo trdo življenje na strmih in skopih bregeh, so tudi po naravi trdi in skromni. Iz takšne delovne družine izhaja tudi Anka Ar- bajterjeva. Rodila se je v Gruškovcu št. 10 v Cirkulanah v Halozah. Kot drugi Haložani je tudi ona rasla v trdih razme- rah. Bila je šibko in bledično dekletce. Strma pot v ljudsko šolo in domov jo je dnevno iz- črpavala, vendar je rasla v njej trdna volja, da premaga tudi večje težave. To ji je tudi ko- ristilo, da ni obupala kot va- jenka zaradi težkih materialnih pogojev. Tako jo n. pr. pozimi večkrat prepešačila v oddalje- ne kraie v Halozah po več ur slabo oblečena in slabo obuta in vrh tega še lačna. Toda Anka je znaia vse premagati. Ko je postala krojaška {x>niočnica, je začela živeti p>opolnoma samostojno življenje. Čeprav je tidla vestna in natančna pri svojem delu, se je mojstru vseeno kmalu zame- rila, ker se jc povsod vključila v pomočniške in druge delavske organizacije, kjer je aktivno so- delovala. V nekaterih krajih po- močniki še niso bili organizi- rani. Anka jih je vztrajno pre- pričevala in jih pridobila za \stop v delavske organizacije. Anka je žela lepe usiF>ehe naj- bolj zato, ker je v delavski or- ganizaciji »Svoboda« in v raznih naprednih društvih pogosto na- stopala zdaj kot zagovornik de- lavskih pravic, zdaj kot igralka v raznih igrah, ki jih je pri- rejala »Svoboda«. Včasih je na- stopila tudi v ptujskem gleda- lišču. Tako so začefii delavci ceniti svojo Anko. Anka je našla čas tudi za J strokovno izpopolnjevanje. Ko je bila stara 21 let, to je bilo 1935. leta, je opravila mojstrski lizpit Za šSivanje ženskih in otroških oblek ter perila. Tako je začela s svojo obrtjo. Delavci in dijaki So postali njene stran- ke. Brezposelnim in revnim di- jakom je šivala ceneje, večkrat tudi zastonj. Bila je tudi ustrež- ljiva, zato je večkrat pri šiva- nju prečula noč, samo da je eni ali drugi stranki izpolnila željo. Pri njej so se zelo radi zbirali študentje, zlasti i>a Prekmurci. Med šivanjem je z njimi mno^o predebatirala. Tako so se drug od drugega tudi dosti naučiM. Anka jih je pritegnila v delav- ske vrste. Hodali so na prire- datve »Svobode« in tudi na rzleto na Boč. Večina, skojev- cev-ddJakov iz gimnazije v Ptu- ju je v stari Jugoslaviji Anko dobro poenala. Seznanila se je tudi z Rudi- jem licem, ki je bU zaradi ko- munizma izključen iz VII. razr. gaiminazije iz vseh šol v Jugo- slaviji in brez pravice do pri- vatnega izpita. Tako je ostal Ilec brez poklica in tudi brez posla. Tudi mu niso dovolili, da bi se izučil kake obrti. Zasilno se je preživljali s poljedelskim delom in raznimi inštrukcijami. Neurejenost življenja so mu povzročali tudi orožniki, ki so mu bili stalno za petami in ga večkrat zaprli za več tednov, včasih tudi za več mesecev. Med Anko in licem so se razv:h ljubezenski odnosi. Njeni sorod- niki so se zaradi tega jezili, ker se je hotela poročiti s člove- kom, ki ni imel nofeme jfkaL stence. Anki so se ix>nuja.le do- bre partije z razrmni obrtnika in uslužbenci z dobro plačo. Toda Anka ni marala za nobenega. Čeprav se je dobro zavedala, da bodo Hca dalje preganjali in da ne bo dobil nobene služ- be, ee je z njim poročila 1938. leta. Toda že drugi dan po poroki so se izza ogla posvetili bajo- neti orožnikov in odpeljali so Ileca zopet v ječo. Anka se je zanj vedno žrtvovala. Ječarje in druge je tako dolgo nadlego- vala, da so morali sprejeti za moža pakete z živežem ali pe- rilom. Kadar pa je bil na svo- bodi, je pošiljal v mariborski »Večernik« dopise z dnevnimi novicami. V uredništvu »Večer- nika« je bil tedaj tudi pisatelj Ivan Potrč, ki mu je uspelo, da je objavil tudi kakšen Ilčev članek z napredno vsebino. Ilec je sprejemal v Ptuju tudi pa- kete »Večemika« in delno raz- našal časopis tudi po ulicah. Toda njegov zaslužek je bil ma- lenkosten. V glavnem ga je preživljala žena Anka. Čeprav sta živela v pomanjkanju, je bila Anka zmeraj vedra in na- smejana, ker je trdno verovala v skorajšnjo zmago socializma. Anka je izžarevala socialistič- no misel tudi pri vsakdanjem delu v delavnici Vajenkam ih pomočnicam je stalno vcepljala napredno mise".nost in jih tako postopoma napravila aktivne v borbi za-napredno stvar. Vklju- čevale so se n. pr. v >Vzajem- nost«, pozitivno so vphvale tu- di na do^nače, zlastj pa na kmeč- ke starše. Njena dekleta so .=;e dobro držala med okupacijo. Iz- brale so sa tudi napredne može. Posebno razveseljivo je dejstvo, j da živi v teh družinah še dalje Ankin napredni duh. Svoje An- ke se živo spominjajo. Anka je dobro vplivala tudi na najmlajšo gimnazijce. K njej je zahajala še kot otrok tudi Milena Boksa. Mlada Milena se je na Anko močno navezala. Ankine besede so ji bile svete, ki so jo začele že kot otroka nagibati na materialistično gle- danje v svet. Milena se je raz- vila v znano mlado partizanko Božo, ki se tudi danes kf>t Čla- nica Centralnega komiteja LMS vztrajno bori za izgraditev so- ciahistične vasi. Pri Anki so se razvijali tudi drugi napredni študentje, in to: Zvonko Saga- din, Mitja Vošnjak, Sergej Voš- njak, Mirko Baigar, Neva Maj- cen, Nada Pfeifer, Nada Kofol, Marijan K veder, Štefan Kuhar, Franc Jeza i. dr. Najbolj reden goove, po steicieiiJii m ria^uu so-dec biživone vzaod- nogois^e iz j. stol. n. e. l. 19 iO je Abr^ainič na novo razvi'atil v muzeju rmiski oddeleK. (iapida- rij in drobnine). Abram.c in sicrabar ste leta 1913 ouiiri^a III. m:trej na Zg. Bregu. Ker je bilo zanimanje za zgo- dovinski Piuj in njegjve spo- menike vediio večje, je bilo treba misliti na »Vodmk« po muzeju. To delo je prevzel Abramič še kot funkcionar Avstr. arheol. inštituta, zato je pisano v -nemščini, in je zaradi vojne zapoznelo — izšlo šei.e 1. 1923. Avtor ga je posvetil Muzejskemu društvu v Ptuju za tridesetletnico. Slovensko iz- dajo, »Poetovio, vodnik po mu- zeju in stavbnih ostankih rim- skega mesta«, je priredil vseuč. prosekor A. Sovre, takrat pro- l«sor v Ptuju. Po preselitvi mu- zeja 1. 1928 v nove prostore, žal nova lokacija rimskih spomeni- kov v muzeju ne ustreza vrst- nemu redu v »Vodniku. K njegovim Ptuj zadevajočim, v Baševi Bibliografiji o Piuju v Časopisu za zgodovino in naro- dopisje 1933, letnik XXV:iI., snopič 2—4, priobčenim razpra- vam in delom: »Arheološke najdbe v Ptuju«, »Nagrobnika z Romulom in Remom«, »Ptuj« (najdbe), že omenjenemu vod- niku »Poetovio« in »Novi natpi- si iz Petovija« je omeniti še nje- govo v isti številki CZN priob- čeno razpravo »Opaske o nekim spomeffiicima staroga Poetovija« in v FHujskem zborniku lani ob_ javljeni »Kratak pregled histo- rije Poetovia«. Svoje razprave, nad sto, je pisal med drugim v avstrijskih strokovnih revijah, v »Vjesni- ku«, »Starinarju« in nekdanjem mariborskem »Časopisu za zgo- dovino in narodopisje«. Med zadnjo vojno je kot di- rektor splitskega Arheol. muze- ja rešil pred italijansl^imi faši- st- marsikatero umetnino, tako trogirski portal, Buvinova \ta- ta, glaivo demontiranega Grgur- ja Ninskega in še več dragoce- nosti. (Glej v splitski »Slobodni Dalmaciji« z dne 29. maja t. 1. Esihov članek o Abramiču, iz katerega sem povzel tudi nekaj drugih podatkov! A. F.) — V muzejskih prostorih je skrival svojce partizanov in moralno in materialno podpiral NOB. Kakor je že v mladih letih prepotoval Italijo, Grčijo, Pred- njo Azijo in Severno Afriko, da bi si pridobil še več znanja, tako je »večni popotnik« Abramič ši- ril in širi še danes s predava- nji sloves naše domovine. Po vojni je bil že na Danskem pri svojem prijatelju arheologu Ej- naru Dyggveju, na Norveškem,, Švedskem, v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Bolgariji in povsod predaval o naših spo- menikih in lepotah. V nekaj dneh bo zopet odrinil v Nemči- jo, kjer bo predaval v Kolnu in Aachnu, nato pa v Francijo. In ko se bo vrnil naš dalma- tinski »Ptujoan« jeseni v svoj ljubljeni Ptuj, kjer si je izbral tudi svojo življenjsko družico, bosto, kot slišimo, tudi Muzej- sko društvo in Mestna občina primemo počastila jubilej tega za našo kulturo tako zaslužnega moža. Ad rhultos annos! Fran Alit Bernarda Pere »Pod srečno zvezdo si roje- na,« so mi dejali kolegi v Ljub- ljani, ko sem se nekega dne v začetku junija zjutraj od- pravljala na železniški postaji na študijsko potovanje v Lon- don. »Ogledala si boš vse mu- zeje v Londonu in videla v njih toliko pomembnih in dra- gocenih predmetov iz vsega sveta! Spoznala boš delo arheo- loških inštitutov! Ogledala sd boš najstarejše univerze v Ox- fordu in Chambridgeu . ..« Kar žal mi je bilo. da potujem sa- ma in da bom samo jaz delež- na vseh zanimivosti v Veliki Britaniji, ki ima muzejsko de. lo viSiOko razvito. Podali smo si roke, vstopila sem in že je Tauernexpress odpeljal z ljub- ljanske postaje. Na Jesenicah je bil carinski pregled hitro, a temeljito opravljen. V kupeju sem se vozila skupaj s šestimi delavci tekstilne stroke iz Makedonije, ki so odhajali na tromesečno praktično delo v Belgijo in študentko germanistike iz Beo- grada, ki je bila namenjena na enoleten študij na univerzo v Londonu. Težko je čl^eveku pri srcu, ko gleda prelepe kraje na Koro- škem, ki So jih nekdaj in še danes naseljevali Slovenci. Otožna makedonska pesem, ki so jo zapeli rnoji sopotniki, je se povečala to vzdušje. Ob pri- jetnem razgovoru in združeni srbski, makedonski in sloven- ski prehrani nam je čas hitro mineval. Prijetno razpoloženje nam je za nekaj časa pokvaril le nemški carinik, katerega vljudnost se je, čim je videl naše jugoslovanske potne liste, hitro spremenila v surovost. »Odprite kovčke, z vami ima- mo slabe izkušnje,« nam je ukazal. Nato se je še razbur- jal nad domačo silanino, ki jo je imel eden izmed delavcev s seboj; nato je nekaj mrmrajoč odšel^ Verjetno je imel slabe izkušnje z Jugoslovani v času vojne. Vsekakor kvarijo taki uslužbenci ugled države, ki |^ zastopajo in žalijo potnike. Vlak nas je peljal naprej | preko industrijsko bogate ren-' ske pokrajine. Se vedno so mofeo vidni sledovi vojne, vendar je izgradnja precej v teku. »Ami go home!« (Ameri- kanec pojdi domov) — to pa- rolo smo videli na nekaj hišah ob progi. Prihodnjega dne zju- traj smo se poslovili od delav- cev v Verviersu, kjer sta jih na postaji sprejela dva zastop- nika tovarne, kamor so prišli na prakso. S sopotnico iz Beo- grada sva dopoldne prispeli v Ostende v Belgiji — našo zad- njo postajo na evrop.ski cehni. Carinski pregled je trajal pre- cej časa tako da smo se v zad- njem času vkrcali na ladio »Prince Albert« ki nas je pre- peljala čez Kanal. Bil je lep sončni dan. Ladja je bila nabi- to polna turistov — predvsem 1 Nemcev. »Ali sta Jugoslovan- ' ki?« naju je vprašal _ mladi mož, ki naju je že dalj "časa opazo- val. /Izkazalo se je, da je neki Zagrebčan.emigrant, ki živi v Belgija. Naravnost smešno se zdi človeku, ko vidi, s kakšno sigurnostjo taki ljudje priča- kujejo čas, ko se bodo vrnili v >osvobojeno Jugoslavijo« in Jih bo ta sprejela kot junake in mučenike. Njih zaslepljenost se nam lahko zdi le pomilovanja vredna! Kasneje sem pa sre- čala tudi take, ki so že izgu- bili vsak up na vrnitev in je vse njihovo govorjenje polno neizpolnjenih upov in domo- tožja ... Morje je bilo mimo, v megil se je v daljavi pojavila obdla Anglije. Velikokrat sem videla to sliko v raznih filmskih žur- nalih iz časa vojne. Burni do- godki so se tu vršili! Zdaj je vse mirno — galebi obletavajo ladjo; zazrem se v valove: ko- likim ljudem je tukaj grob? Po- časi smo pristali v Doveru. Brž ko smo stopili na angleška tla, .smo morali izpolniti pose- ben karton in v skoraj polur- nem razgovoru z uradnikom natančno obrazložiti namen pri- hoda v Veliko Britanijo. V pot- ni list mi je že vtisnil pečat s točnim datum,om povratka. Po carinskem pregledu .smo konč- no lahko sedli v vlak, ki nas je peljal proti Londonu. (Vla- ki so na Angleškem silno udob- ni — vsi razredi so tapecirani in vozijo zelo hitro). Preden opišem svoje vtise pri enomesečnem bivanju v Londonu, naj povem nekaj splošnega o Združenem kralje- stvu. Uradni naziv Združeno kraljestvo obstaja zaradi zdru- žitve kralievin Velike Brita- nije. Škotske in Severne Irske. Združeno kraljestvo obsega skupai z dominioni (Kanada. Avstralija, Nova Zelandiia. Južna Afrika. Indija, Pakistan in Ceylon), kolonijami in pro- tektorati ter ozemlji pod skrb- ništvom — britansko skupnost narodov. (Indija je postala ja- nuarja 1950 republika, vendar je Se ostala v skupnosti ter sprejela kralja kot simbol svo- bode asociacije neodvisnih čla- nov-narodov in kot takega tu- di za poglavarja skupnosti). Združeno kraljestvo je parla- mentarna monarhija. Najvišjo zakonodajno oblast izvaja par- lament, vendar v celoti samo v Združenem kraljestvu, nika- kor pa ne v dominionih. Izvr- šilno oblast ima vlada. Površi- ,na Združenega kraljestva zna- .^a 244.703 km». pri ljudskem štetju leta 1949 je imelo 50 milijonov 33.000 prebivalcev. Glavno mesto je London, ki ima skupaj z okolico nad 8 milijonov prebivalcev. (Dalje prihodnjič) OKRAJNI ODBOR LJUDSKE FROSV. V PTUJU OB.IAVLJA RAZPORED kulturnih prireditev Okrajnega festivaJa Ljudske prosvete v okviru lit. gospodarske razstave: 4. SEPTEMBER: Okrajno gledališča: ob 20. uri v gledališču: VESELI VECER. 5. SEPTEMBER: Okrajno gledališče: ob 15. uri v gledališču: VESEU VECER. Ob 17. uri na razstavnem pro- storu: Koncert godbe na pihala Svoboda Ptuj (dir. Jakob Stucl). 6. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru Obrez: Spevoigra NEZAŽELENI ZET, Samburaški zbor (vodi I. Haupt). Središče: Pevski koncert (dir. El^ Stoki). 7. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: Pevski zbor Muretinci (dir. Ciril Ka- fol); tamburaška sekcija iz Za- gojičev (vodi Janez Zupec). Me- .šani zbor iz Podgorcev (dir. Slav- ko Grajfoner). Ob 20. uri v gle- dališču: VESELI VECER 8. ski^rujntse-k: Na razstavnem prostoru: Poje pevski zbor iz Ormoža (dir Jel- ka Veselic in tamburašk- zbov iz Ormoža. 9. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pevski koncert moškega in mešanega zbora Svoboda Ptuj (dir. Jože Gregorc). Ob 20. uri v gledali- šču: VESELI VECER 10. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški m mešani zbor iz Starš (dir. Jože Colnarič) in harm :ni- kaši Svobode Ptuj (vodi Andrej Baša). 11. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklor, skupina s Huma »Praz- nik žetve« (vodi Mimica Pišek) in mladinski tamburaški zbo.- Svobode Ptuj (vodi Franc lir - bernik). 12. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: p?je o združeni moški in mešani zbori s spremi j evan jem godb na pi- hala (dir. Jože Gregorc). 13. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nasto;:! folklorna skupina Svobode Ptui (vodi Fredi Vajsbahcr) in godba na pihala iz Središča. 14. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor iz Hajdine in nastopi folklorna skupina iz Cirkovec (vodi Vinko Korže), 15. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: kurento- vanje in plesi: nastopi folklorna skupina iz Markcvec (vodi Jože Strafela) in koncert godbe na pihala Svobode Ptuj (dir. Jakob Stucl). 18. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Gorš- nice (dir. Stane Stanič) in fol- klorna skupina iz Makol (vodi Julij Lončarič), 17. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje nioškj zbor Svobode Kidričevo (dir. Branko Rajšter) ;n koncert godbe na pihala Svobode Kidri- čevo (dir. Jože Skok). 18. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Vidma in tamburaški zbor iz Vidma (vodi Maks Vaupotič). Vse prireditve na razstavnem prostoru bodo od 17. do 19. ure. Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo nastopata na, razstavnen prostoru Marulek in Matjašck s »prieškim gučom«. V združenih zborih nastopa.io: Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Muretinci. Ma^šperk. Podi^orci, Ptuj, Obrez Ormož, Star.se, Središče. Vel. Nedelja, Videm in Žtiale. / Ljubim te V ptujskem mestnem gledali- šču sta v četrtek, 5. avgusta 1.1., gostovala študenta slovenske igralske akademije Zlatko Sug- man in Alija Tkačeva z veselo- igro v treh dejanjih: Ljubim te. V mrtvi gledališki sezoni je še kar mnogoštevilna publika napolnila hišo. 2e pri prvih pri- zorih je pkjslušal^tvo moralo pri- znati, da sta ga nastopajoča igralca uspela pritegniti v razplet igre in ga držat, v stalni nape- tosti do konca. K temu je mnogo pripomoglo že samo odrsko delo ameriškega pisatelja Romana Niewiarovicza, ki sicer ne ^ kaže kakšnih težjih psiholoških za- pletljajcv in je po v£€bini dokaj preprosta, ki pa kljub temu gle- dalca privlačuje zaradi vedre te- matike. Seveda sta k uspehu igre največ prispevala oba mlada simpatična igralca, ki sta se vživljala v vlogi in sta s svojim mnogo obetajočim šolanim pri- rodnim igranjem ter z lepo in jasno dikcijo navezala nase ob- činstvo, Id ju je po vsakem de- janju nagradilo z aplavKom. Slične nastope igralskega na- raščaja bi v ptujskem gle- dališču vedno pk>zdravili, pose- bej pa še tedaj, kadar se vidi pravo umetniško prizadevanje, kakršen je bil ta nastop obeh mladih umetnikov. H. D. Dom ob Draginji pri Makolah (grad Štatenberg) je priljubljeno letovišče z vsem udobjem v novourejenem, okusno opremljenem gradu s kras- no ravninsko in hribovito okolico, z jezerom in kopališčem, v bližini Boča, z lepimi razgled- nimi točkami. Ce še niste bili na dopustu, ali če še niste bili na kolektivnem izletu, se potru- dite do Makol in Doma ob Dravinji in si oglejte tamkajšnje lepote. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem pri- mariju ptujske bolnice tov. dr. Kuharju za požrtvovalnost pri dobro uspeli operaciji, ter da sem ostal pri življenju. Prav lepa hvala tudi ostalemu strež- nemu osebju. Ptuj, dne 9. avgusta 1954. Anton Bombck. Nova vas 90 pri Ptuju. BELŠAK L. Spomini na izgnanstvo Pravijo, da krajša časovna razdobja, kakor desetletja ali celo stoletja ne pomenijo ni- česar ali prav malo v zgodovin- skem razvoju narodov. — To pravilo je veljalo takrat, ko je bil najvažnejši zgodovinski do- godek izmenjava kakšnega vla- darja, rojstvo ali poroka kakš- nega princa ali slično, ni pa bilo dogodkov, ki bi gl^oblje posegali v bitje in nehanje ljudskih množic. Danes temu ni tako. V pre- usmerjenem toku časa se z bliskovito naglico množijo stra- nice v knjigi naše zgodovine. Neštevilne strani te knjige pol- nijo brezprimerna junaštva :n uspehi na-rodnoosvobodilne bor- be, občudovanja vreden F>olet dela pri obnovi in industriali-^a- ciji naše domovine, napori m uft>ehi prizadevanj za sociali- stično izgradnjo ter drugi vnžni dosodki. ki ne smejo ostati po- zabljeni. Pa tudi vsak posameznik, ki je v preteklem desetletju de- lal in trpel, ima za seboj pe- stro zgodovino, ki ne more b'ti v celoti objavljena v nobeni knjigi. Pom-'sl'imo na napore, trpljenje in žrtve borcev za svobodo, pog^eimn v zapore m zlogdasna uničevalna taborišča, vprašajmo i7enance in intemi- rance, vsakdo od teh hrani v sebi svojo zgodovino, za katero ve on sam m ho ob njegovem doživetju pozabljena. S tokom časa srom-ni bledi- jo in človek kaj hitro r-f^^^abl^in svoje doživljaje pri vsakdanjem delu. Poraja.io se pa trenutki, kc spomini oživijo in človek doživlja nekdanje doživljaje znova. V tihih nočeh, ko vlada na- okrog grobna tišina, se nehote cesto spomnim in znova doživ- ljam doživljanje iz usodnega leta 1941: Mešana družba esesov- cev, gestapovcev in orožništva m.e ugrabi in odvede; saj sem bil med prvimi na spisku, ki so ga izdelali domači izdajalci. V' mislih prehodim pot v ptuj- ske zapore, krenem na Bori, po. tujem v izseljensko taborišče Rajhenburg in slednjič v iz- gnanstvo, ki ga tako posreče- no opisuje dr. Remec v svoji >-Opustošeni brajdi«. Dozdevalo se mi je. da je ves čas dolge vož- nje donela iz enakomernega drdranja železniških koles pe- sem: Kako je to hudo, če tira ?io\'-ražn:k te čez rojstni prag če moraš izpod svoje strehe zdoma, daleč, siromak .... dokler se ni vlak u.stavil vjo- čega julijskega popoldneva na po.*taji Trstenik v Srbiji Kot izgnance in brezdomce so nas , sprejel; ondotni prebivalci s pravljično slovansko gostoljub- nostjo Nepregledna množica ljnd=:tvr nas je sprei«^ a pred kolodvorom g cvetje; ' >i- katero oko se je orosilo. Neki mož mi je pripovedoval, da bi lahko ob paiem prihodu pu«tili doma vsa vrata nezaklenjena, saj v mestu ni bilo nikogar. Vse se je zbralo na kolodvoru k na- šemu sprejemu. Posamezniki sio povabili in od» vedli na svoje domove po enega, dva ali več izmed nas. Tam so nas dobro p>ogov<>tili ter nam nudi'i udobno zatočišče, dokler oblasti ne urede vsega potreb- nega za našo nastanitev m pre- hrano. Srezkj načelnik se je za- vzel za nas in nas oorazdelil po samem mestu, deloma pa napotil v bližnje in daljne '»ko- liške vasi. Da bi fašistični okupator pred .^vetom ublažil vtis svojega zlo- činskega početja z izganjanjem, je iznesel krilatico o ne-kakšnih »beguncih* ali »izbeglicah« (Fluchtlinge). Treba je bilo po- jasnit) našim bratom, da nismo prostovoljno zapustili naših do- mov in da nismo nikakšni be- gunci, marveč smo bili s s.lo izpnani i? Slovenije ro <;v?tu Usodno leto 1941. še ni hf'o pri kraju ko ie postalo vzdušje dušeče in moreče Sorva smo pričakovali da bodo četniki or- ganizirali in zanetili odločen od- oor nroti okupatoriu. toda ne- pričakovano "^mo jih 7 gnevom I videli v bratskem objemu z njim. Skupno z okupatorjem in zlo- glasnimi »Nedičevci« so zatirali svoj lastni rod. Negotovost in strali sta moreče vplivala na sle- hernega človeka. Ce si imel opravka z enim ali drugim, nisi mogel vedeti, kaj misli, kaj na- merava, kateri kasti pripada. Zaskrbljeni in molčeči smo za- man ugibali, od kod naj pričaku- jemo pomoč v stiski in se boij sporazumevali s pogledi kakor z besedami. Po mestu m okolici so vse po- gosteje dirjale motorizirane nem- ške patrulje oborožene z brzo- strelkami. Ljudje so se jim pla- ho umikali. Brž ko se je začulo brnenje motorjev, so se ulice iz- praznile, kakor bi jih bil pome- te! veter. — Divjanje okupator- ja se je s^topnjevalo iz dneva v dan. Po zidovih in drugih vidnih mestih so se svetlikali veliki, ži- vobarvni svarilni lepaki. Na njih je bilo v nemškem in srb- !-kem jeziku razglašeno, da so v tej ali oni padli streli iz zasede in za povračilo je bila vsa vas upepeljena in izravnana z zemljo. — Drugod je bilo po- bitih, postreljenih ali povešenih sto domačih prebivalcev za ene- ga padlega nemškega vojaka. Pretresale so nas vesti o iz- vršenih grozodejstvih v bližnji in daljni okolici, v težkem pri- čakuvanju, kdaj se znese okrut- ni okupator tudi nad nami. V Kraljevem. 30 km od nas, so množično postrelili vse moške, nad 4000 po številu. Med ne- srečnimi žrtvami je bil tudi Novak Lojze iz Ormoža in več slovenskih izgnancev. Pod pre- tvezo, da se na gimnaziji v Kragujevcu širi komundzcm med dijaki, so odvedli med po- ukom vse dijake od IV razre- da naprej ter jih postrelili s profesorji vred. V Kruševcu so poleg dijakov r^'>hiiali tudi njih starš<} ter jih vesili na najbolj obljudenih trgih in ulicah... Razglašeni so bili strogi ukre- pi, s katerimi so je omejevala svoboda kretanja, slednj.ič pa ie bila zaukazana takojšnja eva. kuacija TrstenSlca in okolice. V.se ie bežalo in drlo v bližnje hriV>e, kamor je kdo vedel in znal. To divjanje okupatorja nam jo kazalo na prve partizanske akciie na ondotnem področju. Zc jeseni 1941 so partizan.ski odredi zavzeli in osvobodiK gnrnjf^ dolino Zapadne Mora- ve s središčem mesta Užicc. V bližnjem Renkovcu so se zbirali večn partizanski oddel- ki, pa tudi iz oddaljenih pod- ročij Bo?me so prihajale vesti o junaških partizanskih podvi- gih. Junaškim borcem za svobo- do okupator ni mogel do žive- , ga, znašal pa je svoj divji bes s tem, da je množično pobijal ljudi in požlgal hiše. Kot odgo- vor na njegova nečloveška po- četja pa je zdaj zdaj pretresla ozračje silna detonacija, nebo je za.žarelo. ozračje se je polni- lo z dimom Ved al i smo. da to j pomeni razdejanje mostov, skla- dišč in raznih voj. naprav. Pred nami je ležala negotova bo- dočnost, nihče ni vedeli, kaj mu prinese naslednji dan. * Bila je pozna jesenska noč. Nebo jo bvo zastrto s težkimi oblaki in tema je bila, da si dalje segel kakor videl. Ulice so bile temne in prazne, kakor bi ne bilo v mestu nobenega člo\^eka. Le enakomerno brne- nje motorjev v bližnji elektrar- ni, pliuskanje valov reke Mo- ravč in v presledkih udarci ure na b'ižnjem zvoniku ie motilo grobno tišino. Razmeroma zgoda^ cmo ro. legli na skromno 'ežišče. a za- spati niCTno mogli. Proti jutru je vzdramilo nočno tišino pu- škarjenje iz smeri bližnjega Ljubostinia. Streli so neenako- merno odjekovali v temno noč. zdaj hitreje, zda i počasneje Ni zasijal jutranji svit-ko se ie borba prenesla v s-am Trstenik, v našo neposredno bliž-no. Raz- meroma mala orožniška posad- ka se je postavila i.^za oglov napadalcem v bran. Bilo nam je jasno, da so se pk->^avili nar- tizani in da se prv'-r -^rečiremo z njimi. (Dalje prihodnjič)' Stran 4 Ptuj, 13. avgusta 1954 AH vesle, — da začne v ponedeljek, dne 16. avgusta t. 1. zopet dnevno (razen sobote) od 7.30 do 9 ure poslovati Otroški dispanzer v Ptuju (bivša Cučkova hiša) za vse predšolske otroke, ne glede na to, ali so njih starši socialno zavarovani ali ne. V primerih zavarovanja je treba prinesti s seboj bolniški listek. Otroke bo pregledovala specialistka za otroške bolezni; — da urejuje Ptujska tiskar- na svoje prostore na Slovan- slvem trgu (bivša Blankejeva tiskarna) m da se montaža na- bavljenih strojev za ploskovni tisk (»Planeta«) bliža koncu; — da se v okrajih Ptuj, Lju- tomer in Murska Sobota živan- no diskutira o vprašanju, kje naj bi stala sladkorna tovarna. V dosedanjiji razpravah se je izkazalo, da govori največ oko- liščin za to, naj bi stala slad- korna tovarna pri Ormožu in to predvsem glede na njegovo ugodno železniško vozlišče, ki bo olajševalo dovoz surovin —. sladkorne pese iz Prekmurja, Medjimurja iz smeri Sakovca in Varaždina ter s Ptujskega in DravsI^ega polja. Za tako reši- tev se zelo zavzemajo tudi kme- tovalci iz ptujskega okraja, ki bodo s pridelkom sladkorno pese na 1000—1500 ha površinah ustvarili doberšen delež surovin za tovarno; — da je spremenjena lestvica za dopolnilno dohodnino kme- tijskih gospodarstev za leto , 1954. Prvotna dopolnilna dohod- nina je bila preračunana na 233,256.000 din. na novo prera- čunana pa na 193,935.000 din ' glede na okolnost. da v ptuj- ' skem okraju ni 17.472 kmetij- \ ski hgospodarstev, temveč samo ' 14.573; ; — da je ptujski okraj podprl ' (elj-ske poplavljence z denarno 1 iomočjo 5000.000 din iz prora- ' čunske rezerve; ' —da je OLO Ptuj kupil od : Tovarne volnenih izdelkov v : Majšperku nedovršeno (3. faza) dvo3.tanovanjsko zgradbo v j Skrblji pri Majšperku za stano- vanja učitelj.stva iz Majšperka, da bo mogoče sedanje učiteljsko stanovanje spremeniti v šolske prostox"e. Uspel občinski praznik v Rcgoznici (Nadaljevanje s 1. strani) in ravno za to spoštuje njihove ži-tve ves svet, ravno zato spo- štuje in ceni Jugoslavijo ves svet. Kakor oni, tako se danes bori ogromna večina Ij-idstva za mir, za napredek, za odpravo revščine, za dvig proizvodnje, za neodvisnost. Ravno z vztraj- no borbo za vse te smotre prido- biva povsod v svetu ljudstvo \ edao več besede in vpliva ter odgovornosti glede ob'-aml:>e ne- odvisnosti, giede upravljanja n prodnega premoženja itd. Ni- k.ier ni rečeno, da se mora samo ./'jgoslavija boriti za odpravo :.':oriščanja, za ustvaritev •so- ';\!lističnih odnosov, temveč se iramo skrbeti, da bc postal einski praznik simbol naše riiroljubnosti, simbol naše bor- be za boljše živij■;^nj•;^ Vsi mo- ramo skrbeti, da bodo naši otroci srečni, da bodo preživ- ljali svojo mladost m po^nc.^ša leta brez strahot vojne, v miru, v delu za večjo proizvodnjo, za odpravo revščine, za srečo in blagostanje. Po odkritju spominske plošče, po položitvi vencev OX in MK ZKS ter Okrajnega odbora ZB NOV Ptuj so čestitali občanom Rogoznice k pranziku še pred- sednik OLO tov. Frangeš Lojze, ljudski poslanec tov Bračič Vladimir kot zastopnik OK ZKS ter tov. Belšak Franc kot pred- stavnik ZB NOV Ptuj t.b krat- kih nagovorih in poudarku po- mena občinskih praznikov. Slovesnost odkritja .spominske plošče je poudarila še edinica pripadnikov JLA. ki je izstrelila v počastitev spomina na padle tri salve. Tudi ostali del programa ob- činskega praznika Rogoznica je bil dobro pripravljen m je v celoti uspel ter tudi privabil lopo število udeležencev, kar potrjuje, da tudi ljudstvo obči- ne Rogoznice ceni svoj običnski praznik in da se bo v bodoče nanj vedno bolj pripravljalo. VT Zo dohro vol o rOVSKA Lovec, ki se je vrnil iz Afrike, fjredava in pravi med drugim: »...in ko sem se iz džungle vrnil v kolibo in odprl vrata, zagledam pred seboj strašno divjo opico, (n kaj '•:em storil, kaj mislite?* y>RazbiU ste stensko ogledalo!* se oglasi neki poslušalec, ki mu je lovčevo bahanje presedalo. LJUBITELJ NEVARNOSTI '»Poslušaj, navsezadnje se boš Pa le momi lotiti kakega dela Ne vem, zakaj imaš tak strah pred njim, saj od dela še nihče ni umrl.* • Ravno zato, vidiš. Saj ljubim nevarnost take stvari, kjer je treba kaj tvegatijt Kegljanja v Ptuju v nedeljo, dne 1. avgusta, je priredil Kegljaški klub Dra- va Ptuj izlet za svoje člane v Šoštanj. Ob lepem vremenu in precej številni udeležbi smo si ogledali eno najlepših dvostez- nih kegljišč v Jugoslaviji. Pred začetkom tekme smo prisostvo- vali odkritju sponninske plošče padlim borcem za svobodo na Ravnah nad Šoštanjem. Pri telani s KK Šoštanj so se na-, ši igralci spet izkazali in s po- žrtvovalno igro končno zmagali z 18 kegljev razlike. Najboljši kegljač dneva je bil član Ro- man Ryževski, ki je dosegel U adutov. Po končani tekmi nas je tov. predsednik KK Šoštanj pogostil ter pohvalil in želel, da bi se taka srečanja večkrat priredila zaradi spoznavanja in zbližan j a članov v tej prelepi športni panogi. Istega dne po- poldne smo obiskali naš znani rudniški kraj Velenje, kjer smo nekaj ur uživali v prekrasnem velenjskem kopališču. Omeniti ie samo to, da je lahko vsa. kemu kegljaču žal, da ni v'del '■j^ lepega sloven »^kega kr^^a s svojimi lepotami. L- Stinfščna r@pa Vsako gospodarstvo poseje večje ali manjše površine str- nišča s semenom repe. Repa se rabi v razne namene. Lepo okroglo repo vložimo v tropine za ljudsko hrano preko zime, ostali pridelek čuvamo pred gnitjem in zmrzovanjem v kle- teh, podupnicah ali kar v zava- rovanih šupah. Repa ima mnogo vode, zato hitro zmrzne, vendar se odtali in je zopet užitna. V gospodinjstvu pripravljamo repo na razne prav okusne na- čme. V naših krajih uživamo repo zabeljeno z ocvirki, tako zvano mastno rego, zabeljeno s smetano, takozvano mlečno repo, ali pa krhlanko, ki je zmes repe in krompirja. V krhlanko dajo i prekajeno svinjsko nogo, kar daje okusno jed, V nekaterih krajih dodajo repi fižol, krompir in testenine (polžkc) kar pred- stavlja polnovredno jed. Jedi, pripravljene iz repe. na- pravijo spetit in jih moremo zau- žiti večje količine, kar pospešuje prebavo. Sicer ni redilna, vendar pravi že stari pregovor: kar po- ješ z apetitom, dvojno zaleže! Repnih jedj in krme sicer ne ! smemo preveč hvaliti, vendar j tudi ne podcenjevati. Ta kme- tijska kultura je pri nas že dav- no vpeljana v setveni načrt, v naše kuhinje kot prikuha pa tudi kot krma za živino. Dobro bo, da se z njo malo bliže spo- znamo, da dvignemo donose na posejanih njivah. | OD KOD JE PRINESENA REPA IN KAKO JO SEJEMO? Stari zapiski beležijo, da je pradomovina repe Srednja Evro- pa, in sicer v zmernem pasu. Stari Grki repe baje niso poznili, Rimljani so pridelovali repo naj- prej v severnem predelu Italije. Od tam se je razširila najprej v zavojevane predele. V naših kra- jih je repa poznana biizu tisoč let Repno seme pridelamo na steblu spomladi posajenega repnega gomolja. Seme je zelo drobno, na en hektar setvene po- vršine zadošča 2 do 5 kg semena pri ročni setvi oziroma 1,5 do 3 kg pri strojni setvi v vrste, oddaljene 25 do 40 cm V pri- mernem skladišču ostane repno seme kaljivo 4 leta. Globina setve se ravna po de- belosti semena. Seme mora v tri- kratno gobino, to je pri repnem semenu 1 do 2 cm globoko. Po ročni setvi branamo njive z lah- ko brano samo enkrat, v drobni zemlji zagrlnjamo zrnca s šopom vejevja, ki ga vleče vprega po njivi. V 1 kg repnega semena je 250.000 do 370.000 zrn. zato ra- bimo pri Setvi male količine se- mena Seme vzkali v 4 do 10 dneh. Za dozorevanje oziro- ma do polne rasti rabj repa 10 do 12 tednov. Zadnja setev je lahko do 15. avgusta in je ob ' ugoc>.h pogojih konec oktobra - godna za puljenje. i Setev repe ima več živalskih ' škodljivcev. Gavni so bolhači in ' polži. Pridelek repe je odvisen pd dovoljne vlage med rastjo. Da se izognemo slabi letini, vi- i šimo setev v razdobjih po^ teden ' dni. Prve setve so po 20. juliju, druge po 2. avgustu, tretje pa i okrog 10. avgusta. Nekateri se ' ravnajo tudi po stanju lune ne- kako tako: če seješ v času rasti lune, bo šla repa v seme, setev ob času pojemajoče lune da rast repini korenini bolj v globino. To je važno za setev na peščeni in ilovnati zemlji. KATERE VRSTE REPE POZNAMO? Vrsta repe se naj ravna po zemlji, na katerj seme sejemo. Na peščeni zemlji lahko sejemo tudi podolgovato vrsto, na težki ilovnati zemlji sejemo okroglo vrsto repe To predvsem zato, da pridelek laže pulimo v mokri jeseni. Repo ločimo tudi po barvi. Poznamo belo repo, rdečo nadah- njeno in zamazano rumeno bar- vano repo. Najbolj priljubljena repa je bela okrogle oblike, ker ima manj grenkobe. V ostalih sesta- vinah ni nikake razlike. KAKO SEJEMO REPNO SEME? Setev vseh drobnih semen, med katere spada tudi repno seme, zahteva več pazljivosti ni pra- kse. Ce nismo sigurni v setvi, po- mešamo repno seme z dvakrat- no količino peska. Setev vršimo z roko ali stro;em. Setev z roko lahko vrši samo vajeni sejalec, drugače namečc semena na kupe Taka setev je plešasta, ker je seme neenakomerno poraz- deljeno na njivi. Težava obstoji v tem, ker ne moremo setve kon- trolirati Za sebo), kot je to mo- goče pri debelejšem semenu žitaric. Ročni sejavec vzame iz sejače (lonec, skleda) s tremi prsti des- nice semenska zrnca, jih spusti na dlan roke, v loku zamahne v širino setve, tako da zdrkne seme po medprstnih jamicah iz roke enakomerno po vsej setveni širini. Sejavec pri vsakem kora- ku zamahne in razpršj seme iz roke. Nekateri sejejo tako da vzamejo v pest več semena ter delajo krajše zamahe in med tem drsajo s kazalcem ob korenu pal- ca kot pri štetju denarja. Pri teh gibih spuščajo potrebne ko- ličine reonega semena v setev Sejavec-novinec naj S6 uči setve pri ovsu nikakor ne pri renni setvi. Me^aj za naše gospodinje in deUeia Važnost gospodinjske izobrazbe Kdo pri vas vodi gosix)dini- stvo, kdo vam ureja dom, ki je središče nege, vzgoje otrok, šola zadovoljstva, ki je pogoj sreče v družini ^in družbi? Skrbna gospodinja, ali ne? Go- spodinja je, ki odloča, jeli do- ma prijetno ali pusto, ona ustvarja teinelje blagostanju in zdravju. Ona pogrinja mizO", zbira domače ob njej in navda- ja vse člane dnjžine z veseljem do -življenja. Kakršna gospo- dinja, mati, takšni otroci, ka- kršna mladina, taka bo bodoč- nost Za vse ix)klice se predpisuje izobrazba in praksa. Kaj pa dekle, čigar pcjklic — gospo- dinjstvo je prav tako življenj- sko važen? Kdo njo izobražu- je, kdo ji kaže praktično delo in kaltšni so pogoji njene učne dobe? V gospodinjstvu izobraženo dekle zna ceniti dom in do- mačnost, ljubi in ceni svoje soljudi, svojo okolico, svojo zemljo in delo, ceni Čas in zdravje, je uvidevna, preudar- na, skromna, varčna, redna in snažna, sodobna in razume so- cialističen razvoj. Zanima se za izkušnje iz nege in vzgoje otrok, za napredek družine, za gospodarski napredek doma, za vrtnarstvo, poljededstvo, živi- norejo itd. Ogovarjanje in obi- ranje ljudi, prenašanje kvant, razbijanje prijateljstva med ljudmi, zbujanje sporov in so- vraštev itd. so ji tuje stvari. V vsem tem ne vidi niti tro- hice dobre volje, koristiti In pomagati soljudem, jim lajšati težave in ublažiti stisko, temveč obratno. V ponos ji je ugled družine, urejeno življe- nje, družinska harmonija, ve- selje vseh članov do dela in življenja, do napredka in bo- dočnosti, v ponos ji je belo pe- rilo, ki ga je sama sešila Kako zadovoljna je, ko postavi na mizo okusno, novo jed iz doma- čega pridelka. Dobra osnovna izobrazba de- kletu je materin poduk in na- svet, materin zgled in primer, njena topla beseda Dekle pa mora imeti odprte oči za svo- jo bodočnost, za svoje naloge materinstva in gospodinjstva, imeti mora mnogo dobre volje in potrpljenja z obiskovanjem točaiev. čitan'em poučnih knjig, revij in časopisov in če se pre. življa s svojim redn-m pokli- "frn, se ne sme zadovoljiti sa- mo z zavestjo, da ima knih, temveč .se mora preko tega da- lje truditi da bo po^e? zgled- ne delavke po^t^la tud- zgled- na žena. gospodnja, mati in č^an družbe, ki .si prizadeva U'Stvariti vs^^m dei'ovn.'im lju- dem boljše žVVn^e. M Berce-V^^abič Mestna škropilnica »Zakaj pa naše ceste ne škro- pite kot vse ostale ulice?« »Bojim se, da bi dvignil pre- več prahu!« SvežzrakvnašastGnovcno z zračenjem zamenjamo slab, izrabljen zrak s svežim, čistim. S stalnim zračenjem preženemo iz stanovanja duh po plesnobi, zatohlosti, dimu, potu, toba- ku itd. Zračimo skozi okna in vrata, skozi prezračevalne line v oknih, prezračevalne cevj v zidu in z nameščanjem ventilatorjev. Zrak sc zamenjava tako, da se toplejši in zato lažji dvigne proti stropu m odhaja pri zgornjem delu okna na prosto. Zunanji zrak je hladnejši in težji, zato prihaja pri spodnjem delu okna v sobo Čim višje so prezračevaL ne line v oknu, tem več slabega zraka odvejc iz sobe. V polet- nem času. ko je toplotna razlika med -Ziiikom. v sobi in zrakom zunaj majhna, se zrak izmenjava počasneje. Pomagamo si z prepi- hom, ki slcinovanje hitro in te- meljito prezrači. Pozimi se marsikje boje sveže- ga zraka. Zatlačijo okna s cunja- mi, žaganjem, s slamo, da so ne- produšno zaprta. Ljudem je ško- da toplote, ki je v sobi, ker nt vedo, da se svež zrak hitreje segreva, da je v čistem zraku laže delati. Ne pozabite prego- vora: odpirajte okna, ker so drva draga! Pozimi prezračimo v nekaj minutah, zlasti s prepihom. Ste- ne in pohištvo se pri tem ne ohlade. V meglenih in vlažnih dneh naj bo zračenje kratko, da vlaga ne vleze v pohištvo in posteljni- no ter celo v zid. Zdravo je s.pati pri odprtih oknih. Pozimi zadostuje ma'a odprtina ali pa odprto okno v sosednji sobi, da mrzel zrak na nikogar naravnost ne piha. V Podlehniku je zopat grelo v sredo z večer je požar Jpe- pelil gospodarsko poslop.,e Kme- tijskega gospodarstva Podlehnik z vso spravljeno krmo (okrog 40.000 kgj Na kraj požara so prihitela prvi gasilci iz Jurovcev, nato gasilci iz Vidma in Ptuja, ki so požar zadušil; z vodo iz Dravinje in Roga,.niče. Po za- trjevanjih nekaterih gledalcev, ki so prihiteli' med prvimi na kraj požara je ta izbruhnil na vzhodni strani zgradbe. Ka.^o je prišlo do požara, ni mogei nikdo reč- s sigurnostjo, vendar se sklepa glede na požar v Podleh- niku pr: Kureževih pred nedav- nim in sedaj na ta požar v ne- posredni bližini Kureževih. da je na delu neka zla roka, ki povzroča iz maščevanja ali iz zlohotnosti škodo v tem delu Podlehnika. V teku je preiskava, ki bo prej ali slej dognala ozadje tega požara, ki je povzročil znatno materialno škodo ki je deloma krita z zavarovalnino. DA NE BO PREMALO •Na Matic, danes te častim! Izpij tale kozarec na moje zdravje!« •Jošt, veš kaj: meni se zdi, da bo en kozarec premalo Strašno slab si videti.* OB MATURI •Ja, Tonček, kako pa da si prt maturi padel iz materinega jezi- ka Tega bi pa res moral znati.* »Kaj hočem. Veš, nekaj let sem živel pri babici.* DA NE BO OČITKOV Spela nosi mleko na trg. Pa vi- di soseda Meta, kako Spela y/i- va mleko v kanto z vodo. »/, kaj pa delaš to?«i y>He, mleko vlivam v vodo, da mi ne bodo očilali, češ, baba vliva vodo v mleko.* Ob ^ave in oglasi Razpis s!u.!b8nih mest ' Komisija za razpis mest pri ^ -.OMO v Ptuju razpihuje po . :1. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list ^ ■XRJ št 51.53) sledeča mesta: 1. mesto direktorja trg. pod- , etja na debelo »Panonija^. Ptuj, 2. mesto direktorja trg. pod- ^ letja špecerijske stroke na drob- ' 10 »Izbira«, Ptuj, 3. mesto direktorja trg, pod- jetja s kurivom, gradbenim ma- ; terialom in lesnimi sortimenti ' »Javor^<. Ptuj, 4. mesto direktorja trg. pod- jetja »Tobak«. Ptuj, 5 mesto direktorja trg. pod- jetja z zelenjavo in kmetijskimi pridelki na drobno »Zadružnik«, Ptuj, (Pogoji, trgovska izobrazba 15. leti trgovske prakse) 6. mesta trgovskih poslovodij samostojnih trgovin: »Kovins«, trgovina z železni- no na drobno v Ptuju, Lackova ulica. »Zeleznina«. trgovina z želez- nino na drobno. Ptuj. Dravska ulica, «Nama«. trgovina z mešanim blagom Kvedrov trg. »Delikatesa«, trgovina z živili, Murkova uiica, ^Merkur«, blagovnica, Ptuj, Murkova ulica. »Zvezda«, manufakturna trgo- vina, Ptuj, Srbski trg, »Papirnica in galanterija«, Ptuj, Bezjakova ulica, »Šteklo-porcelan«, Ptuj, Slo- venski trg »Pri Dravi«, trgovina z meša- nim blagom, Ptuj. Hrvatski trg, »Slavica«, manufaktura in konfekcija, Ptuj. Lackova ulica, »Koloniale«,, trgovina s špece- rijo, Ptuj, Bezjakova ulica, »Pri mostu«, trgovina z meša- nim blagom, Zadružni trg, »Mavrica«, manufaktura v Ptuju, Lackova ulica, »Zarja«, manufaktura, Ptuj, Srbski trg, »Dom«, manufaktura in kon- fekcija, Ptuj, Murkova ulica. »Ptujska knjigarna«, Ptuj, Murkova ulica, 7. mesta trgovskih poslovodij trgovin v sestavu trg. podjetja 1 špecerijske stroke na drobno »Izbira«, Ptuj;. »Specerija«, trgovina z živili, Ptuj, Krempljeva ulica, »Jelen«, trgovina z živili, Ptuj, Lackova ulica. »Hrana«, trgovina z mešanim blagom, Ptuj, Ljutomerska c, »Potrošnik«, trgovina z meša- nim blagom Ptuj, Zagrebška c, »Pri sejmišču«, trgovina z mešanim blagom, Ptuj, Nova c, »Živila«, trgovina z mešanim blagom. Ptuj, Ljutomerska c, 8. mesta trgovskih poslovodij ,trgovin v sestavu trg. podjetja s kurivom, gradbenim materia- lom in lesnimi sortimenti »Ja- vor« v Ptuju: trgovina s kurivom, gradbe- nim materialom in lesnimi sor- timenti, Ptuj. Trstenjakova ul., trgovina s kurivom, gradbe- nim materialom in lesnirm sor- p timenti. Ptuj, Zadružni trg, 1 9 mesta trgovskih poslovodij trgovin v sestavu trg. podjetja fc z zelenjavo m kmetijskimi pri- delki »Zadružnik« v Ptuju: z trgovina za prodajo sadja, ze- lenjave in njihovih izdelkov, g se menja ter čebeljarski material in potrebščine v Ptuju, Bezja- ^ kova ulica, trgovina za kmetijske stroje i in orodje, umetna gnojila ,^in ^ sredstva za varstvo rastlin' v j Ptuju. Srbski trg, (Pogoji: trgovska izobrazba in r 8 let trgovske prakse) -t 10 mesto upravnika gostin- j skega podjetja zadružne pletar- j ne v Ptuju. J (Pogoji: izobrazba gostinske \ stroke in 10 let prakse) 11 mesta gostinskih poslovo- dij gostinskih obratov v sklopu gostinskega podjetja zadružne pletarne v Ptuju: ] gostilna v Prešernovi ulici v i Ptuju, , gostilna »Slon« v Vošnjakovi i ulici v Ptuju, ; 12 mesto poslovodje samo- , stojne gostilne »Pri sejmišču« , v Ptuju na Ormoški cesti. (Pogoji: izobrazba gostinske , stroke m 8 let prakse) 13. mesto poslovodje obrtne delavnice »Splošno in strojno ključavničarstvo« v Ptuju, Za- družni trg. (Pogoji: mojster ključavničar- ske stroke in 10 let prakse) 14. mesto upravnika ptujskih lekarn v Ptuju. (Pogoji: farmacevt z opravlje-- nim stažem in najmanj dve leti prakse). Pismene ponudbe, kolkovane s kollcom za 30 din in mestno takso 20 d:n v gotovini je vlo- žili pri LOMO v Ptuju najpoz- neje do 28. avgusta 1954. Proš- nji je priložiti življenjepis, po- datke o šolski in strokovni iz- obrazbi ter o poteku službova- nja. Komisija za razpis mest. Ljuilski odbor mest. občiiie Ptuj OBJAVA Po sklepu seje upravnega od- bora Kmetijske z:idruge z o. j. Cirkulane, se prepoveduje vsem sosednim zadrugam, kakor tudi ostalim prekupčeva.'cem (m.e- šetarjem) od'