Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped. in abbon. post. * II Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 24
Gorica - 14. junija 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
POT ČASTI IN PONOSA
V eni izmed zadnjih številk našegu lista smo na tem mestu osvetlili nečastno izdajstvo narodnosti tistih Slovencev, ki jih je uklenil komunizem, bodisi Titov ali pa Togliattijev. Prvega maja leta 1950 so se vsi tisti Slovenci, ki so stopili v službo komunizmu, do dna razgalili pred zgodovino. Hodili so po tržaških ulicah in so prepevali italijanske popevke, nosili italijanske zastave, govorili v italijanščini in klicali ter pozdravljali s pestjo neslovenskim duče-jem.
PROČ OD KOMUNIZMA
Slovenci, ali še niste spoznali, kam vas vodi komunizem? V narodno pogubo! Uničiti hoče vse in izdati, kar so naši predniki v stoletjih zgradili in ohranjali. Zato je ena sama pol: proč od komunizma! Proč, pa naj ima Titovo ali	T ogliattijevo
glavo.
NAŠ NARODNI PONOS IN ČAST
nam ne dovoljujeta, da bi še služili komunizmu in da bi še sledili komunističnim kolovod-
jem. Kljub vsem pritiskom, zapostavljanju, krivicam in vsemu, kar so Slovencem prizadejali tujci, kljub vsemu je naš narod živel in živi. Preveč krvi in preveč znoja naših prednikov je bilo, da bi danes, ko smo dočakali svobodo, izdali in vrgli stran vse pridobitve.
Naš narodni ponos pravi, da imamo svoj prelepi slovenski jezik, ki ga bomo govorili in ga nikdar zamenjali ne bomo za tujega.
Naša narodna čast pravi, da imamo Slovence, ki nas lahko vodijo in zastopajo kjer koli in kadar koli. Zato si ne bomo izbirali tujcev za svoje vodnike, ki ne bodo nikdar skrbeli za naše narodno dobro, ampak vedno samo zase.
Vsa naša preteklost pa tudi dokazuje, da je naš narod ostal narod do danes zato. ker je bil moralno zdrav, ker je živel po krščanskih moralnih načelih, ker je v najtežjih dneh svoje zgodovine uprl pogled v Boga in ni obupal, ampak vedno veroval, da bo prišlo za velikim petkom Vstajenje. Zato pa se tudi danes in v bodoče ne bomo oddaljili od
tistih načel, ki so nas ohranjala do danes. Vera naših očetov je. vera in bo vera vseh Slovencev, ki nočejo izdati svojega naroda.
KULTURA — NAŠ PONOS
Naša kultura je tako bogata, da smo na njo lahko opravičeno
Veliki Slovenci so j zmagoslavje slovenske pesmi. Za-umetnine in napisali: peli jo bodo Korošci, Goričani,
Tržačani. Ne pozabite na ta tabor! Ponosno in samozavestno bomo ta dan posvetili temu, kar je najlepšega v nas — naši pesmi. Brez fratelanc, brez poniževanja! Tako, kot vsak zrel narod. To bo pesem vseh slovenskih pokrajin. Pesem vseh svobodnih Slovencev. Pesem naroda, ki gre z veliko vero v bodočnost.
ponosni, ustvarili
znanstvena dela ter ustvarili dru ge kulturne stvaritve, s katerimi je naš narod stopil v vrsto in na raven ostalih evropskih kulturnih narodov.
Spoznavajmo svojo kulturo, poglabljajmo se vanjo, da nam bo bliže in da bo v nas zrasla velika vera v našo narodno bodočnost.
2. julij bomo na slovenskem taboru naše prosvete
doživeli
NEMŠKO-POLJSKI SPORAZUM
VPRAŠANJE TRSTA PRED RIMSKIM PARLAMENTOM
Pretekli teden so razpravljali se je torej končalo to četrto
o coni B STOja v italijanskem parlamentu. Trije poslanci so namreč stavili na vlado troje vprašanj glede položaja v coni B ter želeli vedeti o njenih namerah za obrambo tega dela STOja. Razvila se je dolga debata, kot je že v navadi v rimskem parlamentu, da o vsaki stvari v nedoglednost debatirajo. Eni poslanci so zahtevali od vlade, naj pod vzame odločnejše ukrepe v zunanji politiki, kol n. pr. odpoved atlantske zveze, če bi za-padni zavezniki ne hoteli pomagati, da preneha VUJA s tako zvaniin slaviziranjem B področja. Drugi (Nenni in komunisti) so zopet prišli na dan s predlogom o imenovanju guvernerja, kakor si ga želi Rusija. Tretji so zagovarjali delo vlade. Končno sla vsem govornikom odgovorila zunanji minister grof Sforza in pa De Gasperi. Oba sta se v bistvu ujemala, namreč, da ne kaže, da bi Italija v sedanjem trenutka tvegala kake nepopravljive korake v zunanji politiki, guvernerja tudi ne mere sprejeti, ker to bi pomenilo, da se Sl O za vedno odlrže od Italije, zato ostane le ena možnost, vztrajati na veljavnosti izjave treh velikih iz meseca marca 1948, naj se STO vrne Italiji, ter medtem iskati pomoči t>ri Združenih narodih, ki so dolžni ščititi prebivalstvo obeh področij, tako A kakor B, ker tako Angloameri-kanci kakor Jugoslovani upravljajo vsak svoje področje po nalogu Združenih narodov. I ako
razpravljanje o STOju pred rim skim parlamentom. S tem je seveda znova potrjeno, da za sedaj ostane vse pri starem.
Beograjska »Borba« je pisala o tem razpravljanju v zelo zaničljivem tonu ter dala razumeti, da FLRJ ni več pripravljena se razgovarjati z Italijo o ureditvi tržaškega vprašanja, dokler niso rešena ostala vprašanja gospodarskega in trgovskega odnosa med obema državama. Zadnja posledica je torej ta. da se je Jugoslavija umaknila in da ne misli več razpravljati z Italijo o Trstu.
Tu bi si mi dovolili vprašanje: Zakaj se italijanska javnost, vlada in parlament toliko razburjajo zaradi tega, kar se godi na področju B? Ali res mislijo, da so tam ukrepi oblasti naperjeni proti Italijanom kot takim? Nam se zdi. da ne. Vojaški upravi jugoslovanske armije gre za to, da uniči odpor proti režimu v coni B, kakor ga je uničila drugod v državi. Zato izdaja ukrepe, ki niso naperjeni zoper Italijane kot take, temveč zoper prebivalstvo, v kolikor nasprotuje režimu. Tito je komunist in zato nastopa zoper vse, ki niso z njim. Najprej je nastopil zoper svoje ljudi, ki jih je poklal pol milijona in več, stotisoče in sto-tisoče pa poslal na prisilno delo ali jih pognal v begunstvo. Sedaj nastopa tudi v coni B zoper one, ki niso z njim. Ker so slu, čajno Italijani, se zdi, da prega n ja Italijane, a on samo preganja svoje nasprotnike
Pretekli teden sta Vzhodna nemška republika ter Poljska nenadoma sklenili in podpisali sporazum o medsebojnih mejah, ki bodo obstale tam, kjer so, to je na rekah Odri in Neissi. Ta sporazum nasprotuje sporazumu, ki so ga »štirje veliki« podpisali v Potsdamu ob koncu vojne, kjer so se domenili, da bodo o dokončnih mejah med Nemčijo in Poljsko sklepali šele na mirovni konferenci, sedanje pa da so le začasne. Pretekli teden pa so zastopniki komunistične vlad-' vzhodne Nemčije jodpisali sporazum o dokor.č~' -azraejitvi. S tem so se odpovedali vsej Šleziji, Pomorju in Vzhodni Prusiji. Izgube teh pokrajin so za Nemčijo silno bridke, ne samo zato. ker je ozemlje veliko, temveč tudi zato, ker je precej bogato, zlasti Šlezija ima bogate rudnike premoga in železa. Zaradi tega so zastopniki zapadne Nemčije e-nergično protestirali zoper tako enostransko postopanje, češ da je nezakonito. Obdolžili so komuniste, da prodajajo rodno zem-
ljo. Obtožbe so gotovo hude in tudi upravičene. Toda vedeti moramo, da so nemški komunisti to storili gotovo na silen pritisk iz Moskve, ki je hotela s tem pridobiti veljavo poljski vladi, ki ne uživa simpatij pri vernem poljskem narodu, posebno odkav je Rokosovski, ruski maršal, postal poljski vojni minister. Komunisti hočejo pokazati Polja-
kom, da so dosegli to, kar so bile sanje Poljakov prejšnjih stoletij, državne meje na Odri in Neissi. Dvomimo pa. da bi s tem zrastle simpatije poljskega naroda do komunistov in Sovjetske zveze.
Tudi zapadni zavezniki so protestirali zoper tako enostransko kršenje potsdamskega sporazuma, a preko protestov niso prišli. Vedo pač, da kjer ni vojaške sile zadaj, so nasproti Rusiji vsi protesti bob ob steno.
VOLITVE NA JAPONSKEM
Predzadnjo nedeljo so imeli na Japonskem državne volitve, Zmagali so liberalci, ki so izšli kot najmočnejša stranka. Komunisti so bili močno poraženi ter so dobili samo dva poslanca. Kmalu nato se je izvršil v Tokiu napad na ameriške vojake, prvi, odkar so Amerikanci na Japonskem. Za ta napad je Mac Artur obdolžil komuniste ter poslal zato vladi ukaz, naj 24 članom centralnega komiteja komunistične partije vzame vse državljan-
ske pravice ter jim onemogoči vsako nadaljnje delovanje. Vlada je ukaz izvršila. Pozneje so zaprli še nekaj drugih vodilnih partijcev. Delavci so v znak protesta nekaj stavkali, a hudega ni bilo. Mac Artur je bil vedno silno energičen mož in odločen antikomunist, tudi takrat ko so v Wa-shingtonu še sklepali sporazume s Sovjeti in upali v njihovo spreobrnjenje. Če bi bili njega poslušali, bi verjetno komunisti ne zasedli Kitajske.
PROCESIJA SV. RESNJEGA TELESA V RIMU
Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je vršila na trgu sv. Petra v Rimu veličastna procesija z Najsvetejšim. Pri procesiji, katere se je udeležilo na tisoče bogoslovcev, redovnikov, duhovnikov, nad 80 škofov, nadškofov in kardinalov, in pri kateri je prisostvovalo na stotisoče vernikov, — so nosili sv. očeta na posebni nosilnici (talamu), na kateri je sv. oče klečal pred Najsvetejšim ter molil. V procesiji so nosili tudi sveti korporal (prtič za pod kelih) iz Orvieta, ki je znan zaradi čudeža, ki se je dogodil pred približno 700 leti v Bolseni
in ki je nagnil papeža Urbana IV., da je vpeljal praznik sv. Rešnjega Telesa za vso Cerkev. Čudež pa je bil ta-le:	Nekemu
duhovniku se je pri sv. maši izlilo nekaj kaplji Najsvetejše Krvi na prtič. Da bi se ljudje ne zgledovali, jo je hotel skriti v prtič, toda kapljice Krvi so se čudežno pomnožile, silile skozi prtič ter pustile na njem podobo sv. hostije. Ta prtič, ki ga hranijo že od nekdaj v Orvietu,: so pre nesli zadnje dneve v Rim, kjer so ga izpostavili v cerkvi sv. Petra vernikom v češčenje.
SLOVENCI V BELGIJI
Tukajšnji Jugoslovani so na ned;.* ljo, 21. maja, poromali na božjo pot v Banno. Iz Limburga so trije velik: avtobusi pripeljali Slovenec, iz Je* meppa pa dva avtobusa Hrvate in Slovence, dočim so se nekateri pri* peljali tudi s taksijem, oziroma z vlakom. Službo božjo je opravil g Vinko Žakelj. Banno je pravzaprav še čisto nova božja pot. Saj je selo lansko leto, na praznik Brezmadežne* ga Srca Marijinega, 22 avgusta, li:t* t'.ški škof potrdil T priznal, da se
350 letnica dunajskih kapucinov
Na Dunaju so praznovali kapucini 350 letnico svojega prihoda v avstrijsko prestolico. Na Dunaju so se nastanili slučajno; namenjeni so bili v Prago, toda zaradi razsajajoče bolezni so bili prisiljeni ostati na Dunaju.
'(Sabor Slov. prosvete
bo 2. julija 1950. Pripra« vimo se nanj. Ta dan ne bo ostal noben Slovenee doma!
je sveta Devica resnično osemkrat prikazala 12 letni deklici Mariji Beco v času od 15. januarja do 2. marca 1933. Med drugim je Marija dekhci tudi razodela:	»Jaz sem Devica
ubogih«. Tukaj sem torej k »Devici ubogih« so se zatekli slovenski in hrvatski romarji, da poprosijo raznih milosti zase in za druge, za spreobr* njenje grešnikov, za svetovni mir. Popoldne pa so pred milostno podo* ho v kapeli prepevali slovenske litanije. Pevski zbor je s svojimi na*
študiranimi pesmimi vzbudil pre* cejšnjo pozornost med tujimi romar* ji. Pokrepčani na duši in telesu so se jugoslovanski romarji v poznih po* poldanskih	urah vrnili na svoje
domove.
katoliški glas*' v vsako slovensko družino I
Stran 2.
rcATnr tskt r.r a«
Leto II. - Štev. 24
TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 15, 1-10)
Približevali so se mu pa vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: »Ta grešnike sprejema in je z njimi.a Povedal jim je pa to priliko:	»Kdo izmed
vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devet in devetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ,Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena.' Povem vam, da bo tako v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.
Ali katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi:
,Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgu bila.' Tako bo, povem vam, ve selje med božjimi angeli nad enim grešnikom, ki se spokori.«
e*«
Razumeli bi, da se sklanja do dobrih in zvestili. Ne bi pa vedeli, da išče posebno vse izgubljene, zavržene in izobčene.
Še en pogled v Jezusovo življenje. Jezus je hodil s cestninarji in grešniki. Dal se je od njih vabiti in gostiti. Pri njih je bil vesel. Pošten farizej se s temi ljudmi še na cesti ni upal srečati. da ne bi trpela njegova čast. A kar je nezaslišano farizejem in morda tudi nam, to je Jezusu samo po sebi umevno delo velike ljubezni.
Od njega se moramo učiti. Neštetim smo lahko opora, vstajenje, očiščenje in vrnitev. Ko-
liko jih čaka morda prav na nas. Ni je večje naloge kot je ta. Gre za duše. Zaradi Jezusa mora biti tako. Ob vseh razpotjih mora čakati Jezusova ljubezen upodobljena v dobrih ljudeh. Nikdar še ni bila tako velika potreba po sočutni ljubezni, kakor je sedaj. Zakaj drugače se bo zgodilo, da bo življenje priliko zaobrnilo in bo treba iti k devet in devetdesetim izgubljenim in bo samo eden ostal doma...
NEDELJSKA MOLITEV
0 BOG. VARUH V TEBE UPAJOČIH. BREZ KATEREGA
NIC NI KREPKO, NIC SVETO: POMNOŽI NAD NAMI SVOJE USMILJENJE, DA BOMO PO TVOJEM VLADANJU IN POD TVOJIM VODSTVOM TAKO ŠLI SKOZI ČASNE DOBRINE, DA VEČNIH NE BOMO IZGU-BILI.
SVETO LETO
Mons. dr. Jože Jagodic :
Ob stoletnici rojstva nadškofa Jegliča
(Oddaja vatikanskega radia • 27. majnika 1950)
Današnji evangelij nam daje spoznati, zakaj je Jezus najraje govoril v prilikah. Zaradi jasnosti. Še celo v prilikah ostane marsikatera beseda skrivnostna in nerazumna. Čudna se nam zdi Jezusova trditev: »V nebesih bo večje veselje nad enim grešni kom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.a — Prilika je čisto preprosta. Pastir vriska v planini in varuje svojo čredo. In res: če se mu ena ovca zgubi, če mu kje zaostane, gre takoj za njo in nič ne misli, da se mu jih medtem lahko še več zgubi. Išče jo povsod, dokler je ne najde in ne prinese vesel nazaj. Pa se bo morda komu le čudno zdelo, da bi Jezus delal kakor mlad pastirček. A je vendar tako!
Saj se podobno dogaja tudi v družini. Oče in mali imata več otrok. Zanju so vsi enaki, na vse je razdeljena njuna ljubezen. A če en otrok zboli: ali ni, kakor bi oče in mali pozabila vse druge in skrbita samo za tistega, ki je bolan? Morda je ta otrok najmlajši in še celo govoriti ne zna. Nič ne de. Njima je drag. In če ozdravi, ali se ne zdi, da jima je do tega otroka veliko več, kol do drugih? — Jezus pa zna ljubiti in skrbeti še veliko bolj kot vsaka mati.
Če bi Jezus ne povedal te prilike, bi nam manjkala ena bistvenih potez njegove ljubezni.
Koledar za prihodnji teden
18. junija. NEDELJA. 3. pobin« kostna. Efrem Sirski.
19. PONEDELJEK.. Julijana Falkos ncri, devica.
20. TOREK. S;lverij, škof.
21. SREDA. Alojzij, spoznavalec; zavetnik mladine.
22. ČETRTEK. Pavlin Nolaski, škof.
23. PETEK. Agripina.
24. SOBOTA. Janez Krstnik. Kres« n: večer.
Zato je bil pravi oče mladini, ki je zrla nanj kot na vzor«moža. Od nekdaj je mladino najbolj ljubil, ker je bil sam po duši vedno mlad. ognjevit in navdušen za vzore, ki zahtevajo za svoje uresničenje po« gumne borbe. Tako se je staral sa« mo po koledarju, duh pa mu je c stal vedno mlad. Njegovo spoštovan nje jn občudovanje vzbujajoča poja« va je bila /pravi izraz njegove du» ševnosti', ki je povezala vsakega v odvisnost, kateri se mu je približal. Očaral je, vžgal, dvignil in potegnil za seboj ter si osvojil vse. ki so kri* žali njegovo pot in imeli možnost dojeti širino jn globino njegove ves leumske bitnosti.
Ob vsem tem pa je gotovo najbolj pretresljiva podoba Jegliča kot du« hovnika in škofa. To podobo je pomagal izpopolniti zlasti njegov dnevnik, ki je odkril Jegliča v vsej lepoti njegovega bogatega notranje* ga življenja. V prelepem spominu nam živi ta podoba. Z njo nam je dal Jeglič to, kar more človek so« dobnikom največ dati:	primer	res
svetega življenja. Skoro nepopisna je bila njegova gorečnost za duše. Ognjevit po svoji naravi, plameneč ognja božje ljubezni, se ni strašil nobenega dela jn nobenega napora, da bi vršil svoje apostolsko poslan« stvo v čim popolnejši rneri. Od tod njegova zmaga duha nad telesnostjo in čutnostjo, od tod podreditev vseh čustev službi, duha jn volje, ki ho« četa le dela, ki hočeta le naprej, vedno obrnjena k večnim ciljem. Le tako je mogoče 'razumeti čudovito naravno silo, k‘ je zmogla tako ogromne napore, ko njegova goreč« nost ni poznala nobene meje, zlasti spovedovanju in oznanjevanju božje besede. Nikdar ne bo mogoče pozabiti zlasti podobe Jegliča — spovednika, pozno zvečer ali, zgodaj zjutraj v spovednici tolažečega pe« koče rane skrušenih, nemirnih src, njega, ranocelnika duš. Kako je bil v svetem poslu vsekdar goreč, nikoli truden, brez konca vztrajen. Samo človek s tako junaško voljo, ki je lastna samo svetnikom, je mogel zdržati kar nečloveške napore,-ki si jih je nalagal. In samo človek, ki je tako popolnoma upokoril vse svoje telesne i,n duševne sile, človek, kj je v boju sam s seboj in s svetom po« stal asket, da mu je pojeklenela v o* Ija poduševljala lice in oko — samo tak človek je mogel tako dosledno in močno hoditi svojo pot, da je delal gaz svojemu narodu. Res, jmel je tudi svoje napake, saj je bi ves člo» veški, a kljub resničnim in do« umevnim človeškim slabostim je nadškof Jeglič pred nami velik, tako velik, da se sence okrog injega kar
gube in stoji njegova podoba pred nami vedno čistejša in svetlejša. Zlasti odkar poznamo njegov dnev« nik, razumemo tud., vedno bolj ne le vnanje delo, ki smo ga sami gle« dali, temveč tudi notranje namene ■ n nagibe, ki so Jegliča pri vsem dejanju in nehanju vodili. Nesporno je. Njegovo heroično notranje živ« Ijenje in vse njegovo neugnano, jz božjih virov zajemajoče hrepenenje je stremelo samo za tem, da bi pri« vedel svoj narod po svojem škofov« skem geslu k časni in večni sreči, po Mariji k Jezusu.
Za uresničeni? svojega gesla je navduševal še nekaj dni pred svojo nenadno smrtjo nepregledne množice mož jn fantov v Celju, kjer je pel svoj labodji spev in vžgal s svojim temperamentom in mladeniškim o g« njem. Njegova zadnja beseda je trkala na srca našega ljudstva in našla odmev v prisegi, ki so mu jo položili s slovesno obljubo: Povsod Bega in Devico Marijo! Njegova zadnja beseda je bila oporoka moža, ki je v sivi starosti hotel narodu še nekaj povedati, da mu ne bi morda vest očitala, da ni dovolj učil, do zadnjega branil božjega kraljestva. Govoril je o znakih, po katerih je naš čas velik. Videc je bil in zri preko sedanjosti v bližajočo se pr;« hodnjost, kj je bila drugim še Zastr« ta. Videl je stati si nasproti dve fronti: satanovo in božjo — brez« boštvo in krščanstvo. Zadnja njego« va beseda je opozarjala na ti dve frontj in na odločilni boj, ki ga bo« mo ne samo doživeli, marveč tudi bojevali in dobojevali.. Nadškof Jeglič je videl v duhu zmago božje« ga kraljestva. In zato zmago se bori z ~vsemi vred v večnosti.
Naše oči so uprte te dni, v dalja« vo, kjer vidimo v žaru sonca veliki lik našega apostola, učenika, vodn:« ka, ki nas blagoslavlja in rosi na nas bogastvo svoje veličine. Na ljubljanskem polju počiva Saccrdos Christi in pace — duhovnik Kristu« sov v miru, njegov duh pa žjvi v vseh Slovencih, doma in na tujem in bo živel v vseh slovenskih potomcih, iz katerih ga ne bo pregnala robe« na sila, ker danes vemo, da ne smemo izgubiti svojega dobrotn;ka, dušo naroda, ker sicer izgubimo sebe!	(Konec)
Vročina vlada, a v Rim prihajajo kljub temu neštete množice svetoletnih romarjev. Skupne avdience ob sredah in sobotah so j>ostale že tako na dnevnem redu, da se nihče več ne čudi, kadar vidi prepolno baziliko sv. Petra in med množico belo postavo Petrovega naslednika, ki nagovarja in blagoslavlja vse te vernike. Pretekli teden so prišli v Rim romarji iz Mozambica v Afriki s kardinalom Gouveia, 700 romarjev iz Irske, spremljanih od škofa in 60 duhovnikov, deset romarskih skupin iz Francije, več iz Belgije, Anglije, Združenih držav Amerike, z Indijskega otočja, iz Grčije. Najštevilnejše so bile romarske skupine iz Italije, kakih 60, med njimi tudi člani ACLI iz Verone in naše Goriške.
Vse te množice, pomnožene z nepreštetim navalom vernikov iz Rima, so se zgrnile na praznik presv. Rešnjega Telesa na trg pred vatikansko baziliko in so napolnile vse dohodne ceste proti trgu za liajslovesnejšo procesijo, ki jo je vodil sam sv. oče. Procesija je izšla iz cerkve točno ob 6h popoldne, obšla je v vsem sijaju ves trg in je prišla šele čez dve uri do oltarja na stopnišču bazilike, kjer je po zahvalni pe-
smi »Te Deum« Kristusov namestnik dai blagoslov z mon-štranco, iz katere je blagoslavljal •svoje vernike Kristus sam, Kralj miru in ljubezni.
Zdravstvena komisija mesta Rima je ob končani polovici svetega leta izdala poročilo o zdravstvenem stanju v mestu Rimu, kjer so se v teh mesecih mudili pač ljudje iz vseh še svobodnih krajev sveta. Poročilo ugotavlja, da so vsi varnostni ukrepi proti morebitnim nalezljivim boleznim poslovali brezhibno in je Rim ostal zdrav kakor v 'drugih normalnih letih.
V nedeljo, 11. junija, je bil za svetnika proglašen blaženi Vincenc Marija Strambi. škof spoznavalec.
Uspehi Švicar« skih kapucinov
Otoki Seichelles, ki ležijo se-vernovzhodno od Madagaskarja in ki tvorijo eno izmed številnih britanskih kolonij, so po zaslugi švicarskih kapucinov postali skoraj popolnoma katoliški: od 29 tisoč prebivalcev je okoli 24 tisoč katoličanov.
Ob petletnici slovenske radijske postaje v Trstu
Poraz komunistov v Franciji
Pretekli teden so se vršile sindikalne volitve na Francoskem. Dosedaj so imeli tukaj komunisti absolutno večino. Topot so jo pa izgubili. Dosegli so samo 45°/o glasov. To je važen pojav v zgodovini francoskih sindakatov.
Slovenska radijska postaja v Trstu praznuje te dni pet let svojega delo« vanja. V tein času je opravila delo, k' mora zanimati vsakega Slovenca. Naravno je, da tudi časnikarji, ne moremo pustiti, da bi šel ta, za tr« žaške Slovence pomemben dogodek neopazno mimo nas.
Kot poslušalci poznamo program tržaške postaje. Marsikateri oddaji prisluhnemo, v zabavo ali pouk. To« da malo kdo se zaveda, da obstaja v teh sporedih nek cilj in neka smo« terna ureditev posameznih sestavnih delov v organično celoto, ki je zmož« na nuditi vsakemu okusu svoje. Spo« red sam, ki se lagodno odvija iz dneva v dan, ne privede poslušalca nikdar na misel, kako ogromno uro« sko delo se skriva za temi lagodno podanimi, predavanji, jgrami, itd. Kot časnkarj: se tega dobro zavedamo, zato bi hoteli našim čitateljem ne« poliko osvetliti to nepozabno ob« močje.
Ko se je pred dnevi naš urednik oglasil v uradih slovenske radijske postaje, z željo po podatkih i,n po« jasnilih, sc je čeprav soroden v po« klicu, nemalo začudil, ko je videl v vseh podrobnostih vso zahtevnost radijskega dola.
Izvedel je na primer, da jc postaja oddala v zadnjih petih letih približ« no 3000 raznovrstnih predavanj iz najrazličnejših strok od katerih se vsebinsko nitj dve ne krijeta. Izurje« ni prevajalec potrebuje za prevod četrturnega predavanja dobri dve uri. in seveda mora imeti strokovno znanje v panogi, ki jo prevaja. To pomeni 6000 ur dela, oziroma zmog« ljivost enega človeka v treh letih.
Naštete številke napravijo globok vtis. Vaš urednik je bil prepričan, da je vsako nadalnjc presenečenje izključeno. Pa je nanesel pogovor na slušne jgrc. Poslušalec pričakuje vsak teden novo serijo slušnih iger. To se mu zdi samo ob sebi umevno. Pa si oglejmo sezono dobro zasedenega dramskega poklicnega gledaljšča z največ 14. primierami in primerjaj« mo to s 40. dramskimi premierami i7, domače in svetovne književnosti
m poleg tega še s 150. vprizoritvami drugih slušnih iger. Spoznali bomo,
kako ogromno delo o p r avlj aslcu p7n a požrtvovalnih ljudi.
To sta dva nazorna primera, pri katerih pa se sporedi ne končajo. Isto velja za vse druge številne oddaje.
Tako lahko ob petletnici postaje ugotovimo, da je svoj namen do« segla. Naše mnenje je, da je popu« larnost postaje bistveno potrebna. Zavrtite gumb radijskega sprejemni« ka na tržaško radijsko postajo ob urah, ko oddajajo glasbo po željah, pa boste imeli potrdilo, kako topel je stik med postajo in poslušalci.
Zavedamo se, kakšnega ogromnega kulturnega in narodnega pomena ie delo, ki ga je postaja opravila v teh letih.
Njena slovenska beseda, v prijetni ir. okusno izbrani obliki, doživlja dan za dnem toplejši sprejem med Slovenci, blizu in daleč. Če so kje že pozabljali nanjo, gre zasluga v pretežni meri radijski postaji, da je ta beseda zopet prišla do veljave. Če je kje usihala narodna zavest, je bil radio vzpodbuda, da je spet oživela.
Predaleč bi prišli, če bi hoteli še naprej navajati vse delo in sadove postaje. Dosedanji uspehi so nam jamstvo za bodočnost.
izpiti na goriških srednjih šolah
Na slov. srednjih šolah v Gorici se bodo vsi izpiti — razen obeh matur — pričeli 16. t. m. in sicer: sprejemni, izpiti v I razr. nižje sred« nje šole ob 9. liri; vsi ostal: izpiti pa ob 8.30.
Vrstni red jzpitov je objavljen na razglasni deski vsake šole.
Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 3. julija ob 8.30.
Pri vsakem izpitu naj bodo dijaki vsaj 10 minut pred pričetkom jzpita na šol:; zamudniki ne bodo pripu« ščeni k izpitu. S seboj naj prinesejo le pero, ker dobijo papir in črnilo na šoli.
GOSPIOIDASRSTVO
Zapadno-evropski „pool“ jekla in premoga
Beseda »pool« (izgovori »pul«) je angleška in pomeni v prvotnem smislu »močvirje«, pomeni pa tudi »gospodarsko sodelovanje«, »skupno podvzetje«. Ta smisel moramo dati besedi »pool«, če govorimo o ame* riško*kanadskem žitnem pulu ali pa sedaj o zahodnoevropskem pulu jekla in premoga.
Jeklo in premog sta bila do ne* davna edini podlag' za vsako težko industrijo. Kdor je imel ti dve suro vin:, je lahko izdeloval velike stroje, pa tudi topove in druge potrebščine ki se rabijo v dobi miru jn v vojni.
Danes je potrebno tudi »tekoče zlato«, kakor nekateri imenujejo pe* trolej, ker brez bencina za enkrat še ni zračnega prometa. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se jz premoga lahko napravi tudi bencin; saj so ga Nemci v dob: vojne pridobivali v glavnem iz premoga.
F RA NCOSKOsNEMšKI SPOR
V zgodovini zadnjih 80 let ugoto* v.mo, da so b le med Francijo in Nemčijo 3 zelo krvave vojne, in sicer 1. 1870=71, 1914*18 in 1939*45. Obe sta se borili za prvo vlogo na konfnentalnj Evropi. Obe sta razvi* jali močno vojno industrijo. Med otema je bilo stalno sovraštvo.
Danes pa vidita obe državi, da je medsebojno sovraštvo ošibilo obe in medtem so nastali drugi orjaki, ki danes govorijo prvo besedo. To so predvsem sovjetska Rusija s svojim' sateliti in ZDA (Združene države Amerike). Tretji orjak, četudi šib* kejši, je Anglija s svojimi kolonija* m.: in priključenimi državami (com* monwcalth). Anglija je v evropski politiki že nad 200 let vedno v na* sprotju z najmočnejšo državo v Evropi. Francija in posebno poražena Nemčija po zadnji vojni nista mno* go pomenili.
Ze davno so bili mnogi francoski in nemški odličniki mnenja, da jih sovraštvo samo šibi, dočim bi sode? lovanje med Francijo jn Nemčijo napravilo obe državi močni. Odpra* viti pa je treba vzroke sporov in nesoglasja. Teh pa je dovolj. Težko pozabijo Francoz: veliko vojno od* škodnino, ki so jo morali plačati po izgubljeni vojni 1870=71. Še težje po* zabijo zločinska krvoprelitja, ki so jih zagrešiš v Franciji nemški oku* patorji med zadnjo vojno, ko je izgubilo življenje na tisoče večinoma mladh Francozov. Potem pa spor za Alzacijo in Lotaringijo, kjer je mno* go premoga in železa: Leta 1871, so ju iztrgali Nemci Francozom, 1. 1918 Francozi Nemcem, 1.	1940 ju je
Hitler priključil »za vse večne čase« v velikonemški rajh, danes ju imajo Francozi, ki imajo zasedeno tudi na premogu prebogato Saarsko kotlino, kjer pa bivajo sami Nemci. Ta Sa* arska kotlina bi bila zopet sporno jabolko med Francijo in Nemčijo.
FRANCOSKO.-NEMšKI SPORA* ZUM
Rešitev je našel Alzačan Schuman (izgovori Šiman), ki je danes fran* coski zunanji minister, a že po ime* riu se vidi, da je v njem tudi nemška kri. On si je usvojil predlog »Mon* nct«, ki ga je izdelal strokovnjak istega imena. Ta predlog je šel za tem, da se združita obe težki indu* striji, nemška jn francoska, da se ustvari »pool« francoskonemškega jekla in premoga. Vodja zapadne Nemčije Adenauer je predlog z ve* seljem sprejel, to pa predvsem iz dveh razlogov: Na ta način pride zopet do besede poražena, osovraže* na in prezirana Nemčija, poleg tega pa mora biti kot katoličan za mirno sožitje in sodelovanje med narodi. Jasno je, da je Adenauer kot pr1'* sten ;n uvideven Nemec, videl v tem sodelovanju zopeten dvig nem* škega gospodarstva in s tem ugleda in moči Nemčije. Schuman in Adenauer sta upravičeno mnenja, da se bodo rešile in izginile tudi vse ostale sporne točke, če bo med obe* m a državama čim tesnejše gospodar* sko sodelovanje.
K francosko*nemškemu dogovoru so pristopne takoj države Beneluxa (Belgija, Nizozemska jn Luksemburg) ter Italija. Tako je bil ostvarjen zapadno*evropski »pool« jekla in pre* moga. Države 3eneluxa imajo mno* go težke industrije in bogata ležišča železa in premoga. Italija je sicer zelo uboga na omenjenih dveh suro* v inah, ima pa zato zelo razvito me* hanično industrijo, ki rabi mnogo jekla in premoga. Italija upa, da bo lažje in cenejše prišla do potrebnih surovin, če sodeluje.
( Nadaljevan je)
Muhe širijo bolezni
Muhe širijo bolezni med ljudmi in živalmi in zato jim bi morali napo* vedati neizprosen boj. DDT za pra* šenje ali za škropljenje uniči muhe in njih zalego, zato bi morali s tem sredstvom razkužiti človeška bivali* šča in hleve. DDT pa ne uniči samo muh, temveč tudi molje, ščurke, uši, bolhe in stenice. Torej...
DhOBPBIBSBI
Bazovica
Morda se komu zdi, da Bazovica spi,, ker n,; nobenega dopisa od nas, pa ni res, samo skromni smo. Sedaj vam bom pa vkljub naši skromnosti povedal, kako smo preživeli mesec maj.
ŠMARNICE:	Šmarnično pobož*
nost smo jmeli v poznih večernih urah. Udeležba je bila zadovoljiva, ne samo prve dni in zadnji dan, am* pak ves čas. Marijin oltar je bil vedno lepo okrašen s svežim cvet* jem. Dekleta, k so skrbela za oltar, zaslužijo vso pohvalo. Vsak večer so bile šmarnice tudi na dveh podruž* nih cerkvah, na Padričah in v Gro* padi. Šmarnice so pokazale, da hrani v svojih srcih še veliko ljudi lju* bežen do Marije. Marija pa naj jo poživi, tudi v tistih srcih, kjer ta ljubezen morda ugaša.
ROMANJE NA BARBANO: V torek po Binkostih so naši otroci poromali k Mariji na Barbano. Rav* nc 70 se jih je nabralo v velikem avtobusu. Ko smo prišli v Gradež, so nekateri malo s strahom gledali na otok in na morje, ki je vmes. V motornem čolnu je strah kmalu mi* ml. Po opravljeni pobožnosti v cer* kv.i so otroci pretaknili ves otok. Z visokega zvonika so gledali nazaj proti domu. Popoldne so bile še večernice in kar težko smo odhajali. Prehitro je minilo. Spotoma smo se ustavili še v Gradežu, kjer so šli nekateri pogledat, če je morska vo* da res mokra in slana. Oglejska cerkev nas je zadržala nad eno uro. V mraku smo se vrnili domov ne* koliko utrujeni, a zelo zadovoljni.
BIRMA: Sedaj pa se bliža dan svete birme, ki je za slovenske otro« ke vsako leto na praznik sv. Petra v cerkvi sv. Antona v Trstu. Naši otroci se že pripravljajo na ta svoj lepi praznik in bodo šli vsi skupno na praznik sv. Petra k birmi. Upa* mo, da se nas bo zbralo veliko v prostorni cerkvi sv. Antona.
Lahko ste se prepričali, da ne spi* mo, ampak da smo res samo skromnj in ponižn1. Seveda, če je kdo hudo* ben, nam bo podtikal, da smo leni za pisanje.
Barkovlje
Naša župnija je doživela v zad* njem tednu izredne slovesnosti. V tridnevni pripravi na prihod nebeške Romaricc smo imeli prvo sv. obhaji* lo. Kako pobožno jn disciplinirano so pristopali ti naši mau angeIčk prvič k mjzi Gospodovi. Solze vc* selja so tekle po licih staršev, gle*
aajočih svoje nedolžne otroke prvič v objemu svojega Odrešenika. Po* poldan istega dne je bila v župnijski dvorani lepa prireditev v čast prvo* obhajancem.
Že več dni pred prihodom Marije misijonarke so naše dobre Barkov* ljanke pletle vence. Naša cerkev je bila v teh dneh tako okrašena kakor pomladanski rožni vrt. Pa tudi svoja srca smo ohranili z milostjo.
V torek 6. t. m. ob 10. zvečer smo na meji župnije sprejel; kip nc* beške Matere. Po sprejemnem po* zdravu v obeh jezikih, smo med petjem in molitvijo spremili Mariji* no podebo proti cerkvi, kjer je bila za naše vernike polnočna sv. maša z pridigo in skupnim sv. obhajilom. Majhno nesoglasje prvega večera je bilo kmalu urejeno in smo v nasled* njih dneh postal’ popolnoma enako« pravni.
Nepozaben je bil obisk Marijin v tovarnah, kjer so tudi naše mladen* ke po ust-h misijonarju slišale bese* de Marjje delavke.
Tudi naša slov. šahka mladina pod nadzorstvom učiteljstva se je udeležila v sredo ob 9. in pol sv. maše in pridige. — Višek vseh teh krasnih dni. pa je bil sv. križev pot z Marijo v sredo zvečer od 8. do 12. Hvaležni smo g. misijonarju Vidmar* ju za prelepe in v srce segajoče premišljevanje pri vsaki postaji ter za vodstvo petja pri mkrofonu. Končno so bili pr; Mariji naši dojenč* ki skupno z drugimi otroci in matera* m. da se njej posvetijo in ji skupaj s cvetjem in željami poklonijo svoja nedolžna mlada srca,
Prišel je trenutek slovesa. Med petjem jn molitvijo smo spremili morsko Zvezdo tja d., svetilnika, k er se je poslovil od Matere msgr. Kramarč. Marija je svetilnik, ki je pr,nesel Luč na ta s”ct. Kakor meče svetilnik svoje žarke prA) Bar* kov el j, tako naj Marija razsvetljuje pot dobrim; tiste pa, ki tavajo v temi. naj pripelje nazaj k pravi Luč:.
Doberdob
Pa bo spet kaj novega tudi v Doberdobu. Ljudje, ki jim niti praz* n;k Svetega Rešnjega Telesa nj več svet, so nam nameravali pokvariti ta praznik z javnim plesom. To nesra* motnost so drago plačali. Ko je č. g. župnjk povedal, da bo zaradi plesa tako velik in svet praznik brez slo* vesne svete maše in tudi brez proce* sije, se je vsa vas dvignila v eno* dušen protest proti skrunilcem praznika in proti občini, ki je dal,a dovoljenje ter zahtevala pri javni oblasti, da se občinsko jn kvesturno
dovoljenje za ples takoj prekliče in praznik lahko praznuje z vso slo* vesnostjo. Vsa čast Doberdobcem, ki so se tako enoglasno postavili na stran Cerkve in Boga ter so dosegli, kar so zahtevali.
Imeli smo zelo lep praznik. Zjutraj pri sv. maši smo imeli prvo sveto obhajilo, katerega je pobožno preje* lo trinajst otrok; po sv. maši so imeli v župnišču skupni zajtrk, po* poldne pa skupno slikanje in spet v župnišču predvajanje filma »Naraja* na«, ob katerem so mnogi iz ganotja jokali. Druga sv. maša in proccsija, se je vršila prav demonstrativno* slovesno, kjer so se lepo jzkazali naši pevci in naša godba. Vsem lepa hvala, da so dali Bogu kar je bilo božjega in pogumno branili pravico in čast božjo!
Eno vprašanje bi pa naslovili ob tej priliki na višje civilne in šolske oblasti: kako da občina v Doberdo* bu razpolaga tako samovolno s šol* skim dvoriščem, da ga daje tujcem v rabo za javne plese in da morajo učitelji in šolski otroci naslednje dni po plesu stopati v šolsko poslopje preko »brjarja?« Je to vzgojno za šolsko mladino?
Pa še drugič kaj zanimivega.
Rojan
Iz Rojana ni v zadnjem letu Kato« Ijški glas prinesel nobene novice. Radi bi tudi sedaj molčali, a sloven* ski verniki bj bili gotovo užaljeni, če ne bi tudi v teh skromnih vrsti« cah našlo vsaj nekaj odmeva veliko zmagoslavje, ki ga je Marija romari* ca doživela v tej župniji v začetku preteklega tedna.
Rojanska župnija se res ne more ponašati predvsem z velikanskimi manifestacijami ob priliki Marijinega romanja. Saj je prvi večer ostala na primer župna cerkev brez luči, ker se je vnela bližnja električna kabina in to najbrž zaradi prenape« testi. Lahko smo pa veseli, ker smo videli s kako pobožnostjo in vztraj* nostjo so v treh dneh verniki pri* hajali v cerkev jn častili nebeško Mater v obeh jezikih. Koliko nepo« znan'h obrazov smo v teh dneh opazili pri spovednicah in pri obha« jiln: mizi! Bog bodi zahvaljen!
Slovenskim vernikom ostane goto« vo v nepozabnem spominu Marijina pot od župne cerkve tja gor v va* sico Piščanci, ki leži visoko pod openskim obeliskom. Ta pot — kri* žev pot (pridigal je s svojo prepro« sto, a globoko občutečo besedo g. Stanko Zorko), je trajala tri dolge ure. V Piščance smo kip peljali, nazaj grede so pa kip nosili fantje in možje, ki sto med seboj kar tek* movali. Doživeli smo to pot, a opi» sati jo je težko. Sprejem, ki ga je pripravila v tako kratkem času predvsem vasica Piščanci, je bilo go* tovo nekaj presenetljivega. S kakim veseljem so lj pevke, ki so prepevale
BOŠTJAN FRANKO:
Zadnji clrvGoi petikega mučenika
POVEST IZ MISIJONSKEGA DI-* LOVANJA V SEVERNI AMERIKI
»Kdo moti mojo samoto,« je zakl * cal osorno in njegova suha postava se je stresla.
»Ali uho gromovnika Fernana, go* spodarja rečnih brzic, ne pozna več Chionatovega klica?«
Hreščeče se je zopet razlegel ja* strebov krik in kmalu je stopil Chionata na skrajen otokov pomol, samo nekaj metrov oddaljen od skalnatega gradu belega moža.
»Kako sem mogel misliti na svo* jega rdečega brata, ker sem mislil, da je z Ondessonkom in Timankom Pri Algonkincih?«
Beli mož je hitro odšel v gozd, stopjl p0 stopnicah, ki so bile v skalo vsekane, k bobnečim valovom
in odvezal s stene dve ozki deski. Nato jih je z močno roko porinil proti skalnati čeri, kjer jih je Ch:o* nata pritrdil ,da nista mogli zdrsni* ti, in za nekaj trenutkov sta si oba moža gledala v oči. Skupno sta potegn la deski nazaj, jih pritrdila na prostor in odšla v gozd.
Gospod rdečih brzic je poznal indijanske navade. Hitro jc usmeril svoje korake proti okorno zgrajeni koči, pred katero se je razprostira* la do skalne stene majhna trata. Nanesel je dračja in panjev na prostor za ogenj, pritrdil velik kos jelenovega stegna na železen drog, ki je ležal na dveh lesenih vilicah nad ognjiščem, in ukresal ogenj. Pia* men se jc kmalu začel viti skozi pokajoče, suho dračje in objel po* tem ves lesen kup.
Indijanec se ni zmenil za Fernano* vo početje. VsedcI se jc na parobek, ki je stal pred kočo, in srepo strmel v ogenj. Zdelo sc je, da sploh ni opazil priprav, ki jih je delal beli. Ko pa je stala pred njim dišeča po* čenka s koruznim kruhom in vrčem
sveže vode, je začel hlastno, da, po* žrešno jesti. Gromovnik Fernan jc prijazno gledal svojega gosta in le počasi užival košček za koščkom, da bi ta ne bil prikrajšan. Potem se mu je približal in dasiravno je slutil, kaj se je zgodilo, je vendar mirno vprašal:	»Čelo mojega brata je
oblačno; kaj je napolnilo njegovo dušo z žalostjo?«
»Irokezi so ujeli Timanka.«
Gromovn k je povesil glavo. »In Ondessonk?«
»Deli usodo s Chionatovim pono« som in nado.«
»Kateri jrokeški rod se je pre* drznil prodreti do Ottavve?«
»Medvedje, najhujši sovražniki Huronccv in njihovih belih prija* teljev.«
»Za to se bo tolpa pokorila, ka* kor resnično sem gromovnik Fernan. Pripoveduj, Chionata.«
Indijanec je opisal v kratkih stav* kih dogodke usodnega večera. On da se je 7. največjo silo rešil na breg. »Štirj dni in štiri noči,« je zaključ i, »je potoval Chionata; svojim ustom
n' privoščil jedi in svojemu telesu ne počitka. Sedaj ve prijatelj Hu* roncev, kaj teži dušo rdečega moža.«
Sonce je bilo že davno zašlo. Šu* meč veter je vlekel skozi smrekove vrhove in plameni so se izgubljali z ognjišča v temno noč. Moža sta vstala in šla na rob skalne stene. Mesečina je veličastno padala na zemljo in srebrila vodne pene jn žareče zvezde so sc videle čudovito blizu in jasno; zdelo se je, da se zibljejo na valovih
»Ali je Chionata izsledil, kam so šli Irokezi?«
»Pač je splezal na najvišja dreve* sa, ki jih je videl, a samo enkrat je njegovo oko mislilo, da vidi v dalja* vi dim taborskih ognjev. Bilo je proti sončnemu vzhodu, odkoder pri* hajajo naši beli prijatelji.«
»Beli medved je hotel skleniti m'T. Ali je hotel napasti, čolne, ki gredo iz Quebeca k nam po reki navzgor?«
»Gospod rečnih brzic, ali so tvoji prijatelji še vedno v daljnem taboru
belih, kjer stoje velike grmeče cevi.«
»Da, žalibog.«
»Potem Chionata ne bo več videl Timanka in Ondessonk bo umrl na grmadi.«
Beseda se je belemu možu zajedla v dušo. »Chionata, ali dvomiš nad svojim bratom?«
Indijanec je odklonilno zamahnil z roko in zamajal žalostno z glavo. »Irokezov je sto, midva sva pa sama.«
Položaj obeh mož se je zdel res* nično obupen. Kje in kako naj se začne rešilno podjetje? Ali so Iro* kezi odvedli ujetnika s sabo, ali so ju poslalii v Andagaron, glavno vas Belega medveda? Po katerih po-kra* jinah se sedaj klatijo zakleti sovraž* niki Huroncev? Kje so ostali Algoni kjneii? Ali morebiti čakajo na do* govorjenem kraju na duhovnika?
Francoski plemič in vojak, ki je prišel na divji kanadski zapad iz navdušenja za domovino in za raz« širjenje Kristusove vere, je večkrat odločno udaril z nogo ob skalo. Ah, kako je v tem trenutku obžaloval
ves večer in še pozneje pri polnoč* nici, zapele tam gor visoko Marijino pesem: Zmagala si—!
Ali naj ostane ta Marijina pot sa* mo spomin? Ali ne bi bilo lepo, če bi ob obletnici tega dogodka sprem* j ali tja v Piščance drugi Marijin kip, ki naj bi ostal tam gor v primerni mali kapelici? Naj Marija pomaga, da bo ta misel našla odziv pri ver* nikih rojanske župnije.
Dolina
V naši Dolinj je vroče kot v kotlu. Čeprav na hribu in je — kot pravijo zemljemerci za par metrov više nad morjem kot sosednje Mačkolje, ven* dar čutimo vročino kakor vi tam ob obrežju. Le kadar se prismeje v našo dvorano preljubi Pavliha, po* zabimo na mraz in vročino. Te vese* le lutke, koliko lepih uric smo že preživeli ob njih! Najlepša predstava je bila: »Vražiček v steklenici«. — Procesije: tam pred dvajsetimi leti so bile v naši starodavni župniji ve* like prošnje procesije. Sedaj so že zato manjše, ker je župnija preseka* na kar z dvema mejama. Kljub temu smo se opogumili in šli po nekdanji stari navadi dan pred Vnebohodom
iz Doline na Prebeneg. Okrog 150 nas je bilo. Pred svojo vasjo so nas čakali s križem Prebenežani in tako smo prav lepo zaključili križev te* den. Prekrasna pa je bila letos pro* eesija Sv. R. Telesa. Zlasti šolarji so se zelo potrudili jn proti svoj’ navadi pobožno spremljali evharistič* rega Kralja. Ob tej priliki je zopet nastopil naš' mladinski zbor, okrog 30 mladih pevcev, ki so za svoja leta kar lepo dvoglasno zapeli. Ko se tako počasi stvari postavljajo v stari tir, zna kakšen mož zanimivo povedati, da se nobena juha ne je tako vroča kakor se skuha... Za dvajset družin ostane najlepši doma* čj praznik prvo sveto obhajilo, ki smo ga imeli na Sv. Trojico. Kakor lansko leto tako je tudi letošnji prvoobhajilni dan prelep dogodek v župniji. Škoda je le. da bodo morali it’ nekateri prvoobhajanci zaradi za* slepljenih staršev v komunistične kolonije. Da bi pravočasno spoznali svojo zmoto! — Kakor mnogi veste, imamo ob nedeljah zvečer kino na prostem. Tudi filmi so prvovrstni. Ob vročih poletnih večerih je ta za* bava prav lepa in tudi koristna. Še vi pridite!
NbObV
C
Procesija sv. Rešnjega Telesa v Gorici
se je razvila ;z stolnice ob 7.30 zve* čer. Udeležba vernikov je bila velika, a še več je bilo gledalcev ob cestah. Za nebom so šle vse vrhovne držav* ne, pokrajinske in občinske oblasti. Sklep procesije se je vršil na Trav* niku z lepim govorom prevzv. g. nadškofa in blagoslovom.
Procesija sv. Rešnjega Telesa v Trstu
Tržaško mesto doživlja od velike noči naprej veličastno slavje Mariji* nega romanja. Pa tudi procesija sv. Rešnjega Telesa je bila letos nekaj veličastnega. Pravijo, da Trst ni vi* del v povojnih časih take procesije, ki je imela svoj zaključek na trgu pred stolnico.
Župnik Špacapan zapustil bolnico
Č. g. župnik Špacapan je z dovolje* njem zdravnikov zapustil bolnišnico in odšel na svoj dom v Podgoro. Naj mu Bog vrne kmalu popolno zdravje! — Tudi č. g. stolni vikar Tuni je po prestani operaciji zopet nastopil službeno mesto.
Pojava krompirjevega hrošča v naši deželi
Prejšnji teden so prvič opazili na krompirjevih nasadih na Oslavju
krompirjevega hrošča. Ker je ta hrošč strašen uničevalec krompirja, naj kmetje pazijo na krompir in kjerkoli tega hrošča izsledijo, naj to takoj javijo Nadzorstvu za kmetij* stvo v Gorici. Le tako bo moči orne* jit; grožečo nevarnost.
Beg iz deželne umobolnice
Iz goriške deželne umobolnice je pobegnil v Jugoslavijo Rudolf Rija* vec iz Solkana. V bolnic; se je na* hajal že tri leta. Ker je bil mirnega značaja, so ga zaposlili pri kmečkem delu. Tu je preskočil mrežo in se seveda takoj znašel v Jugoslaviji.
Ponesrečen beg
Blizu Caprive je srečno preskočil obmejno žico jugoslovanski častnik s svojim slugom. Ko je Jugoslovan* ska obmejna straža to opazila, je začela streljati. Častnik je bil na italijanskih tleh zadet in je padel Sluga pa je zdrav odnesel pete. Ju* goslovanska straža je potem z itali* janskih tal naglo odvlekla ranjenega častnika nazaj čez žico.
Most v Stračicah zaprt
Zaradi nevarnost’ je bil te dni zaprt leseni most, ki vodi iz Gorice v Podgoro, Treba bo pač hitrega popravila, kajti delavstvo, k’ hodi v tovarno, ne bo moglo dolgo časa čakati na ta most .
Tržaško semenišče
Dela pri novem tržaškem semeni* šču prav dobro napredujejo. Z novim šolskim letom se bo začelo v tej velikanski stavbi življenje tržaških semeniščnikov, ki sedaj po različnih semeniščih čakajo na ta svoj novj dom.
V nedeljo je tržaški g. škof blago* slovil temeljni kamen semeniške cerkve, ki bo stala zraven glavne se* meniške stavbe. Cerkev bo posveče* na Brezmadežni.
Sv. Just v Trstu
V zadnjih mesecih so v stolnici sv. Justa dovršili precejšnja dela. Prenovili so predvsem mozaiki v stranskih kapelicah Dne 4. junija je g. škof posvetil oltar Najsvetejše* ga. Ta novi oltar nadomešča starega, ki so ga odstranili, in je bolj v skla* du s slogom kapelice, v kateri stoji.
t Karol Anton Kregar
V četrtek 8. junija je umrl v Ljubljani Karel Anton Kregar. Po* kojnik je v letih po prvi svetovni vojni dejavno posegal v slovensko gospodarsko življenje in imel stike s slovenskimi gospodarstveniki v Go* rici ;n na Tržaškem. Deloval je v katoliških političnih in strokovnih organizacijah.
Značajnemu možu ohranimo lep spomin!
Za praznik Srca Jezusovega pri Sv. Ivanu v Gorici
V cerkvi sv. Ivana v Gorici bo v četrtek, petek in soboto zjutraj ob 5 in pol sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, nato govor. Iste dni ob 8 zvečer bo govor ter pete li* tanije Srca Jezusovega. Vse dni bo druga sv. maša ob 7. V petek bo tudi celodnevno češčenje sv. R. T. Zato bodo ta dan sv. maše tudj ob 8. in 9. uri. Sklep pobožnosti bo v nedeljo zvečer s pridigo ob 8. uri, zahvalno pesmijo, blagoslovom ter darovanjem za cerkvene potrebe ka* kor vsako leto.
Kongres bersaljerjev v Gorici
V nedeljo se je vršil v Gorici z veliko slovesnostjo kongres bersa* ljerjev. Po mestu je bilo precej za* stav jn Grad zvečer umetno raz* svletljen.
Duhovne vaje za dekleta in žene
bodo v Gorici pri čč. uršulinkah od 22. do 26. julija. Vzdrževalnina je L 1.500. Priglasite se čimprej.
Dobili smo toplomer katoliške zavednosti in delavnosti
Ta toplomer je Svetovna duhovna križarska vojska, o kateri govori knjižica »V duhovno svetovno kri* žarsko vojsko. Dobite jo za 15 lir
pri vseh gg. župnikih. Na koncu knjižice dobite tudi protestno izjavo proti nasilju in vojni, k’ jo boste podpisali in po svojem g. župniku m škofijstvu poslali na Organizacijo združenih narodov. Za to ogromno duhovno podjetje dela okrog 30 mi* lijonov članov Marijinih družb in Apostolstva molitve. Gre torej za armado Srca Jezusovega in Srca Marijinega. — Kdor želi več jzvodov omenjene knjižice in na posebnem listu tiskane izjave (cena L 1.50), naj piše v stolno župnišče v Gonci.
PONOVILI JO BOMO...
Kaj pa? Igro »IZGUBLJENA MARTA« je vse občinstvo pri prvi predstavi spremljalo z velikim zani* manjem in zadovoljstvom. Na neka* terih mestih je dramatičnj potek igre precej težak in zahteva marsikatera vloga že kar izšolane igravke. Dija* kinje so se v svoje vloge dobro vživele in pokazale nekatere pravi igralski talent. Tri težje vloge so podale gospodične, ki se na odru že dalj časa umetniško uveljavljajo.
Predstavo bomo ponovili ZOPET V MARIJINEM DOMU V TOREK, 20. junija OB 7h ZVEČER. Pridite, ne bo vam žal!
Zavezniška javna čitalnica v Trstn
V ulici Trento št. 2 je nameščena zavezniška čitalnica, ki so jo ustano* v'li angleški ter ameriški kulturni predstavniki v okviru načrta za med*
narodno izmenjavo poročil o kultur* nem, vzgojnem in znanstvenem de* lovanju.
Zavezniška čitalnica je odprta vsak dan razen nedelj od 10. do 13. ure dopoldne ter od 15.30 do 20.30 ure popoldne.
MLADINSKI ŠPORT
V nedeljo je gostovala v štandrežu nogometna skupina goriškega Siroti* šča. Tekmo je sicer izgubila z visoko razliko (0*7), vendar smo gledali s simpatijo na njene »komaj za ped visoke« igralce, ki so se moško in prkupno boril j do konca. Najboljši vtis so zapustili zlasti nekateri na* padalci.
Vsled tehnične premoči so stan* dreški dijaki nemoteno gospodarili, toda kljub polnj malhi niso z igro popolnoma zadovoljili. Točnega po« dajanja in obvladanja žoge napadal* c; še ne poznajo... Izvrstna pa je b:la obramba, ki je sijajno razdirala redke nasprotnikove naskoke. Tri* krat je žoga obsedela v sirotiški mreži v prvem polčasu, štirikrat pa v drugem. Padli sta tudi dve enajstkj v korist štandreške ekipe.
'*■
Prijateljska srečanja med »junio* res«:
Doberdob * Standrež : 3 * 2 Štandrež s Doberdob : 2 * 1
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Ob priliki smrti našega očeta in deda
BREGANT ŠTEFANA
smo prejelj nešteto ganljivih dokazov njegove priljubljenosti. Zahvaljuje« mo se tem potom vsem, ki so kakorkoli počastili spomin umrlega pred* vsem čč. gg. duhovnikom, posebno č. o. kapucinu Fidelisu, ki je pokojnika bodril in hrabrjl v zadnji življenjski borbi, pevcem, ter daro* valcem cvetja kakor tudi vsem pogrebcem.
Oorica - Podgora - Beograd ob osmini
Bregant - Hrovatin Olga Bregant Alfred (odsoten)
Dr. Bregant Marjan z družinami
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
TRST
Ulica O RIA NI 7 - (Trg Garibaldi)
Ima v zalogi po zelo ugodnih cenah veliko izbiro moških srajc, žensko in moško perilo, nogavice, tkanine itd.
Obiščite nas in se boste prepričali I
premišljeno počastnost uradnikov v Quebecu. Pomladi je poslal vse svo* jc spremljevalce — dvajset po Ste* vilu — tja, da bi dosegli graditev novih utrdb in z združenimi močmi vse potrebno pripravili. Sam je ostal na skalnem gradu, da bi obdržal stik s Huronci in opazoval gibanje Irokezov. Sedaj pa jc bilo poletje, toda o njegovih ljudeh ni bilo ne duha ne sluha. Če bi jih sedaj imel pri sebi!
Toda same želje niso nič pomaga* le v tem trenutku. Treba je bilo delati.
Indijanec je osuplo pogledal gro* movnika, ko je ta nenadoma odšel proti koči. Kmalu pa se je vrnil s kosom belega papirja, sedel k ognju in risal nanj različna znamenja.
»Tako bodi’, Chionata,« je rekel in mu pokazal papir. »Ko izgine zadnja zvezda, pojdeva k reki Otta* \va, kjer so sovražniki zajeli Ondes* sonka in Timanka. Morebiti nama bo Veliki duh pokazal pravo sled. Ko sc moji ljudje vrnejo, bodo bral
ta list in vedeli, kam sva šla. Če bodo pa srečali medpotoma naše sovražnike, jim bodo zaprli pot v Andagaron. Ako se jim to ne posre* či, ali ako ne bodo trčili obnjc, morajo takoj odriniti v deželo Iro* kezov, kajtr tja bova midva namerila •svoje korake. Ali je moj rdeči brat zadovoljen?«
»Gromovnik Fernan govori do* bro,« je odgovoril Indijanec. Poka* zal je na ognjišče, kjer so ugasnile zadnje iskre. »Tako je ugasnilo upa* nje v moji duši; sedaj pa zopet ža* ri kot zvezde na nebu. To so storile' besede mojega brata.«
»Ne, to je b>l Manitu. Velik duh On naj naju pokrepča to noč in nam pokaže pravo pot.«
Stopila sta v kočo in razgrnila mehke kože. Potem sta sc zleknila h kratkemu počitku.
Ko so drevesni vrhovi zašumeli v prvem jutranjem vetriču, sta bila oba moža pripravljena za na pot. Gro* mpv.rnk Fernan je držal v roki dol* gccevno puško. Na hrbtu je imel
usnjato vrečo s soljo jn majhno za* logo živeža. Indijanec sc je oborožil z izvrstnim lokom. Na dolgih jer* menih, ki jih je vrgel čez ramo, jc nosil puščice in štiri dolga, tanka, močna vesla.
Tiho sta stopala po stopnicah k razburkani vodi. Porinila sta deski na skalnati pomol. Ko sta ' dospela na drugi breg, sta vzela deski s sa* bo, jih odnesla pod košato, orjaško drevo in jih skrila v nalašč zato prirejen jarek, ki sta ga pokrjla z mahom jn kamenjem. Nato je splc* zal Huronec na drevo, čigar nofcra* njo.st so viharji stoletij izvotlili in potegnil ven majhen čoln iz dre* vesnega lubja. Skrbno ga je spustil na tla j,n ko je Fernan čoln odvezal, je potegnil vrv k sebi in jo skril v izdolbini. Skupno sta nesla čoln na vodo, položila vanj orožje jn zaloge, se vkrcala in se odpeljala v žaru ju* tranjega sonca v tiho samoto.
Čez šest dni sta se sklanjala Chio* nata in beli mož čez ono mesto ob reki Ottawa, kj je pilo misijonarje*
vo kri. Ujetnika pa sta bila daleč, daleč proč; dolga pot trpljenja jc ležala za njima.
5. V ANDAGARONU
Huangovo povelje, naj odpeljejo Timanka in misijonarja v največjo vas Medvedov, je navdalo Tjmanka z globoko jezo. Vedel je, da ga bo* do zasmehovali hromi starci, k; ne morejo več v boj, da se bodo nor* čevale z njim krvoločne ženske in da se bodo igrali z njim predrzni otroci. Kako ga bodo pomžali! In duhovnik v tej družbi! — Huango, Timankp ti ne bo tega nikdar od* pustil!
Timanko je korakal z mračnm obrazom naprej. Pot je peljala sedaj skozi visoke, resne smrekove go* zdove, ki so si šumljali doživljaje stoletij, potem skozi neurejene vrste, mladih, krepko poganjajočih debel, ki so obžarjena od sonca izparivala prijetne dišave, po sočno zelenih dolinskih travnikih, in še preko
gozdnatih holmov, s čj jih vrhov se jc videl odsev sonca v daljni Ottawi.
»Če bi bil sam,« S[ jc Huroncc vedno ponavljal,« bi me Irokezi ne spravili niti za korak naprej. Toda ostati moram pri Ondessonku jn ga varovati. Morebiti pa prežita Chio* nata in gromovnik Fernan ob našem potu.«
lfl misel je nekoliko potolažila nevoljo,. Ko pa so prekoračili reko sv. Lovrenca, ko so preveslali šam* plensko jezero od severa proti jugu in je s tem izginilo vsako upanje na Skorajšnjo osvoboditev in maščeva* nje, se je njegova kljubovalnost podvojila. V ponosnem zaničevanju ni privoščil trokezom niti besede, da, postal je sčasoma osoren celo z očetom molitve, ko ga je ta oporni* njal k potrpežljivosti in hotel usme* rit njegovo srce navzgor. »Ondes* sonk«, mu jc rekel, »Tj prihajaš iz dežele onstran velike slane vode in delaš, kot so te učili bledoličnih'. Jaz se držim naukov svojih očetov.«
(Nadaljevanje)