Volitve v Delavsko zbornico.
Volitve v delavsko zbornico so za nami v vseh zbornicah, izvzemši splitsko, kjer so preložene na 5. nov. 1933.
Težak boj je bil dobojevan in na uspeh, ki so ga dosegli zavedni delavci v današnjih težkih prilikah, smo lahko ponosni.
Fašistični kričači, ki so leta in leta z grožnjami tiščali delavstvo k tlom, ki so pri vseh odločujočih dokazovali, kako je vse delavstvo za njimi ter da so razredne delavske strokovne organizacije le »firma in pečati«, so doživeli polom na celi črti in delavstvo je povsod, kjer je bila tajnost volitev zagarantirana, obsodilo njihove metode in njihovo delo.
O tej obsodbi govore najlepše volilni rezultati sami:
Na teritoriju beograjske delavske zbornice torej v glavnem v predvojni Srbiji je dobila lista svobodnih strokovnih organizacij 90 odstotkov vseh oddanih glasov, nasprotna lista pa le 10 odstotkov.
Beograd sam je dal URSS-u 5609 glasov, nacionalnim socialistom pa le 507
glasov,
Skoplje je dalo URSS-u 2843 glasov, narodnim socialistom pa celih 44 glasov.
Na teritoriju zagrebške zbornice nacionalni socialisti sploh niso mogli sestaviti svoje liste. Boj je bil le med listo svobodnih strokovnih organizacij in med ORS-om, kateri je bil radi razbija-škega dela črtan iz članstva internacionale.
Tudi tu so izšli naši sodrugi z velikim uspehom. Dobili so nad 20.000 glasov, dočim je zbral ORS le nekaj nad 5600 glasov. Delavstvo Zagreba je manifestiralo svojo pripadnost svobodnim strokovnim organizacijam, za katere je dalo 5666 glasov, a ORS je zbral komaj 409 glasov.
In Bosna?
Koliko vpitja je bilo o raznih Stanko-vičevih organizacijah, nacionalnih sindikatih itd. Volitve so pokazale, ker so bile tajne, kje se nahaja delavstvo. Narodni socialisti sploh niso mogli postaviti liste. Le URSS (svobodne strokovne organizacije) in ORS (odpadniki) so šli v volilno borbo.
Svojo zrelost je dokazalo delavstvo. V krajih, kjer je ORS trdil, da so 100 odstotkov za njim, da Ursovih organizacij sploh ni, je zmagala z odločujočo , večino lista svobodnih organizacij.
Nad 25.000 glasov so zbrali naši sodrugi proti komaj 3000 nasprotnim glasovom.
In Ljubljanska zbornica?
Cele tedne je bljuvalo meščansko časopisje ogenj in žveplo na rudečo listo, pozivalo podjetnike in gospodarje, da naj pazijo, v katere roke pride zbornica. Vsa sredstva so prišla gospodi iz vrst nacionalnih socialistov prav, samo da 6i zmagali.
Zavedno delavstvo je prekrižalo njih račune!
Nad 20.000 glasov je zbrala rudeča lista in izšla tako s 25 mandati kot najmočnejša iz volilnega boja.
Edino tu so nacionalni socialisti zbrali skupaj z že preje omenjenimi sredstvi
16.000	glasov, krščanski socialisti pa 11.200 glasov.
če sodimo po teh rezultatih, vidimo, da je v državi nad 75 odstotkov vsega delavstva v vrstah in za ideje svobodnih strokovnih organizacij, ki so zbrale v celi državi pri volitvah okoli
100.000	glasov, napram 18.000 glasovom nacionalnih socialistov v celi državi.
Volilni boj je za nami, a sedaj stojimo pred drugo še važnejšo nalogo. V tej volilni borbi smo videli, da smo imeli edino zaščito le v delavskem tisku,
dočim se je meščansko časopisje z vsemi silami zalagalo za zmago naših nasprotnikov. Priznamo, da je morda to vehementno zastopanje nacionalnih socialistov odprlo marsikateremu delavcu oči, ki je uvidel, da od one organizacije za katero tako odločno nastopa ves meščanski tisk, ki je vendar v prvi vrsti odvisen od kapitalistov, ne more imeti nikake koristi, marveč le škodo.
Ven iz delavskih stanovanj mora iti 1 ta sovražnik, ki vedno podpira le naše ' razredne nasprotnike in naša prva dolžnost je, da preskrbimo, da bo prišel v delavska stanovanja naš delavski tisk in da bo vsak delavska družina in vsak delavec naročila naše delavske liste in če sam ne bo zmogel, potem dva ali trije zaeno.
Enako pa je dolžnost nas vseh od prvega voditelja do zaupnika in najmlajšega člana svobodnih strokovnih organizacij, da gremo z novimi močmi na delo med še neorganizirano delavstvo, da mu predočimo veliko nevarnost, ki mu preti od načrtov fašističnih voditeljev ter da vse še neopredeljene ali zaslepljene delavce spravimo na pravo pot, pot razrednega boja in odločne borbe v svobodnih delavskih organizacijah za boljšo bodočnost in pravičnejši družabni red.
Sodrugi! Prvi boj je končan z uspehom, to naj nas podžiga in bodri v na-daljnih, še težjih bojih, da bomo vztrajali do končne zmage!
Zato vsi na delo za ojačanje svobodnih strokovnih organizacij, za razširjenje delavskega tiska, ki naj postane eno naših najmočnejših orožij v boju za naše pravice!
Vrpca.
Kako su, u doba Aristotela, Cicerona, Caesara, pa i za vrijeme križarskih ratova i kasnije još, Galisti — lancima svezani i okovani — sjedili u galeji na poslu i tako robovali svojem gospodaru, tako danas, teže nego lancima, svezani i okovani pitanjem svakidanjeg hljeba, pod najtežim uslovima, daju snagu svoga tijela industrijski radnici kraj vrpce Citroena, Forda, Detterdinga i drugih gospodara današnjeg društvenog poretka. Ako vrpcu i možemo nazvati tekovinam »savremene tehnike«, ali način, kojim se kraj vrpce izkoriščuje čovječji organizam, možemo nazvati samo najokrutnije barbarskim.
Ali, osim te mehaničke vrpce Citro-enove, Fordove i drugih, imade još vrpca, koje isto tako iskorišćuju radnu snagu industrijskog radnika.# Sam sistem radničkih plata može biti taka — vrpca.
Da ne idemo jako daleko od naše sredine, urećemo primjer »nagrada za povećanu produkciju«.
»U cilju povećanja produkcije . .. uvodi se vremenski odnosno akordni nagradni sistem ...« (čl. 62.)
»Za sve radove .. . imaju se . .. izraditi pregledi, takozvani »Vremenici» dozvoljenog radnog vremena, odnosno akordni cenovnik .. . (čl. 63.)
»Pod dozvoljenim radnim vremenom razume se normalno radno vreme, uz procentualni dodatak vremena, koje radnik treba za pripremu, opremu, odmor itd. ... Taj procentualni dodatak . . . sme izneti najviše 33%.« ... (čl. 64.)
»Pod normalnim, radnim vremenom razume se ono vreme, koje je radniku ... potrebno, da pojedini posao obavi na propisan način, vlažući pri tom ćelu svoju sposobnost i vrednoću.
Normalno radno vreme, odnosno akordne cene za pojedine radove, utvrdjuje za to odre-djena naročita komisija .. . (čl. 65.)
»Ovu komisiju sačinjavaju: starešina dotičnog odeljenja ili njegov zamenik, poslovodja dotične grupe i vodja dotične družine.« (čl. 69, tč. 3.)
»Poslodavac ... odredjuje nagradu, koja se ima platiti radnicima za svaki uštedjeni sat...« (čl- 67^
»Ustedjeno radno vreme se dobija, ako se od dozvoljenog radnog vremena odbija ono vreme, koje je radnik upotrebio za izvršenje rada. Pomnože li se uštedjeni radni satovi sa nagradom za uštedjeni sat, dobija se nagrada za uštedjeni rad.« (čl. 71, tč. 3.)
Nadnice naših radnika se kreću od Din 19.— na više. Najviše je onih, koje su visinom najbliže prvom stepenu bez ikakvog uvećanja. U mjesecu se radi najviše 24 dana, i to sada samo po 7 sati dnevno, a subotom po 5 sati, a za to su u tom smjeru i nadnice smanjene. Slavi se svaki i najmanji vjerski svetac, samo da se taj dan radnicima ne mora izdati bar što na ime zarade.
Ako radnik normalno radi, tada mora, prema čl. 65, uložiti ćelu svoju sposobnost i vrednoću. Ako pak hoće nešto na premiji da zaradi, mora u rad da uloži »nešto više«, Plata mu je malo, da uzdrži život svoj i svoje obitelji. Pa što radi?! — Evo šta: gura u smrt svoga druga, jer se njemu neće gladovati ni umrijeti. Priprema se nikad čestito ne izvrši, pa se za to događa, da dignuti vagon padne i prignječi druga, koji je baš ovaj puta mislio, da će koji sat više uštediti i tako moći pribaviti koje drvo, da se preko zime malo ogrije. Drugovi u jednoj partiji jedan drugog tjeraju na nadnaravan rad, da bi se moglo nešto uštediti na radnem vremenu, jer je u radu jedan vezan na drugog, pa kod toga nastaju prepirke, svađe a često i tučnjave.
Ne znamo, kad je n. pr. u radionici Zagreb uopće postupljeno po odredbi člana 69. t. 3., naime, kad je i vođa dotične družine sačinjavao komisiju, koja utvrđuje normalno radno vrijeme, odnosno akordnu cijenu. U »Vremenik« netko unese radno vrijeme po svojoj volji i svom nahođenju, a radnici — moraju s tim biti zadovoljni. Za to se događa, da u jednoj partiji radnici, ipak još mogu nešto premije zaraditi, a u nekim parti-
Vsem upokojencem!
Deset let so upokojenci, ali posamezno, ali v skupinah in potom raznih malih društev vlagali svoje peticije in predstavke, deset let niso dosegli za-željenega uspeha.
Izgubili so v tem času samostojne pokojninske fonde, katere so preje upravljali uslužbenci in kateri so jim garantirali primerno preskrbo na starost!
Pravice na vozne ugodnosti so jim bile reducirane, tako da danes izgubi uslužbenec z upokojitvijo pravico na neomejeno režijsko vožnjo ter obdrži pravico le na par vozovnic letno.
Povodom redukcij v svrho uravnovešenja budžeta so morali upokojenci prispevati velik del svojih prejemkov.
Do danes še niso prevedeni kronski rentniki na dinarske pokojnine.
Še vedno čaka stotine in stotine upokojenih južnoželezničarskih delavcev in profesionistov na izplačilo razlike urnih plač iz leta 1923.
Borba za res vrednosti denarja odgovarjajočo prevedbo kronskih pokojnin še vedno ni končana in jo bo treba obnoviti ter pospešiti, da prepričamo merodajne faktorje sedaj v zimskem zasedanju parlamenta o potrebi ponovne, današnjim razmeram odgovarjajoče rešitve kronskih pokojnin.
Zadnji udarec nas je zadel sedaj v bolniškem fondu, ko se nam je brez sklepa glavne skupščine povečalo za 100% naš prispevek za bolniško zavarovanje!
Po sklepu centralne uprave bolniškega fonda pa se pripravlja sedaj v bolniškem fondu nova štednja, ki zamore zopet pogoditi nas upokojence.
Sodrugi upokojenci!
Zadnji čas je, da strnemo še trdneje naše vrste, da spoznamo potrebo enotne fronte prav vseh upokojencev, tako bivše južne, kot državne železnice ter da tako enotni ukrenemo prav vse korake za obvarovanje zadnjih naših pravic in za zopetno pridobitev onih pravic, ki smo jih izgubili, v prvi vrsti pa za:
nujno in pravično prevedbo kronskih pokojnin,
povrnitev že uživanih voznih ugodnosti,
ukinitev povišanja prispevka v bolniškem fondu,
izplačilo diference iz leta 1923,
izplačilo rednih pokojnin, v kolikor nam jih še dolgujejo iz zadnjih let.
Mi vsi upokojeni delavci se moramo zavzeti, da se tudi nam priznajo k pokojninam vsaj rodbinske doklade, kakor jih dobivajo prav vsi ostali upokojenci.
Mi vsi upokojeni delavci moramo doseči, da bomo v smislu zakona o zavarovanju za slučaj bolezni lahko nadaljevali naše članstvo v bolniškem fondu, če bomo to hoteli in da ne bomo z upokojitvijo izgubili vse pravice v bolniškem fondu.
Tudi upokojenci rabimo vozne ugodnosti za prost prevoz premoga in drv, za prevoz živil, saj so se naše razmere vsled manjših pokojnin, kot pa so prejemki za čas aktivne službe, vsaj enako težke!
Dolg je program našega dela in če hočemo doseči polagoma pravico za pravico, moramo slediti zgledom naših prednikov, ki so se trdno oklepali organizacije tudi kot upokojenci.
Da določimo nove smernice za naše delo, izdelamo vse potrebne pravilnike, izvolimo deputacije in odbore, ki naj zastopajo naše interese na vseh odločujočih mestih, zato sklicujemo za
nedeljo, dne 12. novembra 1933
ob 10. uri dopoldne v dvorani delavske zbornice v Ljubljani
konferenco sekcije upokojencev
s sledečim dnevnim redom:
L poročilo o položaju upokojencev,
2.	sklepanje o bodočem delu sekcije upokojencev in intervencije,
3.	volitev centralnega odseka upokojencev,
4.	raznoterosti.
Dolžnost vseh upokojencev je, da se te konference polnoštevilno udeleže, da stavijo svoje predloge za zboljšanje položaja in na stara leta zopet primejo aktivno za delo, da zboljšajo položaj sebi in preskrbe svojim naslednikom boljšo bodočnost.
Železničarji upokojenci! V nedeljo 12. novembra žrtvujte en dan svojega prostega časa za delo za sebe in svoje družine!
Dne 12. novembra vsi na k nferenco upokojencev v delavsko zbornico!
Sekcija upokojencev S. S. T. S. R.
jama već mjesecima ne mogu doći do bar kakove premije. Normalno radno vrijeme je krivo normirano. Pa se je zato dogodilo i to, da su radnici jedni na druga čekićima išli, otimajući se i tekući se oko posla, za koji je normirano nešto više dozvoljenog radnog vremena od normalnog. Jedamputa je drug druga u takovoj svađi sa vagona gurnuo u grabu, da se ovaj sav slomio.
Ovo još nisu sve nepodobštine. Pored toga se prema članu 67, stalno svaki puta smanjuje nagrada, a u »vremeni-cima« se smanjuje dozvoljeno radno vrijeme. Vrpca se kraće brže. Radnik hoće bezuvjetno da zaradi bar toliko, da pokrije najnužnije životne potrebe. I pored skraćenog radnog dana od 8 na 7 sati, te pored toga da je iznos nagrade za ušteđeni sat umanjen, producirana količina je ista, kao i onda, kad se radilo 8 sati dnevno i nagrada za ušteđeni sat bila veća. Išlo je na štetu kvalitete posla i na štetu organizirana radnika, koji su se prenaprezali, da ipak zarade minimum.
Dajte radniku minimum egzistencije, a ukinite ovaj sistem vrpce, koji je osudio svatko, ko ima bar malo čovječan-skog osjećaja.
„narodni“ delavci in fašizem.
Fašizem je nevaren malim državam.
Naši »narodni« delavci so silno navdušeni za fašizem. Vedno ga poveličujejo in zdi se jim, da je edino fašizem sposoben, da ubije nevarnega zmaja »marksizem«. Iz razvoja fašizma pa vemo,
da je fašizem povsod najprej oropal delavce in nameščence za vse pravice in celo za skupno imovino organizacij.
Fašizem je prepovedal delovnemu narodu politične in socialne pravice v interesu podjetnikov in kapitala. Ce »narodni« podpirajo to politiko, potem lažejo, da se bore za pravice delavcev in nameščencev. Tudi pri volitvah v Delavsko zbornico so v neštetih primerih sodelovali s podjetniki in nedelav-skim gibanjem.
Fašistično gibanje pa ni le lokalnega ali deželnega pomena.
Politika fašizma je mednarodna, ker jo podpira mednarodni kapitalizem.
In kakor diktira kapitalistični fašizem v posameznih deželah absolutno proti delavskim interesom, tako bo diktiral tudi spričo svoje diktatorske nravi in imperialističnega duha tudi v mednarodni politiki, če bodo pripustili narodi, da bo tam odločeval.
Logično temu je fašizem v majhnih državah in med narodi, ki tudi kot kapitalistične nimajo dovolj obrambne sile,
nevarna igra.
Cim pride fašizem v mednarodni politiki do moči, bo neusmiljeno diktiral prav tako narodom kakor diktira sedaj svojemu lastnemu narodu v državi.
Politika fašizma je torej ne glede na krivice v posameznih državah nad svojimi državljani tudi v mednarodni politiki nevarna. Podpiranje te politike ni le zločin proti delavstvu, narodom, marveč je
mednarodno izdajstvo,
če presojamo stvar tako.
(»Delavska politika«, 28. okt.)
Koledar m leto 1934.
Te dni je izšel koledar za prihodnje leto, ki ima zelo bogato vsebino ter bo vsem železničarjem res dober svetovalec v vseh važnejših vprašanjih.
Vsak kupec je zavarovan za slučaj smrtne nezgode še za Din 500.—.
Cena koledarja je le Din 10.— za komad ter priporočamo vsem železničarjem, da si ga nujno nabavijo.
»Ujedinjeni Železničar«, Ljubljana — Delavska zbornica.
Vsem železničarjem v vednost! Prihodnja številka »Ujed. železničarja« ne izide 15. novembra, marveč dne
1.	decembra 1933.
Uredništvo »Ujed. železničar«.
Iz „autonomnega“
Vprašamo!
V	imenu stotin upokojencev — fakultativnih članov bolniškega fonda
vprašamo g. upravnika boln. fonda v Ljubljani, še posebno pa central, upravni odbor boln. fonda v Beogradu, kaj je z rešitvijo utemeljene pritožbe s. Kovača proti povišanju članskega prispevka? Vprašamo, kaj je z vlogo s. Rozmana iz Ptuja, ki je enako principijelne važnosti za vse upokojene delavce, ker je zaprosil za principijelno rešitev, da se mu prizna fakultativno članstvo v boln. fondu.
Obe prošnji že več mesecev čakata na rešitev in ne bo sedaj kriv železničar, če bodo nastali veliki sodnijski stroški, ker bo tekom prihodnjih dni vložena tožba proti neopravičenemu odtegovanju pripadajočega zaslužka.
Konstatiramo!
1.	Da je centralni upravni odbor boln fonda v Beogradu skoraj popolnoma v rokah gospodov okoli zveze (Udruženja nacionalnih železničarjev);
2.	da je enako v rokah zvezarjev tudi oblastni upravni odbor boln. fonda v Beogradu;
3.	da so dobili gospodje v beograjskem upravnem odboru po uradnem sporočilu v lanskem letu izplačano na sejninah iz boln. fonda 133.850 Din, a v centralnem upravnem odboru pa 117.880 dinarjev;
4.	da pa se je v ljubljanski oblastni upravi za tak izdatek za isti čas in isto število odbornikov porabilo le 15.500 Din, torej komaj eno desetino onega, kar so rabili za svoj trud zvezarji;
5.	da kljub tako velikim izdatkom za sejnine gospodje v cent. upravnem odboru ne najdejo časa za rešitev principijelno važnih pritožb nižjega članstva;
6.	da ljubljanska oblastna uprava kar najbolj ekspeditivno rešuje vse zadeve, kar je v interesu vseh članov fonda.
Izvajali bomo konsekvence!
Ker se s takim delovanjem zvezar-ske gospode ne strinjamo, jim bo sleherni res zavedni železničar obrnil hrbet.
Ne bomo se zbali pred grožnjami in njihovimi pretnjami, marveč jim bomo možato povedali, da jih smatramo za škodljivce delavnega gibanja.
Novi železniški zdravniki.
V	Žalcu je postavljen za žel. zdravnika g. dr. Ločniškar Adolf, ki prične ordinirati 1. novembra 1933. Ordinira vsak delovnik od 8. do 11. ure v Žalcu št. 1 (občinska hiša), v nujnih in neodložljivih slučajih pa ob vsakem času.
V	njegov delokrog spadajo vsi železničarji od km 3.524 do 31.32 s postajami Petrovče, Žalec, Sv. Peter v Sav. Dol. Polzela—Braslovče, Šmartno ob Paki in Paška vas.
Železničarji do km 3.524 pa spadajo še naprej pod celjsko okrožje.
Velenju je bil na zadnji seji boln. fonda imenovan za žel. zdravnika g. dr. Kolšak. Tozadevni akt je bil te dni predložen v potrditev v Beograd.
V	Brežicah je dosedanji zobozdravnik g. dr. Sever odpovedal s 1. novembrom to mesto. Do definitivne zasedbe praznega mesta se bo pošiljalo železničarje k drugim žel. zobozdravnikom.
Videm - Krško. Končno je odobren nov žel. zdravniški rajon v Krškem in potrjen za žel. zdravnika g. dr. Ravnikar, ki prične ordinirati s 15. novembrom. S tem je ustreženo gotovo želji vseh tamošnjih železničarjev.
Nove redukcije na vidiku!
Vztrajno se razširja vest, da se bodo v doglednem času izvedle nove redukcije dajatev boln. fonda v svrho »znižanja budžeta« fonda. Baje bo tozadevno zopet razpravljala »konferenca upravnikov« in sicer sedaj v Sarajevu. Konferenca upravnikov je tudi iztuhtala znani ukrep o 100-odstotnem povišanju prispevkov fakultativnih članov kar brez sklepa glavne skupščine.
Vse železničarje zagotavljamo, da bodo naši sodrugi nastopili z vso odločnostjo tudi proti najmanjšemu zmanjšanju pravic članstva.
Smatramo, da dokler delodajalec ne poravna v naš boln. fond večmilijonske-
bolniškega fonda.
ga zaostanka, je naš fond visoko aktiven in ni treba prav nikakih redukcij, ki bi zopet zarezale le v meso nižjih!
Borili se bomo za res pravo avtonomijo bolniškega fonda, v katerem naj ima delavec najmanje iste pravice kot delodajalec.
Železničarji — spreglejte, dokler je čas — ne podpirajte Vašega sovražnika! Strnite vaše vrste v obrambo vaših pravic!
Nova navodila za zobozdravijenje.
Centralna uprava boln. fonda je pod št. C. U. 4698 od 4. oktobra 1933 izdala enotne direktive za vse oblastne uprave za zobozdravijenje.
V informacijo članstvu objavljamo izvleček teh navodil:
Prošnjo na predpisanem obrazcu B. F. 40 a vidira najprej šef edinice, ki vstavi poleg datuma članstva in rojstva še klavzulo: »Član ima pravico na zdravljenje in izruvanje zob, plombiranje in na zobotehniška dela,« kar je odvisno od dobe članstva. Pri rodbinskih članih je treba navesti: »žena (ime) živi s članom v skupnem gospodinjstvu in ima pravico do dajatev boln. fonda«, ali »sin
(ime) rojen___ima pravico do dajatev
boln. fonda.«
Bolniški fond plača za člane in njihove svojce zdravljenje in izruvanje takoj ob nastopu članstva, plombiranje zob po dopolnjenem enoletnem članstvu in nudi pomoč pri zobotehniških delih po dopolnjenem petletnem članstvu za člane brezplačno, za njihove svojce pa v 50 odstotnem iznosu. Stroške za drage kovine plača v vsakem slučaju v celoti član zase in za svojce.
Na tako opremljeni prošnji označi potem pristojni (saobraćajni) zdravnik točno zobozdravaiška dela. Tekst »ne-obhodno nujno« se prečrta, kjer nujnosti ni. Kjer je podana nujnost, ta tekst ostane in je potrebna — kakor se je dosedaj prakticiralo - za tako nujnost posebna prošnja kjer je treba nujnost posameznih del utemeljiti. Za ostala zobozdravniška dela pa je vložiti drugo prošnjo. Nato šele se prošnja odpošlje potom službene edinice na oblastno upravo b. f.
Le v slučaju nujne zobozdravniške pomoči (n. pr. ekstrakcije zoba, vnetje j pulpe ali pokostnice, usmrtitev živca) sme član oditi s prošnjo na prednji način vidirano od šefa edinice in potrjeno od pristojnega saobraćajnega zdravnika osebno k najbližnjemu pogodbenemu zobozdravniku, ki sme izvršiti brez predhodnega odobrenja s strani oblastne uprave le najnujnejša in neodložljiva dela.
Na podlagi predpisno vloženih prošenj vabi obl. uprava člane in svojce po vrstnem redu k zobozdravnikom, da označijo potrebna dela in napravijo proračun. Po pregledu izvida in proračuna zobozdravnikov s strani šefzdravnika bodo pacijenti ponovno pozvani k zobozdravnikom v svrho izvršitve od oblastne uprave odobrenih del. Postopek se je torej spremeni! od dosedanjega Je v toliko, da morajo pred zobozdravniškim pregledom ugotoviti potrebo zdravljenja hon. saobr. zdravniki.
Vsi oni člani boln. fonda in njihovi rodbinski člani, ki še niso v posesti ukoričene oziroma listne legitimacije za režijsko vožnjo, si morajo nabaviti sliko v velikosti 6X9 cm. Ta slika ne sme biti starejša od enega leta. Slika se prilepi na osminko pole boljšega papirja, šef edinice pa jo prežigosa z žigom edinice. Žig mora biti jasno čitljiv. Pod sliko vstavi edinica sledeči tekst:
Potrdilo.
»Potrjuje se, da je N. N. član b. f. (žena, sin itd., člana b. f. N. N.) in ima pravico do dajatev boln. fonda.«
člani b. f. in njihovi rodbinski člani se morajo brezpogojno pri vsaki ordinaciji legitimirati pri pristojnem zdravniku in pri zobozdravniku s članskim listom, legitimacijo odn. z gori omenjenim potrdilom šefa edinice. Brez legitimacije odnosno potrdila ne smejo ne zdravniki in ne zobozdravniki sprejemati članov b. f. oziroma njihovih svojcev v ordinacijo, temveč jih morajo odkloniti.
Proti zdravnikom odnosno zobozdravnikom, ki teh predpisov ne bi upoštevali, bodemo postopali po določbah pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda.
Izvršena zobozdravniška dela pregleda kontrolni zobozdravnik b. f. Če bi se člani b. f. in njihovi svojci, ki bodo pozvani k temu nadpregledu, ne zglasili kljub ponovnemu vabilu, bo bolniški fond celotni račun zobozdravnika predpisal članu v povračilo.
Prošnje za napravo protez je treba kot doslej vlagati ločeno od ostalih prošenj.
Novi postopek pri zobozdravljenju stopi v veljavo dne 1. novembra 1933, predpisi glede legitimiranja pa stopijo za uslužbence, ki že imajo legitimacije v veljavo takoj, za one pa, ki jih nimajo, dne 15. novembra 1933, da si lahko preskrbe potrebne fotografije s potrdili; vendar morajo ti zadnji tudi do tega roka prinesti s seboj v zdravniško ordinacijo članski list.
Ker so ta navodila zelo važna in bodo gotovo veljala dalje časa, svetujemo vsem sodrugom, da jih dobro spravijo!
Izredni občni zbor ljubljanskega podpornega društva.
Po programu se je izvršil tudi ta občni zbor, pri katerem so številni navzoči člani železničarskega podpornega društva izprevideli, da jim je ostala še ena sama pravica, ki jo lahko neovirano izvršujejo in to je, plačevati določeno članarino.
Zvezarska delegatska večina je po programu pustila, da govori in grozi njih duševni vodja znani Deržič, zastopnikom onih pa, ki so zahtevali sklicanje izrednega občnega zbora, je ta večina omejila pravico govora na nekaj minut, tako da niti niso mogli iznesti svojih argumentov. Glas treznih je ostal glas vpijočega v puščavi.
Ta delegatska večina, katere pravilna volitev je še vedno osporjena, saj razne pritožbe še niso rešene, je sledila zanositim besedam g. šefa, ki je, kakor poroča »Slovenec«, zagrozil članstvu, da če ne bodo parirali z lepa, bodo pa z grda!
Ta večina je smatrala nakup nekega hotela v Ljubljani za zelo posrečen, enako tudi seveda vsa dela, ki so v zvezi s tem nakupom, ta večina je smatrala, da ni potreba povišati posmrtnine in krono pa si je postavila ta večina s sklepom, da se tri člane društva izključi iz društva, češ. da so delovali proti mnenju večine članov in s svojim delovanjem povzročili društvu veliko moralno in materijalno škodo. Zavedni člani društva obsojajo te ukrepe, ker vidijo kvarne in za društvo zelo težke posledice, ki bodo sledile in tedaj smo radovedni, če se bo še pokazal na pozornici g. Deržič v diktatorski pozi.
Sedanje vodstvo podpornega društva ne odgovarja interesom in zahtevam ti-sočev članov, sedanje vodstvo je zagrešilo usoden korak, pogazilo demokracijo in člani podpornega društva naj pazijo, da pravočasno preprečijo pot navzdol, ker društvo, v katerem je tisoče članov nezadovoljnih, ne more napredovati.
SKLICANJE IZREDNEGA KONGRESA USŽJ.
Centralni upravni odbor je na podlagi § 16 tč. 4 saveznih pravil z ozirom na rešenje Pov. br. 521/33 sklenil, da se vrši
izredni kongres USŽJ
v nedeljo dne 3. decembra 1933 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Centralna uprava USŽJ bo pravočasno dala vsem podružnicam direktive radi delegatov za kongres in vsa' potrebna ostala navodila.
Centralni odbor USŽJ.
ŽELEZNIČARJI, NASTAVLJENI v letih 1926—1. marca 1929!
V nedeljo, dne 12. novembra 1933 se vrši v Ljubljani v Delavski zbornici sestanek vseh prizadetih, v prvi vrsti vseh onih, ki so bili prvotno nastavljeni v višje stopnje z uračunanjem vseh službenih letih, nato pa degradirani nazaj v prvo stopnjo.
Podvzeti moramo vse korake, da bi se naše stanje rešilo vsaj prihodnje leto potom novega finančnega zakona, da ne bomo ostali po 30 in več letih službe brez penzije na cesti.
Sestanek se vrši točno ob 10. uri takoj po prihodu vlaka.
PORED SVEGA ZLA — OSTANIMO ČESTITI!
U našoj radionici desio se čin, koji mi — organizovani radnici — moramo najodlučnije osuditi; trojica radnika iz-njela su iz radionice ni više ni manje već 800 kg bijele kovine, što predstavlja vrijednost od oko Din 24.000. — Možda je iznešeno još i više. Odnošeno je radi ličnog koriščenja, što se u današnjem društvu zove — kradja. Počinitelji su strpani u zatvor, a istraga, koja ima da utvrdi njihovu krivicu i suodgovornost drugih, još je u toku.
Mi, organizovani radnici, sticanje bolje egzistencije na ovaj način najodlučnije osudjujemo. To nije i nesmije biti put, pa da dodjemo do sredstava za život. Što imaju ti radnici od svega toga?? Upropastili su si i ovu malu zaradu i bacili u najveće stradanje ne samo sebe, već i svoju familiju. Na ovaj način retko tko može doći na zelenu granu, a ako i dodje, on sa nje mdra pasti u ponor. Jedino visoka svijest, čvrsta or-ganizovanost i najpunija medjusobna solidarnost može nas dovesti do sigurnije egzistencije i do boljeg života. Mi moramo ići putem borbe, otvoreno licem u lice, a ne putem zakulisnim i nečasnim.
Što je još karakteristično u ovom slučaju? Dvojica su bili vjerni članovi i agitatori nacionalne organizacije. — Karakteristično i značaj je to. Svega i svašta u tome društvu imade.
SISAK.
1 naši sekcijski radnici došli su pod udar skraćenog radnog dana: od 26. oktobra o. g. uveden je 6-satni radni dan. Osim toga započelo se i sa redukcijom radnika, ali na nepravednoj osnovi: otpuštaju se oni sa više godina službe, familijarniji i nevoljnih. Jedno i drugo dolazi nam baš sad pred zimu, kad su naše životne potrebe najveće, a mogućnosti njihovog podmirenja sa neke druge strane najmanje.
Neimajući ćime opravdati ovakav postupak prema radnicima, na žalbe radnika odgovara se osorno i grubo. Šta više, nadglednik pruge se izjavio, da sa radnicima uopće ne će razgovarati. Da bi opravdao taj svoj »otmeni« stav, nedužne i bijedne radnike krsti komunistima, a još u službi preostalima prijeti otpustom itd. Gospoda kod sekcije naročito zaziru od organizacije, da koju su izdali parolu, da je treba »razjuriti«.
Iznosimo ovo kao upozorenje nadležnima, da se za prilike sekcijskih radnika više zainteresiraju i spriječe svako njihovo proganjanje i vrijedjanje. Svaki radnik zaslužuje da bude poštivan i cijenjen, pa tako i sekcijski radnici u Sisku.
SIBINJ.
I kod nas postaje sve gore i gore. Zarade imade malo, a raditi se mora mnogo. Sve je veći broj radnika, koji zapada u stradanje zajedno sa svojim familijama. Predbacuje nam se: »Šta će vama radnicima bolje plaće, pa vi ste gazde!« Svi mi voljni smo odstupiti sav naš ovogodišnji prihod sa naših polja, samo neka nam se da redovna zarada kroz cijelu godinu. Gazda medju nama uopće nema, već je to redom seoska sirotinja, koja mora da ide trbuhom za kruhom, za zaradom, jer neima od čega da živi.
U sve većoj nevolji sve veći je broj ^nih, koji se počinju sjećati vremena, K‘ad smo bili složni i organizovani i kroz s?.n'zac'JU branili naše plaće i pravo na život. To sjećanje jest, zaista, potpuno na mjestu i krajnje je vrijeme, da uslišamo glas srca naših i pristupimo u redove svijesnih in organizovanih željezničara.	Petar.
CYEOTMUA.
HaKou Äyme CTauKe peÄ je, ^a ce jaBHMO H MH H3CyÖOTHUKe paßHOHHUe. 14 kos. nac je jme^eno 7 čarno pa^no spnjeMe, am thmc name nenome HHcy cupmene: pammice ce nopeArora mame H na ßecrniarne Aonycre no 10 — 12 Aana, a 10 hx je nornyno omyrnreno. Mefjy ft>HMa hmhac pammica ca 12 h BHine roAHHa c^ymSe.
DiaBHH paarnrn nameM jaemamy Kpos mraMny jecx ouajuo tcuikh no.ro-»aj crapHjnx paAHHKa y osoj paßHO-
Iz oblasnih sekretarijata.
HHU.H, KO jH HHCy npeBCAeHH Ha HOBH paAHHUKH npasHJiHHK. HMaro Hac ca no 25 roAHna cviyjKÖe, ca cbhm npa-BHMa na craroocr h pecyrocame no
HOBOM npaBHJIHHKy, 3 MjeCTO Tora ÄOÖH^H CMO 0TK33 H3 7 AaH3. LUtO McemeaHHHapH thm hoboaom napomro rpeöa Aa snaAy jecr, Aa Behnna Hac, ko j h CMO caAa ornymreHH, önro cmo ujiaHOBH myro-HanHOHaroor yApya^e-ma, Koje hh npcroM HHje MaKro, Aa Hac aaniTHTH. HanporHB ApyroBH H3 yjeAHmeHor caseaa acemesHHnapa py-KaMa h HoraMa cy öpaHHro csoje mia-HOBe h y TOMe HMaro ycnjexa.
TeuiKHM MarepnjaroHM npnroKaMa H3BprHyTH cy H CBH MJialjH paAHHUH, ko j h ce y paAHOHHuy Bpahajy h3koh oACJiyJKeBama kbapobckop poKa: ohh ne AOÖHj'y CBojy crapy naAHHAH, Kojy cy HMajiH npnje no^acKa y BojcKy, Beh MHHHMa^iHy HaAHnuy no npaBH-r-HHKy. O roj HenpaBAH Beh cmo nncaro h npoTHB me HHrepßeHHpajiH, ajm ao Aanac öes ycnjexa.
Koa cbhx xhx HCBorna yxjemmHBO je xo, mxo 6poj opraHHSOBanHx xce-mesHHuapa cbc BHine pacxe. VBjepeme, Aa ch y HCBomn MopaMO caMH noMohn h xo Kpos cxpyKOBHy opraHHsapHjy, nocxaje cse jaue.
P. >K.
! Sa industrijskih pruga.
Kolektivni ugovor za željeznicu Bosanskog d. d. u Banja Luci.
Dana 23. septembra 1933. god. završeni su pregovori za kolektivni ugovor, kojeg su pokrenuli željezničari, zaposleni kod ovoga pre-duzeća preko svoje organizacije »Ujedinjenog saveza željezničara Jugoslavije« sa vodstvom podružnice i radničkim povjerenicima u sklopu sa svima pilanskim radnicima, zaposlenim u preduzeču.
Povodom kolektivnog ugovora sazvana je prva skupština od strane Podružnice URSS-a u Banjoj Luci 11. juna 1933. g. u Radničkom domu.
Radništvo je predlog za kolektivni ugovor primilo sa oduševljenjem i obećalo, da će svima silama pomagati pokret.
Poslije ove skupštine pismeno je pozvana od strane Ursovih podružnica i podružnica Orsa, da 1 ona zajednički sudjeluje u ovoj borbi, našto se je odazvala.
3. augusta 1933. god. sazvana je druga za-I jednička skupština Ursovih organizacija i do-nešena rezolucija u kojoj se tražilo da predu-zeće u roku od 5 dana odgovori, hoće li pristupiti sklapanju kolektivnog ugovora sa radnicima.
Dobiven je odgovor, da preduzeće želi sklopiti ugovor sa zaposlenim radništvom, neka prestavnici radnika podnesu zahtjeve, šta rad-I nici traže.
Odmah je sazvana skupština na kojoj su doneseni predloži za kolektivni ugovor i biran je pregovarajući odbor od strane članova organizacija, koje je odmah sutradan predložen preduzeču.
Preduzeće je u' prvi mah nastojalo, da ne pregovara sa biranim odborom, nego da to stvar prime u svoje ruke sami radnički povjerenici.
Ali to im nije uspjelo, jer je izaslanik Radničke komore osvrćući se na § 206 Zakona o radnjama prisilio Upravu preduzeća, da prizna organizaciju radnika stim, da radnički povjerenici budu samo posrednici u toku pregovora, na čemu se pregovori i otpočeli.
23. septembra konačno su završeni sa rezultatom povišice od 8 do 11% za pilanske radnike, a od 10 do 45% za željeznicu, ili kolektivno izračunato 36% za željeznicu. Ostale prinadleznosti ostale su skoro iste kao i prije obustave preduzeća, jedino što otpada stanarina i jedno plavo odijelo.
Ovaj rezultat za ovaka teška vremena je vrlo dobar po radničku klasu, jer polučiti po-vidcu plate od 36% nije danas lako bez čvrste organizacije i volje radnika. Ali više nego sigurno bilo bi stvarno polučeno vis, da nije vodstvo podružnice općeg radničkog saveza postalo u zadnjim vremenima labavo, i izvlačilo se iz pokreta, jer je uvidjelo da će doći i do same borbe »Štrajka« koji je bio i izglasan na skupštini u. septembra 1933 i spriječilo time, da se još pozovu centralne uprave saveza i centrala preduzeća, u koliko direkcija ne bih mogla udovoljiti radničkim zahtjevima.
Ovo je trebalo na 12. septembra premda zaključku u 5 sati na veče saopštiti Direkciji od strane pregovarajućeg odbora, ali drugovi podružnice Orsa nisu niti išli sa prestavnicima Ursovih organizacija. Jedan veli, morao je u
agitaciju, a drugi nije htio, ili nije smio, da dodje u Direkciju.
Direkcija videći da jednog vodstva nema, dala je odgovor, da više neda ništa, a u koliko radnici hoće svoje centralne uprave i centralu preduzeća, onda Direkcija neda ništa, pa ni ono što je davala prije, a prestavnici radnika neka se na novo pogadjaju sa centralom preduzeća, pa neka centrala preduzeća dade, koliko hoće.
Prestavnici Ursovih podružnica nalazili su se u teškom položaju. Ako centrala preduzeća ne dadne povišicu, koju je Direkcija davala, svakako da će oni biti krivi za izgubljeno. Vodstvo Orsa će da reće, da nije bilo tamo i da ono nezna ništa od toga, te će ono biti pred radnicima pošteno i čisto, a prestavnici Ursovih organizacija »plaćenici komoraša», kako to oni nazivaju Ursove organizacije.
Prestavnici naših organizacija znajući da vodstvo »Orsa« nije nikada bilo jedinstveno, nisu na to pristali, nego su odmah sazvali skupštinu i saopštili radnicima šta je na stvari, da Direkcija odustaje od toga što je dala, ako će se zvati Centralna uprava preduzeća i na toj skupštini je došlo do sukoba izmedju Ursovih i Orsovih predstavnika, zato što nisu bili sa prestavnicima naših organizacija da odnesu odluku skupštine i to je razlog da su se morali pregovori i sa ovim uspjehom završiti, jer se usljed ovoga nije smjelo više ništa učiniti, nego je samo pozvana Radnička komora i Inspekcija rada, da se njihovom intervencijom pregovori završe. Što je i učinjeno, te je pilansko radništvo dobilo tada još sa 6 na 8%, sa 8 na 10% i sa 10 na 11% povišice a i kod željeznice se takodjer polučio veći uspjeh.
Povodom ovog reći nam je još i to, da su ovi isti predstavnici Orsove podružnice u Banjoj Luci kad je preduzeće najavilo 1930. godine skidanje plate bili prvi, koji su drugi dan po tome firmi dostavili dopis, da njihovi članovi pristaju na.sniženje plate, te kada su radnički povjerenici došli po tome pitanju u intervenciju, da poduzeće odustane od snižavanja plate dobili su odgovor, da je pred njih bačeno pismo podružnice Orsa da ga pročitaju i stim je snizito svima bez daljnjeg postupka 3% jer j oni pristaju pa i drugi onda moraju.
Ovo dajemo u javnost samo toliko, da dru-I govi u drugim mjestima znaju kakvo je vodstvo »Orsa« i kakvo dobro ono čini za radnike već drugi puta ovde u Banjoj Luci.
Sklopiti kolektivni ugovor donećemo u idućem broju Ujedinjenog železničara, kako bi se naši drugovi mogli uvjeriti o uspjehu organizovanih drugova u Banjoj Luci, te jačati svoje organizacije, jer samo pomoću jake organizacije mogu da dodju do poboljšanja plata i kolektivnog ugovora.
Luka Mogut.
VELIKI JAVNI ZBOR ŠIPADOVIH RADNIKA U DRVARU.
Na 24, oktobra održan je veliki javni zbor sviju radnika u Drvaru, kojega su sazvale Ursove organizacije. Na zboru je govorio drug dr. Živko Topalović iz Beograda.
Velika sala kantine bila je dupkom puna radnika i činovnika, koji su došli, da čuju riječ radničkog vodje druga To-palovića, koji je govorio o opštem položaju radničke klase u našoj zemlji. Pored toga u salu se je skupilo nekoliko drekavaca od Žutih koji su nastojali da ometu zbor, te su pravili upadice za vreme govora druga Topalovića, ali im je on dostojno odgovorio i rekao im, da su baš oni krivi u celom svetu za neuspjehe, koje radnička klasa doživljuje, jer svagde i uvjek razvaljuju zajednicu, putem koje bi radnici bili u stanju doći do konačnog oslobodjenja i do bolje budućnosti.
Nadalje je govorio o izborima za radničke komore te žali, što je došlo do toga, da se je i Ors izdvojio iz zajednice radničke klase i pošao vodama kojima pliva Žuti pokret, koji je plaćenik po-slodavpa i izdajnik radničke klase na celom svetu. Žali što baš članovi Orsa u velikom djelu nisu upoznati sa izdajstvom, kojega čini vodstvo Orsa iz Zagreba, koje snosi veliku odgovornost i za to da se je sam Ors razbio na tri djela, i danas ne predstavlja nikakvu snagu.
Svi ozbiljni radnici slušali su sa velikom pažnjom druga Topalovića, sa uvjerenjem, da je baš u ovim teškim momentima potrebno lečiti sve, što je nezdravo i konsolidovati pokret onako, kako će on biti u stanju, da donese koristi radničkoj klasi u našoj zemlji. Ovo uvjerenje poraslo je tim više, kad je drug Topalović obširno izlagao kako
treba da radnička klasa bude kompaktna, koja mora uvjek postavljati zahteve na sve mjerodavne, da se obez-bede minimalne nadnice, da se zakonom reguliše osiguranje u starosti i iznemoglosti te da se današnji mrtvi kapitali prisilno po državnim vlastima sakupe i da se odpočne sa javnim radovima, koji bi koristili opštem dobru i državi i radnicima.
Razlaganja druga Topalovića dokazala su, da je jedino složnim radom moguće postići gore izložene ciljeve, i konačno su oni, koji su došli sa namjerom, da ometavaju skupštinu, uvideli, da su na krivom putu.
Ovaj puta su radnici u Drvaru uvidjeli, da je dužnost svima raditi na ostvarenju prednjih ciljeva i da je potrebno klasni pokret u našoj zemlji konsolidovati kako to zahtevaju interesi radnika, i kako to iziskuje potreba za jedinstveni front radničke klase u našoj zemlji.
STANJE INDUSTRIJSKIH ŽELEZNI-CARA KOD NAŠIĆKE U GOR. POD-GRADICIMA.
U nazad 3 godine Železničari kod ovoga preduzeća uživali su mnoge blagodati, t. j. onda, kada su imali kolektivni ugovor, kojega su stvorili još u vreme, kada su bili svi čvrsto i jako organizovani u svojoj sindikalnoj organizaciji. Ali drugovi Železničari nisu se dugo služili sa ovim blagodatima. Samo dotle dok su držali čvrstu organizaciju, a čim je ove nestalo otpočeo je poslodavac svoje; u nekoliko navrata bile su reducirane plate i zakidana ostala beneficija, koje su ranije imali predvidene kolektivnim ugovorom, koji je izgubio važnost onoga dana, čim su železničari ostali bez organizacije. 0 platama i radnom vremenu sada nije potrebno ni govoriti, jerbo je to već ranije zabilježila radnička javnost, da su plate ovdašnjih železničara najmizernije od ovih Na-šićkih pa i ostalih preduzeća.
Železničarski radnici misleči, daće se gore izloženo stanje samo po sebi poboljšati, čekali su na poboljšanje, a konačno su, da se to samo po sebi a ni sa milošću poslodavca nikada neće riješiti nego jedino putem jake i čvrste sindikalne organizacije. Stoga su u utorak 3. oktobra 1933 održali dobro posječenu osnivačku skupštinu, te su osnovali podružnicu Ujedinjenog saveza železničara na kojoj je o značaju i potrebi organizacije govorio drug I. Župančič, Oblasni sekretar USŽ. iz Sarajeva. Poslije izlaganja druga Župančiča jednoglasno izabrana je podružnička uprava, koja se nakon toga konstituisala ovako: predsednik Milavec Karlo, strojevodja; podpredsednik Tendžerić Milovan, kočničar; tajnik Štraus Nikola, nadzornik pruge; zamjenik Petran Rudolf, strojo-vodja; blagajnik Kram Josip, strojovo-dja; zamjenik Erić Marko, strojevodja; član odbora; Kljaić Mihajlo, pružni radnik; u nadzorni odbor: predsednik Cupić Luka, ložač; članovi; Tendžerić Ljubo, kočničar, i Valjić Branko, desetar.
Na istoj skupštini raspravljano je pitanje stvaranja kolektivnog ugovora, koji je za radnike u današnjim prilikama od velike potrebe. Drugovi železničari prije svega trebaju, da ojačaju organizaciju te tek onda stvore kolektivni ugovor, sa kojim će moći da poprave i poboljšaju današnje stanje železničara. Nadati se je daće ova mlada podružnica krenuti pravim putem na prikupljanju svih železničarskih radnika u organizaciju, jerbo se na čelu iste nalaze većinom stari i iskusni radnici na stvaranju radničkih sindikalnih organizacija. Podružnica danas broji oko 50 članova, te se svakog dana povećava. Drugovima železničarima čestitamo i želimo mnogo uspjeha u budućem radu.
LJUBIJA.
Na godišnjoj skupštini naše podružnice primili smo slijedeću
REZOLUCIJU:
Željeznički radnici Državnog rudnika u Ljubiji, sakupljeni na skupštini dne 5. oktobra 1933- godine nakon svestrane diskusije o položaju cejelokupnog osoblja konstatuju sledeće:
a) da se preduzeće ne pridržaje radnog ugovora i to: Prekovremeni rad neplaća se željezničkom staničkom osoblju, kao i tekuće nad-
niče predradnicima i kvalifikovanom osoblju. I ako je ugovorom predvideno, da se rad preko 8 sati dnevno na radne dane i rad nedeljom ima platiti sa 50% više od redovnog.
b)	da u ovdašnjem živežnom skladištu nema dovoljne količine živežnih namirnica.
c)	da se stanovi ne održavaju uredu, kako je to ugovorom predvideno.
d)	do se otpatci starog drveta nedaju radnicima, nego se drvo stavlja u stovarište, izreže i djeli namještenicima.
e)	da željezničko osoblje stoji pred zimom izloženo, uticaju vremenskih nepogoda potpuno nezaštićeno sa toplim odjelom, (zimske bunde i čizme).
p) da se kod sviju bratinskih blagajni redovito podjeljuje zajam radnicima, a ovde je mjesni odbor donio odluku, da se taj zajam nikome ne daje.
Nakon svih gore navedenih konstatacija željezničari na zboru traže sledeče:
1.	da se plati prekovremeni rad, te da se svako stajanje ispod 4 sata priznaje kao radno vreme, kao je to uvedeno pravilnikom za državne željezničare.
2.	da se u živežnom skladištu osigura dovoljna količina potrebnih živežnih namirnica.
3.	da se stanovi čim .prije urede, kako radnici ovoga rudnika nebi trpeli te nedostatke, pošto radnici plaćaju za popravak stanova po ugovoru predviđenu svotu.
4.	da se otpatci starog drveta podjeljuju radnicima kako to i radni, ugovor predvidja.
5.	da se za saobraćajno osoblje nabave zimske bunde i čizme jer se obzirom na slabo odje-lo biti izloženi vremenskim nepogodama. Ovo je i potrebno radi toga, što su za vreme obustave rada na rudniku, koje je trajalo 30 mjeseci, potpuno obosili i ogolili.
6.	da se naredi mjesnom upravnom odboru B. B., da izda zajmove svima radnicima koji imaju prava nato, kako bi si mogli kupiti odjela za golu i bosu porodicu i za sebe, te pribaviti
zimnicu, koja se sada obzirom na povoljan prirod dade jeftino kupiti.
7. Pošto se radničke isplate ne vrše redovito, da bi se ona ubuduće redovito isplaćivala, kao je to obzirom na Z. O. R. §§ 212 i 214 u svim ostalim državnim preduzećima uvedeno, jer i usled toga radnici ovoga rudnika imaju velike gubitke.
Skupština apeluje na sve mjerodavne da porade da se prednji zahtjevi i molbe radnika uzmu u pretres te da se čim prije povoljno rješe.
Ujedno skupština zaključuje da se prednja rezolucija pošalje:
a)	Ministarstvu Šuma i ruda, Beograd.
b)	Direkciji državnih rudarskih preduzeća, Sarajevo.
c)	Direkciji državnog rudnika, Ljubija.
d)	Centralnom sekretarijatu Radničkih Komora. Beograd.
e)	Radničkoj Komori, Sarajevo:
f)	Centrali U. S. 2. J. Ljubljana.
SAZIV VANRED. KONGRESA USŽJ.
Centralni upravni odbor odlučio je na osnovu odredaba § 16 tč. 4 saveznih pravila, da se sazove
vanredni kongres USŽJ
u nedelju dne 3. decembra 1933. u 10 sati prijepodne u sali radničke komore u Ljubljani.
Centralna uprava USŽJ blagovremeno poslaće svim podružnicama direktive oko izaslanja delegata za kongres kao i sve ostale upute.
Centralni odbor USŽJ.
Svim željezničarima!
Naredni broj »Ujed. železničara« izlazi dne 1. decembra 1933.
Uredništvo »Ujed. železničar«.
Iz važnejših odredb za železničarje.
Kupovanje premoga iz državnih rudnikov.
V »Službenih novinah« je bil objavljen pravilnik, ki predvideva, da zamo-rejo nabavljalne zadruge nabavljati za svoje člane premog iz državnih rudnikov po režijski ceni, ki jo določi od časa ministrstvo šum in rudnikov.
Vsak član zadruge si lahko nabavi letno po režijski ceni sledeče količine premoga iz drž. rudnikov:
če ima več kot 3 rodb. člane 8 ton, če ima manj kot 3 rodb. člane 7 ton, če ima samo ženo	6 ton,
če je samec	2.5 ton.
Vlaganje zasebnih tožb.
Doslej so smeli železničarji vlagati zasebne tožbe glede kaznivih dejanj zoper čast pri rednih sodiščih le s privoljenjem pristojne direkcije. Odslej pa je Generalna direkcija odredila da uslužbenec lahko vloži tožbo radi razžaljenja časti brez posebnega dovoljenja direkcije ter mora o vložitvi samo obvestiti direkcijo potom neposrednega načelnika.
Tolmačenje § 252. zakona o drž. prom. osobju.
Navedeni paragraf predvideva, da ostane uslužbenec, kadar napreduje po uveljavljenju novega zakona v višjo skupino, še eno leto pri starih prejemkih. Isto velja tudi za periodične poviške.
Ker je nastalo različno postopanje ter so nekateri uradi tolmačili to odredbo tako, da pri vsakem napredovanju mora uslužbenec čakati eno leto, je Finančno ministrstvo odredilo sledeči postopek, kateremu je pritrdila tudi glavna kontrola:
»Ob izvajanju § 263. u. z. so se pojavila nekatera sporna vprašanja, ki jih je zaradi pravilnega in enakega postopanja in preprečenja sporov in nesoglasij v upravi treba načeloma pojasniti.
Prvo vprašanje je: da li se 1. odst. § 263. nanaša na vsako napredovanje v teku službovanja ali samo na prvo napredovanje po uveljavljenju uradniškega zakona, to je: da-li se po izvršenem napredovanju oz. priznanem periodskem povišku izplačujejo novi dohodki šele po preteku enega leta samo v primerih prvega napredovanja ali prvega period-skega poviška ali se po vsakem napredovanju in periodskem povišku v teku službovanja novi prejemki pričenjajo izplačevati šele po enem letu.
Ko sem proučil to vprašanje, sem našel, da je navedeno dolčbo treba tako razumeti, da ne velja za vsako napredovanje oz. periodski povišek v teku službovanja, temveč da velja samo za primere, kadar uslužbenec dobi prvo napredovanje oz. prvi periodski povišek po uveljavljenju uradniškega zakona od 31. marca 1931. Nasprotno tolmačenje ne bi bilo pravilno zato, ker se 1. odst. § 263. kot določba prehodnih odredb derogira določbo iz splošnih načel istega zakona. Po tem torej predstavlja L odst. § 263 izjemo od 1. odst. § 30. sa-rpo za izplačilo prejemkov od prvih napredovanj in periodskih poviških po uveljavnjenju ur. zak. od 31. marca 1931.
To tolmačenje je prinesel »Naš Glas« in velja analogno tudi za železničarje, ker § 252 našega zakona odgovarja po besedilu § 263. uradniškega zakona.
Iz prednjega tolmačenja torej sledi, da se čaka le enkrat pri prvem napredovanju v višjo položajno skupino, pri nadaljnih napredovanjih v naslednjo višjo skupino pa ne, enako se čaka tudi le enkrat pri prvem napredovanju v periodski povišici, pri naslednjih napredovanjih pa ne več!
Pravica polnoletne hčere do pokojnine po očetu.
Ker novi zakon o drž. prom. osobju predvideva, da izgubi hči pravico do pokojnine s sprejemom državne službe ali javne službe, dokler ta služba traja ter z omožitvijo, ima torej samska hči, ki ni v državni ali javni službi pravico do pokojnine tudi po polnoletnosti. Ker so pri tem nastale nejasnosti, ali velja ta odredba samo za novoupokojence, je državni svet v splošni seji odločil sledeče:
»§ 260 v zvezi s § 261 zakona o drž. prom. osobju se ima razumeti tako, da hči, polnoletna ali še ne polnoletna, katere oče je služil na železnici, dokler so veljali še prejšnji zakoni in ki je bil upokojen po odredbah prejšnjih zakonov ter je umrl predno je stopil v veljavo zakon o državnem prom. osobju iz leta 1931, nima pravice na penzijo po odredbah novega zakona.«
Hčere upokojencev torej, katerih očetje so bili na dan 1. julija 1931 še živi, imajo pravico na pokojnino po odredbah novega zakona.
SODRUG ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO!
Mednarodni pregled.
Izredno poslabšan položaj avstrijskih železničarjev.
Avstrijski sodrugi bijejo sedaj najhujši boj za svoje pravice in za osvoboditev. Ne ve se, kakšen bo razvoj pri naših sosedih, vendar danes lahko trdimo, da je lok pri železničarjih že prenapet. Preko personalne komisije in brez pristanka parlamenta se je z zasilno naredbo znižalo prejemke osobju in sicer: penzije nižjih kategorij so bile znižane za 11 odstotkov, višjih kategorij pa le za 5.4 odstotke. Postranski prejemki so bili znižani za 15 odstotkov, vozne pristojbine strojnega in vlakospremnega osobja pa za 30 odstotkov. Nočne doklade so bile znižane za 20 odstotkov, prispevki za penzijki fond pa povišani od 4 na 6 odstotkov. Prispevek, ki ga morajo uslužbenci plačati za službeno obleko je bil povišan od 25.9 na 42.6 odstotkov. Nastavljencem, ki morajo vršiti fizična dela, se je znižala pravica na dopust in posebne doklade strojnega, vlakospremnega in premikal-nega osobja so bile znižane za dve tretjini.
Parlamentarne volitve na Norveškem.
Na Norveškem so imeli v nedeljo parlamentarne volitve. Volitev se je udeleževalo 18 političnih strank. Med najmočnejše stranke spadajo socialistična, konservativna, agrarna in liberalna. Pri teh volitvah so dobili socialisti 69 poslancev (prej so jih imeli le 47, torej 22 mandatov več), liberalci 24 (prej 33), agrarci 22 (prej 25), ljudska stranka 1 (prej 3), radikalna stranka 1, neodvisni pa 2 poslanca.
Nemški fašizem.
knjižnici od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Potrdilo dobe le tisti, ki dokažejo z dokumenti, da so delavci. Ta popust ne velja za predstave ob nedeljah in praznikih in za gostovanja.
2. Za delavske predstave, organizirane po prosvetnem odseku DZ bodo izredno znižane cene. Ce se bo obnesel poskus, bomo redno organizirali take predstave.
Vse te ugodnosti veljajo tako za dramsko kakor za operno gledališče, in sicer samo za delavce. Prednost imajo člani strokovnih in kulturnih organizacij.
MARIBOR. Vsem železničarjem sporočamo, da lahko dobe železničarski koledar za leto 1934 poleg pri zaupnikih tudi v Delavski zbornici, Sodna ulica 8-II, in sicer vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Ker je v koledarju vsebovano za železničarje zelo praktično gradivo, nasveti in predpisi, priporočamo vsem, da si ga čimpreje nabavijo.
Šolski izpit.
Pod tem naslovom je prinesel ameriški časopis »American Guardian« v tolažbo onim, ki nič nimajo, sledečo satiro:
»Ali bi poginila mula, ki bi stala v travi, visoki do trebuha?«
»Ne.«
»Dobro.«
»Ali bi poginila opica od lakote, če bi ji viselo pred gobcem polno kokosovih orehov?«
»Ne bi!«
»Prav dobro.«
»Ali bi poginila od lakote štorklja, pred katero bi skakalo polno žab?«
»Ne bi!«
Po zadnjih vesteh se nahaja v koncentracijskih taborih preko 170.000 interniranih oseb, ki jih smatra hitlerjev režim za nevarne, ker mislijo s svojo glavo in nočejo priznati edino zveličavnega hitlerjevega nauka.
Samo pri državni železnici je bilo reduciranih brez vsake pokojnine s pripombo, da so »državi nevarni« nad 20 tisoč uslužbencev, ki so bili preje agilni zaupniki in strokovni funkcionarji ter tudi v službi najboljše ocenjeni.
V istem času pa je uprava sprejela v »službo« skoro 80.000 S. A. pripadnikov (hitlerjeve udarne čete), ki seveda ne vrše železniške službe, marveč »nadzirajo« ostale »nezanesljive« železniške uslužbence.
Avstrijsko delavstvo pripravljeno na odločilno borbo.
Izredni kongresi avstrijskih strokovnih organizacij in socialistične stranke so končani. Kongres stranke je soglasno potrdil zaključke skupne seje delegacij stranke in strokovnih organizacij, da se proklamira generalna stavka v sledečih primerih:
1.	Če bi vlada razpustila socialistično upravo Dunaja in imenovala komisarja,
2.	če bi prepovedala socialnodemokratsko stranko,
3.	če bi razpustila svobodne strokovne organizacije,
4.	če bi dekretirala novo ustavo.
Taktika čakanja in oklevanja je s tem
končana in avstrijsko delavstvo je na stopilo ofenzivo proti fašistični reakcij'.
Razno.
POPUST ZA GLEDALIŠKE PREDSTAVE.
Prosvetni odsek Delavske zbornice je dosegel pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani znatne olajšave, ki bodo omogočile delavcem in delavkam obisk dramskih, opernih in operetnih predstav. Gledališka uprava je dala te-le ugodnosti:
1. 50% popust pri vseh predstavah
v drami in operi dobe delavci in delavke, ki so člani strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Ta popust dobi za vsak balkonski in galerijski sedež delavec, ki pri gledališki blagajni pokaže posebno potrdilo prosvetnega odseka Delavske zbornice. Ta potrdila bo izdajal prosvetni odsek vsak delavnik v svoji
»Izvrstno.«
»Ali bi poginil od lakote črviček, ki dolbe na jabolku, ki je preveliko, da bi ga obvladal?«
»Ne bi!«
»Sijajno!«
»Ali bi poginila ličinka, zato, ker je pred njo velik hleb sira, njene najbolj priljubljene jedi?«
»Ne bi.«
»Izvrstno! — Ali sedaj pazi: Ali bi umrl svoboden in neodvisen državljan te države zato, ker so se v tej državi nakopičile preogromne zaloge življenjskih potrebščin?«
»Da, umrl bo!«
»Vedno bolje odgovarjaš! Dobil boš dober red. Kakšna je torej razlika med mulo, opico, štorkljo, črvom, ličinko na eni strani ter svobodnim državljanom na drugi strani?
»Prvi ne zmanjšajo svojih zahtev in potreb, marveč jedo in trošijo tudi v času krize, med tem ko svobodni državljani samo podpirajo izrabljevalno politiko kapitalistov.«
»Ali naj svobodni državljani mirno gledajo, kako se na eni strani uničuje ogromne množine življenjskih potrebščin, na drugi strani pa vsled teh ogromnih množin živil umirajo ljudje vsled lakote?«
Na to pa naj odgovori vsak sam...
(Po Radničke Novine, Zagreb.)
Kaj je resnice na govoricah?
Med člani Nabavljalne zadruge (železničarske) v Ljubljani se zadnje čase vedno bolj uporno širijo vesti o nekih preiskavah, ki so se baje izvršile od i strani organov finančne kontrole radi suma prikrivanja sladkorja in moke v času, ko je bila trošarina na sladkor odnosno davek povišan.
Baje je bila v zadnjem času zadruga odnosno njen poslovodja celo obsojena od finančnega oblastva pod št. 8267, na globo Din 40.000. Kot se govori, se gre za večje množine prikritega sladkorja in moke tako v letu 1931 in 1932.
Ker sede v vodstvu zadruge vendar najboljši izmed zvezarjev, katerih prepričanje je znano prav vsem, ne moremo verovati takim govoricam, da bi se v taki zadrugi zamoglo oškodovati drž. blagajno ter pričakujemo vsled tega, da bo vodstvo Nabavljalne zadruge obvestilo vse člane, kaj je na stvari, da ne bi trpel ugled zadruge.
Zadrugar.
Tiska- »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) - Odgovorni urednik: Jurij Stanko Liub£^-
,Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Manboru.
Lastnik In izdajatelj: Konzorcij