Javna služba v sadjarstvu Poročilo strokovne naloge Tehnologije pridelave - 2020 Anka ČEBULJ Biserka DONIK PURGAJ Boštjan GODEC Jože HLADNIK Metka HUDINA Darinka KORON Davor MRZLIĆ Anita SOLAR Matej STOPAR Tadej TOPLAK Valentina USENIK Ljubljana 2021 Naročnik in financer strokovne naloge Tehnološki poskusi v okviru izvajanja Javne službe v sadjarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Izvajalci Javne službe v sadjarstvu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - ZAVOD MB) – pečkarji in koordinacija Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – hruška Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – jablana in koordinacija Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - Zavod GO) – koščičarji in kaki Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – breskev, nektarina, marelica, češnja in sliva Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – kaki Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – lupinarji in jagodičje Podizvajalec Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – oreh, leska in kostanj Nosilci za posamezno sadno vrsto: Biserka Donik Purgaj mag. inž. hort. (KGZS - ZAVOD MB) – jablana Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. (KIS) – jablana dr. Metka Hudina (BF) – hruška, breskev, kitajska breskev, nektarina dr. Darinka Koron (KIS) – jagoda, malina, ameriška borovnica Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) - kaki dr. Anita Solar (BF) – oreh, leska, kostanj dr. Matej Stopar (KIS) – kaki, koordinacija Javne službe v sadjarstvu dr. Valentina Usenik (BF) – češnja, sliva, marelica Uredil dr. Jože HLADNIK Fotografija na naslovnici dr. Jože HLADNIK Izdajatelj Javna služba v sadjarstvu, Ljubljana 2021 Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletnih straneh Javne službe v sadjarstvu, https://sadjarstvo.javnesluzbe.si. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 67387139 ISBN 978-961-95430-1-6 (PDF) VSEBINA JABLANA .................................................................................................................................................. 5 Poskus klasičnega kemičnega redčenja plodičev jablane................................................................ 5 Poskus redčenja plodičev za ekološko pridelavo ............................................................................ 8 Poskus stacionarnega pršilnega sistema za namen zapoznitve cvetenja dreves .......................... 11 Ugotavljanje učinkovitosti preparatov za izboljšanje tal na rast jablane ...................................... 13 Primerjava ekonomike *integrirane in ekološke pridelave jabolk ................................................ 16 Ekonomska analiza pri ekološki pridelavi in pridelavi jabolk izbrane kakovosti ........................... 17 Poskus mehanske obdelave tal pod drevesi jablan in sejane nizke podrasti ................................ 19 Poskus novih vzgojnih oblik ......................................................................................................... 26 Poskus preprečevanja pozebe z oroševanjem .............................................................................. 27 HRUŠKA ................................................................................................................................................. 36 Povečanja količine in kakovosti plodov hrušk z foliarnim gnojenjem ........................................... 36 BRESKEV ................................................................................................................................................ 40 Povečanja količine in kakovosti plodov breskev s foliarnimi gnojili .............................................. 40 Rezultati z diskusijo za obdobje 2018-2020 .................................................................................. 42 ČEŠNJA ................................................................................................................................................... 44 Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji ................................... 44 Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj ............................................. 47 Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch® ............................................................ 53 OREH ...................................................................................................................................................... 57 Vpliv dognojevanja z dušikom in foliarne prehrane na rast in rodnost orehov ............................ 57 AMERIŠKA BOROVNICA ......................................................................................................................... 60 Obiranje ameriških borovnic s stresanjem .................................................................................... 60 MALINA .................................................................................................................................................. 64 Vpliv lastnosti tal in gnojenja na odmiranje malin ........................................................................ 64 KAKI ....................................................................................................................................................... 66 Poskusno zorenje kakija s plinom CO2 ........................................................................................... 66 Poskus priprave trdoužitnega kakija s CO2 v mikro komorah........................................................ 68 Poskus preprečevanja odpadanja plodov kakija 2020 .................................................................. 72 4 JABLANA Poskus klasičnega kemičnega redčenja plodičev jablane Biserka Donik Purgaj mag.inž.kmet. (KGZS ZAVOD MB) dr. Matej Stopar (KIS) Sorta Gala/M.9 na lokaciji BTŠ Maribor UVOD Kemično redčenje cvetov ali plodičev jablane je eden najpomembnejših tehnoloških ukrepov pridelave jabolk. Jablana je v svojem naravnem ciklu izmenično rodna – preobilnemu cvetenju sledi velik pridelek majhnih, netržnih plodov, hkrati pa ta velika zasnova rodnega nastavka na pomlad preprečuje iniciacijo diferenciacije cvetnega brstja potrebnega v naslednjem letu. S kemičnim redčenjem rodnega nastavka si zagotovimo dovolj velik prirast plodov, hkrati pa tudi vplivamo na izboljšanje zasnove cvetnega brstja v naslednjem letu. Brez tega ukrepa si ne moremo zamisliti primernega pridelka komercialnih plodov, hkrati pa s kemičnim redčenjem tudi vplivamo na zmanjšanje pojava izmenične rodnosti jablane. V Sloveniji imamo registrirano večino sredstev za kemično redčenje plodičev, ki so sicer registrirana v EU, vendar še ni znana njihova učinkovitost za končno formacijo rodnega nastavka, kadar so uporabljena v nekaterih kombinacijah. V spodnjem poskusu bomo izvedli kemično redčenje cvetov oz. plodičev jablane na sorti Gala s sredstvi za redčenje, ki so pri nas na razpolago in bi jih bilo načeloma možno priporočati v spodaj navedenih kombinacijah. MATERIAL IN METODE Na lokaciji Biotehniške šole Maribor smo poskus izvajali na odraslih drevesih jablane sorte Gala/M.9. Poskus smo izvajali v statistični zasnovi naključnih blokov z 8 ponovitvami. Izbrali smo drevesa, ki so imela ob zasnovi v poprečju med 180 in 220 socvetji na drevo. Škropljenja smo izvajali v več terminih, vedno do točke kapljanja. Koncentracije aktivnih snovi, termini in uporabljena sredstva so navedeni spodaj, v preglednici 1 in 2. Opravljeni so bili vsi ostali agrotehnični ukrepi. Pridelek smo izvrednotili po količini in kakovosti v času tehnološke zrelosti plodov. obarvanost plodov je bila ocenjena vizualno z lestvico 1-10, kjer 1 predstavlja 10% delež krovne barve, 5 = 50 % in 9 = 90% delež krovne barve. Preglednica 1: Obravnavanja za poskus redčenja plodičev sorte Gala/M.9, BTŠ 2020 Obravnavanje z opisom 1) kontrola - neškropljeno 2) ročno redčeno 3) ATS 1%, apl. v vrhu cvetenja; 172 mL ATS-Jurana/ 10 L vode 4) ATS 1% + metamitron 150 ppm; vrh cvetenja (ATS, 172 mL/10 L) + 9 mm (metamitron, 11 g Brevis/10 L)) 5) ATS 1% + BA 80 ppm; vrh cvetenja (ATS) + 10 mm (BA, 40 mL Maxcel/10L) 6) ATS 1% + NAA 10 ppm; konec cvetenja (ATS) + 10 mm (NAA,1,2 mL Obsthormon/10L) 7) NAD 50 ppm + BA 80 ppm; konec cvetenja (NAD, 6 g AmidThin/10L) + 10 mm (BA, 40 mL Maxcel/10L) 8) NAD 50 ppm + NAA 10ppm; konec cvet. (NAD, 6 g AmidThin/10L) + 10mm (NAA, 1,2 mL Obsthormon/10L) 9) Metamitron 160 ppm 1x; prvič pri 10 mm (metamitron, 11 g Brevis/10L) 10) Metamitron 160 ppm 2x; prvič pri 8 mm, drugič pri 16 mm (metamitron, 11 g Brevis/10L) 5 REZULTATI Z DISKUSIJO V poskus smo vstopili s homogenim poskusnim materialom, to je v poprečju z visoko obilnostjo cvetenja po posameznem drevesu. Že kmalu po nastavitvi poskusa, so bila na žalost nekatera drevesa napadena z mokastimi ušmi. Škropljenje z insekticidi je bilo nekoliko pozno, zato se napad uši pozna na končnem izvrednotenju podatkov. Drevesa napadena z ušmi se namreč nerada redčijo. Preglednica 2: Rezultati končnega rodnega nastavka in velikosti plodov, poskus klasičnega kemičnega redčenja, Gala/M.9, BTŠ 2020 Število Pridelek Število Povpreč- Št. Obarvanos Št. plodov socvetij v kg plodov na teža plodov t plodov z Obravnavanje na na na plodov > 70 (0-10)* mokasto drevo drevo drevo (g) mm ušjo 1) kontrola 213 b 21,4 cd 189 ef 120 a 66 ab 6,5 abc 43 a 2) ročno redčenje 205 b 13,4 a 75 a 189 c 54 a 7,8 c 3 a 3) ATS 180 ab 26,4 d 199 f 135 ab 99 b 5,0 a 2 a 4) ATS + metamitron 186 ab 17,5 abc 109 abcd 163 bc 84 ab 5,7 ab 0 a 5) ATS + BA 206 b 20,4 c 130 bcd 163 bc 85 ab 6,1 abc 1 a 6) ATS + NAA 195 ab 19,7 bc 148 cde 135 ab 69 ab 6,5 abc 44 a 7) NAD + BA 165 a 17,0 abc 104 abc 167 bc 69 ab 6,7 abc 6 a 8) NAD + NAA 201 b 19,5 bc 153 de 127 ab 76 ab 5,6 ab 32 a 9) metamitron 1x 191 ab 14,5 ab 102 abc 150 abc 57 a 7,1 bc 6 a 10) metamitron 2x 200 b 12,9 a 86 ab 153 abc 56 a 7,7 c 2 a Povprečja obravnavanj v stolpcu označena z isto črko se med seboj ne razlikujejo statistično značilno (ANOVA z Duncanovim testom P = 0,05). *obarvanost plodov: 2 = 20% krovne barve, 6 = 60 % krovne barve, 10 = 100% krovne barve na plodu Kontrolna – neredčena drevesa Gale so se le šibko otrebila, ob koncu leta so imela izredno veliko št. plodov, zato je le tretjina pridelka spadala v razred tržnih (>70 mm premera) plodov. Delno je k šibkemu naravnemu trebljenju pripomogel tudi napad uši. Pri obravnavanju z ročnim redčenjem smo zaradi napada uši izredno, več kot je normalno poredčili poskusna drevesa. Preostanek plodov se je zato močno odebelil, morda celo nekoliko preveč. Celokupni pridelek tržnih plodov je bil zaradi močnega ročnega redčenja nekoliko premajhen za to velikost dreves. Obravnavanje s samostojno aplikacijo ATS 1% ni zadovoljivo poredčilo dreves Gale zato pri tem obravnavanju tudi majhna poprečna teža plodov. Kot primerno (srednje močno) kemično preredčena drevesa so se izkazala naslednja obravnavanja z dvojno aplikacijo sredstev za redčenje v kombinacijah: ATS 1% ob vrhu cvetenja in kasneje dodatno redčenje plodičev z BA 80 ppm; nadalje ATS 1% ob vrhu cvetenja in kasneje nanos NAA 10 ppm; ter obravnavanje NAD 50 ppm ob koncu cvetenja in kasneje redčenje z NAA 10 ppm. Kot močno (skoraj premočno) kemično redčena drevesa bi lahko obravnavali naslednja tretiranja oz. kombinacije nanosa: ATS 1% ob vrhu cvetenja + metamitron 160 ppm za redčenje plodičev pri premeru 10mm; NAD ob koncu cvetenja + kasneje nanos BA (10mm); ter obravnavanje z enkratnim nanosom metamitrona 160ppm pri velikosti plodičev 10mm. Obravnavanje za katerega bi gotovo lahko trdili da je redčilo premočno, lahko štejemo dvojni nanos metamitrona 160ppm (pri 8 in 16mm velikosti plodičev). 6 POVZETEK Odrasla drevesa Gale smo v letu 2020 redčili s standardnimi, komercialnimi programi za redčenje plodičev jablane. Zaradi napada mokaste uši smo dobili nekoliko okrnjene rezultate v poskusu kemičnega redčenja, predvsem v pogledu ocenjevanja končne velikosti plodov. Kot nezadovoljivo ocenjujemo samostojno redčenje z ATS 1% v vrhu cvetenja. Kot srednje močno ocenjujemo redčenje z dvokratnim nanosom: ATS (ob vrhu cvetenja) in BA ob velikosti plodičev 10 mm, nadalje ATS (vrh cvet.) + NAA (10mm) in pri kombinaciji NAD (konec cvet.) + NAA (10mm). Kot kombinacije ki so povzročile močno redčenje plodičev lahko naštejemo: ATS (vrh cvetenja) + metamitron 160ppm (10mm), kombinacijo NAD (konec cvet.) + BA (10mm) ter samostojno aplikacijo metamitrona 160 ppm pri velikosti plodičev 10 mm. Dvojna aplikacija metamitrona je povzročila premočno odpadanje plodičev dreves Gale. 7 Poskus redčenja plodičev za ekološko pridelavo Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) dr. Matej Stopar (KIS) Sorta Dalinbel/M.9 na lokaciji SC MB UVOD Kemično redčenje cvetov oz. plodičev jablane je neobhoden tehnološki ukrep komercialne pridelave jabolk. V ekološki pridelavi jabolk ni registriranega sredstva za kemično redčenje cvetov oziroma plodičev jablane. Kemično redčenje cvetov jablan v ekološki pridelavi sicer izvajajo pridelovalci s pomočjo kalcijevega polisulfida (CaSx, = žvepleno-apnena brozga) vendar to sredstvo za namen kemičnega redčenja nima registracije in še ni dovolj preizkušeno kot sredstvo za redčenje cvetov. CaSx, ki je v ekološki pridelavi sicer dovoljen kot fungicid, ima nekatere večje pomanjkljivosti, kot je fitotoksičnost listja ter možno povzročanje rjavosti na plodovih. Podobno kot CaSx je tudi kalijev bikarbonat (KHCO3) uporabljan v ekološki pridelavi jabolk za namen fungicidnega delovanja, ni pa registriran kot sredstvo za kemično redčenje cvetov oz. plodičev. Zaradi desikacijskega delovanja CaSx in KHCO3, smo ti dve sredstvi poskusili uporabiti kot sredstvi za kemično redčenje cvetov jablan. V letu 2018 smo preizkušali tri nova patentirana sredstva za njihov potencialni namen kemičnega redčenja plodičev v ekološki pridelavi jabolk. Ta tri sredstva so poznana kot emulgatorji, ki jih uporabljajo v živilski industriji in so ocenjena kot nenevarna za človeški organizem; to so polisorbat 20, polisorbat 60 in polisorbat 80 (P-20, P-60, P-80). Rezultati preizkušanja polisorbatov leta 2018 so pokazali, da vsa tri sredstva redčijo plodiče jablan, P-60 celo nekoliko premočno. V letu 2019 smo preizkušali P-20 in P-80 na težko redčljivi sorti Elstar in dosegli zadovoljivo redčenje plodičev, če smo jih aplicirali 2x, t.j. ob velikosti plodičev 9 in 21 mm. Problem P-60 je njegova fitotoksičnost in problematičnost mešanja z vodo, zato smo se v letu 2019 in 2020 odločili za nadaljnje preizkušanje kemičnega redčenja le s P-20 in P-80. MATERIAL IN METODE V Sadjarskem centru Maribor (Gačnik) smo izvajali poskus kemičnega redčenja na odraslih drevesih sorte Dalinbel (Antares)/M.9. Obravnavanja smo izvedli z nahrbtno škropilnico, do popolne omočenosti listja oz. do točke kapljanja (Preglednica 1). P-20 in P-80 (pripravki Tween 20 in Tween 80) smo nanesli 2x, ob velikosti plodičev 10 mm in 20 mm. Kalijev bikarbonat (KHCO3, pripravek Vitisan) in kalcijev polisulfid (CaSx, pripravek Curatio) smo škropili v času cvetenja dreves. Končni rodni nastavek poskusnih obravnavanj smo primerjali z uveljavljenim standardnim načinom za redčenje v integrirani pridelavi jabolk. Ko smo redčili plodiče smo P-20 in P-80 primerjali s standardnim kemičnim redčenjem plodičev s kombinacijo nanosa acetamida (NAD, konec cvetenja, pripravek AmidThin) in benziladena (BA, ob velikosti plodičev 10 mm, pripravek Exilis). Pripravke CaSx in KHCO3 smo primerjali na standardno redčenje cvetov z amonijevim tiosulfatom (ATS). Statistična enota je bila posamezno drevo, število ponovitev (naključnih blokov) je bilo osem. Pridelek po količini in kakovosti smo izmerili v jeseni ob obiranju dreves. Obarvanost plodov v jeseni smo ocenili z ocenami 0 – 10: 0 = brez krovne rdeče barve na kožici ploda, 2 = 20 % kožice ploda obarvana, 5 = 50% krovne barve na kožici plodov, 10 = 100% obarvanost plodov. 8 Preglednica 1: Obravnavanja za poskus ekološkega redčenja plodičev sorte Dalinbel, Gačnik 2020 Obravnavanje z opisom časa aplikacij in uporabljena sredstva 1) kontrola - neškropljeno 2) ročno redčeno 3) NAD 100 ppm + BA 15 ppm; apl. konec cvetenja (NAD, 12 g AmidThin/10L) + 10 mm (BA, 75 mL Exilis/10L) 4) Polisorbat 20, 2x; apl. ob Ø= 10 mm in Ø=20 mm (Tween 20, 50mL/10L, 2x) 5) Polisorbat 80, 2x; apl. ob Ø= 10 mm in Ø=20 mm (Tween 80, 50mL/10L, 2x) 6) ATS 1%, apl. v vrhu cvetenja; (172 mL Jurana ATS/ 10 L vode) 7) KHCO3 1,5%; apl. v vrhu cvetenja; (150 g Vitisan / 10L vode) 8) CaSx 2%; apl. v vrhu cvetenja; (0,5 L Curatio / 10 L vode) 9) CaSx 1,5%, 2x; apl. ob cvetenju (80% cvetov) in ob odpadanju venčnih l.; (375 mL Curatio / 10 L vode) REZULTATI Z DISKUSIJO Preglednica 2: Količina, velikostni razredi in povratno cvetenje v poskusu ekološkega redčenja na sorti Dalinbel, Gačnik 2020 Obravnavanje Št. socv. Pridelek Št. Št. Povp. Št. Ocena na kg na plodov plodov teža plodov obarvanosti drevo drevo na drevo na 100 plodov >70 mm plodov socv. (g) (0-10)* 1)kontrola, neredčeno 170 a 16,8 c 95 cd 56 c 183 a 78 c 4,5 ab 2) ročno redčeno 175 a 13,4 ab 69 b 39 ab 199 a 61 b 6,2 cd 3) NAD + BA 179 a 11,2 a 46 a 26 a 246 b 40 a 6,9 d 4) P-20 2x 169 a 14,5 bc 77 bc 46 bc 190 a 64 bc 6,1 bcd 5) P 80 2x 166 a 15,8 bc 85 bcd 51 bc 190 a 70 bc 6,3 cd 6) ATS 1% 175 a 14,2 bc 86 bcd 49 bc 169 a 61 b 5,0 abc 7) KHCO3 1,5% 173 a 14,9 bc 104 d 60 c 159 a 63 bc 4,2 a 8) CaSx 2% 166 a 15,3 bc 83 bcd 51 bc 187 a 73 bc 6,9 d 9) CaSx 1,5% 2x 172 a 14,2 bc 76 bc 45 bc 194 a 58 b 6,3 cd Povprečja obravnavanj v stolpcu označena z isto črko se med seboj ne razlikujejo statistično značilno (ANOVA z Duncanovim testom P = 0,05). * obarvanost plodov kot ocena 0-10: 0= brez krovne barve; 2=20% rdečega preliva; 6=60% plodu prekrito s krovno barvo; 10=cel plod obarvan s krovno-rdečo barvo. Poskus smo začeli s homogenimi, srednje lepo cvetočimi drevesi sorte Dalinbel (Antares). Vendar smo še pred cvetenjem dreves zabeležili nekaj potencialnih dogodkov za možnost pozebe cvetov, ki pa smo jih ocenili za manj pomembne. Večja pozeba se je zgodila v času cvetenja dreves 15. aprila in za ta dogodek tudi lahko trdimo, da je prišlo do delnega uničenja cvetov, tako da v poskus nismo stopili s povprečno 170 zdravimi socvetji na drevo. 9 Kakorkoli, končni rodni nastavek nam pove, da je bilo izvedeno ročno redčenje tokrat nepotrebno oz. smo z njim preveč zmanjšali pridelek poskusnih obravnavanj 'ročno redčenje'. Neredčena kontrolna drevesa so imela v jeseni teoretično kar primeren, mogoče le za malenkost premočen rodni nastavek, tako da sploh ni bilo izrazite potrebe po kemičnem redčenju. Standardno kemično redčenje s kombinacijo NAD in kasneje BA se je izkazalo kot preveč močno. Pri tem obravnavanju se je signifikantno in premočno zmanjšal pridelek komercialnih plodov na samo 46 plodov/drevo, verjetno kot posledica šibkejšega nastavka plodičev po delni pozebi cvetov. Temu primerno se je tem drevesom tudi povečala povprečna masa plodov nad potrebno mero. Manj močno, okoliščinam bolj primerno so redčila obravnavanja s polisorbati P-20 in P-80. Po njihovem dvakratnem nanosu na plodiče se je nekoliko zmanjšal rodni nastavek dreves v jeseni, približno na raven, ki bi bila primerna za drevesa te velikosti (77 oz. 85 plodov/drevo; 13,4 oz. 14,5 kg/drevo). Posebnega rjavenja kožice plodov po nanosu P-20 in P-80 ni bilo opaziti. Velikost plodov je bila pravilna in tudi povprečni pridelek komercialnih plodov (>70mm)/drevo je bil primeren. Pri oceni redčenja v cvet ugotavljamo, da sta obe obravnavanji s CaSx redčili primerno, t.j. enako kot klasični ATS ali uporaba polisorbatov. Morda je nekoliko premočno redčil dvakratni nanos CaSx. Nanos KHCO3 ni redčil v primerjavi s kontrolnimi neredčenimi drevesi. Ocena obarvanosti plodov ob zorenju je bila v obratnem sorazmerju s končnim rodnim nastavkom, kar je tudi pričakovano. Manj rodna drevesa so imela tudi bolj obarvane plodove. Za nobenega od pripravkov ne moremo trditi, da negativno deluje na obarvanost plodov v jeseni. POVZETEK Poskus kemičnega redčenja s potencialnimi ekološkimi pripravki (P-20, P-80, CaSx in KHCO3) na sorti Dalinbel (Antares®) je bil v letu 2020 kljub delni pozebi poskusnih dreves kar uspešen. Tako pripravki za redčenje plodičev za namen kasnega kemičnega redčenja (P-20 in P-80) kot tudi pripravki za redčenje v cvet (CaSx nanešen 1x kot 2%; ali 2x kot 1,5% mešanica) so dokaj uspešno redčili poskusna drevesa. To pomeni, da so zmanjšala rodni nastavek le nekoliko oz. niso redčila preveč, kot se je to zgodilo s standardnim kemičnim redčenjem t.j. pri aplikaciji NAD in kasneje BA. Redčenje s KHCO3 se v letu 2020 ni obneslo – ni delovalo. Pri obravnavanjih s potencialno možnimi sredstvi za ekološko pridelavo (P-20, P-80, CaSx in KHCO3) nismo opazili negativnih učinkov na rjavenje kožice plodov škropljenih dreves. Prav tako ni bilo opaziti direktnega učinka teh pripravkov na delež krovne barve na plodu. Pri ocenjevanju obarvanosti plodov smo sicer zabeležili signifikantno boljšo obarvanost pri vseh plodovih manj obloženih dreves, kar pa je verjetno posledica znanega fiziološkega učinkovanja malo obremenjenih drevesa na boljše obarvanje njihovih plodov. 10 Poskus stacionarnega pršilnega sistema za namen zapoznitve cvetenja dreves dr. Matej Stopar (KIS) dr. Jože Hladnik (KIS) Sorta Gala/M.9 na lokaciji Brdo pri Lukovici UVOD Pomladanska pozeba cvetov lahko v sadovnjakih povzroči tudi 100% izpad pridelka. Da bi to preprečili obstajajo različne metode, kot je na primer zamegljevanje in pršenje v času pozebnih temperatur, kar pa zahteva enormne količine porabe vode. V predvidenem poskusu želimo preveriti izvedljivost ohlajevanja dreves in s tem zapoznitve razvoja fenofaz dreves tako, da bi se čas cvetenja zamaknil na čas, ko več ni nevarnosti za pozebo. Ohlajevanje dreves lahko dosežemo s t.i. evaporativnim ohlajanjem, z načinom pulzivnega nekaj sekundnega pršenja vode v polurnih intervalih. Takšen sistem omogoča porabo majhnih količin vode ob vzpostavitvi stacionarnega pršilnega sistema - mikrooroševanja. MATERIAL IN METODE Poskus je bil zastavljen na Brdu pri Lukovici na odraslih drevesih Gala/M.9. V teh vrsti imamo nastavljen mikrooroševalni sistem s tremi tipi pršenja s približno 160 drevesi v poskusu. Sistem je napravljen s tremi tipi mikrorazpršilcev, kateri visijo z nosilne žice armaturnega sistema pri vsakem drevesu. Preglednica 1: Obravnavanja za poskus evaporativnega ohlajanja dreves, Brdo 2020 Obravnavanje z opisom časa aplikacij in uporabljena sredstva 1) W40 - rotacijski mikrorazpršilec na višini 170 cm, z izmetom 40 L vode/uro, 2) LP20x2 – 2 rotacijska mikrorazpršilca na višini 270 in 170 cm, vsak z izmetom 20 L /drevo, 3) LP20x1 – 1 rotacijski mikrorazpršilec na višini 270 cm, z izmetom 20 L vode/drevo 4) KW40-kontrolna drevesa v sosednji vrsti = nepršeno 5) KLP20x2-kontrolna drevesa sosednji vrsti = nepršeno 6) KLP20x1-kontrolna drevesa sosednji vrsti = nepršeno Mikrorazpršilci so začeli z delovanjem 17. 03. 2020 v stadiju mišjega ušesa (BBCH 53-55). način delovanja mikrorazpršilcev je krmilila avtomatska programska ura in sicer: samo dnevno pršenje v času od 8.00 do 18.00 ure; v sekcijskem redosledu 30 sekund pršenja in 5 minut pavze (nepršenja) v celem deseturnem ciklusu delovanja. Ponoči so bili pršilci izklopljeni. Takšen način sekcijskega (dnevnega) pršenja smo izvajali od 17. 03. do 23. 03., to je 6 dni. Kasneje so nastopili večkratni pozebni dogodki, ki so preprečili nadaljnje izvajanje poskusa evaporativnega ohlajanja. Popis fenofaz za izkaz razlike v fenološkem razvoju dreves med različnimi tipi mikrooroševanja in v primerjavi z neoroševanimi drevesi smo izvedli 27. 03. 2020. Poskus z mikrorazpršilci smo nadaljevali tudi v smeri drugega poskusa, ki pa je še na zelo teoretično-eksperimentalni ravni. Želimo vzpostaviti sistem stacionarnih mikrorazpršilcev v vrsti jablan, ki bi služili celoletnemu pršenju za namen varstva trajnih nasadov pred boleznimi in škodljivci. V zvezi s tem smo izvedli več poskusnih namestitev pršilnega sistema v enocevni ali dvocevni izvedbi, s kombinacijami zank in enosmernih ventilov ter oddušnikov zraka, kateri bi morebiti delovali v zaporednem ciklu hidravličnega polnjenja in pnevmatskega praznjenja sistema preko mikrorazpršilcev. Izvedenih je bilo več poskusnih nastavitev oz. kombinacij sistema. Do rešitve pravilnega, enakomernega izmeta vode pri vseh zaporednih mikrorazpršilcih se še nismo dokopali. Ta poskus se je izvajal ločeno, brez dreves, samo v eksperimentalno teoretičnh izvedbah na 10 m poskusni liniji. 11 REZULTATI Z DISKUSIJO V poskusu z mikrorazpršilci na drevesih Gale smo dokazali, da je možno s pulzivnim 30 sekundnim pršenjem v 5 minutnih razmakih doseči tolikšno (evaporativno) ohlajanje dreves, da se njihov fenološki razvoj nekoliko upočasni. Spodnji rezultati 6 dnevnega pršenja so pokazali, da smo z mikrorazpršilci LP20x1 dosegli zamik (upočasnitev) fenofaze cvetenja za 1/2 fenofaze (LP20x1 = BBCH 55,5; kontrolna neškropljena sosednja drevesa KLP20x1 pa so napredovala do fenofaze BBCH 56). 57 56,5 56 55,5 55 54,5 W40 L20x2 L20x1 KL20x1 KL20x2 kW40 Slika 1: Napredovanje fenofaz dreves Gale v poskusu evaporativnega ohlajanja pri treh tipih mikrorazpršilcev v primerjavi s sosednjimi nepršenim drevesi K (legenda v preglednici 1). Pozebni dogodki v letu 2020 so preprečili dovolj dolgo izvedbo oroševanj, zato učinki mikrorazpršilcev niso bili dovolj izraziti v tem letu. Poskusi izvedeni v letu 2019 so pokazali, da enojni mikrorazpršilci tipa LP20 lahko zavrejo fanološki razvoj dreves skoraj za 3 BBCH fenološke faze, če so delovali v zgoraj predstavljenem pulznem sistemu 23 dni. POVZETEK Poskuse evaporativnega ohlajanja je potrebno obravnavati kot uspešne. Potrebne so sicer še nadaljnje raziskave primernih sekvenc pulznih mikrooroševanj, vendar pa lahko iz dvoletnih poskusov vidimo, da zadeva deluje. Z nekajtedenskimi pulznimi mikrooroševanji bi lahko v sadovnjakih s tovrstnimi mikropršilnim sistemom učinkovito zavirali fenološki razvoj dreves in s tem povečali odpornost nasada na pomladanske pozebe. V letu 2021 se bomo usmerili na raziskave možnosti uporabe mikropršilnega sistema za namen varstva trajnih nasadov pred boleznimi in škodljivci. 12 Ugotavljanje učinkovitosti preparatov za izboljšanje tal na rast jablane dr. Jože Hladnik (KIS) dr. Matej Stopar (KIS) Sorta Gala na lokaciji Brdo pri Lukovici UVOD Pri zasnovi in obnovi trajnih nasadov je poleg ostalih tehničnih zahtev potrebno zagotoviti ustrezno pripravo tal. Glede na analizo tal opravimo založno gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili. Za pripravo samih tal pa lahko uporabimo tudi katerega od na trgu prisotnih pripravkov za izboljšanja tal in rasti rastlin. Ponudba je pri številnih dobaviteljih na trgu zelo pestra. Ponujajo različne rastne spodbujevalce, organska gnojila, pripravke na osnovi mikoriznih gliv, bakterij, ekstraktov alg in podobno. Ponudniki navajajo mnoge pozitivne izkušnje in primere uspešne uporabe, vendar je verodostojnost teh podatkov vprašljiva, saj poskusi niso ustrezno in neodvisno izpeljani. Zato smo se v tem poskusu odločili preizkusiti nekatere od teh preparatov za pripravo in dodajanje v tla ter slediti kako vplivajo na vegetativno rast, pridelek in kakovost plodov. Za preskus smo izbrali sedem sredstev, ki se intenzivno promovirajo na Slovenskem tržišču. MATERIAL IN METODE V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdo pri Lukovici smo zasnovali poskus v katerem so vključene dve vrsti s po 310 dreves sorte Gala. Vrste ležijo v smeri sever-jug pretežno znaklonom proti jugu. Ena vrsta je bila ob zasnovi poskusa gnojena z organskimi gnojili druga ne. Vrste smo po dolžini jih razdelili na 4 bloke od severa proti jugu. Znotraj teh blokov smo naključno razporedili obravnavanja navedena v preglednici 1. Vsako obravnavanje je obsegalo 9 - 13 zaporednih dreves v vrsti večinoma med podornimi stebri protitočnih mrež. S tako zasnovo je bila v poskus vključena primerjamo med gnojenjem z organskim gnojilom in negnojenim ter primerjavo med sedmimi preparati za izboljšanje tal in rasti dreves in kontrolo. Preglednica 1: Obravnavanja v poskusu pripravkov za izboljšanje tal. Obravnavanje z opisom 1) Kontrola - brez talnih dodatkov 2) PRP SOL - kalcijevo gnojilo-aktivator tal 400 kg/ha vsako leto; PRP GmbH, Sečnik 3) Bacillomix - nitrifikacijske bakterije; Amaks 4) Humistar - huminske kisline; Tradecorp, Jurana 5) Micogel MYC400 - mikorizne glive; Lallemand, Jurana 6) Biopromoter - organsko gnojilo in sredstva za namakanje sadik; Eurovix, JPZ Zorko 7) Rhizocell - bacillus amyloliquefaciens talni probiotik; Lallemand, Metrob 8) Litho FR+ in agrovit - apnenec it morskih alg; Mythor AG, Meko V poskusu smo sledili prirastu dreves kot prirast obsega debla 10 cm nad cepljenim mestom in letni prirast poganjkov. V sledečih letih bomo sledili tudi količino pridelka in zdravstveno stanje dreves. Pred poskusom je bila opravljena analiza tal katere rezultati so prikazani v preglednici 2. Glede na kemično analizo so tla srednje dobro založena z hranili. Tla so po konsistenci srednje težke in »utrujena« zaradi ponovnega sajenja jablane v iste vrste. 13 Preglednica 2: Založenost tal v vrstah poskusa glede na blok od severa proti jugu. Parameter Enota Blok 1 Blok 2 Blok 3 Blok 4 pH - 6,6 6,7 6,6 6,6 P2O5 (mg/100g) 12 10 11 7,8 K2O (mg/100g) 23 17 16 12 Mg (mg/100g) 19 20 15 13 Organska snov % 4,1 3,5 3,4 2,8 REZULTATI Z DISKUSIJO V prvem letu smo sledili prirastu obsega debla in prirastu novih poganjkov. Podatki so predstavljeni v Preglednici 2. Drevesa se ne razlikujejo po obsegu debla ob sajenju (pomlad 2017) in številu poganjkov, kar kaže, da so drevesa izenačena oziroma so glede na predhodno velikost enakomerno razporejena po obravnavanjih. Rezultati ANOVA-e primerjave vplivov organskega gnojenja in osmih obravnavanj kažejo značilen vpliv organskega gnojenja na prirast obsega dreves in skupnega prirasta poganjkov. Povprečen prirast obsega dreves je bil v vrsti gnojeni z organskimi gnojilom 5,1 mm, medtem ko je bilo pri negnojenih drevesih le 3,6 mm. Razlike med obravnavanji v vrstah so mnogo manjše. Največ so v obsegu prirasla drevesa v obravnavi Humister in Litho FR+ najmanj pa drevesa v obravnavi PRP vendar ni bilo značilne razlike od kontrole. Skupna dolžina v tekočem letu zraslih poganjkov je bila prav tako z povprečno 203 cm večja pri gnojenih drevesih kot pri negnojenih (174 cm). Od obravnavanj je bila značilna razlika med Bacillomix (225 cm) in PRP (146 cm). Povprečen prirast poganjkov v cm v kontroli je bil 178,55 cm. Glede na skupne rezultate v tem letu prikazane v Preglednici 2 kaže najboljši vpliv delovanje Nitrifikacijskih Bakterije in Humistar-ja medtem ko je PRP značilno slabši od kontrole. Preglednica 3: Obseg debla posajenih dreves in njihov prirast v prvem letu absolutno in v odstotkih ter skupen prirast poganjkov, njihovo število in število poganjkov nad 10 cm glede na obravnavanja v poskusu. ANOVA prikazuje značilnost voliva obravnavanj in gnojenja z organskimi gnojili. Obseg debla Prirasta Skupen Prirast Obsega Število pomlad obsega prirast Število debla v 2017 pogankov 2017 debla v pogankov pogankov (cm) nad 10 cm (cm) 2017 (%) (cm) Kontrola 55 4,1 abc 7,5 ab 187 bc 24 ab 5,9 b PRP 53 3,5 a 6,7a 146 a 22 a 4,2 a Bacillomix 54 4,9 bc 9,3 b 225 c 24 ab 6,2 b Humistar 57 5,2 c 9,2 b 200 bc 25 b 5,6 ab Micogel 56 4,1 abc 7,3 ab 171 ab 23 ab 5,2 ab Biopromoter 55 4,4 abc 8,1 ab 208 bc 24 ab 6,6 b Rhizocell 57 3,6 ab 6,4 a 183 abc 24 ab 5,7 ab Litho FR+ 55 5,2 c 9,6 b 189 bc 22 a 5,4 ab ANOVA Obravnavanja NS 0,053 NS * NS NS O.gnojenje:Brez NS *** *** ** NS * Povprečja obravnavanj v stolpcu označena z isto črko se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na Duncanov test pri P = 0,05. 14 Ker je so rastline kot biološki element za opazovanje zelo heterogene, na sliki2 prikazujemo razpone meritev v posameznih obravnavanjih. Slika 2: Skupen prirast poganjkov v cm kot parameter v katerem so se drevesa najbolj razlikovala po obravnavanjih prikazana v grafikonu okvirjev z ročaji. Vsaka horizontalna črta predstavlja mejo četrtine podatkov in pike odstopajoče podatke. POVZETEK Ugotavljamo, da smo v prvem letu ocenjevanja vpliva uporabe bioloških spodbujevalcev rasti najboljše rezultate v primerjavi s kontrolo dosegli s postopkom 3 (Bacillomix), ki naj bi deloval predvsem na mikrobiološko strukturo v tleh. Kljub vsem v merjenim vrednostim podanim v tem poročilu, za noben postopek ne moramo s statistično zanesljivostjo trditi, da boljši od kontrole. Nekateri dobavitelji od preskušanih sredstev trdijo, da v prvem letu še ne moramo pričakovati znatnih rezultatov in zato je predvideno sledenje razvoja dreves sorte »Gala« še v sledečih letih. 15 Primerjava ekonomike *integrirane in ekološke pridelave jabolk Boštjan Godec, univ. dipl. inž. kmet. V letu 2017 smo v strokovno nalogo Introdukcija jablane vključili poskus z naslovom ''Primerjava ekonomike integrirane in ekološke pridelave za sorti Fuji ter Fujion''. Sorta Fuji je bila izbrana kot že dokaj uveljavljena sorta integriranega načina pridelave, primerjalna sorta Fujion pa ji je po večini agronomskih lastnosti zelo podobna. Zaradi tega ter zaradi njene odpornosti na škrlup jo imenujemo tudi ''bio Fuji''. Obe sorti imamo posajeni na lokaciji Brdo pri Lukovici ter ju pridelujemo po smernicah integriranega oz. ekološkega sadjarstva. V primerjavo je vključenih 50 dreves vsake sorte v obdobju polne rodnosti. V letu 2020 smo beležili vse opravljene agrotehnične ukrepe ter delovne ure porabljene za vsak ukrep. Prav tako smo jeseni stehtali pridelek. S to nalogo smo v letu 2020 zaključili. Na podlagi triletnih podatkov za obdobje 2018 – 2020 smo naredili primerjavo ekonomike obeh načinov pridelave jabolk (ekološka pridelava vs. izbrana kakovost). Rezultati so pokazali, da je ekološki način pridelave jabolk glede ekonomskih kazalcev uspešnosti primerljiv pridelavi jabolk na integriran način. V letih s tržnimi presežki jabolk pa so cene ekološko pridelanih jabolk manj podvržene razmeram ponudbe in povpraševanja na trgu, saj so vezane na krog specializiranih kupcev, ki je še zmeraj v porastu. Tako so cene jabolk iz ekološkega načina pridelave stabilnejše v primerjavi s cenami jabolk integriranega načina pridelave jabolk, ki v takih letih lahko doživijo velik nihaj navzdol. V nadaljevanju je podana ekonomska analiza pri ekološki pridelavi jabolk in pridelavi jabolk po shemi izbrane kakovosti, ki jo je pripravila sodelavka KIS z Oddelka za ekonomiko kmetijstva ga. Barbara Zagorc. *Izrazoslovje integrirana pridelava se je v času izvajanja projekta preimenovalo v izbrana kakovost. V poročilu uporabljamo obe izrazoslovji. 16 Ekonomska analiza pri ekološki pridelavi in pridelavi jabolk izbrane kakovosti Boštjan Godec, univ. dipl. inž. kmet. Namen ekonomske analize je bila ocena in primerjava ekonomskih kazalnikov pri različnih načinih pridelave jabolk (ekološka pridelava in izbrana kakovost). Ekonomske ocene so pripravljene s pomočjo Modelnih kalkulacij KIS (https://www.kis.si/MODELNE_KALKULACIJE_2). Pri oceni stroškov pridelave jabolk sorte fujion iz ekološke pridelave in jabolk sorte fuji (izbrana kakovost), smo za vsa leta upoštevali cene inputov in dela iz leta 2020. Druge ekonomske kazalnike (vrednost pridelave in bruto dodana vrednost) smo ocenili na podlagi predvidenih cen jabolk v višini: 1,4 EUR / kg za jabolka iz ekološke pridelave in 1,0 EUR / kg za jabolka iz sheme izbrana kakovost. Vrednost pridelave (VP) je sestavljena iz vrednosti pridelka in vrednosti subvencij. Bruto dodana vrednost (BDV) za posamezni tržni pridelek je izračunana kot razlika med vrednostjo pridelave in stroški kupljenega materiala in najetih storitev, tj. spremenljivimi stroški. Spremenljivi stroški obsegajo predvsem stroške gnojil, sredstev za varstvo rastlin, najetega dela (obiranje, del rezi), najetih storitev, zavarovanja, spremenljive stroške domačih strojnih storitev (gorivo, mazivo, ipd.). Spremenljivi stroški so močno odvisni od vrste in obsega pridelave. (KIS, Oddelek za ekonomiko kmetijstva, Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr.) Vir podatkov o cenah so podatkovne baze modelnih kalkulacij KIS, ki se napajajo iz različnih virov. Domače ročno delo je vrednoteno po povprečni plači v Sloveniji po podatkih SURS, vključno s prispevki za socialno varnost in prispevki za pravice iz dela. Najeto ročno delo (rez in obiranje) pa po povprečni minimalni plači v RS. Pri izračunu vrednosti pridelave smo upoštevali tudi ukrepe kmetijske politike I. stebra (plačilna pravica, plačilo za zeleno komponento in vračilo trošarine). Preglednica 1: Najpomembnejši ekonomski kazalniki pri ekološki pridelavi jabolk sorte Fujion Ekološka pridelava (EKO) Indeks (povp. = 100) 2018 2018- Enota 2018 2019 2020 2018 2019 2020 - 2020 2020 Neto pridelek kg/ ha 31.800 12.900 21.000 21.900 145 59 96 100 kg/ Neto pridelek 10,6 4,3 7,0 7,3 drevo Stroški kupljenega blaga in EUR/ha 6.353 3.852 4.924 5.043 126 76 98 storitev (3) 100 od tega FFS EUR/ha 905 905 905 905 od tega gnojila EUR/ha 140 104 119 121 Stroški skupaj EUR/ha 18.355 14.598 16.213 16.388 112 89 99 100 Stroški, zmanjšani za EUR/ kg 0,57 1,10 0,76 0,73 77 151 103 subvencije (LC) 100 Vrednost pridelave skupaj EUR/ha 44.879 18.414 29.756 31.016 (1) (pri ceni 1,4 EUR/ kg) od tega tržna pridelava EUR/ha 44.520 18.060 29.400 30.660 Bruto dodana vrednost EUR/ha 38.526 14.562 24.832 25.973 148 56 96 (1)-(3) (BDV) 100 Vir: ocene KIS 17 Preglednica 2: Najpomembnejši ekonomski kazalniki pri pridelavi jabolk sorte Fuji (izbrana kakovost) Izbrana kakovost (IK) Indeks (povp. = 100) 2018- 201 2018- Enota 2018 2019 2020 2019 2020 2020 8 2020 Neto pridelek kg/ ha 63.900 16.800 23.400 34.800 184 48 67 100 Neto pridelek kg/ drevo 21,3 5,6 7,8 11,6 Stroški kupljenega blaga in EUR/ha 10.392 4.709 5.589 7.108 146 66 79 100 storitev (3) od tega FFS EUR/ha 1.369 1.252 1.252 1.252 od tega gnojila EUR/ha 217 83 102 135 Stroški skupaj EUR/ha 21.844 13.049 14.364 16.639 131 78 86 100 Stroški, zmanjšani za EUR/ kg 0,34 0,76 0,60 0,47 72 161 128 100 subvencije (LC) Vrednost pridelave skupaj EUR/ha 64.272 17.164 23.766 35.169 (1) (pri ceni 1,0 EUR/ kg) od tega tržna pridelava EUR/ha 63.900 16.800 23.400 34.800 Bruto dodana vrednost EUR/ha 53.880 12.455 18.177 28.061 192 44 65 100 (1)-(3) (BDV) Vir: ocene KIS Preglednica 3: Primerjava ekonomskih kazalnikov pri ekološki pridelavi jabolk in pri pridelavi jabolk izbrana kakovost (IK) Indeks (IK = 100) enota 2018 2019 2020 2018 - 2020 Neto pridelek kg/ ha 50 77 90 63 Stroški kupljenega blaga in storitev EUR/ha 61 82 88 71 Stroški, zmanjšani za subvencije (LC) EUR/ kg 168 146 126 157 Stroški skupaj EUR/ha 84 112 113 98 Bruto dodana vrednost (1)-(3) EUR/ha 72 117 137 93 Vir: ocene KIS Pri upoštevanih odkupnih cenah jabolk so ekonomski rezultati pri pridelavi jabolk zelo dobri (tudi pri manjših pridelkih). Tako visokih odkupnih cen sadjarji v povprečju običajno v zadnjih letih ne dosegajo oziroma jih dosežejo le pri neposredni prodaji končnemu potrošniku (npr. pri prodaji na lastnih kmetijah na ugodnih lokacijah). 18 Poskus mehanske obdelave tal pod drevesi jablan in sejane nizke podrasti Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) Tadej Toplak mag. kmet. (KGZS ZAVOD MB) Sorta Dalinbel Antares na lokaciji Sadjarski center Maribor UVOD V sadjarskem Centru Maribor smo preizkušali različne sisteme mehanskih obdelav tal pod drevesi jablan kot alternativa uporabi herbicidov. Cilj je bil ovrednotiti različne postopke in priporočati najbolj učinkovito metodo izmed uporabljenih. Poleg spremljanja učinkovitosti uravnavanja plevelne vegetacije smo spremljali tudi vpliv različnih strojev za oskrbo tal na razvoj koreninskega sistema in dostopnost hranilnih snovi, poskušali smo oceniti vpliv mehanske obdelave na kakovost in količino pridelka jabolk, ocena morebitnega vpliva na prenos škodljivih organizmov, vpliv mehanskih postopkov na poškodb rastlin, vplivi na tla, vplivi na vodni režim, poraba časa in gospodarnost uporabe. MATERIAL IN METODE Poskus je bil zasnovan v poskusnih nasadih sadjarskega centra Maribor (46° 6' N, 15° 68 'E), na sorti Antares® Dalinbel, šibki podlagi M9, vzgojeni kot vitki vretenast grm, z razdaljo sajenja 3,2 x 0,9 m na slabo alkalnih tleh z pH = 7,02 vrednostjo, srednje preskrbljena tla z fosforjem, pretirano preskrbljena z kalijem, dobro preskrbljena z magnezijem, ter vsebnostjo humusa 3,02 %. Tla v nasadu so glinasto ilovnata in negovan kot ledina. Nasad je pokrit z črno protitočno mrežo in ima urejen namakalno oroševalni sistem. Povprečna letna temperatura na lokaciji znaša 10,8° C, letna količina padavin 849 l. Obravnavanja v poskusu smo zasnovali kot prvo; kontrola (herbicid), nizka podrast (nizke trava), nitkanje (kosilnice z nitko Speed green), okopalnik (Orizzinti), mulčenje z odmikom (Perfect) in nizko podrast. Vsako obravnavanje je zajemalo 64 dreves, od tega smo na kakovost in količino pridelka vrednotili 10 izenačenih dreves. Med rastno dobo smo opravili analizo vrstne sestave podrasti in plevela z vizualnim bonitiranjem. Mehanske obdelave tal smo izvajali s stroji Orizzonti, ki je v osnovi sestavljen iz rezervoarja hidravličnega olja, oljne črpalke, elektromagnetnih ventilov. S traktorsko priključno gredjo poganjamo oljno črpalko, ki olje črpa iz rezervoarja do elektromagnetih ventilov, te s pomočjo »joystick-ka« upravljamo iz traktorja, prilagajamo stroj in vklapljamo in izklapljamo pogona. Pregl Pre edn gle ic dnica 1 a: : Pre P gl r e egled d izv iz e ved dbe be m me eha hans n k sk i ih ob h ob d de ela lavv v v nasad nasa u jabla du jab n, Gačn lan, G ik 2 ač 0 nik 20 2020 herbicidanje nitkanje okopavanje mulčenje z odmikom 22.04.2020 10.06.2020 10.06.2020 29.04.2020 5.08.2020 7.07.2020 7.07.2020 19.05.2020 28.08.2020 28.08.2020 22.06.2020 13.07.2020 28.08.2020 19 Vremenske razmere v letu 2020 Leto 2020 so zaznamovali mila zima brez padavin s pojavom suše v kmetijstvu, povprečno topla in suha pomlad, mokro poletje. Na območju Gačnika je v letu 2020 povprečna letna temperatura bila 10,8° C, letna količina padavin pa 849 l. Slika 1: Grafikon povprečne vrednost temperature, relativne zračne vlage ter skupna količina padavin po mesecih v letu 2020. Vrstna kosilnica z nitkam Pri nitkanju na osnovno pogonski stroj namestimo priključek Speed Green. Ta ima na osi nameščenih 9 kolutov plastičnih niti. Obdelujemo tako, da se os vrti vzporedno z vrsto niti pa udarjajo pravokotno na smer dreves. Hitrost vrtenja reguliramo z vrtenjem traktorske priključne gredi. Povprečna hitrost traktorja pri obdelavi je 1,5 km/h. Dolžina niti mora biti do 70 cm. Večkrat preverimo dolžino le teh in jih po potrebi ročno podaljšamo. Dodatno smo na priključek namestili plastično zaščito, tako so poškodbe na drevesih po obdelavi zelo majhne ali jih skoraj ni. Kosilnica z nitko Speed green, ima daljše niti, dolge cca pol metra, ki udarjajo ob rastlinsko maso in jo odrežejo in zdrobijo. Niti so močne in zaradi dolžine razvijejo centrifugalne sile, ki učinkovito odstranijo nadzemne dele trave in drugih zeljnatih rastlin, tudi tiste ob deblih jablan. Slika 2: Orizzonti-vrstna kosilnica z nitkami. Hidravlični premik kosilnice z nitko iz vrste, oz. med trajne rastline krmili tipalo, ko zadene ob deblo, trto, steber ali kol. 20 Slika 3: Orizzonti-vrstna kosilnica z nitkami-dolge nitke. Kosilnica z dolgimi nitkami sama ne sega v vrsto, oz. med trajne rastline, pač pa jo voznik vodi tik ob vrsti. V vrsto segajo dolge niti in zdrobijo nadzemne dele zeljnatih rastlin. Če kosilnica naleti na oviro, npr. zadene ob deblo, se mehansko umakne v stran, nazaj pa jo potegne vzmet. Rotor ima v notranjosti nameščene svitke nitk, ki jih je ob obrabi mogoče nekajkrat podaljšati. Mulčenje z odmikom Mulčenje izvajamo z rotacijskim mulčerjem znamke Prefekt, ki ima odmikače nameščene na obeh straneh mulčenja. Pogon odmikača je jermenski, odmik pa mehanski. Ko odmikač zadene drevo se s pomočjo oblazinjenega krožnika zapelje ob drevo. S pomočjo vzmeti se le ta nato vrne v prvotno lego. Pri tem je pomembno da hitrost vožnje ni prevelika, saj le tako odmikač lepo potuje ob drevesi in za seboj pusti čim manj nepokošenih plevelov. Mulčimo s hitrostjo do 2,5 km/h in približno 2000 min-1 motorja. Slika 4: Rotacijski mulčer Perfekt Rotacijska freza Orizzonti Pri okopavanju na stroj Orizzonti namestimo okopalno glavo ter odmikalno palico. Ta palica je nameščena na vzvod, ki upravlja ventil. Kadar z palico zadenemo ob oviro ali drevo, ta ob pomoči vzvoda premakne ventil, ki spremeni smer toka olja v hidravlični poteznici in tako okopalno glavo odmakne. Ko se palica sprosti se glava premakne nazaj v svojo prvotno lego. Pri obdelavi je pomembna primerna hitrost, da lahko okopljemo dovolj natančno in čim bližje dreves. Povprečna hitrost pri tej obdelavi znaša 1,2 km/h. 21 Slika 5: Rotacijska freza Orizzonti Nizka podrast Nizko podrast so sestavljale rastlinske združbe, ki drevesu niso konkurenčne in so bile optimalno prilagojene na rastišče. Tako so za obstoječi sadovnjak manj konkurenčne rastline, ki potrebujejo veliko svetlobe in toplote (mediteranske rastline) in rastline žitnih združb. Cilj ustvarjene združbe rastlin temelji na mešanici ki zagotavlja pokritost tal skozi vso leto, rastline pa nudijo življenjski prostor mnogim koristnim organizmom. Dodatno imamo erozijsko zaščito in preprečimo izpiranje odvečnih hranil prek zime. Mešanica je bila sestavljena iz naslednjih vrst: poletni zajčji mak ( Adonis aestivalis), lasasta šopulja ( Agrostis capillaris), travniški lisičji rep ( Alopecurus pratensis), goli oves ( Avena strigosa), navadna ogrščica ( Brassica juncea), ječmenasta stoklasa ( Bromus hordeaceus), jalova stoklasa (Bromus sterilis), setvena krizantema ( Chrysanthemum segetum), žabji koprc ( Descurania sophia), nissolijev grahor ( Lathyrus nissolia), toga ljuljka ( Lolium rigidum), muškatni slezlenovec ( Malva moschata), vonjava kamilica ( Matricaria discoidea), dvomljivi mak ( Papaver dubium), drobnosemenska čužka ( Phalaris minor) in nenavadna čužka ( Phalaris paradoxa). REZULTATI Z DISKUSIJO Pri mehanskih obdelavah je pomembno, da je stroj enostaven za uporabo z manj potrebnega vzdrževanja in z nizkimi stroški popravila Kljub temu, da lahko z mehansko obdelavo poškodujemo drevesa, poskusi kažejo, da obdelava ni imela negativnega vpliva na rast dreves, vsebnost hranil v listih je bila nespremenjena, prav tako ni bilo vpliva na pridelek, velikost in kakovost plodov. Slabost takšnega zatiranja plevelov je ta, da lahko pride do erozije tal, saj so po obdelavi tla gola. Prav tako prihaja do hitrejše razgradnje organske snovi v tleh. Delo lahko omejuje ali pa tudi povsem prepreči slabo vreme – mokra tla. Konkurenčnost podrasti pod drevesi bi lahko odvzemala vodo in v njej raztopljena hranila, kar vpliva na kakovost in količino pridelka. Pri mehanskih obdelavah smo spremljali prisotnost plevelne združbe. Pri različnih obdelavah le ta bila različna. Vizualna ocena plevela nakazuje, da je pri obravnavanju kjer smo trikrat letno pas pod drevesi okopali v večini prisotna kanadska hudoletnica ( Conyza canadensis), navadna garšica ( Vici sativa), navadni regrat ( Taraxacum officiale) in topolistna kislica ( Rumex obtusifilius). Pri uporabi nitkarja je porast bila nekoliko drugačna pa vendar je vsebovala nekaj rdovratnih širokolistnih plevelov kot so Ščavjelistna dresen (polygonum lapathifolium) srhkodlakavi ščir (amaranthus retroflexus) in topolistna kislica (rumex obtudifolius). Obravnavanju z konstantnim mulčenjem pa se je ohranila plevelna sestava Navadna kostreba (echinocloa crus-galli), zeleni muhvič (setaria virdis) in topolistna kislica (rumex obtudifolius). Precej drugače je pri nizki podrasti, kjer opazimo da sejan združba izbranih rastlin v dveh vegetacijah popolnoma propade in se obdrži le obstoječa podrast. V pasu pod drevesi se tem obravnavanju 22 nahajajo pleveli; navadni bodič (Xanthium strumarium), navadni ščir (amaranthus retroflexus), topinambur (Helanthus tuberosus). Preglednica 2: Sestave plevela po različnih obdelavah po različnih obdelavah Nitkar (speed green) Okopalnik Mulčer z odmikom Nizka podrast Ščavjelistna dresen Kanadska hudoletnica Navadna kostreba Navadni bodič (polygonum (conyza canadensis) (echinocloa crus-galli) (xanthium lapathifolium) strumarium) Srhkodlakavi ščir Navadna grašica Zeleni muhvič (setaria Navadni ščir (amaranthus (vicia sativa) virdis) (amaranthus retroflexus) retroflexus) Topolistna kislica Navadni regrat Topolistna kislica (rumex Topinambur (rumex obtusifolius (taraxacum officiale) obtusifolius) (helanthus tuberosus) Topolistna kislica (rumex obtusifolius) Skupna pokrovnost vseh vrst rastlinstva pod drevesi, izražena v %, se razlikuje med različnimi obravnavanji. Glede na letni čas in pogoje ohranjanja rastlinja so se sejane nizke trave slabo ohranile. Verjetno gre za vpliv zasenčenosti v pasu, kjer smo podrast sejali ali pa izbrana mešanica ni ustrezala talnim pogojem. V našem poskusu smo v podrast posejali nekatere rastline, ki za severovzhodno Slovenije niso običajne ( Adonis aestivalis, Lolium rigidum, Bromus sterillis, Chrisanthemum segentum, Phalaris minor, Phalaris paradoxa, …). Poskus je pokazal, da se te rastline verjetno dolgoročno ne morejo uspešno ohraniti v sestavi podrasti. Preglednica 3: Prikaz podatkov o skupni pokrovnosti rastlinstva pod drevesi (deležev v %) pri različnih obravnavanjih Obravnavanje Skupna pokrovnost (%) Masa 1m2 suhe snovi posušenih plevelov Nizka podrast 88,2 160 Herbicidanje 10 30 Nitkanje 91 93 Okopavanje 76 81 Mulčenje z odmikom 96 142 Vpliv obdelave na kakovost pridelka Vegetativno rast dreves smo izmerili kot površino prečnega prereza debla (TCSA) na višini debla 20 cm nad cepljenjem mestom na desetih vzorčenih drevesih na vrsto. Pridelek smo vrednotili z obiranje v optimalnem obiralnem oknu in ga klasificirali glede na kakovost prvega kakovostnega razreda (kg/drevo) in drugega razreda (kg/drevo), izvedli smo tudi meritve kakovosti ploda. Meritve smo izvedli z destruktivno metodo, s pomočjo laboratorijskega stroja Pimprenlle. 23 Slika 6: Prikaz zrelostnih parametrov pri različnih parametrih Pri mehanskih obdelavah tal pod drevesi je topna suha snov (Brix°) bila višja kot pri sejni nizki podrasti, medtem ko je v obravnavanju z uporabo herbicida topna suha snov bila najvišja. Herbicid pospešuje zorenje, ter izboljša vsebnost topne suhe snovi, kar vpliva na boljšo kakovost plodov. Nobena od obravnavanj statistično ne odstopa zato domneva temelji le na preliminarnih podatkih. Trdota ploda(g) se izkazuje kot pomemben parameter za določitev obiralnega okna in ima pomembno funkcijo tudi pri načrtovanju skladiščenja. Pri vseh obravnavanjih je trdota ploda bila enaka, medtem ko je vsebnost kisline statistično odstopala pri obravnavanju celoletnega nitkanja. STREIFOV INDEKS 0,08 0,06 0,04 0,02 0,00 I K D K A K R C E AR Z K…I Z A E I D EEP D MUL C NI EN NI… ODM AST HE B NI PO R PR OP L S GR Slika 7: Izračunan Streifov indeks za posamezne obdelave tal. Streifov indeks s katerim napovemo kdaj je optimalni rok obiranja je v aplikativni raziskavi pokazal odstopanje vrednosti pri različnih mehanskih obdelava, sejane podrasti in uporabo herbicida. Pri sejani nizki podrasti je čas optimalnega obiralnega okna nastopil nekoliko kasneje kot npr. pri obravnavanju, kjer smo uporabili herbicid. Kot alternativa glifosatu pa se je v tem primeru izkazalo da statističnih razlik med različnimi mehanskimi pristopi ni bilo. Uporaba herbicida (2 x letno), ima vpliv na zgodnejše zorenje plodov sorte Dalinbel Antares®. POVZETEK Iz literature je znano, da je glede na rastišče in vremenske razmere, potrebno v tekočem letu več krat letno negovati vrstni in medvrstni prostor v nasadu, če želimo v zadostni meri zmanjšati konkurenčnost tamkajšnjega rastja do sadnih dreves. V Evropi se interes do trajnostnih praks za upravljanje s tlemi vse bolj uveljavlja. To pa pomeni, velika poraba delovnega časa, ki pa mora uravnotežiti ekonomičnost alternativnega postopka od opustitve uporabe herbicidov. V številnih študijah se je izkazalo, da so za zatiranje plevela v trajnostnih kmetijskih sistemih integrirani sistemi košnje in integrirani sistemi obdelave bolj trajnostna alternativa herbicidu pri tem pa nimajo vpliva na rast dreves, količino in kakovost pridelka ali fotosintetsko delovanje dreves. 24 Kmetje so dobro sprejeli tudi sisteme sejanja nizke podrasti, saj večji odstotek pokritosti tal precej izboljša količino biomase v primerjavi s herbicidom. To so ključni cilji pri doseganju biotske raznovrstnosti sadovnjakov, izboljšanju kakovosti tal in sčasoma k dolgoročni trajnosti. Stroški integriranih mehanskih sistemov (okopavanje, spodrezalnik,…) so bili višji od stroškov uporabe herbicidov. Ključni problem obdelave tal je pomanjkanje okolijske trajnosti. Prehod na integrirane obdelave lahko spodbudi subvencioniran okolijski trajnostni ukrep, kajti še vedno ostaja uporaba herbicidov (dvakrat letno) na pram integriranim mehanskim strategijam s ponavljajočimi se omejitvami, cenejša tehnologija, vendar je uporaba integriranih sistemov košnje in integriranih sistemih obdelave tal bolj trajnostna alternativa herbicidu. 25 Poskus novih vzgojnih oblik Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) Sorta Galaval, Golden Parsi na lokaciji Gačnik UVOD Vse pogostejše usmerjanje sadjarstva k strojni obdelavi, kot posledici primanjkljaja delovne sile se je potrebno soočiti tudi s primerno strukturo dreves. Katera vzgojna oblika je fiziološko naj perspektivnejša pa seveda ni poznano. Pred leti smo poskušali vpeljati drevesa vzgojne oblike bibaum, Ta so v 7 letih poskušanja vedno doživele nek nepojasnjen razlog propada oz manj uspešno uspela. Na sorti Galaval in Golden Parsi se ukvarjamo z Novozelandsko vertikalno 2-D vzgojno obliko. Cilj preskušanja je da v sadovnjaku opravljamo dela, ki so nezapletena, saj s tem naučimo različne profile delavcev sezonskih del, torej povečati želimo produktivnost in hkrati čim več dela opraviti strojno. Vertikala 2-D – sistem zasnovan po principu fiziologije dreves:  večja prestreznost svetlobe => bližje provodniku = visoki izkoristki  »bližje provodniku => dvodimenzionalna ravninska krošnja  »razpršena površina listov => visoko obsevanje = kakovost sadja MATERIAL IN METODE V letu 2020 smo poskus novih vzgojnih oblik na sorti Galaval in Golden Parsi/M9 oblikovali na enak način kot v letu 2019. Vzgojo dreves smo uspeli v 70% deležu vzpostaviti v takšen sistem, da bi v letu 2021 vrednotenje pridelka in vegetativne rasti lahko spremljali. Do prikaza podatkov nam manjkajo še dve rodni leti. 26 Poskus preprečevanja pozebe z oroševanjem Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) Različne sorte na lokaciji Sadjarski center Maribor UVOD Škodo, povzročeno zaradi nizkih temperatur, lahko omejimo ali zmanjšamo z različnimi postopki. V primerjavi z ogrevanjem nasadov (ogrevalne tehnike) je oroševanje učinkovitejša in enostavnejša možnost zaščite pred zmrzaljo. V sezoni pridelave 2020 oroševanje ni bilo vedno uspešno, najpomembneje pa je da je izvedeno v primernem času, saj je le takrat učinkovito. Pozeba nastane, ko v občutljivi fenološki fazi pade temperatura pod ničlo do tiste vrednosti, ki je za določeno sadno vrsto lahko usodna in povzroči propad cvetnega nastavka. Faza cvetenja vsako leto nastopi zgodnejše, kar je posledica višjih temperatur zraka, ki so posledica podnebnih sprememb. Primer spremljanja temperature: merjena temperatura –1 °C na 2 m višine pomeni temperaturo pod –2 °C ali celo –3 °C na 0,5 m višine in hkrati manjšo ali večjo pozebo, ki pa je odvisna tudi od razvoja fenološke faze sadne vrste. Zavedati se moramo, da se nevarnost pozebe zmanjšuje z vsakim metrom višine, ker se hladen zrak nabira na dnu dolin ali kotlin. Tla prejemajo toploto od sonca po večini v obliki kratkovalovnega sevanja (ultravijoličnega), ki se delno odbije od tal, preostali del pa se vpije v tla in jih segreva. Tla oddajajo toploto v obliki dolgovalovnega sevanja (infrardečega) sevanja. Zato tla prejmejo veliko več energije podnevi. Ponoči oddajo tla več energije, kot je prejmejo, in se zato ohlajajo, ohlaja se tudi zrak nad tlemi. Velikokrat v sami izvedeni tehnologiji pozabimo na te zakonitosti. Tla, ki so predhodno namočena, imajo večjo kapaciteto skladiščenja toplote in boljše prevajajo toploto v globlje plasti. Takšna tla ponoči oddajo več toplote iz globljih plasti in tako zmanjšajo nevarnost nastanka pozebe. V nočeh z nizko oblačnostjo se tla težje ohladijo pod 0 °C in tako v večini primerov ne pride do pozebe. V jasnih nočeh pa so izgube toplote tako velike, da zaradi ohladitve tal in zraka pride do pozebe. Če je zrak suh, prihaja tudi do izhlapevanja vode iz listov – transpiracije, pri kateri se porabi veliko energije in tako prihaja še do dodatnega ohlajanja rastlin. Voda pri segrevanju toploto veže, pri ohlajanju jo sprošča. Kilogram vode porabi ali sprosti 4,2 kJ (1 kcal) energije za vsako stopinjo Celzija. Pri zmrzovanju vode se sprosti 335 kJ (80 kcal) energije na kg vode, pri taljenju ledu se ta energija porabi. Toplota, ki se sprošča pri zmrzovanju vode, omogoča zaščito sadovnjakov pred pozebo z oroševanjem. Mešanica vode in ledu, ki je izpostavljena temperaturam pod ničlo, obdrži temperaturo 0 °C, dokler vsa voda ne zmrzne. Torej v pozebli noči, vsaka ohladitev povzroči izgubo energije zaradi sevanja in izhlapevanja. Funkcija oroševanja je ta, da se izguba energije izravna s povečanjem energije, ki nastane, ko voda zamrzne. Če oroševanje poteka pravilno, se to dogaja pri temperaturi 0 °C. V zgodnjih fazah razvoja zdravi brsti prenesejo bistveno nižje temperature kot v času cvetenja. Po izkušnjah pretekle sezone pa vemo, da pozebo ob obilnem cvetenju lahko določajo rezerve cvetnih brstov, ki so običajno tako visoke, da skorajda ni nobene gospodarske škode, tudi pri občutnih negativnih temperaturah. »Kritične temperature rastlin« kažejo, katero temperaturo je mogoče prenašati v kateri fazi razvoja. Informacije o tem so različne in so odvisne tudi od drugih dejavnikov, kot so moč cvetenja, kakovost brstov, trajanje zmrzali in seveda sorte. 27 Slika 1: Kritične temperature in prikaz razvojnih faz, kjer nastanejo poškodbe pozeb med 10 % - 90% (Köpke, 2018). Koliko časa rastline prenesejo negativno temperaturo, je odvisno predvsem od cvetnega nastavka. V primeru močnega cvetenja je toleranca do zmrzali v razvojni fazi na trajnem lesu pogosto edino merilo. Če pa je na enoletnem lesu dovolj cvetov, imajo ti naravno veliko večjo odpornost proti zmrzali, saj so še vedno daleč v razvoju in so zato bolj odporni proti zmrzali. To vodi do ogromne »regenerativne sposobnosti« pridelkov z močnim cvetenjem tudi brez oroševanja. Velja opozoriti, da z izvajanjem izrazito kratkih rezi, kot smo jih uvedli v zadnjih letih, zmanjšujemo količino rezervnih hranil za cvetenje. Popolnoma drugačne so razmere v primeru zmrzali po cvetenju, ko so se plodovi že razvili in so sekundarni cvetovi odpadli. Tu rezerv cvetov več ni. Preglednica 1: Kritične temperature za različne sadne vrste; Young in Kobel Pred Začetek Polno Plodiči cvetenjem cvetenja cvetenje Jabolka -4,0 ºC -2,8 ºC -2,3 ºC -1,7 ºC Jabolka/polno -7,0 ºC -3,5 ºC -2,5 ºC -1,7 ºC cvetenje Hruška -4,0 ºC -2,7 ºC -2,3 ºC -1,0 ºC Češnja -2,3 ºC -2,3 ºC -2,3 ºC -1,0 ºC Sliva -4,0 ºC -2,7 ºC -2,3 ºC -1,0 ºC Breskev -4,0 ºC -2,8 ºC -2,7 ºC -1,0 ºC Marelica -4,0ºC -2,5 ºC -2,3 ºC -0,7 ºC Hladnejša kot je nočna temperatura in višja kot je kritična temperatura rastline, večja je temperaturna razlika in več energije je treba uporabiti za zaščito pred pozebo, torej več energije pri oroševanju. Hitreje ko nastopi razvojna faza, bolj so brsti odporni na mraz. Vendar je v tem času oroševanje izredno tehtno, saj so temperature, pri katerih se oroševanje vklopi, po večini nizke oz. prenizke za oroševanje. Ker je pri oroševanju temperatura vedno na 0 °C, potrebujemo dovolj energije za oroševanje, s tem pa je potrebna količina vode, ki mora zmrzniti, zelo velika. Če brizgalnega sistema po poskusnem zagonu ni mogoče popolnoma izprazniti, ga je treba iz tehničnih razlogov vedno vklopiti pri 0 °C (temperatura zraka suhega termometra). To vodi v pogostejšo uporabo in daljše oroševanje v zgodnjih fazah razvoja, ko je kritična temperatura rastline še vedno razmeroma nizka. Izguba energije zaradi izhlapevanja Število pozebenih dni na Štajerskem v letu 2020 je bilo kar več kot šest. Vendar je vsaka noč imela svojo posebnost. V marcu, ko so bile temperature nekajkrat tvegane, sistema za oroševanje na SC nismo vklopili zaradi vetra ali prenizkih temperatur v naslednjem dnevu. Sistem oroševanja se ne sme vklopiti pri hitrosti vetra več kot 3 m/s. Zakaj? 28  Distribucije vode v sistemu ni mogoče zagotavljati neprekinjeno. Velike količine vode in velike kapljice so nekoliko stabilnejše od sistemov za varčevanje z vodo (mikrorazpršilci).  Veter odvaja toploto, ki nastane z zmrzovanjem ob postopku oroševanja. Za zadrževanje temperature mora zamrzniti v takšnem primeru več vode. Seveda pa več vode pomeni tudi nastanek močnejšega ledu in večjih obremenitev na lesu rastline.  Veter izsušuje in spodbuja izhlapevanje. Kadar dežuje, običajno vetra ni. Med izhlapevanjem se energija ne sprosti, temveč se – ravno nasprotno – porabi (kar vodi v nadaljnje hlajenje). Ohlajanje zaradi izhlapevanja je velikokrat večje (približno 7-krat) od akumuliranja toplote, ki se sprosti med zamrzovanjem.  V postopku oroševanja in brezvetrju se vlaga zaradi izhlapevanja dodane vode z oroševanjem poveča na skoraj 100 %. Če veter nenehno izmenjuje zračne mase, do te zasičenosti z vodo ne more priti in veliko vode nenehno izhlapeva. Primer pozebe iz leta 2016 (Weiz, 2021). Večerne temperature ob 18. uri so bile skoraj 8 °C in s tem še vedno precej visoke. Začetna temperatura, ki marsikoga ni skrbela. Vendar je bila vlaga nenavadno nizka in je znašala manj kot 50 %. To je zrak hitro ohladilo, ne da bi lahko nastala rosa ali zmrzal (ob nastanku rose in zmrzali bi se sproščala toplota). Temperatura suhega termometra v zgodnjih jutranjih urah je bila –6,2 °C. Vlažnost v tem trenutku je bila še vedno pod 80 %, zato je bila temperatura mokrega termometra –7 °C. Vpliv vlažnosti Obstajajo številne publikacije, ki navajajo kritične temperature rastlin v različnih fazah razvoja. Te vrednosti je treba razumeti le kot smernice. Na škodo vplivajo številni drugi dejavniki, kot so prehransko stanje rastline in hitrost cvetenja, kakovost cvetnih brstov in hitrost padca ter tudi hitrost zvišanja temperature zjutraj. Po brstenju rastlina izpari vedno več vode, odvisno od stopnje razvoja. To pomeni, da je temperatura rastline nižja od temperature na suhem termometru tudi brez oskrbe z vodo. Tudi zato je škoda pozebe večja v nočeh z nizko vlago. Temperatura rastline bo zato vedno med suho in mokro temperaturo, odvisno od tega, kako visoka je hitrost izhlapevanja. Dejanske temperature rastline ni mogoče izmeriti, kritične temperature rastlin vedno temeljijo na suhi temperaturi. Oskrbo z energijo med oroševanjem zagotavlja temperatura vode, ki zmrzne. Količina energije je odvisna od količine vode. Eden največjih strahov pri oroševanju je pomanjkanje vode na površini in s tem zagotovitev zadostne oskrbe z energijo. Tipičen vzorec zaledenitve v takšnih razmerah je, da na vejah ne nastane led. V tem primeru vsa voda odteče. Škoda, ki se posledično pojavi, je odvisna od tega, kako velika je razlika v energiji do kritične temperature rastline. V tem primeru oroševanje ni ugodno in preprosto nima želenega učinka. Oroševanje, ki poteka z mikrorazpršilci, zahteva dovolj dobro filtrirano vodo, sicer je zapletov lahko preveč. Pri vseh sistemih oroševanja je pomembna količina vode, ki lahko zmrzne. Postopek zmrzovanja vode poteka tako, da se plasti vode – ledu zlepijo na rastline. Količina ledu, ki nastane, je torej odvisna tudi od velikosti rastlinske površine. Po cvetenju lahko skozi obstoječe liste nastane zelo velika količina ledu. Uporaba oroševalnega sistema ima lahko določene omejitve. V določenih primerih lahko nastane več škode kot koristi. Če je energijska bilanca negativna (kadar je potrebno več energije za zamrzovanje, kot se je sprosti), sistema ne vklopimo. V večini gre za primere, ko je stopnja izhlapevanja visoka. Za enako količino vode mora zamrzniti 7-krat toliko vode, kot jo je izhlapelo (A. Brugner, 2021). Z izhlapevanjem se vlaga v območju oroševanja poveča, zrak je praviloma suh (RV <50 %), zato še vedno izhlapi veliko vode. Veter, ki piha s hitrostjo >3 m/s, odvaja energijo in dovaja bolj suhi zrak. Ne smemo pozabiti, da sistema ne vklapljamo, kadar je hitrost vetra več kot 3 m/s. Oroševanje izvajamo v zgodnjih fazah razvoja le takrat, kadar poznamo v naprej gibanje temperatur v naslednjega dne. Če je na rodnem lesu dovolj cvetnih nastavkov, je ta rastlina proti pozebi dovolj odporna. Če pa je zaloga vode omejena, potem raje varčujemo z vodo in orošujemo v času tik pred ali v cvetenju. Kadar so temperature zraka zelo nizke (–8 ºC), je praviloma tudi oroševanje že na meji svojega delovanja. Seveda so se v letu 2020 zgodili vsi zgoraj našteti kritični dejavniki in odločitve ni bilo enostavno sprejeti. Ključni dejavnik, ki ga je treba upoštevati tudi pri tej odločitvi, je v največji meri odvisno od cvetnega nastavka – kakovosti.. V primeru ekstremnega »belega« cvetenja je na enoletnem lesu dovolj zalog, tako da je še vedno mogoča dobra letina, tudi če temperatura rastline 29 pade pod kritično temperaturo za cvetenje. Oroševanje je metoda, ki temelji na preprostih fizičnih odnosih. Njegova uporaba ima meje, ki jih določajo fizikalni zakoni. Med uporabo se morate zavedati omejitev in opozorjenih odnosov temperatur, vetra, izhlapevanja …, da se lahko pravilno odločite in oroševanje uporabite na najboljši možen način. Moč cvetenja je treba upoštevati v kritičnih vremenskih razmerah v obdobju pred cvetenjem. Zaradi tega je njegova uporaba učinkovita. Nenazadnje se je že desetletja izkazalo, da oroševanje ostaja najučinkovitejši in najzanesljivejši ukrep zaščite pred zmrzaljo, seveda če imamo predhodno vzpostavljeno opremo in sistem. Vsaka sorta se na pozebne dogodke odziva drugače. Na naši lokaciji spremljamo več kot 40 različnih sort in klonov, zato je podajanje informacij o deležu pozeblih cvetov podan zelo realno. Podajamo poročilo o deležu pozeblih cvetov na različnih sort, ter poskus izvedenim z oroševanjem in pripravkom Epin Ekstra. MATERIAL IN METODE Dne 22.3.2020 so nizke temperature na lokaciji Sadjarskega centra imeli negativen vpliv na poškodbe cvetov. Preglednica 2: Spremljanje Temperatur mokrega termometra in suhega termometra METOS® postaje, nameščene na lokaciji Gačnik na višini 1,5 m; dne 22.3.2020 Temperatura mokrega termometra, Temperatura suhega termometra, visoka visoka natačnost [°C] natančnost [°C] Datum in čas avg max min avg max min 2020-03-23 09:00:00 2,17 2,91 1,74 4,53 5,38 3,76 2020-03-23 08:00:00 -0,07 0,26 -0,32 2,16 3,42 0,52 2020-03-23 07:00:00 -3,09 -3,01 -3,15 -2,82 -2,71 -2,9 2020-03-23 06:00:00 -4,08 -4,03 -4,16 -3,8 -3,75 -3,88 2020-03-23 05:00:00 -4,4 -4,07 -4,81 -4,09 -3,77 -4,53 2020-03-23 04:00:00 -4,05 -3,78 -4,54 -3,73 -3,44 -4,25 2020-03-23 03:00:00 -3,89 -3,7 -4,16 -3,47 -3,28 -3,73 2020-03-23 02:00:00 -3,71 -3,54 -3,87 -3,27 -3,06 -3,46 2020-03-23 01:00:00 -3,13 -2,77 -3,81 -2,71 -2,34 -3,36 2020-03-23 00:00:00 -3 -2,76 -3,16 -2,56 -2,3 -2,78 2020-03-22 23:00:00 -2,38 -1,9 -3 -2 -1,5 -2,57 2020-03-22 22:00:00 -2,07 -1,83 -2,55 -1,68 -1,45 -2,2 2020-03-22 21:00:00 -1,94 -1,29 -2,43 -1,57 -1 -2,06 2020-03-22 20:00:00 -0,71 0,41 -1,66 -0,42 0,66 -1,35 2020-03-22 19:00:00 0,84 1,33 0,41 1,08 1,57 0,66 2020-03-22 18:00:00 1,62 1,97 1,31 1,85 2,19 1,57 2020-03-22 17:00:00 2,45 2,95 2,05 2,69 3,18 2,29 2020-03-22 16:00:00 4,07 6,9 2,81 4,35 7,57 3,05 2020-03-22 15:00:00 8,18 10,7 5,45 8,7 11,6 5,73 2020-03-22 14:00:00 10,05 11,78 7,41 10,79 12,69 7,58 2020-03-22 13:00:00 10,11 10,91 9,22 10,4 11,64 8,72 2020-03-22 12:00:00 9,43 11,18 8,17 8,26 9,47 7,39 2020-03-22 11:00:00 6,73 7,85 5,99 6,82 7,51 6,31 2020-03-22 10:00:00 5,61 6,8 3,9 5,78 6,61 4,17 2020-03-22 09:00:00 3,84 4,7 2,65 4,07 4,82 2,91 2020-03-22 08:00:00 2,3 2,83 1,83 2,57 3,13 2,09 2020-03-22 07:00:00 1,4 1,75 1,03 1,65 2,01 1,28 2020-03-22 06:00:00 0,91 1,03 0,86 1,17 1,28 1,1 30 Stanje cvetov smo preverjali po pozebi tako, da smo na pregledano sorto odvzeli 50 socvetij, ki so po večini bila v fenofazi D-D3. Iz socvetij smo iztrgali posamezne cvetove, ki smo jih pod binokularjem pregledali. Vzorec socvetij je bil odbran na višini krošnje drevesa 2m, ter na dvoletnem lesu iz brstov in brstik. Vzorec je glede na nagib v vrsti bil odvzet vzdolž celotne vrste, kar predstavlja povprečno vrednost vzorca. Socvetja smo ločili in oceno naredili na posameznih cvetovih, torej delež ocenjene pozebe temelji na posameznih cvetovih in ne socvetjih. Cvetove smo glede na poškodbe uvrstili v razred poškodovanih od pozebe (poškodovana plodnica) in na nepoškodovane (plodnica in prašniki vitalni). REZULTATI Oceno pozeblih cvetov prikazujemo v spodnji preglednici. Preglednica 3: Ocena pozeblih cvetov OCENA CVETOV sorta/stanje št. pozeblih št. vitalnih št. pregledanih delež cvetov cvetovi cvetov pozebe(%)/sorto TOPAZ 30 120 150 20 OPAL 54 196 250 21,6 IDARED 5 245 250 2 KANZI 35 215 250 14 GALA 58 192 250 23,2 MAIRAC 6 244 250 2,4 Glede na sortno občutljivost zaznamo razlike med sortami. Sorta Gala je utrpela najvišji odstotek pozeblih cvetov, sledita ji ekološko pridelani sorti Topaz in Opal. Omenjene sorte so bile pred pozebo poškropljene s pripravki (Trafos, Delfan in Philgreen). Sorta Mairac® se je izkazala kot odpornejša na izpostavljene nizke temperature fenofazi D3. Sorta Idared kot lokacijsko najbolj izpostavljena nizkim temperaturam je nizke temperature prenesla izredno dobro, kljub temu da ni bila tretirana z nobenim pripravkom za krepitev rastlin. Oceno pozeblih cvetov smo nadaljevali tudi 24.3.2020, dan po opravljeni aplikaciji z sredstvi za krepitev rastli ter dodatni izpostavljenosti temperatur kot jih prikazujemo v tabeli spodaj. 31 Preglednica 4: Spremljanje Temperatur mokrega termometra in suhega termometra METOS® postaje, nameščene na lokaciji Gačnik na višini 1,5 m; dne 23.3.2020 Temperatura mokrega termometra, visoka natačnost [°C] Temperatura suhega termometra, visoka natančnost [°C] Date/Time avg max min avg max min 2020-03-24 11:00:00 2,94 3,41 2,35 3,21 3,61 2,6 2020-03-24 10:55:00 3,07 3,07 3,07 3,43 3,43 3,43 2020-03-24 10:45:00 2,17 2,32 2,06 2,41 2,55 2,31 2020-03-24 10:30:00 1,54 2,02 0,94 1,8 2,3 1,18 2020-03-24 10:25:00 1,67 1,67 1,67 1,94 1,94 1,94 2020-03-24 10:15:00 0,77 0,89 0,7 0,92 1,03 0,85 2020-03-24 10:05:00 0,89 0,89 0,89 1,03 1,03 1,03 2020-03-24 10:00:00 0,88 0,96 0,79 1,05 1,12 0,98 2020-03-24 09:00:00 0,17 0,2 0,14 0,37 0,43 0,32 2020-03-24 08:00:00 -0,63 -0,45 -0,8 -0,38 -0,2 -0,56 2020-03-24 07:00:00 -1,18 -1,16 -1,21 -0,93 -0,9 -0,97 2020-03-24 06:00:00 -1,35 -1,33 -1,37 -1,1 -1,09 -1,12 2020-03-24 05:00:00 -1,15 -1,14 -1,18 -0,93 -0,91 -0,96 2020-03-24 04:00:00 -0,87 -0,84 -0,91 -0,62 -0,59 -0,66 2020-03-24 03:10:00 -0,67 -0,67 -0,67 -0,41 -0,41 -0,41 2020-03-24 02:00:00 -0,59 -0,56 -0,62 -0,33 -0,31 -0,35 2020-03-24 01:00:00 -0,24 -0,24 -0,25 -0,01 0 -0,03 2020-03-24 00:00:00 -0,27 -0,25 -0,29 0 0,03 -0,03 2020-03-23 23:00:00 -0,3 -0,29 -0,32 -0,05 -0,03 -0,06 2020-03-23 22:00:00 -0,01 0,09 -0,08 0,23 0,34 0,17 2020-03-23 21:00:00 0,26 0,29 0,23 0,53 0,57 0,5 2020-03-23 20:00:00 -0,22 -0,09 -0,36 0,14 0,25 0 2020-03-23 19:00:00 0,56 0,7 0,44 0,87 0,99 0,77 Podrobno smo ocenili poškodovanost cvetov za sorte, ki smo jih pred pozebo dne 20.3.2020 tretiralii z EPIN EKSTRA (2 dcl/ha) + Algovital Plus (4 l/ha), ter v ponedeljek 23.3.2020 z EPIN EKSTRA (2 dcl/ha). Rezultat smo primerjali s kontrolo, kjer tretiranja nismo opravili. Preglednica 5: Ocena cvetov tretiranih dreves, po pozebi 20 in 23.3.2020 OCENA CVETOV TRETIRANIH DREVES sorta/stanje št. pozeblih št. vitalnih št. pregledanih delež cvetov cvetovi cvetov pozebe(%)/sorto GALA 49 201 250 19,6 FUJI 117 133 250 46,8 BRAEBURN 4 246 250 1,6 Preglednica 6: Ocena cvetov netretiranih dreves, po pozebi 20 in 23.3.2020 OCENA CVETOV NETRETIRANIH DREVES - KONTROLA sorta/stanje št. pozeblih št. vitalnih št. pregledanih delež cvetov cvetovi cvetov pozebe(%)/sorto GALA 133 117 250 53,2 FUJI 157 93 250 62,8 BRAEBURN 15 235 250 6,0 32 Preglednica 7: Ocena cvetov po pozebi 20 in 23.3.2020 OCENA CVETOV sorta/stanje št. pozeblih št. vitalnih št. pregledanih delež cvetov cvetovi cvetov pozebe(%)/sorto CRIMSON CRISP 3 247 250 1,2 GOLDEN PARSI 20 130 150 13,3 GALAVAL 18 162 150 12 DALINBEL 0 250 250 0 MODI 7 243 250 2,8 ARIANE 50 200 250 20 JONAPRINCE 68 182 250 27,2 BONITA 4 146 150 2,6 NATYRA 20 130 150 13,3 EVELINA 82 168 250 32,8 Vse zgoraj navedene sorte so bile predhodno 2 krat tretirane s pripravki za krepitev rastlin; pred pozebo 20.3.2020 in 23.3.2020. Ugotovimo, da je vpliv sorte na občutljivost na nizke temperature različna. Presenečeni smo nad oceno cvetov pri nizkih temperaturah sorte Evelina® in Jonagolda Jonaprinca. Novejše sorte, kot so Bonita, Modi®, Dalinbel Antares®, Inored Story® in Crimson Crisp dobro prenašajo nizke temperature glede na ocenjen delež. Naše mnenje glede na ocenjene cvetove v socvetjih je, da lahko pri nekaterih sortah pričakujemo slabši odziv zavezovanja in posledično redčenja cvetov. Padec nizkih temperatur na lokaciji Sadjarskega centra beležimo v dneh od 31.3. pa zaporedno do 8.4. 2020. Vse ostale dni smo nasade oroševali oz v poskusnem bloku oroševanje nismo izvedli. Vključitev sistema za oroševanje je temeljila na spremljanju temperatur suhega termometra Metos® postaje. Preglednica 8: Spremljanje Temperatur suhega termometra METOS® postaje, nameščene na lokaciji Gačnik na višini 1,5 m Datum Začetek minus T Konec minus T Max T v minus 31.03.2020 00:10:00 07:45:00 5,6 1.04.2020 00:40:00 07:45:00 5,7 2.04.2020 21:15:00 08:00:00 7,8 3.04.2020 00:15:00 07:45:00 4,2 4.04.2020 00:00:00 00:00:00 ni bilo minus T 5.04.2020 00:00:00 00:00:00 ni bilo minus T 6.04.2020 05:30:00 06:45:00 0,4 7.04.2020 05:05:00 07:15:00 1,6 8.04.2020 02:00:00 08:00:00 3,6 Poskus z Epin Extra Obravnavanja: 1) Kontrola OROŠEVANA (brez uporabe Epina in Algovitala) 2) Kontrola NEOROŠEVANA (brez uporabe Epina in Algovitala) 3) Epin Ekstra 2 dcl/ha + Algovital 4l/ha OROŠEVANA 4) Epin 2 dcl/ha+ Algovital 4l/ha NEOROŠEVANA Poskus smo pred vsako napovedano nizko temperaturo tretirali prvič z Epin Ekstra 2 dcl/ha + Algovital 4l/ha. Dan po pozebah smo izvedli škropljenje ponovno z Epin Ekstra v koncentraciji 2 dcl / ha tako kot ga dobavitelj priporoča. 33 Stanje cvetov smo preverjali po pozebi tako, da smo na pregledano sorto odvzeli 100 centralni cvetov, ki so po večini bila v fenofazi E- E2. Iz socvetij smo iztrgali posamezne centralne cvetove, ki smo jih pregledali pod binokularjem. Vzorec socvetij je bil odbran na višini krošnje drevesa 1,5 – 2 m, ter na dvoletnem lesu iz brstov in brstik. Vzorec je glede na nagib v vrsti bil odvzet vzdolž celotne vrste in predstavlja povprečno vrednost vzorca. REZULTATI Preglednica 9: Rezultati delovanja Epina (Epin Ektra + Algovital+Epin+Epin) in oroševanja na lokaciji Gačnik, v letu 2020 SORTE EPIN KONTROLA OROŠEVAN NEOROŠEVAN OROŠEVAN NEOROŠEVAN DELEŽ POZEBLIH DELEŽ POZEBLIH FUJI 25 64 60 74 BRAEBURN 44 68 50 73 GALA 26 68 68 72 Epin Ekstra spodbuja sintezo klorofila a in b, sladkorjev (fruktoze, saharoze in drugih, neobhodnih za rast) ter izravnava hormonska neravnovesja v rastlini, zato se procesi rasti in obnove pričnejo in pospešijo. Gospodarski pomen tega vpliva je odločilnega pomena za premoščanje stresnih stanj, med katere spada tudi odpornosti rastlin na mraz (nizke temperature in pozebo). Tretirane rastline so tolerantne za znižanje temperature do -4°C v obdobju 5-7 dni. Ker si uspešnega sadjarjenja ne predstavljamo brez oroševanja, smo v Sadjarskem centru Maribor izvedli poskus primerjave različnih sort ( Gala, Fuji, Braeburn), katere smo predhodno tretirali z Epinom v kombinaciji z Algovitalom, ter še 2 x Epin po pozebah, ter jih oroševali oz oroševanje zaprli. Iz podatkov je razvidno, da je stopnja pozebe odvisna od sorte, ter da absolutno oroševanje uspešno zavaruje pridelek. Ob istočasni uporabi pripravka, ki spodbuja sintezo sladkorjev, sladkornih alkoholov in specifičnih proteinov, odgovornih za vzpostavitev odpornosti rastlin na mraz (nizke temperature in pozebo), pa jasno izkaže pozitiven vpliv v kombinaciji z oroševanjem. Prav tako opazimo različen vpliv oroševanja na sorto. Zato smo natančno ocenili stopnjo pozebe tudi pri naslednjih sortah: Slika 2: Delež pozeblih cvetov v leto 2020 po sortah na lokaciji Gačnik. 34 Kot najodpornejše sorte (vse oroševane in predhodno tretirane s sredstvi za krepitev rastlin) so se izkazale sorta Crimson Crisp, Galiwa, Golden Parsi Da Rosa®, Evelina, Opal®, Mairac, Inored Story® , Dalinbel Antares® in Dalinco. Te sorte so pozeble z deležem manj kot 30%. V danih razmerah so na lokaciji Gačnik najbolj pozeble sorte; Idared, Rubens, Bonita, Diwa, Topaz. POVZETEK Na lokaciji sadjarskega centra Maribor so sorte v povprečju nastavile dober do šibek cvetni nastavek. Dokaj šibek cvetni nastavek opazimo na mlajših drevesih. Po zaključku te faze zaporednih nizkih temperatur smo opravili tretiranja z NOVAGIB, ki se uporablja kot fitoregulator (regulator rasti rastlin), in ugodno vpliva na fiziološke procese v rastlinah. 35 HRUŠKA Povečanja količine in kakovosti plodov hrušk z foliarnim gnojenjem dr. Metka Hudina (BF) Sorta Viljamovka na lokaciji Hortikulturni center BF UVOD Pri pečkarjih poteka naravno redčenje v treh fazah, in sicer plodovi odpadajo takoj po cvetenju, junija in tik pred zorenjem. Intenzivnost redčenja je odvisna predvsem od vremenskih razmer. Odpadanje je večje v letih z večjo količino padavin kot v sušnih letih. Močnejše odpadanje pa je moč opaziti tudi na slabše razvitih, slabše prehranjenih drevesih, pri mlajših sadnih rastlinah, kjer še poteka intenzivna rast ter pri drevesih z velikim številom oplojenih cvetov. Sadjar se za število plodov na posameznem sadnem drevesu odloči na podlagi velikosti samega drevesa in na razpoložljivo listno površino. Prekomeren odpad plodičev je moč zmanjšati z gnojenjem z dušičnimi hranili ter s pomočjo dodajanja mikrohranil, ki pospešujejo prenos dušika po rastlini. Da bi povečali pridelke in kakovost plodov bomo izvedli poskus, kjer bomo poskušali ugotoviti vpliv titana in silicija na količino, predvsem pa na kakovost plodov sorte Viljamovka, ki je vodilna sorta. Predvidevamo, da bo na tretiranih drevesih vidnih manj posledic nizkih in visokih temperatur kot tudi manj posledic suše. Na tretiranih drevesih pričakujemo boljšo oploditev in posledično večje število in maso plodov ter boljšo kakovost. MATERIAL IN METODE V Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete Križcijan, Orehovlje smo leta 2020 zastavili poskus na hruškah sorte Viljamovka. V poskus smo vključili 4 obravnavanja:  foliarno gnojenje s pripravkom Optysil,  foliarno gnojenje s pripravkom Tytanit + Optysil,  foliarno gnojenje s pripravkom Tytanit,  kontrola (negnojeno). Z gnojilom Optysil smo škropili 9. 4., 16. 4., 20. 4. in z gnojilom Tytanit 23. 3., 3. 4., 9. 4. in 16. aprila 2020. REZULTATI Z DISKUSIJO ZA LETO 2020 Začetek cvetenja sorte Viljamovka je bil 6. 4. 2020, vrh cvetenja 10. 4. 2020, 17. 4. 2020 pa konec cvetenja. Plodove sorte Viljamovka smo obirali 12. 8. 2020. Preglednica 1: Povprečni obseg debla, število cvetov na drevo, število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar za sorto Viljamovka; Bilje, 2020 Pridelek Obseg debla Število Število Pridelek na Obravnavanje na hektar (cm) cvetov/drevo plodov/drevo drevo (kg) (t) Tytanit 16,4 84,9 20,8 2,5 6,3 Tytanit+Optysil 16,5 112,9 31,6 4,2 10,4 Optysil 16,8 111,6 35,9 5,1 12,7 Kontrola 18,4 90,4 51,2 7,3 18,4 Po obsegu debla so bila v letu 2020 najbujnejša drevesa pri kontroli, sledijo drevesa obravnavanja Optysil, Tytanit+Optysil in najmanjši obseg debla so imela drevesa pri obravnavanju Tytanit. Vsa obravnavanja so imela manjši pridelek kot kontrola. Največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar (18,4 t/ha) so imela drevesa kontrole. Nekoliko manjši pridelek so imela drevesa pri obravnavanju Optysil (12,7 t/ha), najmanjšega pa drevesa obravnavanja Tytanit (6,3 t/ha). 36 Preglednica 2: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi ter titracijskih kislin za sorto Viljamovka; Bilje, 2020 Višina ploda Širina ploda Masa Trdota Topna suha Kisline Obravnavanje (mm) (mm) ploda (g) (kg/cm2) snov (%) (mg/100 g) Tytanit 74,39 68,46 160,30 5,8 14,2 397,78 Tytanit+Optysil 77,11 70,54 173,75 5,3 12,8 291,47 Optysil 78,54 70,95 180,80 5,6 13,5 332,50 Kontrola 81,05 71,42 186,79 5,4 12,3 343,53 Plodovi dreves pri kontroli so imeli največje dimenzije ploda in največjo maso ploda. Opazili smo tudi, da so imeli plodovi pri obravnavanjih Tytanit in Optysil nekoliko večjo trdoto mesa plodov in večjo vsebnost topne suhe snovi (za 1,9% pri obravnavanju Tytanit več kot plodovi kontrole in za 1,2% več pri obravnavanju Optysil kot pri kontroli). Preglednica 3: Parametri osnovne in krovne barve leta 2020 na lokaciji Bilje, 2020 Osnovna barva Krovna barva Obravnavanje L* a* b* L* a* b* Tytanit 56,3 -1,8 39,9 51,2 11,9 34,3 Tytanit+Optysil 55,2 -2,0 39,6 48,9 15,0 31,7 Optysil 55,5 -2,7 38,8 49,1 10,9 32,0 Kontrola 56,7 -2,4 39,7 52,9 10,5 34,6 Barva je opredeljena z naslednjimi barvnimi parametri:  Parameter L* (lightness) določa svetlost barve in zavzema vrednosti od 0 (črna) do 100 (bela). Večja kot je njegova vrednost, svetlejši je plod.  Parameter a* določa lego barve na rdeče – zeleni osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rdeče barve, negativno območje parametra določa intenzivnost zelena barve.  Parameter b* določa lego barve na rumeno – modri osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rumene barve, negativno območje parametra določa intenzivnost modre barve. Plodovi pri obravnavanju Optysil in Tytanit+Optysil so bili temnejše zeleni, saj je bila vrednost parametra L* manjša in pri parametru a* večja kot pri kontrolnih plodovih. Krovna barva plodov sorte Viljamovka je bila pri vseh treh obravnavanjih, kjer smo drevesa tretirali s sredstvom Optysil in/ali Tytanit, temnejša v primerjavi s kontrolnimi plodovi, prav tako so bili plodovi bolj obarvani kot plodovi kontrole. POVZETEK ZA LETO 2020 V letu 2020 je bil pridelek manjši zaradi spomladanske pozebe. Uporaba foliarnega gnojila Tytanit ni v letu 2020 vplivala na večji pridelek. Plodovi dreves pri obravnavanju Tytanit so imeli manjšo maso ploda, pri obravnavanju Tytanit in Optysil pa večjo trdoto in večjo vsebnost topne suhe snovi v primerjavi s kontrolo. Poudariti moramo, da so to le rezultati leta 2020, na katere so vplivale tudi vremenske razmere med izvajanjem poskusa. 37 REZULTATI Z DISKUSIJO ZA OBDOBJE 2018-2020 Preglednica 4: Povprečni obseg debla, število cvetov na drevo, število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar (povprečje±standardna napaka) za obdobje 2018-2020 za sorto Viljamovka; Bilje, 2018-2020 Obseg debla Število Število Pridelek na Pridelek na Obravnavanje (cm) cvetov/drevo plodov/drevo drevo (kg) hektar (t) Tytanit 16,6±0,3b 133,7±13,1a 37,0±5,9a 3,6±0,5b 8,9±1,3b Tytanit+Optysil 16,3±0,2b 124,8±13,2a 37,0±5,5a 4,1±0,5ab 10,3±1,4ab Optysil 16,6±0,3b 115,3±10,7a 32,8±4,5a 4,2±0,6ab 10,6±1,4ab Kontrola 17,7±0,3a 111,1±14,0a 46,5±6,2a 5,6±0,6a 13,9±1,6a Drevesa pri kontroli so imela večji obseg debla kot drevesa ostalih obravnavanj. Škropljenje dreves s pripravkoma Tytanit, Optysil in njuno kombinacijo ni vplivalo na število cvetnih šopov/drevo in število plodov na drevo. Drevesa kontrole so imela večji pridelek na drevo in na hektar kot drevesa obravnavanja Tytanit. Preglednica 5: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi ter titracijskih kislin (povprečje±standardna napaka) za obdobje 2018-2020 za sorto Viljamovka; Bilje, 2018-2020 Topna Višina ploda Širina ploda Masa ploda Trdota Kisline Obravnavanje suha snov (mm) (mm) (g) (kg/cm2) (mg/100 g) (%) Tytanit 76,17±1,35b 66,21±0,64b 153,75±3,69b 6,7±0,2a 14,4±0,3a 441,94±35,90a Tytanit+Optysil 78,77±1,18ab 68,81±0,67a 169,38±4,27a 6,5±0,3a 12,5±0,3bc 436,21±49,74a Optysil 80,25±0,99a 68,82±0,57a 170,13±4,07a 6,6±0,2a 12,9±0,2b 446,53±42,34a Kontrola 79,38±1,12ab 69,03±0,68a 170,62±4,98a 6,8±0,3a 12,0±0,2c 425,80±34,32a Plodovi dreves obravnavanja Tytanit so bili ožji in so imeli manjšo maso kot kontrolni plodovi. V trdoti mesa plodov in vsebnosti titracijskih kislin med obravnavanji ni bilo značilnih razlik. Plodovi obravnavanj Tytanit in Optysil so imeli značilno večjo vsebnost topne suhe snovi kot kontrolni plodovi. Preglednica 6: Povprečne vrednosti parametrov osnovne in krovne barve (povprečje±standardna napaka) za obdobje 2018-2020 na lokaciji Bilje, 2018-2020 Osnovna barva Krovna barva Obravnavanje L* a* b* L* a* b* Tytanit 57,9±0,4a -3,3±0,4a 38,9±0,3a 51,6±0,5a 10,8±1,2ab 34,5±0,6a Tytanit+Optysil 55,6±0,4b -3,4±0,3a 37,4±0,5ab 50,0±1,0a 13,1±1,6a 32,1±0,7ab Optysil 55,7±0,4b -4,0±0,3a 37,3±0,4a 49,7±1,1a 9,3±1,2b 31,5±1,2b Kontrola 56,8±0,5ab -3,5±0,4a 38,4±0,4ab 52,2±1,6a 10,1±0,3ab 33,5±0,7ab Plodovi obravnavanja Tytanit so bili svetlejši od kontrolnih plodov. Med kontrolo in ostalimi obravnavanji ni bilo značilnih razlik v parametrih osnovne barve a* in b* ter v parametrih krovne barve L*, a* in b*. 38 POVZETEK POSKUSA ZA OBDOBJE 2018-2020 Na poskus so vplivale vremenske razmere med izvajanjem poskusa. Kar v dveh letih od treh je pozeba vplivala na rezultate poskusa. Pripravka Tytanit in Optysil nista povečala pridelka hrušk sorte Viljamovka. Pripravka Tytanit in Optysil ter njuna kombinacija sta značilno vplivala na večjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih hruške sorte Viljamovka. 39 BRESKEV Povečanja količine in kakovosti plodov breskev s foliarnimi gnojili dr. Metka Hudina (BF) Sorta Redhaven na lokaciji Hortikulturni center BF – Orehovlje UVOD Pridelava breskev se v Sloveniji zmanjšuje. Da bi povečali pridelke in kakovost bomo poskušali ugotoviti vpliv titana in silicija na količino, predvsem pa na kakovost plodov sorte Redhaven, ki je vodilna sorta breskev. Predvidevamo, da bo na tretiranih drevesih vidnih manj posledic nizkih in visokih temperatur kot tudi manj posledic suše. Na tretiranih drevesih pričakujemo boljšo oploditev in posledično večje število in maso plodov ter boljšo kakovost. MATERIAL IN METODE V Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete Križcijan, Orehovlje smo leta 2020 zastavili poskus na breskvah sorte Redhaven. V poskus smo vključili 4 obravnavanja: 1- foliarno gnojenje s pripravkom Optysil, 2- foliarno gnojenje s pripravkom Tytanit + Optysil, 3- foliarno gnojenje s pripravkom Tytanit, 4-kontrola (negnojeno). Z gnojilom Optysil smo škropili 23. 3., 3. 4., 9. 4. in z gnojilom Tytanit 16. 3., 23. 3. in 3. aprila 2020. REZULTATI Z DISKUSIJO Začetek cvetenja sorte Redhaven je bil 19. 3. 2020, vrh cvetenja 24. 3. 2020, 30. 3. 2020 pa konec cvetenja. Prvo obiranje smo opravili 8. 7., drugo 14. 7., tretje 17. 7. in četrto 21. 7. 2020. Preglednica 1: Povprečno število rodnih šib na drevo, število plodov na rodno šibo in na drevo, pridelek na drevo in na hektar za sorto Redhaven; Bilje, 2020 Število Število Število Pridelek na Pridelek na Obravnavanje rodnih plodov/rodno šibo plodov/drevo drevo (kg) hektar (t) šib Tytanit 39,5 2,08 82,1 13,94 17,42 Tytanit+Optysil 29,0 2,13 61,8 10,14 12,67 Optysil 42,9 2,41 103,2 16,12 20,15 Kontrola 44,4 1,60 71,2 12,74 15,93 Ob postavitvi poskusa smo imeli največje število rodnih šib na drevo pri kontroli, najmanjše pa pri obravnavanju Tytanit+Optysil. Pri vseh obravnavanjih, kjer smo foliarno gnojili (Optysil, Tytanit+Optysil, Tytanit) smo obrali več plodov/rodno šibo kot pri kontroli. Prav tako smo imeli pri obravnavanju Optysil največje število plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar, kar je enak rezultat kot v prejšnjem letu. 40 Preglednica 2: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi ter titracijskih kislin za sorto Redhaven; Bilje, 2020 Titracijske Višina Širina Debelina Masa Trdota Topna suha kisline Obravnavanje ploda ploda ploda ploda (g) (kg/cm2) snov (%) (mg/100 (mm) (mm) (mm) g) Tytanit 64,94 67,10 69,68 160,79 2,4 10,0 510,67 Tytanit+Optysil 62,90 65,99 68,42 152,29 2,4 10,5 533,70 Optysil 64,80 66,93 69,51 164,46 3,4 11,1 619,29 Kontrola 66,73 70,01 71,10 178,46 2,7 10,1 570,50 Pri obravnavanjih, kjer smo dodali Tytanit, Optysil ali Tytanit+Optysil, so imeli plodovi breskev sorte Redhaven manjšo maso ploda. Pri obravnavanjih, kjer smo dodali Optysil, je bila največja trdota mesa, vsebnost topne suhe snovi in vsebnost titracijskih kislin (večja kot pri kontroli). Preglednica 3: Parametri osnovne in krovne barve pri sorti Redhaven leta 2020 na lokaciji Bilje, 2020 Osnovna barva Krovna barva Obravnavanje L* a* b* L* a* b* Tytanit 40,2 12,8 28,7 37,3 27,3 18,6 Tytanit+Optysil 42,3 14,8 30,1 36,8 23,5 15,9 Optysil 48,2 12,3 34,1 37,7 25,9 18,0 Kontrola 48,0 11,8 35,1 39,5 28,4 21,6 Barva je opredeljena z naslednjimi barvnimi parametri:  Parameter L* (lightness) določa svetlost barve in zavzema vrednosti od 0 (črna) do 100 (bela). Večja kot je njegova vrednost, svetlejši je plod.  Parameter a* določa lego barve na rdeče – zeleni osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rdeče barve, negativno območje parametra določa intenzivnost zelena barve.  Parameter b* določa lego barve na rumeno – modri osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rumene barve, negativno območje parametra določa intenzivnost modre barve. Pri obravnavanju Optysil je vrednost parametra L* in parametra a* osnovne barve plodov večja kot pri kontrolnih plodovih, medtem ko je vrednost parametra b* manjša. Pri krovni barvi smo zabeležili večje vrednosti parametrov L*, a* in b* pri kontrolnih plodovih. POVZETEK Poudariti moramo, da so to le enoletni rezultati, na katere so vplivale tudi vremenske razmere med izvajanjem poskusa. Škropljenje s foliarnim gnojilom Optysil je vplivalo na večji pridelek, enako kot v prejšnjem letu. Škropljenje s foliarnima gnojiloma Tytanit in Optysil ali njuno kombinacijo je vplivalo na večje število plodov/rodno šibo kot pri kontroli. Plodovi breskev sorte Redhaven, pri katerih smo obravnavanjem dodali Optysil, so imeli večjo trdoto mesa, vsebnost topne suhe snovi in vsebnost titracijskih kislin. 41 Rezultati z diskusijo za obdobje 2018-2020 Preglednica 4: Povprečno število rodnih šib na drevo, število plodov na rodno šibo in na drevo, pridelek na drevo in na hektar (povprečje±standardna napaka) za obdobje 2018-2020 za sorto Redhaven; Bilje, 2018-2020 Število Število Število Pridelek na Pridelek na Obravnavanje rodnih šib plodov/rodno šibo plodov/drevo drevo (kg) hektar (t) Tytanit 37,4±2,1bc 3,7±0,3ab 142,4±15,0ab 19,1±1,7ab 23,8±2,1ab Tytanit+Optysil 34,1±1,9c 3,5±0,3b 126,2±15,1b 16,1±1,7b 20,1±2,2b Optysil 42,8±1,7ab 4,7±0,4a 199,0±16,6a 23,0±1,6a 28,7±2,0a Kontrola 46,1±1,9a 3,5±0,3ab 161,2±16,2ab 19,7±1,6ab 24,7±2,0ab Ob postavitvi poskusa smo imeli značilno manjše število rodnih šib na drevo pri obravnavanjih Tytanit in Tytanit+Optysil. Kljub manjšemu število rodnih šib na drevo pa se pridelka na drevo in na hektar nista razlikovala s kontrola, kar pomeni, da če bi imeli izenačeno število rodnih šib na drevo, bi bil pridelek na drevo in na hektar pri tretiraju s pripravkom Tytanit in kombinacijo pripravka Tytanit+Optysil večji kot pri kontroli. Preglednica 5: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi ter titracijskih kislin (povprečje±standardna napaka) za obdobje 2018-2020 za sorto Redhaven; Bilje, 2018-2020 Višina Širina Debelina Topna Titracijske Masa Trdota Obravnavanje ploda ploda ploda suha kisline ploda (g) (kg/cm2) (mm) (mm) (mm) snov (%) (mg/100 g) Tytanit 69,7±1,0a 72,9±1,0a 74,5±1,4a 196,3±7,3a 1,9±0,2a 9,8±0,2a 618,6±35,9a Tytanit+Optysil 68,2±1,0a 70,8±0,8a 73,3±1,3a 182,9±6,5a 2,3±0,3a 9,5±0,1a 661,5±39,4a Optysil 67,3±1,2a 70,9±1,2a 73,3±1,4a 181,8±6,5a 2,2±0,2a 9,8±0,2a 630,5±32,7a Kontrola 67,7±1,2a 71,6±1,2a 72,7±1,3a 179,6±5,9a 2,3±0,2a 9,7±0,2a 626,5±41,3a Med obravnavanji v dimenzijah ploda, masi ploda, trdoti mesa, vsebnosti topne suhe snovi in titracijskih kislin ni bilo značilnih razlik pri breskvi sorte Redhaven. Preglednica 6: Povprečne vrednosti parametrov osnovne in krovne barve (povprečje±standardna napaka) za obdobje 2018-2020 pri sorti Redhaven na lokaciji Bilje, 2018-2020 Osnovna barva Krovna barva Obravnavanje L* a* b* L* a* b* Tytanit 62,2±1,4a 20,0±1,6a 42,8±1,2a 35,4±0,8a 24,5±1,2a 15,6±1,2a Tytanit+Optysil 61,6±1,4a 19,2±1,6a 42,3±1,0a 34,4±1,0a 21,8±1,3a 14,2±0,9a Optysil 63,0±1,2a 17,9±1,4a 42,5±1,0a 34,6±0,8a 22,6±1,4a 14,4±1,3a Kontrola 62,0±1,0a 18,8±1,4a 42,7±1,0a 34,6±0,8a 22,0±1,4a 15,8±2,3a Med obravnavanji v parametrih barve osnovne in krovne barve ni bilo značilnih razlik pri breskvi sorte Redhaven. 42 POVZETEK ZA OBDOBJE 2018-2020 Poudariti moramo, da so na rezultate poskusa vplivale vremenske razmere med izvajanjem poskusa. Škropljenje s foliarnim gnojilom Tytanit in kombinacijo Tytanit+Optysil je vplivalo na večji pridelek na drevo in na hektar. Pripravka Tytanit in Optysil nista vplivala na zunanjo (dimenzije ploda, masa ploda, barva ploda) in notranjo kakovost plodov (trdoto mesa, vsebnost topne suhe snovi in titracijskih kislin). 43 ČEŠNJA Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) dr. Valentina Usenik (UL BF) Sorti Sweet Early® in Summertime na lokaciji Sadjarski center Bilje UVOD Češnja je pridelovalcem zelo zanimiva sadna vrsta. Površine nasadov in povpraševanje po tem sadežu se povečujejo. Ob obilnejših padavinah v času zorenja plodovi češnje pokajo in posledično gnijejo. Popokani plodovi niso tržni oziroma so pogojno primerni le za predelavo. Večina sort je za pokanje občutljivih do zelo občutljivih, pojav je genetsko pogojen. Obseg pokanja plodov je obratno sorazmeren s količino padavin v maju in juniju. Deževna pomlad lahko povzroči izpad pridelka v celoti in veliko gospodarsko škodo. Učinkovita zaščita pred pokanjem plodov so protidežne folije in visoki tuneli, raziskovalci pa so se posvetili tudi proučevanju tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin (različni minerali, alge, lipidi …). Za poskus tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin smo se odločili, ker gre za enostavnejšo in cenejšo zaščito pred pokanjem plodov v primerjavi s protidežno folijo. Več raziskav navaja dobro učinkovitost različnih uporabljenih sredstev. MATERIAL IN METODE Za poskus smo izbrali zgodnji sorti češenj Sweet Early in Summertime, obe občutljivi za pokanje. Drevesa iz leta 2008 so posajena na podlagi Gisela 5, sadilna razdalja je 4,0 m x 3,0 m, gostota sajenja 833 dreves/ha. Sprva smo hoteli vključiti sorto Early Bigi, a smo jo zaradi pozebe cvetov nadomestili s sorto Summertime. V posamezno obravnavanje smo vključili tri drevesa na sorto. Preglednica 1: Obravnavanja za poskus Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji, Bilje 2020 Obravnavanje Osnova Način delovanja 1) škropljenje s sredstvom Parka - PAR fosfolipidi zaščitna plast (film) na povrhnjici 2) škropljenje s sredstvom Phylgreen - PHY ekstrakt morskih alg biostimulacija rastlinskih hormonov 3) škropljenje z vodo (kontrola) - K / / Poskusna drevesa smo tretirali s sredstvoma za krepitev rastlin Parka in Phylgreen. Opravili smo dve tretiranji, prvo po končanem cvetenju, drugo v času barvanja plodov. Kontrolna drevesa smo ob istih terminih poškropili z vodo. Spremljali smo količino pridelka/drevo, kakovost plodov ter vrednotili pokanje in gnitje plodov na vzorcu 100 plodov/obravnavanje. Preglednica 2: Opravila za tehnološki poskus Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji, Bilje 2020 Opravilo Termin Opomba prvo škropljenje 5. 5. 2020 po končanem cvetenju, obe sorti drugo škropljenje 13. 5. 2020 začetek barvanja plodov, obe sorti obiranje pridelka 19. 5. 2020 Sweet Early, edino obiranje 20. 5. 2020 Summertime, prvo obiranje 25. 5. 2020 Summertime, drugo obiranje skladiščenje plodov 19. 5. - 3. 6. 2020 Sweet Early 20. 5. - 4. 6. 2020 Summertime 44 Po obiranju smo vzorce 100 zdravih plodov na obravnavanje stehtali in shranili v hladilnico pri temperaturi 1 °C in relativni zračni vlažnosti 90 %. Po petih dneh skladiščenja smo vrednotili maso, zdravstveno stanje, trdoto in splošni izgled vzorca. REZULTATI Z DISKUSIJO Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pridelek in kakovost plodov Na rezultate poskusa je v manjšem obsegu vplivala delna spomladanska pozeba cvetov. Povprečni pridelek sorte Sweet Early je bil v letu 2020 večji od pridelka sorte Summertime. Največ pridelka smo zabeležili za obravnavanje Sweet Early_PHY (5,96 kg/drevo), najmanj pa pri obravnavanju Summertime_PAR (3,63 kg/drevo). Kombinacija Summertime_PHY je dala največ pridelka za sorto Summertime (3,95 kg/drevo). Plodovi obeh sort so bili najtežji v kontroli. Več plodov je popokalo in zgnilo sorti Summertime (K- 30 % popokanih, 8 % gnilih plodov, skupaj 38 %) v primerjavi s sorto Sweet Early (K- 17 % popokanih, 5,7 % gnilih plodov, skupaj 22,7 %). Uporabljena pripravka Phylgreen in Parka nista imela vpliva na pokanje plodov. Obravnavanje Sweet Early_PAR je bilo z več popokanimi plodovi (28 %) in nekaj manj gnilimi slabše od obravnavanj PHY in K na isti sorti. Preglednica 3: Pridelek, masa in zdravstveno stanje plodov ob obiranju, poskus Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji, Bilje 2020 Stanje plodov /100 plodov Pridelek Masa 100 Sorta Obravnavanje Popokani (kg/drevo) plodov (kg) Zdravi Gnili Malo Močno PARKA 3,88 0,785 70,3 15,0 12,7 2,0 Sweet Early PHYLGREEN 5,96 0,747 78,0 11,3 5,3 5,3 KONTROLA 5,19 0,790 77,3 11,7 5,3 5,7 PARKA 3,63 0,717 63,3 16,7 13,0 7,0 Summertime PHYLGREEN 3,95 0,777 65,7 14,7 12,3 7,3 KONTROLA 3,69 0,810 61,7 22,0 8,3 8,0 Trdota plodov je bila odvisna predvsem od sorte, tretiranje s sredstvi za krepitev rastlin ni imelo vpliva nanjo. Sorta Sweet Early je imela bolj čvrste plodove. Po notranji kakovosti plodov posamezne sorte sta najboljše rezultate dali obravnavanji Sweet Early_PAR in Summertime_PHY (preglednica 4). Plodovi sorte Summertime so vsebovali manj topne suhe snovi in več kislin ter bili manj čvrsti od plodov sorte Sweet Early. Uporaba sredstev za krepitev rastlin ni imela vpliva na notranjo kakovost plodov. Preglednica 4: Notranja kakovost plodov ob obiranju, poskus Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji, Bilje 2020 Topna suha snov Skupne kisline Sorta Obravnavanje Trdota plodov (N) (%) (mg/100g) PARKA 2,12 13,73 485,67 Sweet Early PHYLGREEN 2,15 12,90 485,92 KONTROLA 2,18 13,47 438,10 PARKA 1,77 10,57 605,34 Summertime PHYLGREEN 1,72 12,30 568,30 KONTROLA 1,70 11,87 651,33 45 Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na skladiščenje plodov češnje Po petih dneh skladiščenja plodov zgodnje sorte Sweet Early v hladilnici je bil kalo pri masi plodov najmanjši pri obravnavanju PAR, zgnila sta dva ploda, ocena izgleda pa je bila najboljša. Pri sorti Summertime ni bilo razlike med obravnavanji glede teže vzorca po skladiščenju. Trdota ploda se je po petih dneh skladiščenja povečala pri vseh obravnavanjih z izjemo kontrolnih plodov sorte Sweet Early. Sorta Summertime ima manj čvrste plodove, njihova povrhnjica se prej naguba, zato niso primerni za daljše skladiščenje. Sorta je bila po skladiščenju slabše ocenjena za splošni izgled vzorca. Preglednica 5: Podatki o masi 100 plodov in trdoti plodov ob obiranju ter masi 100 plodov, trdoti plodov, zdravstvenem stanju ter oceni izgleda plodov po petih dneh skladiščenja za sorti Sweet Early in Summertime, poskus Vpliv tretiranja s sredstvi za krepitev rastlin na pokanje plodov pri češnji, Bilje 2020 Obiranje 5. dan skladiščenja Trdota Trdota Sorta Obravnavanje Masa 100 Masa 100 Zdravstveno stanje Ocena plodov plodov plodov (kg) plodov (kg) plodov* izgleda (N) (N) PARKA 0,790 2,12 0,780 2,44 2 ploda gnila 5 2 ploda gnila, Sweet Early PHYLGREEN 0,759 2,15 0,715 2,45 posamezni nagubani 4 nekaj plodov rahlo KONTROLA 0,750 2,18 0,680 1,97 nagubanih 4 PARKA 0,775 1,77 0,745 2,19 brez gnilih plodov 4 3 plodovi gnili, Summertime PHYLGREEN 0,770 1,72 0,735 2,04 posamezni nagubani 3 nekaj plodov rahlo KONTROLA 0,740 1,70 0,710 2,12 nagubanih 3 Legenda: O – ocena izgleda vzorca (1- slab; 2-zadovoljiv; 3-dober; 4-prav dober; 5-odličen) *peclji plodov so bili po petih dneh skladiščenja zeleni v vseh obravnavanjih POVZETEK Gre za enoletne, prve rezultate poskusa. Tretiranje s sredstvoma Parka in Phylgreen v letu 2020 ni zmanjšalo pokanja plodov sort Sweet Early in Summertime. V prvem letu poskusa smo pri obeh sortah zabeležili največje pridelke ob tretiranju s pripravkom Phylgreen. Uporaba sredstev za krepitev rastlin ni imela vpliva na maso in notranjo kakovost plodov. Analize so pokazale, da gre predvsem za razliko med sortama. Plodovi sorte Summertime so vsebovali manj topne suhe snovi in več skupnih kislin ter bili manj čvrsti od plodov sorte Sweet Early. Po petih dneh skladiščenja so plodovi sorte Sweet Early, tretirani s pripravkoma Parka in Philgreen, izgubili manj vode od kontrolnih. Pri sorti Summertime ni bilo razlik med obravnavanji glede na maso plodov. Plodovi obeh sort, tretirani s pripravkom Parka, so po petih dneh skladiščenja dobili boljše ocene za izgled. 46 Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) dr. Valentina Usenik (UL BF) Sorte Grace Star®, Vigred, Regina in Staccato® na lokaciji Sadjarski center Bilje UVOD V letu 2020 smo zaključili s poskusom rezi češnje, ki smo ga zastavili poleti 2017. Osnovni namen poskusa je bil primerjati vpliv poletne osvetlitvene rezi češenj in spomladanske rezi češenj tik pred brstenjem. Zanimalo nas je, ali bo različen čas rezi vplival na količino in kakovost pridelka. Opazovali smo tudi obraščanje in bujnost dreves. S poskusom smo želeli prispevati k razrešitvi težave čezmernega trebljenja plodičev sorte Regina. Izboljšana osvetlitev listja po poletni rezi naj bi pripomogla k boljši diferenciaciji in prehranjenosti cvetnih brstov, posredno pa k večjemu pridelku v naslednjem letu. Poleti porezana drevesa naj bi bolje prenašala toplotni in vodni stres v poletnih vročinah. V Evropi, Kanadi in v ZDA so zastavili več poskusov z rezjo in ugotovili, da poletna rez zmanjša bujnost dreves, izboljša diferenciacijo brstov in poveča rodnost češnjevih dreves. MATERIAL IN METODE Izbrali smo štiri sorte češenj (Grace Star, Vigred, Regina in Staccato) iz ovrednotenega introdukcijskega nasada brez praznih mest in z relativno izenačenimi drevesi. Gre za nasad iz leta 2008 na podlagi Gisela 5, s sadilnimi razdaljami 4,0 m x 3,0 m in gostoto sajenja 833 dreves/ha. Pet dreves vsake sorte smo porezali poleti (obravnavanje P), drugih pet pa spomladi (obravnavanje SP). Na vsakem drevesu smo označili dve izenačeni srednje visoki veji. Vejam smo izmerili premere ter na njih prešteli poganjke, cvetove, plodiče v maju in plodove ob obiranju. Izmerili smo premere debel. Tehtali smo pridelek češenj na označenih vejah, pridelek na drevo in maso 50 plodov. V nasadu smo opravili običajne agrotehnične ukrepe. Preglednica 1: Obravnavanja za poskus Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj, Bilje 2020 Obravnavanje Termin Opomba 1) poletna rez- P 6. 8. 2019 rez dreves se opravi v celoti 2) spomladanska rez (kontrola) - SP 17. 3. 2020 rez dreves se opravi v celoti Zaradi narave poskusa je delo v nasadu potekalo v dveh rastnih dobah. Poletno rez smo opravili poleti 2019, po zaključeni rasti poganjkov (preglednica 1), spomladansko rez pa marca 2020 pred brstenjem. Opravili smo posege, potrebne za vzdrževanje gojitvene oblike vretenast grm: rez nazaj z odvajanjem ali spodrezovanjem vej, izrezovanje premočnih vej v zgornji polovici krošnje dreves ter izrezovanje oz. prikrajševanje pokončnih poganjkov in bohotivk na kratke čepe. V spodnjem delu krošnje, kjer si želimo obraščanja, smo pokončne poganjke na ogrodnih vejah bližje deblu prikrajšali na 5-10 cm dolge čepe. Kjer smo presodili, da ni potrebe po dodatnem obraščanju, smo pokončne poganjke izrezali do osnove. Poletno rez smo izvedli v celoti, kot bi rezali spomladi. Preglednica 2: Opravila za tehnološki poskus Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj, Bilje 2020 Opravilo Termin Opomba poletna rez, štetje poganjkov 6. 8. 2019 opravljena po zaključeni rasti spomladanska rez, štetje poganjkov 17. 3. 2020 tik pred brstenjem štetje cvetov 10. 4. in 15. 4. 2020 štetje na označenih vejah štetje plodičev 21. 5. 2020 štetje na označenih vejah obiranje, tehtanje pridelka 3. 6. 2020 sorta Grace Star 16. 6. 2020 sorta Regina analiza vzorcev plodov oktober 2020 sorta Grace Star 47 Pred brstenjem smo opravili meritve premera debel in označenih vej. Deset dni kasneje smo opravili spomladansko rez drugih petih dreves posamezne sorte. Pred rezjo smo na označenih vejah tako kot poleti prešteli enoletne poganjke, ločeno krajše od 40 cm in daljše od 40 cm. Sledilo je štetje cvetov, mesec dni kasneje pa štetje plodičev s približno polovico končne debeline. Naslednje opravilo je bilo obiranje češenj, prilagodili smo ga sortam. Prešteli in stehtali smo plodove po posameznih označenih vejah, prav tako smo stehtali pridelek češenj/drevo v poskusu. Ob tem smo opravili še vzorčenje 50 plodov zaradi povprečne mase plodov glede na čas rezi. Zamrznili smo vzorce plodov sorte Grace Star in jih oktobra 2020 analizirali na vsebnost skupnih titracijskih kislin in suhe topne snovi. REZULTATI Z DISKUSIJO Vpliv termina rezi na rodnost češnjevih dreves in zunanjo kakovost plodov Poleti porezana drevesa z izjemo sorte Regina so nastavila večje število cvetov od dreves, porezanih spomladi. Najbolj bogato je tudi v letu 2020 cvetela sorta Vigred. Samoneoplodni sorti Regina in Vigred sta cveteli obilneje kot samooplodni sorti Grace Star in Staccato; razlika v številu cvetov med poleti in spomladi porezanimi drevesi je bila najmanjša pri slednji. Preglednica 3: Število cvetov ob cvetenju in število plodičev 21. 5. 2020 na izbranih vejah, poskus Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj, Bilje 2020 Cvetenje Štetje plodičev 21. 5. 2020 Št. cvetov Povprečje Št. plodov Povprečje Odstotek Sorta Rez na izbranih cvetov na na izbranih plodov oploditve vejah izbranih vejah vejah na izbranih skupaj /drevo skupaj vejah/drevo Grace Star poletna 3051 610 722 144 23,7 Grace Star spomladanska 1934 386 330 66 17,1 Regina poletna 4266 853 515 103 12,1 Regina spomladanska 4999 1000 734 147 14,7 Vigred poletna 5544 1109 877 175 15,8 Vigred spomladanska 4781 956 696 139 14,6 Staccato poletna 3494 699 637 127 18,2 Staccato spomladanska 3164 633 563 113 17,8 Na začetku tretje dekade maja smo na označenih vejah prešteli plodiče. Pri vseh sortah z izjemo sorte Regina so se bolje oplodili cvetovi poleti porezanih dreves, samooplodni sorti Grace Star in Staccato sta imeli nekoliko večji odstotek oploditve cvetov (SP - 17,1 %, P - 23,7%), najslabša je bila oploditev pri pozno cvetoči sorti Regina, 12-14 %. Gre za delne oz. vmesne rezultate, končni odstotek smo izračunali ob obiranju. Ob obiranju plodov junija 2020 smo zbrali podatke o številu in masi plodov na izbranih vejah ter pridelku češenj/drevo (Preglednica 4). Pridelka sort Vigred in Staccato nismo vrednotili, ker so v nasad vdrli divji prašiči, uničili približno polovico pridelka in polomili več vej v spodnjem delu krošnje. Sorta Grace Star je imela približno enak odstotek oploditve ob obiranju v obeh obravnavanjih (15,6 % in 16,6 %); odstotek je približno trikratnik istega pri sorti Regina. Poleti porezana drevesa obeh vrednotenih sort so imela večji pridelek od dreves, porezanih spomladi. Največje pridelke smo v letu 2020, podobno kot v prvih dveh letih poskusa, zabeležili pri sorti Grace Star. Ta sorta se je izkazala tudi kot najbolj rodna v introdukciji 12 češnjevih sort iz leta 2008. V letu 2014 je bila s sorto Black Star zaradi redne in dobre rodnosti ter kakovosti plodov uvrščena neposredno na seznam A Sadnega izbora za Slovenijo. 48 Preglednica 4: Število cvetov ob cvetenju na izbranih vejah, število plodov na izbranih vejah, povprečna masa plodov in povprečni pridelek/drevo ob obiranju, poskus Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj, Bilje 2020 Cvetenje Obiranje Indeks Sorta Rez Št. Št. Masa Pridelek Cvetov/ Plodov/ Odstotek pridelek cvetov plodov plodu na drevo drevo drevo oploditve poleti/ skupaj skupaj (g) (kg) spomladi Grace Star P 3051 610 477 48 15,6 10,4 6,82 158 Grace Star SP 1934 386 322 32,2 16,6 10,5 4,32 100 Regina P 4266 853 283 71 6,6 11,9 3,67 186 Regina SP 4999 1000 253 63 5,1 12,9 1,97 100 Vigred P 5544 1109 Vigred SP 4781 956 Staccato P 3494 699 Staccato SP 3164 633 Legenda: P - poletna rez SP - spomladanska rez Vpliv termina rezi na prirast enoletnih poganjkov Število enoletnih poganjkov glede na dolžino prirasta (do 40 cm in nad 40 cm) za posamezno obravnavanje je prikazano v preglednici 5. Preglednica 5: Skupno število enoletnih poganjkov na obravnavanje in povprečje poganjkov/drevo, poskus Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj, Bilje 2020 Število enoletnih poganjkov Sorta Rez Skupaj na petih drevesih Povprečno število/drevo > 40 cm < 40 cm > 40 cm < 40 cm Grace Star poletna 15 44 3,0 8,8 Grace Star spomladanska 6 28 1,2 5,6 Regina poletna 14 172 2,8 34,4 Regina spomladanska 49 267 9,8 53,4 Vigred poletna 20 256 4,0 51,2 Vigred spomladanska 8 202 1,6 40,4 Staccato poletna 95 127 19 25,4 Staccato spomladanska 24 115 4,8 23 Poletna rez češnjevih dreves sort Grace Star, Vigred in Staccato je v letu 2020 vplivala na večji enoletni prirast krajših (< 40 cm) in daljših (> 40 cm) enoletnih poganjkov. Štetje spomladi 2020 je pokazalo, da je edina izjema sorta Regina, pri kateri je bilo število enoletnih poganjkov večje pri spomladanski rezi. Največ enoletnih poganjkov smo našteli pri spomladi porezanih drevesih sorte Regina, tesno ji je sledila sorta Vigred. Samooplodni sorti sta pognali nekoliko manjše število enoletnih poganjkov, najmanjše sorta Grace Star v obravnavanju SP. 49 Vpliv termina rezi na notranjo kakovost plodov Preglednica 6: Vsebnost topnih snovi in skupnih kislin v plodovih poskusnih dreves sorte Grace Star, poskus Primerjava vpliva poletne in spomladanske rezi na pridelek češenj, Bilje 2020 Vsebnost skupnih Sorta Vrsta Drevo Rez kislin Vsebnost topnih snovi (mg/100g) (%) Grace Star 4 1 poleti 1053,0 19,4 Grace Star 4 2 poleti 1010,9 19,3 Grace Star 4 3 poleti 998,9 19,4 Grace Star 4 4 poleti 1156,7 19,7 Grace Star 4 5 poleti 1030,3 19,0 Grace Star 4 6 spomladi 1279,0 19,6 Grace Star 4 7 spomladi 1064,6 19,4 Grace Star 4 8 spomladi 1137,5 19,6 Grace Star 4 9 spomladi 1091,5 19,7 Grace Star 4 10 spomladi 1103,5 19,7 POVZETEK Cvetni nastavek je bil podobno kot v prvih dveh letih poskusa večji pri samoneoplodnih sortah, odstotek oploditve pa pri samooplodnih sortah. Z izjemo sorte Regina so po poletni rezi drevesa nastavila večje število cvetov, ki so se bolje oplodili. Tudi v letu 2020 so poleti porezana drevesa dveh sort rodila več kot drevesa porezana spomladi. Pridelek ostalih dveh sort so uničili divji prašiči. Povprečna masa ploda sorte Regina je bila manjša pri poletni rezi, pri sorti Grace Star ni bilo razlik med obravnavanjema. Plodovi so bili debeli do zelo debeli. Poleti porezana drevesa so pognala več krajših in daljših enoletnih poganjkov. Analize plodov sorte Grace Star na vsebnost suhe topne snovi in skupnih titracijskih kislin niso pokazale razlik med obravnavanjema. 50 ANALIZA PODATKOV ZA OBDOBJE 2018-2020 Število enoletnih poganjkov je bilo pri vseh sortah in neodvisno od termina rezi v letu 2018 najmanjše. Povprečno število enoletnih poganjkov je bilo leta 2018 naslednje: Grace Star spomladanska: 5,0, poletna: 6,7, Regina spomladanska: 5,5, poletna: 7,3, Vigred spomladanska: 6,7, poletna: 8,9 ter Staccato spomladanska: 7,8, poletna: 6,5. V letu 2020 je bilo povprečno število enoletnih poganjkov na vejo značilno večje kot v letu 2018: Grace Star – spomladanska: 12,4, poletna: 12,5, Regina – spomladanska: 31,6, poletna: 18,6, Vigred – spomladanska: 20,9, poletna: 27,6 ter Staccato – spomladanska: 13,9, poletna 22,2. Pri sortah Regina, Vigred in Staccato je bilo število enoletnih poganjkov na cm2 veje v letu 2020 (Regina: 2,4, Vigred: 1,2, Staccato:1,3) značilno večje kot v letu 2018 (Regina: 0,9, Vigred: 0,5, Staccato: 0,6). Povečanje povprečnega števila enoletnih poganjkov na cm2 veje pri sorti Grace Star iz 0,5 (2018) na 0,9 (2019) in 0,7 (2020) ni bilo statistično značilno. Upoštevaje podatke štirih sort in treh let termin rezi na povprečno število poganjkov na cm2 veje ni vplival. Značilen je bil le vpliv sorte, kjer je imela sorta Regina več poganjkov kot ostale sorte: Regina-spomladanska: 1,6, -poletna: 2,0; Staccato-spomladanska: 0,8, -poletna: 1,0; Vigred-spomladanska: 0,9, -poletna: 0,9; ; Grace Star-spomladanska: 0,7, -poletna: 0,7. Slika 1: Število enoletnih poganjkov/cm2 veje za Slika 2: Povprečni pridelek (g/cm2 veje) za 2 sorti 4 sorte češnje (Grace Star, Regina, Vigred, češnje (Grace Star ●, Regina ▲), 3 leta (2018, Staccato), 3 leta (2018, 2019, 2020) in ob dveh 2019, 2020) in ob dveh terminih rezi (poletna, terminih rezi (poletna, spomladanska); SC Bilje, spomladanska); SC Bilje, 2018-2020 2018-2020 Povprečno število cvetov, izraženo na cm2 veje, je bilo pri sorti Grace Star ne glede na termin rezi in leto (od 9,2 do 15,3) statistično značilno manjše od števila cvetov pri sorti Regina.poleti.18 (68,4), Regina.poleti.20 (53,0) ter Regina.spomladi.20 (40,8), ne pa tudi od vseh drugih kombinacij sorte, rezi in leta. Na delež oploditve, izračunan iz števila plodičev, je značilno vplival termin rezi ter interakcija sorte in leta. Delež oploditve je bil pri poletni rezi (24,7%) značilno večji kot pri spomladanski rezi (20,6%). Poleg tega je bil delež oploditve pri samooplodni sorti Grace Star v 2019 (48,9%) in 2018 (41,1%) značilno večji kot v letu 2020 (22,4%) ter značilno večji kot pri obeh samoneoplodnih sortah v letih 2018, 2019 in 2020 (Regina: 12,9, 8,3 in 12,8%; Vigred: 20,6, 17,3 in 15,1%). Tudi sorta Staccato je samooplodna sorta, vendar delež oploditve v letih 2019 (15,2%) in 2020 (19,2%) ni bil značilno večji od deleža oploditve samoneoplodnih sort. Delež oploditve sorte Staccato v letu 2018 (38,4%) je bil manjši od Grace Star.19, ne pa tudi od Grace Star.18. Termin rezi na delež oploditve, preračunan na končno število plodov, je imel značilen vpliv le pri sorti Staccato in le v letu 2018. Poleti porezana drevesa so imela značilno večji delež oploditve (42,9%) kot spomladi porezana drevesa (28,0%). V letu 2019 v deležu oploditve ni bilo značilnih razlik med 51 spomladansko in poletno rezjo (0,8%). Pri sorti Regina v povprečnem deležu oploditve ni bilo statistično značilnih razlik med leti 2018 (7%), 2019 (3%) in 2020 (6%), medtem ko je bil delež oploditve pri sorti Grace Star v letu 2020 (17%) značilno manjši kot v letih 2018 (37%) in 2019 (42%). Povprečni delež oploditve pri sorti Vigred v letu 2018 (20,6%) ni bil značilno različen od leta 2019 (11,9%). Upoštevaje podatke treh let, dveh sort ter dveh terminov rezi statistična analiza pri sorti Grace Star vpliv termina rezi na povprečno število plodov/cm2 ni bil značilen (spomladanska:2018 – 5,2 g/cm2, poletna:2018 – 4,9 g/cm2, spomladanska:2019 – 3,1 g/cm2, poletna:2019 – 4,6 g/cm2, spomladanska:2020 – 1,8 g/cm2, poletna:2020 – 2,9 g/cm2), čeprav sta bili povprečni vrednosti pri poletni rezi večji za 50% v letu 2019 oziroma za 60% v letu 2020 glede na spomladansko rez, pri sorti Regina pa je bilo število plodov/cm2 v letu 2018 pri poletni rezi (6,5 g/cm2) večje kot pri spomladanski rezi 2018 (1,3 g/cm2) ter kot pri obeh terminih rezi v letih 2019 in 2020. V letih 2019 in 2020 pri sorti Regina ni bilo statistično značilnih razlik med spomladansko in poletno rezjo, čeprav so bile vrednosti v obeh letih večje pri poletni rezi (spomladanska:2019 – 0,4 g/cm2, poletna:2019 – 1,0 g/cm2, spomladanska:2020 – 1,5 g/cm2, poletna:2020 – 3,4 g/cm2). Pri sortah Vigred in Staccato sta bili zaradi izpada pridelka v letu 2020 upoštevani le leti 2018 in 2019. Pri sorti Vigred se povprečno število plodov/cm2 veje v letih 2018 in 2019 ni razlikovalo glede na termin rezi, značilna razlika pa je bila med leti (2018-spomladanska: 4,4, -poletna: 6,6; 2019-spomladanska: 1,5, -poletna: 1,4). Pri sorti Staccato je bilo povprečno število plodov/cm2 veje v letu 2018 večje pri poletni (11,8) kot pri spomladanski rezi (5,6) ter večje kot v letu 2019, ko ni bilo značilnega vpliva termina rezi (0,4). Količina pridelka, podana v g/cm2 veje, je bila pri sortah Grace Star in Regina v vseh treh letih pri poletni rezi značilno večja kot pri spomladanski rezi. Povprečni pridelek sorte Grace Star je bil v letih 2018 (73,2 g/cm2) in 2019 (55,5 g/cm2) večji kot v letu 2020 (25,2 g/cm2) ter večji od pridelka sorte Regina v letu 2019 (11,3 g/cm2). Povprečni pridelek sorte Regina se med leti ni značilno razlikoval (2018: 30,6 g/cm2, 2019: 11,3 g/cm2, 2020: 38,7 g/cm2). Ker pri sortah Vigred in Staccato zaradi izpada pridelka v letu 2020 nismo imeli podatkov za 2020, smo za vse sorte opravili analizo le za leti 2018 in 2019. Rezultati analize so pokazali značilno večji pridelek (g/cm2 veje) pri drevesih, porezanih pri poletni rezi v primerjavi s spomladansko rezjo pri sortah Grace Star (poleti: 87,4, spomladi 41,3), Vigred (poleti: 66,4, spomladi 43,6), Staccato (poleti: 52,2, spomladi 45,8) in Regina (poleti: 32,4, spomladi 9,5). POVZETEK Namen poskusa, kjer smo tri zaporedna leta pri 4 sortah češnje polovico dreves vsako leto porezali poleti, drugo polovico pa zgodaj spomladi, je bil ugotoviti, kateri termin rezi daje najboljše rezultate pri češnji. Poleg tega smo želeli proučiti problem trebljenja plodičev sorte Regina, oz. ugotoviti, ali je trebljenje pri poletni rezi morebiti manjše kot pri spomladanski rezi. Analiza rezultatov je pokazala, da redna rez značilno poveča število enoletnih poganjkov, termin rezi pa na to nima značilnega vpliva. Redna rez je z leti značilno povečala število enoletnih poganjkov na cm2 veje pri sortah Regina, Vigred in Staccato, ne pa tudi pri sorti Grace Star. Z največjim številom poganjkov je v zadnjem poskusnem letu izstopala sorta Regina. Poleti porezana drevesa vseh sort so imela večji delež oploditve, v primeru, da je bilo za izračun upoštevano število plodičev, ko pa je bil delež oploditve izračunan na osnovi končnega števila plodov, statistična analiza ni pokazala značilne razlike med poletno in spomladansko rezjo. Količina pridelka (g/cm2 veje) pri sortah Grace Star in Regina je bila v obravnavanju poletna rez značilno večja kot pri spomladanski rezi v vseh treh letih, pri sortah Vigred in Staccato pa v obeh letih s pridelkom. Čeprav je bilo število plodov na cm2 veje pri poleti porezanih drevesih tudi do 60% večje kot pri spomladanski rezi, razlike niso bile statistično značilne. Na osnovi triletnega poskusa lahko zaključimo, da termin rezi značilno določa količino pridelka, ne pa tudi števila enoletnih poganjkov. Večji delež oploditve ter večja količina pridelka sta dosežena s poletno rezjo. 52 Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch® Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) Sorte Marysa, Black Star, Ferrovia, Kordia in Regina na lokaciji Sadjarski center Bilje UVOD Češnjevi plodovi so občutljivi za pokanje v času zorenja. Gre za kompleksen in še ne v celoti pojasnjen fiziološki pojav, ki so mu bolj ali manj podvržene vse sorte. V vremensko neugodnih letih lahko pokanje plodov uniči pridelek v celoti. Prva učinkovita zaščita pred pokanjem so bile protidežne folije, sledili so jim visoki tuneli s streho iz polietilenske folije, ki preprečijo stik plodov z vodo. Tujerodna škodljivca plodova vinska mušica ( Drosophila suzukii) in marmorirana smrdljivka ( Halyomorpha halys) v zadnjem desetletju na češnji povzročata gospodarsko pomembno škodo, prvi v času barvanja, drugi v času zorenja plodov. Pokanje plodov in pritisk škodljivcev sta evropske proizvajalce spodbudila k razvoju nove, večfunkcijske zaščite za češnjev nasad. Gre za enovrstno mrežo, sestavljeno iz protidežne strehe in bočne protiinsektne mreže, spuščene do tal. Drevesa pokrije in jih fizično loči od okolice. Drevesa in plodove češenj zaščiti pred pokanjem in škodljivimi žuželkami, pred točo in nizkimi temperaturami do -3 °C. V SC Bilje smo se odločili, da preizkusimo enovrstno večfunkcijsko zaščito sistema Keep in Touch. Del aktivnosti v poskusu poteka v okviru CRP V4-1802 Obvladovanje plodove vinske mušice ( Drosophila suzukii) z metodami z nizkim tveganjem. S sredstvi projekta smo v letu 2019 financirali nabavo večfunkcijske zaščitne mreže za češnje. MATERIAL IN METODE Spomladi 2018 smo v SC Bilje posadili 90 češnjevih dreves v dve identični vrsti z zrcalnim razporedom sort. V poskus smo vključili po 20 sadik srednje in pozno zorečih sort češenj Marysa (+10), Black Star (+16), Ferrovia (+24) in Regina (+32) ter 10 sadik opraševalne sorte Kordia (+23). Cepljene so na podlago Gisela 6 z izjemo sorte Black Star (podlaga Gisela 5). V letu 2019 smo poskusni vrsti opremili z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch proizvajalca Boscato Reti iz Vicenze v Italiji. Preglednica 1: Obravnavanji za poskus Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch, Bilje 2020 Obravnavanje Opomba 1) večfunkcijska zaščita Keep in Touch (mreža) - KiT 2) kontrola - K prosto oz. nepokrito V poskusu smo pokrito vrsto češenj primerjali s kontrolno vrsto (preglednica 1). Spremljali smo količino pridelka/drevo, maso plodov, odstotek popokanih plodov ter vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v plodovih petih sort češenj na prostem (K) in pod mrežo (KiT). Po končanem cvetenju (preglednica 2) smo večfunkcijsko zaščito na eni izmed vrst spustili in jo pritrdili pri tleh. Spremljali smo pomembnejše fenofaze češnjevih dreves. V nasad smo postavili štiri prehranske vabe za spremljanje leta plodove vinske mušice v času zorenja češnjevih plodov. Gre za pollitrske plastenke z luknjicami 4-6 mm, v njih je 1 dl mešanice jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 z dodatkom sladkorja. Plodove smo obirali sproti ob dozorevanju. Nekatere sorte smo obrali v enem, druge v dveh obiranjih. V sodelovanju z Oddelkom za Varstvo smo vzorce plodov takoj po obiranju pregledali na napadenost po plodovi vinski mušici. 53 Preglednica 2: Opravila za tehnološki poskus Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch, Bilje 2020 Opravilo Termin Opomba meritve premera debla 3. 4. 2020 kljunasto merilo pokrivanje z mrežo 29. 4. 2020 po končanem cvetenju postavitev prehranskih vab 15. 5. 2020 štiri vabe obiranje pridelka 29. 5. in 1. 6. 2020 sorta Marysa, dve obiranji 8. 6. in 12. 6. 2020 sorta Black Star, dve obiranji 12. 6. 2020 sorti Ferrovia in Kordia 19. 6. 2020 sorta Regina analize vzorcev oktober 2020 vse sorte Po obiranju smo vzorce zdravih plodov petih sort iz obeh obravnavanj shranili v zamrzovalnik. V oktobru 2020 smo opravili analize vzorcev na vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v plodovih. REZULTATI Z DISKUSIJO Leta 2018 posajena drevesa so v letu 2020 prvič rodila. Količina pridelka je bila majhna, kar lahko deloma razložimo z majhnim cvetnim nastavkom posameznih dreves oziroma sort. V primeru sorte Kordia pa je večina cvetov pozebla zgodaj zjutraj 2. 4. 2020. Mraz jih je poškodoval v zaprtem brstu pri temperaturi -3,5 °C. Na potek poskusa so nedvomno vplivale tudi relativno nizke spomladanske temperature, ki so bile do 20. 5. 2020 pod dolgoletnim povprečjem. Vpliv večfunkcijske zaščite na pridelek in kakovost plodov V kontroli je največji pridelek zabeležila sorta Marysa (0,60 kg), pod mrežo pa sorta Regina (1,13 kg). Sorte Black Star, Ferrovia in Regina so imele več pridelka pod mrežo, sorti Marysa in Kordia pa v kontroli. Vse sorte z izjemo sorte Black Star so pod mrežo rodile težje plodove, tudi pri slednji je bila razlika minimalna. Pokanja plodov je bilo pod mrežo občutno manj kot v kontroli, in to kljub dežju v začetku junija. Kordia je edina z več popokanimi plodovi pod mrežo, rezultat lahko verjetno pripišemo slabi rodnosti oziroma šibkosti dreves pod mrežo. Sklep lahko zapišemo tudi tako: manjši pridelek → manjše število plodov → več pokanja. Vsebnost suhe topne snovi v plodovih je bila z izjemo sorte Marysa večja pod mrežo, vsebnost skupnih kislin zelo različna od sorte do sorte. Preglednica 3: Podatki o premeru debla, pridelku plodov/drevo, masi plodu, odstotku popokanih plodov ter vsebnosti topne suhe snovi in skupnih kislin v plodovih petih sort češenj, poskus Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch, Bilje 2020 Premer Pridelek/ Popokani Topna Skupne Masa Obravnavanje Sorta debla drevo plodovi suha snov kisline plodu (g) (mm) (kg) (%) (%) (mg/100g) Regina 38,6 0,39 8,1 7,9 17,4 / Kordia 42,6 0,43 9,6 24,0 19,1 756,79 Ferrovia 26,4 0,29 9,1 85,6 18,8 713,05 Black Star 35,4 0,37 9,5 34,8 18,0 735,94 Kontrola (K) Marysa 42,4 0,60 11,6 0,0 21,4 1123,34 Regina 35,0 1,13 8,9 4,1 18,9 / Kordia 30,8 0,14 11,0 46,8 21,7 798,41 Ferrovia 25,6 0,32 9,3 26,3 21,2 696,84 Black Star 32,8 0,44 9,4 8,5 20,6 782,35 Mreža (KiT) Marysa 39,3 0,31 12,3 0,0 20,3 1045,48 54 Vpliva pokrivanja na bujnost dreves (premer debel) nismo analizirali, saj sta bili v letu 2019 od junija do konca septembra pokriti obe vrsti, meritve pa smo opravili aprila 2020. Učinkovitost zaščite pred plodovo vinsko mušico ( Drosophila suzukii) V okviru CRP projekta V4-1802 Obvladovanje plodove vinske mušice ( Drosophila suzukii) z metodami z nizkim tveganjem smo v letu 2020 spremljali let plodove vinske mušice in poškodovanost češnjevih plodov. Na lokaciji poskusa smo postavili štiri prehranske vabe. Podatki ulova v vabah pričajo o zelo majhni populaciji plodove vinske mušice v maju in prvih dveh dekadah junija (preglednica 4). Konec junija, v času zorenja poznih sort češenj, se je let škodljivca okrepil. Z vabami smo takrat ulovili večje število odraslih mušic. Preglednica 4: Ulov plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) v prehranskih vabah v času zorenja češenj, poskus Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch, Bilje 2020 Datum Vaba 1 Vaba 2 Vaba 3 Vaba 4 22. 5. 2020 0 0 1 0 27. 5. 2020 1 0 0 0 3. 6. 2020 1 3 0 0 11. 6. 2020 0 0 1 0 19. 6. 2020 1 1 2 2 30. 6. 2020 40 33 86 34 Podatki o poškodovanosti plodov se ujemajo s podatki o ulovu v prehranskih vabah. Plodovi srednje zgodnje sorte Marysa so bili nepoškodovani pod mrežo in na prostem. Škoda na kontrolnih plodovih sort Black Star, Ferrovia in Kordia je bila minimalna (preglednica 5). Pri pozni sorti Regina smo v kontroli zabeležili rekordnih 151 ličink škodljivca v 100 plodovih češenj. Plodovi vseh sort pod večfunkcijsko zaščito so bili nepoškodovani. Preglednica 5: Poškodovanost plodov petih sort češenj po plodovi vinski mušici (Drosophila suzukii) pod večfunkcijsko zaščito KiT in v kontroli, poskus Pokrivanje češenj z večfunkcijsko zaščito Keep in Touch, Bilje 2020 Število ličink PVM*/100 plodov Datum Sorta obiranja Mreža (KiT) Kontrola (K) Marysa 25.5.2020 0 0 Black Star prvo obiranje 8.6.2020 0 1 drugo obiranje 12.6.2020 0 3 Ferrovia 12.6.2020 0 2 Kordia 12.6.2020 0 3 Regina 19.6.2020 0 151 Legenda: *PVM - plodova vinska mušica POVZETEK V prvem letu poskusa s pokrivanjem češenj so bili rezultati pogojeni s prvo rodnostjo dreves, neenakomernim cvetnim nastavkom in spomladansko pozebo občutljivejših sort. Tri od petih sort so imele večje pridelke pod večfunkcijsko zaščito, štiri od petih pa tudi večjo maso plodov, manjši delež 55 popokanih plodov in večjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih v primerjavi s kontrolo. Pokrivanje dreves je učinkovito zaščitilo pridelek pred plodovo vinsko mušico. 56 OREH dr. Anita Solar (BF) Vpliv dognojevanja z dušikom in foliarne prehrane na rast in rodnost orehov Sorte Elit, Franquette in G-139 na lokaciji Galušak pri Gornji Radgoni UVOD Prehrana orehov je eden izmed ključnih dejavnikov, ki so pomembni za dobro rast, redno rodnost ter kakovosten pridelek. Oreh je velik porabnik dušika in kalija ter fosforja, za svoj razvoj pa potrebuje tudi ustrezne količine mikroelementov. Temeljno gnojenje rodnega nasada oreha predstavlja gnojenje tal. Preizkusili so organsko dušično gnojilo Grobel, kateremu smo dodali listna gnojila in biostimulatorje ter aktivator organske mase na osnovi huminskih kislin Fertireg. Cilj poskusa je bil ugotoviti vpliv gnojil in pripravkov na rast, rodnost, kakovost plodov ter zdravstveno stanje orehov. MATERIALI IN METODE Poskus smo izvedli v zasebnem proizvodnem nasadu Galušak. Drevesa sort Elit, Franquette in G-139 so stara 19 let. Posajena so bila na razdalji 10 m x 10 m, gojitvena oblika je kotlasta ali prosta vzgoja. Nasad je v celoti zatravljen in nekajkrat letno pomulčen. V njem se izvaja osnovno varstvo pred bakterijskim ožigom ali črno pegavostjo oreha ( Xanthomonas arboricola pv. juglandis) in rjavo pegavostjo oreha ( Gnomonia leptostyla) s pripravki Cuprablau Z 35 WP in Cuprovin ter orehovo muho ( Rhagoletis completa) s pripravkom Laser plus. V prvih letih preizkušanja smo za gnojenje tal uporabili dušični gnojili KAN in Apneni dušik. V preteklem letu smo zaradi prehoda na ekološko pridelavo preizkusili samo organsko dušično gnojilo Grobel, ki ima eko certifikat v Sloveniji. Gre za termično obdelan piščančji gnoj z min. 70 % organske mase in 4 % čistega dušika. Gnojilo smo enakomerno potrosili pred brstenjem orehov po celi površini nasada v količini 2.000 kg/ha. V dveh obravnavanjih smo pognojena tla pod krošnjami zalili z raztopino pripravka Fertireg, ki vsebuje huminske kisline in deluje kot aktivator organske mase. Uporabili smo konc. 20 l/ha. V drugih dveh obravnavanjih smo dodali še foliarni program (FP) s pripravki na osnovi aminokislin, dušika, alg in mikroelementov, ki jih navajamo v preglednici 1. Preglednica 1: Program foliarne prehrane (FP) v nasadu orehov Knez Galušak, v letu 2019. Gnojilo Datum gnojenja / količina (kg/ha) za 60 dreves (0,6 ha) Pred cvetenjem Po cvetenju 2-3 tedne Po spravilu ženskih cvetov ženskih cvetov pozneje pridelka Delfan plus 0,65 l 0,65 l 0,65 l - Phylgreen 1,2 l 1,2 l 1,2 l - Optysil 0,3 l 0,3 l 0,3 l - Cocktail jade - 0,9 kg 0,9 kg 0,9 kg Maxflow Zn - 0,25 l 0,25 l 0,25 l Copfort - 1 l 1 l - Boron mikrovit 0,5 l 0,5 l 0,5 l 0,5 l V preizkušanju je bilo pet obravnavanj gnojenja: Grobel, Grobel + Fertireg, Grobel + FP, Grobel + Fertireg + FP, kontrola, negnojeno (K). V vsakem obravnavanju je bilo vključeno po 30 dreves in tri sorte: Elit, Franquette in G-139. Vsaka sorta je bila s po 8 – 12 drevesi zastopana v posameznem obravnavanju. Ovrednotili smo pridelek (kg/drevo), ocenili odpornost proti bakterijski črni pegavosti oreha, rjavi pegavosti oreha in orehovi muhi ter opravili pomološke analize plodov. 57 REZULTATI Z DISKUSIJO Preglednica 2 kaže, da so posamezna obravnavanja rahlo vplivala na zdravstveno stanje listov in plodov oreha. Negnojena drevesa sort Elit in G-139 so imela največ znamenj orehovega ožiga na listih, medtem ko je imela najpoznejša sorta Franquette od orehovega ožiga nekoliko bolj prizadete liste pri obravnavanju Grobel + FP + Fertireg. Razlog je verjetno s prehrano spodbujena bujna rast mladik v letnem ciklu, ko so mladike izjemno občutljive za okužbo z bakterijsko pegavostjo. Ob izdatnih padavinah v juliju in v prvi dekadi avgusta so bile možnosti za okužbo velike. V tem času tudi ni na razpolago nobenega fitofarmacevtskega sredstva zoper pegavosti. Nasad je bil poleti enkrat poškropljen z listnim gnojilom s povečanim deležem bakra, kar verjetno ni bilo dovolj za učinkovito zaščito. Rjava pegavost oreha je najbolj prizadela sorto G-139, ki odžene prej kot drugi dve sorti. Napadeni so bili tako listi kot plodovi, in to najbolj na negnojenih drevesih in pri obravnavanju Grobel. Samo talno gnojenje z organskim gnojilom Grobel je imelo za posledico manjšo odpornost proti rjavi pegavosti tudi pri sorti Elit. Pri sorti Franquette je dala najslabši rezultat ponovno kombinacija Grobel + FP + Fertireg. Orehova muha je povzročila največ škode pri sorti G-139, in to pri obravnavanjih Grodel in kontrola. Pri sorti Franquette gnojenje ni imelo bistvenega vpliva na odpornost plodov proti orehovi muhi, pri sorti Elit pa so bili plodovi nekoliko bolj napadeni pri obravnavanju Grobel + Fertireg. Preglednica 2: Ocena odpornosti proti bakterijskemu ožigu oreha, orehovi rjavi pegavosti ter orehovi muhi (1-9) v nasadu Knez Galušak, v letu 2020. Sorta in obravnavanje Orehov ožig Rjava pegavost oreha Orehova muha Listi Listi Plodovi Plodovi Elit Grobel 7 6 8 8 Elit Grobel + Fertireg 7 7 8,5 6 Elit Grobel + FP 8,5 7 8 7 Elit Grobel + FP + Fertireg 8 7 8 8 Elit Kontrola 6 6,5 8 7 Franquette Grobel 8 8 8 8 Franquette Grobel + Fertireg 8,5 8 8,5 7 Franquette Grobel + FP 8 7 8 8 Franquette Grobel + FP + Fertireg 7,5 6 8 7,5 Franquette Kontrola 8 7 8,5 8 G-139 Grobel 6 3 7 3 G-139 Grobel + Fertireg 7 4,5 7 4 G-139 Grobel + FP 6 4 7 6 G-139 Grobel + FP + Fertireg 6 4 7 7 G-139 Kontrola 5,5 3 6 3 Drevesa so v povprečju rodila med 5,2 in 9,5 kg. Največji pridelek smo stehtali v kombinaciji Franquette Grobel + foliarni program, najmanjšega pa pri kombinacijah G-139 Grobel + FP + Fertireg in G-139 kontrola. Na pridelek so negativno vplivale nizke temperature v prvi dekadi maja, ki so sledile izjemno toplemu aprilu. Zaradi ohladitev takoj po brstenju in ob začetku cvetenja je prišlo do slabše oploditve in osipanja mladih plodičev pri vseh sortah. Klju temu smo zabeležili v povprečju za dobro desetino večji pridelek kot preteklo leto. Vse variante gnojenja so dale boljši rezultat od negnojene kontrole. Pri sortah Elit in G-139 je bila najboljša kombinacija Grobel + foliarni program FP. Pokazala se je odvisnost mase plodov od prehrane dreves. Pri sortah Elit in Franquette so bili orehi najtežji v kombinaciji Grobel + FP + Fertireg, sorta G-139 pa je dala najtežje plodove na negnojenih drevesih. To gre verjetno pripisati večjemu osipu mladih plodičev v zgodnji fazi razvoja in s tem manjšemu številu plodov/drevo. V nasprotju so imela kontrolna drevesa pozne sorte Franquette 58 najdrobnejše plodove. Plodovi so imeli od 37,2 – odstotni izplen (Franquette Grobel + Fertireg) do 50,9 –odstotnega (Franquette Grobel + FP). Rezultati kažejo, da gnojenje ni vplivalo niti na barvo jedrc niti na debelino luščin in spojenost luščin. Preglednica 3: Pridelek in pomološke lastnosti orehov iz nasada Knez Galušak, gnojenje orehov, v letu 2020. Pridelek Masa Masa Izplen Barva Debelina Spojenost Obravnavanje (kg na ploda jedrca jedrca jedrca luščine luščine (1-9) drevo) (g) (g) (%) (1-9) (mm) Elit Grobel 6,9 12,0 5,4 45,0 7,0 1,6 7,0 Elit Grobel + Fertireg 6,0 10,2 4,2 41,2 7,0 1,6 7,0 Elit Grobel + FP 8,7 11,3 4,7 41,6 7,0 1,6 7,0 Elit Grobel + FP + Fertireg 9,5 12,0 5,1 42,5 7,0 1,6 7,0 Elit Kontrola 6,1 10,8 4,9 45,4 7,0 1,6 7,0 Franquette Grobel 6,8 11,3 4,3 38,1 8,0 1,3 7,5 Franquette Grobel + Fertireg 8,2 11,3 4,2 37,2 8,0 1,3 7,5 Franquette Grobel + FP 8,9 11,0 5,6 50,9 7,0 1,3 7,5 Franquette Grobel + FP + Fertireg 8,3 13,6 5,6 41,2 7,0 1,3 7,5 Franquette Kontrola 6,5 9,7 3,7 38,1 7,0 1,3 7,5 G-139 Grobel 6,0 12,6 5,1 40,5 7,5 1,3 7,5 G-139 Grobel + Fertireg 5,9 10,1 4,0 39,6 7,5 1,3 7,5 G-139 Grobel + FP 7,4 12,6 5,0 39,7 7,5 1,3 7,5 G-139 Grobel + FP + Fertireg 5,2 12,8 5,2 40,6 8,0 1,3 7,5 G-139 Kontrola 5,3 14,4 5,9 41,0 7,0 1,3 7,0 POVZETEK Gnojenje z organskim dušičnim gnojilom je pozitivno vplivalo na pridelek. Učinek se je povečal ob dodatku foliarne prehrane in pri dveh sortah tudi pri uporabi aktivatorja organske mase. Podoben vpliv smo ugotovili tudi pri masi plodov. Uporabljeni program je vplival tudi na zdravstveno stanje dreves sorte Elit in G-139. V negnojeni varianti sta imeli na listih največ peg rjave in črne pegavosti in tudi pogosteje napadene plodove z orehovo muho v primerjavi z vsemi drugimi obravnavanji. 59 AMERIŠKA BOROVNICA dr. Darinka Koron (KIS) Obiranje ameriških borovnic s stresanjem Sorta Liberty na lokaciji Brdo pri Lukovici UVOD Stroški ročnega obiranja ameriških borovnic predstavljajo 60 % vseh materialnih stroškov. Vedno večji postaja tudi problem z delovno silo. Število delovnih ur za ročno obiranje je odvisno od starosti grmov, sorte, obloženosti grmov, izurjenosti obiralcev, zdravstvenega stanja plodov in stopnje dozorelosti. Na višku dozorevanja potrebujemo vsaj 15 obiralcev na hektar nasada. Nižje stroške obiranja je mogoče doseči s strojnim obiranjem ali stresanjem. Strojno obiranje je iz finančnih razlogov ekonomično le v velikih nasadih, ki so tehnološko prilagojeni za strojno obiranje. Za manjše pridelovalce je sprejemljiva predvsem uporaba pripomočkov za stresanje. Razvoj teh pripomočkov je v preizkušanju. Rezultati kažejo, da se s stresalnikom obere od 3 do 15 krat več plodov. Med sortami so velike razlike. Pri učinkovitosti stresanja imajo zelo velik pomen ponjave za lovljenje plodov in njihova mobilnost v nasadu ter skladnost dela skupine, ki obiranje s stresanjem izvaja. V prvih dveh letih (2017 in 2018, Bistra), smo za primernost obiranja s strojnim in ročnim stresanjem preizkušali različne sorte. Ugotovili smo, da vse sorte niso primerne za obiranje s stresanjem. Z vrednotenjem pridelka smo potrdili, da stresanje na plodovih ne povzroča poškodb. Stresanje se lažje in učinkoviteje izvaja na manjših in srednje velikih grmih. Za hitro, učinkovito in ekonomično obiranje je pomembna usklajenost obiralne skupine. Glede na to, da se je v nasadih po svetu in pri nas, zelo povečal delež sorte Liberty s srednje velikimi plodovi, smo poskus v letu 2019 (Brdo) nadaljevali na tej sorti. Obiranje sort s srednje velikimi ali majhnimi plodovi je bolj počasno kot obiranje debeloplodnih sort. V letu 2020 smo na Brdu poskus nadgradili s spremljanjem učinkovitosti stresanja na dve in triletnih rodnih vejah. Rezultati poskusa naj nam bi bili vodilo pri načrtovanju rezi grmov sorte Liberty za obiranje s stresanjem MATERIAL IN METODE Poskus na sorti Liberty smo izvedli v poskusnem nasadu ameriških borovnic na Brdu pri Lukovici, ki je bil posajen leta 2013 in 2014. Po cvetenju smo odbrali 15 enakomerno razraščenih in s pridelkom obremenjenih grmov. Odbrali in označili smo primerljive dve in triletne rodne veje in jih spremljali v razvoju. Istočasno smo v vsakem grmu primeren enoletni poganjek prikrajšali na čep, da bi spremljali razraščanje prikrajšanih poganjkov. Pridelek smo vrednotili v vseh obiranjih. Prvo in zadnje obiranje smo izvedli samo ročno, tako kot je v praksi pri strojnem obiranju. V drugem, tretjem in četrtem obiranju smo ločeno obirali dveletne in triletne veje. Najprej smo pridelek stresali, nato pa obiranje posamezne rodne veje zaključili z ročnim obiranjem. Pridelek posamezne rodne veje smo sortirali v tri skupine: na normalno dozorele modre plodove, nedozorele rdeče plodove in zelene plodove. Plodove smo stehtali in prešteli. Obenem smo spremljali morebitne poškodbe plodov zaradi obiranja (stresanja ali ročnega obiranja). Učinkovitost stresanja - masa pridelka Z ročnim stresanjem smo v poskusu obrali približno polovico pridelka (52 % - Preglednica 1). Povprečna učinkovitost stresanja dveletnih vej, glede na skupno maso obranih plodov, je bila 53,8 % in triletnih vej 50,2 %. Razlik med učinkovitostjo stresanja dve in triletnih vej ni. Med obiranji s stresanjem smo ugotovili razlike (Preglednica 2), ki so lahko pogojene z vremenskimi razmerami in neposrednim vplivom na dozorevanje plodov. Pri zmernem dozorevanju, ob ustreznih temperaturah, se plodovi lepše obirajo. Ob visokih temperaturah je obiranje plodov, oteženo. 60 Učinkovitost stresanja - stopnja zrelosti plodov Ob stresanju in ročnem obiranju, poleg zrelih plodov, oberemo tudi del nedozorelih plodov (rdeči in zeleni). Delež je odvisen od števila dni od zadnjega obiranja in s tem stopnje zrelosti, od sorte in spretnosti oz. vestnosti obiralcev. V poskusu smo ugotovili, da se povprečni delež zrelih plodov bistveno ne razlikuje pri dveletnih (47,4 %) in triletnih vejah (48,9 %). Enak je tudi delež rdečih plodov 5,5 in 4,7 %. Razlike so večje pri zelenih plodovih, kjer je delež zelenih plodov pri stresanju dveletnih vej 14,7 % in triletnih vej 26,3 %. Večji delež zelenih plodov na triletnih vejah je zaradi slabšega dozorevanja prevelikega števila plodov. Med drugim, tretjim in četrtim obiranjem so razlike v povprečnem številu plodov zelo velike, kar je pričakovano, zaradi stalnega povečevanja dozorevanja in vremenskih razmer. Nespremenjeno je bilo razmerje med dozorelimi in nedozorelimi plodovi od drugega do četrtega obiranja. Pri ročnem obiranju je delež dozorelih in rdečih nedozorelih plodov enak kot pri stresanju. Delež zelenih plodov pri ročnem obiranju je manjši od deleža zelenih plodov pri stresanju. Pri ročnem obiranju zaradi nepazljivosti oberemo posamezne rdeče plodove, zelenih pa običajno ne. Povprečna masa stresanih in ročno obranih plodov je praktično enaka. To je še eden izmed dokazov, da je stresanje glede kakovosti in zrelosti plodov enako učinkovito kot ročno obiranje. Tudi v letu 2021 se je iz podatkov o skupnem deležu zelenih plodov na triletnih vejah v primerjavi z dveletnimi izkazalo, da so triletne veje sorte Liberty nagnjene k pretirani rodnosti. To pomeni, da je na triletnih vejah ob zimski rezi nujno potrebno izvajati tudi redčenje rodnih poganjkov. Potrebno je tudi dodatno redčenje po cvetenju, v fazi zelenih plodov. Na rodnih vejah, kjer redčenja plodov ne izvajamo, so plodovi drobni in pogosto zaradi visokih poletnih temperatur slabo dozorevajo. Sorta Liberty ima v primerjavi z drugimi sortami drugačno rast. Poganjki so povešeni in šibki, zato je učinkovitost stresanja verjetno manjša, kot bi bila pri sortah z močnejšimi in pokončnimi poganjki. 61 Preglednica 1: Lastnosti plodov ameriških borovnic sorte Liberty po posameznih obiranjih z ročnim stresanjem in ročnim obiranjem v letu 2020 Povprečno število Starost Delež s Povprečna masa Obiranje Zrelost Povprečni obranih plodov/ veje stresanjem obranih plodov/ vejo vejo pridelek obranih Ročno plodov Ročno Stresanje na vejo plodov Stresanje obiranje obiranje (barva) (g) (%) (g) (g) modra 21,47 31,47 1,11 1,08 Dve rdeča 2,9 1,9 0,83 0,94 leti zelena 13,21 1,75 0,58 0,63 skupaj 66 45,57 2. modra 20,25 22,64 1,04 0,9 rdeča 1,64 1,6 0,83 0,97 Tri leta zelena 12,29 2 0,48 0,27 skupaj 45,81 51,84 modra 48,93 74,73 0,94 0,89 Dve rdeča 2,91 5,45 0,66 0,62 leti zelena 6 3 0,46 0,49 skupaj 120,6 41,07 3. modra 45,87 65,27 0,77 0,73 rdeča 4 3,44 0,51 0,52 Tri leta zelena 21,94 5 0,77 0,33 skupaj 100,19 46,8 modra 71,67 36,14 0,93 1,01 Dve rdeča 4 4,33 0,7 0,64 leti zelena 7 4,5 0,31 0,39 skupaj 93,62 74,82 4. modra 80,56 85,78 0,74 0,77 rdeča 4,33 8,86 0,42 0,4 Tri leta zelena 21,78 8 0,26 0,28 skupaj 127,29 51,89 62 Preglednica 2: Povprečne lastnosti plodov ameriških borovnic sorte Liberty obranih z ročnim stresanjem in ročnim obiranjem v letu 2020 Starost Zrelost Povprečni Delež s Povprečno število obranih Povprečna masa obranih veje plodov pridelek stresanjem plodov/ vejo plodov/ vejo na vejo obranih plodov Stresanje Ročno obiranje Stresanje Ročno obiranje (%) (barva) (g) Dve leti modra 47,36 47,45 0,99 0,99 (79,77 %) (87,18 %) rdeča 3,27 3,90 0,73 0,73 (5,51 %) 7,16 %) zelena 8,74 3,08 0,45 0,51 (14,72 %) (5,67 %) skupaj 280,22 53,82 Tri leta modra 48,89 57,90 0,85 0,80 (68,98 %) (85,73 %) rdeča 3,32 4,63 0,59 0,63 (4,69 %) (6,86 %) zelena 18,67 5,00 0,50 0,29 (26,34 %) (7,40 %) skupaj 273,29 50,18 Povp. 276,75 52,00 POVZETEK V četrtem letu poskusa obiranja ameriških borovnic s pomočjo stresanja smo poskus nadgradili z meritvami učinkovitosti stresanja glede na starost rodnih vej. Enako kot v predhodnih poskusih smo ugotovili, da plodovi zaradi stresanja niso mehansko poškodovani. Ugotovili smo, da je obiranje dve in triletnih vej enako učinkovito glede na količino obranega pridelka in kakovost obranih plodov, ki jo predstavljajo deleži ustrezno zrelih in rdečih plodov. Razlike so v deležu zelenih plodov. Teh je pri triletnih vejah več kot pri dveletnih. Razlika nastane kot posledica pretiranega nastavka plodov na triletnih rodnih vejah sorte Liberty. Ugotovili smo, da je zaradi izredne povešenosti in šibkosti stranski poganjkov pri sorti Liberty, učinkovitost stresanja verjetno manjša, kot bi bila pri sortah z močnejšimi in pokončnimi poganjki. 63 MALINA dr. Darinka Koron (KIS) Vpliv lastnosti tal in gnojenja na odmiranje malin Sorta Amira na lokaciji Brdo pri Lukovici UVOD Pri pridelavi malin največji strokovni izziv predstavlja vzdrževanje zdravih rastlin in pridelka. Zaradi pomanjkanja ustreznih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje bolezni stebla (sušica malin), bolezni korenin (odmiranje malin) in za zatiranje plodove vinske mušice, se v pridelavi zatekamo k različnim tehnološkim rešitvam, ki probleme delno ali v celoti rešujejo. V večini evropskih državah, maline pridelujejo v zavarovanih prostorih (rastlinjaki, večji trajni tuneli, plastične ponjave). Vedno večji del pridelave poteka zunaj tal, v posodah. Spreminjajo se tudi tipi sadik in s tem povezana življenjska doba nasadov. Več problemov kot v integrirani pridelavi, se pojavlja v ekološki pridelavi, ki gojenja rastlin zunaj tal ne dovoljuje. V Sloveniji probleme pridelave malin zaradi sušice rešujemo s sajenjem dvakrat rodnih malin, s priporočilom obiranja v enem obiralnem obdobju. Po obiranju, ko rastline preidejo v mirovanje (od decembra do konca januarja) vse poganjke porežemo do tal. S tem ukrepom se zavestno odrečemo drugemu pridelku na dveletnih poganjkih. Z rezjo poganjkov do tal, delno prekinemo dveletni življenjski cikel patogenih gliv, ki povzročata popolno sušenje pridelka na dveletnih poganjkih (enkrat in dvakrat rodnih malin) in postopno odmrtje rastline. Ukrep rezi je običajno premalo učinkovit, saj glivi, ki bolezen povzročata, delno prizadeneta tudi mlade zelene poganjke. Zato je potrebno ukrep rezi dopolniti z varstvom rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi. Poškodbe na mladih poganjkih se izražajo v rumenenju spodnjih listov in v poškodbah lubja na spodnjem delu poganjka. Med tehnološkimi ukrepi reševanja problemov s sušico, je tudi ustrezna priprava tal. Ugotovili so, da imajo na razvoj gliv, zelo velik vpliv posamezne lastnosti tal, npr. visok delež organske snovi oz. humusa v tleh. V letu 2020 smo zastavili lončni poskus z različnimi substrati (različne mešanice) in dodajanjem huminske kisline. MATERIAL IN METODE Poskus je zastavljen na sorti Amira, ki je v primerjavi z drugimi sortami občutljivejša na sušico. Sadili smo tkivno vzgojene sadike. Lončni poskus vključuje pet obravnavanj z enim podobravnavanjem. Obravnavanja predstavljajo različni substrati, ki so mešanice zemlje, komposta in šote v različnih razmerjih. Obravnavanja so: kontrola - 1 (zemlja iz poskusnega sadovnjaka na Brdu pri Lukovici-zemlja BPL); kompost -2 (kompost iz rastlinskih ostankov in kompostirane ovčje volne); mešanica zemlje in komposta - 3 (razmerje med zemljo in kompostom je 1:1); mešanica zemlje, komposta in šote - 4 (razmerje med zemljo, kompostom in šoto je 1:1:1); mešanica zemlje in šote - 5 (razmerje med zemljo in šoto je 1:1). Podobravnavanje, ki bo predstavljalo dodajanje huminske kisline polovici rastlin, bomo začeli izvajati v letu 2021. V vsakem obravnavanju je po 12 rastlin, posajenih v lonce (volumen 18 l). Skupno je v poskusu 60 rastlin. V prvem letu lončnega poskusa smo izmerili rast poganjkov ter ob pletvi ocenili rast plevelov (avgust in oktober). REZULTATI Z DISKUSIJO Rezultati kemične analize substratov, v katerih rastejo maline so nam pokazali, da so med zemljo, ki predstavlja kontrolo ter ostalimi substrati, ki jih predstavljajo mešanice posameznih komponent, razlike zelo velike. Zemlja, ki je prinesena iz poskusnega nasada za jagodičje na Brdu pri Lukovici ima visok delež organske snovi, je ustrezno kisla, z ustreznim deležem kalija in premajhnim deležem fosforja. Kompost ima zelo velik delež humusa in za maline visok pH. S hranili je preveč bogat. Mešanica zemlje in komposta ima optimalen delež organske snovi, za maline visok pH in velik delež 64 hranil. Mešanica zemlje, šote in komposta ima optimalen delež organske snovi, ustrezen pH, zadostno količino kalija in premalo fosforja. Mešanica zemlje in šote ima optimalen delež organske snovi, ustrezen pH in velik delež hranil. Vseh pet rastišč ima svoje posebne lastnosti, ki na svoj način vplivajo na rast malin in na njihovo zdravstveno stanje. V prvem letu smo spremljali rast poganjkov in razraščanje rastlin. Rast poganjkov je bila med obravnavanji zelo izenačena. Odstopala je le povprečna dolžina poganjkov rastlin, posajenih v substratu, ki ga predstavlja mešanica zemlje, šote in komposta. V tem substratu je bilo največje tudi povprečno število poganjkov (povprečna vsota talnih in stranskih poganjkov). Substrati imajo zelo velik vpliv na izraščanje plevelov. Zapleveljenost je bila največja v kompostu in substratu, ki ga je mešanica zemlje in komposta (ocena 4,8 in 5,0). Najmanjša je bila zapleveljenost na rastišču, ki ga predstavlja mešanica zemlje in šote. Preglednica 1: Kemične lastnosti substratov v lončnem poskusu malin sorte Amira Kemične Enota Zemlja BPL Kompost Zemlja + Zemlja + Zemlja + lastnosti kompost šota + šota substratov kompost pH v KCl - 6,1 7,0 6,8 4,1 6,1 pH v Ca acetatu - - - - 6,2 - P2O5 (dostopni) mg/100g 5,4 390 111 5,1 77 K2O (dostopni) mg/100g 33 484 158 28 142 Organska snov % 4,6 24,6 10,4 14,8 20,6 Preglednica 2: Dolžina in število poganjkov malin sorte Amira v različnih substratih in ocena zapleveljenosti rastišča Rast rastlin in rodnost Zemlja Kompost Zemlja + Zemlja + Zemlja + BPL kompost šota + šota kompost Povprečna dolžina poganjkov 70,3 76,7 71,8 81,4 76,6 (cm) Povprečno število poganjkov 1,0 1,6 1,4 2,3 1,8 Povprečno število rastlin s 0,2 0,3 0,0 0,1 0,3 plodovi Zapleveljenost* 2,0 4,8 5,0 1,5 1,2 (ocena) *1 – malo plevelov; 5 – zelo veliko plevelov Okužb s sušico v letu 2020 nismo zaznali. Ocenili jih bomo na podlagi vidnih znakov okužb. Z oceno 1 bomo ocenili poganjke brez vidnih okužb, z oceno 3 poganjke s srednje izraženimi okužbami in z oceno 5 poganjke z zelo izrazitimi okužbami. POVZETEK V prvih dveh letih poskusa, ki smo ga izvajali v tleh, smo spremljali vpliv tipa ozelenitve (travna mešanica, deteljna mešanica) na količino pridelka, kakovost pridelka in zdravstveno stanje rastlin (sušica). Posredni vpliv založenosti tal z dušikom se na okužbah s sušico ni izrazil. Zaradi težkega vzdrževanja ustrezne zaraščenosti medvrstnega prostora (širokolistnimi pleveli, gole površine), smo v nadaljevanju poskus zasnovali v loncih. Preizkušamo substrate z različnimi lastnostmi, ki naj bi posredno ali neposredno vplivali na odpornost rastlin na sušico. V prvem letu smo izvedli analize substratov, izmerili rast poganjkov in ocenili zapleveljenost rastlin, kar neposredno vpliva na rast rastlin in posredno povečuje stroške pridelave zaradi pletve. 65 KAKI Poskusno zorenje kakija s plinom CO2 Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) Sorte Hachiya, Kaki Tipo, Rojo Brillante in Triumph na lokaciji Sadjarski center Bilje UVOD Zorenje kakija s plinom CO2 je v svetu vse bolj razširjena metoda priprave plodov za trg, tržni delež tako zorjenih plodov pa vse večji. S pomočjo plina CO2 se trdi, neužitni plodovi kakija spremenijo v čvrste, a užitne plodove. Tanini iz topne oblike preidejo v netopno, plodovi izgubijo trpkost. Metodo so razvili v Izraelu na sorti Triumph, uporabljajo pa jo v Španiji, Italiji in drugod po svetu predvsem na sorti Rojo Brillante. V Sloveniji so na UL BF naredili manjši laboratorijski poskus v devetdesetih letih, po letu 2014 je kaki v mini komori poskusno zoril tudi dr. M. Stopar iz KIS. Jeseni 2017 smo v SC Bilje postavili plinotesno komoro za zorenje kakija zmogljivosti 1500 kg in začeli s poskusnim zorenjem s CO2. Plodove kakija smo poskusno zorili tudi v letu 2020. MATERIAL IN METODE Za zorenje smo predvideli plodove sort Kaki Tipo, Rojo Brillante, Triumph in Hachiya, ki smo jih v nasad SC Bilje posadili leta 2010 z namenom zorenja s plinom CO2. Gre za štiri sorte, katerih plodovi so po podatkih iz literature in praktičnih izkušnjah primerni za zorenje s plinom. Drevesa so posajena na podlagi Diospyros Lotus, sadilna razdalja je 4,0 m x 3,3 m, gostota sajenja 755 dreves/ha. Plodove smo zorili v zorilni komori pri temperaturi 20 °C in koncentraciji CO2 večji od 90 %. V letu 2020 smo poskusili z nekoliko nižjimi koncentracijami plina drugi in tretji dan zorenja s ciljem zmanjšati porabo plina. Opravili smo štiri poskusna zorenja, po vsakem izmed zorenj smo plodove razplinili (do 48 ur pri sobni temperaturi) in degustirali. REZULTATI Preglednica 1: Termini zorenja, čas zorenja in koncentracija plina CO2 ob zorenju, Poskusno zorenje kakija s plinom CO2, Bilje 2020 Čas Koncentracija Trpkost plodov Trpkost plodov Tretirana Termin zorenja zorenja plina CO2 v takoj po po sorta (ur) komori (%) zorenju razplinjevanju Rojo Brillante delno trpki užitni 2. 11. - 4. 11. 2020 54 do 96,8 Kaki Tipo užitni užitni Hachiya trpki užitni 9. 11. - 12. 11. 2020 70 do 97,3 Kaki Tipo užitni užitni Rojo Brillante užitni užitni Rojo Brillante delno trpki užitni 23. 11. - 26. 11. 2020 70 do 97,3 Kaki Tipo užitni užitni Triumph užitni užitni 30. 11. - 3. 12. 2020 70 do 97 Rojo Brillante delno trpki užitni V letu 2020 smo v nasadu SC Bilje pridelali zelo malo plodov kakija. Večina pridelka je pozebla ponoči 1. 4. in 2. 4. 2020, ko so nizke temperature do -3,5 °C osmodile zelene poganjke. Po poskusu s krajšim časom zorenja (54 ur) smo se vrnili k daljši izpostavljenosti plodov plinu. V naslednjih treh zorenjih smo plodove tretirali s plinom približno 70 ur. V prvem dnevu smo dosegli koncentracijo plina CO2 97 %, drugi in tretji dan pa smo jo spustili na dobrih 90 % in jo na ti ravni vzdrževali do zadnjega dne. 66 Nekateri plodovi, predvsem sort Rojo Brillante in Hachiya, so bili po zorenju še trpki. Razplinjevanje pri sobni temperaturi je pri sorti Rojo Brillante to pomanjkljivost odpravilo, pri sorti Hachiya pa ne. Temperatura plodov med zorenjem in v času razplinjevanja je bistvena za uspeh zorenja. Drugi zelo pomemben dejavnik je koncentracija plina CO2, ta mora vsaj prvi dan preseči 95 %, kasneje je lahko tudi nižja. POVZETEK V letu 2020 smo bili pri zorenju kakija s plinom CO2 uspešni z izjemo sorte Hachiya. Po treh dneh zorenja s plinom pri 20-21 °C in razplinjanju plodov smo dobili užitne plodove vseh štirih sort. Sorta Rojo Brillante je bila večkrat takoj po zorenju še trpka, po 24 do 48 urah razplinjevanja pa so plodovi trpkost izgubili. Metodo zorenja s plinom CO2 smo po več letih poskusov dorekli in standardizirali. V letu 2021 načrtujemo objavo krajših tehnoloških navodil za zorenje kakija s plinom CO2. 67 Poskus priprave trdoužitnega kakija s CO2 v mikro komorah dr. Jože Hladnik (KIS) dr. Nika Cvelbar Weber (KIS) Sorte Triumph, poskus na lokaciji Kmetijski inštitut Slovenije UVOD V letu 2020 smo nadaljevali s preučevanjem odstranjevanje trpkosti plodov kakija s postopkom zaplinjevanja s CO2. Raziskavo smo usmerili v spremljanje skladiščne sposobnosti plodov po izpostavljenosti visokim koncentracijam CO2 z namenom doseganja trdo-užitne zrelosti. V poskusih v predhodnih letih smo ugotovili, da postanejo plodovi kakija po zaplinjevanju nekoliko bolj trdi oziroma elastični potem ko so izpostavljeni visokim koncentracijam CO2 (Hladnik 2020). S pričujočim poskusom smo želeli preveriti kako se ta trdota ohranja in spreminja skozi čas po samem zaplinjevanju. MATERIAL IN METODE Plodovi kakija sorte Triumph so bili pridelani v Sadjarskem centru Bilje pri Novi Gorici KGZ-GO in pripeljani v laboratorij na Kmetijskem inštitutu dan pred zasnovo poskusa. Plodovi iz vseh transportnih zabojčkov so bili v naključnem redu razporedili v skupine glede na predvidena obravnavanja in potrebne meritve. Plodove kakija, ki smo jih izpostavili visokim koncentracijam CO2 smo postavili na pladnje, pladnje pa smo dali v močne zrakotesne PVC vreče ter jih zavaril. Skozi odprtino na vogalu vreče, ki smo jo naredili z škarjami smo po cevki dovajali CO2 iz jeklenke (100% koncentracijo) ter spremljali koncentracijo v vreči z merilnikom koncentracije CO2 Geotech G110. Ustrezna koncentracija CO2 je bila dosežen z večkratnim prepihovanjem in mešanjem zraka v vrečki. Ko je bila dosežena ustrezna koncentracija smo vrečke zavarili ter jih skladiščili na sobni temperaturi. Poskus zaplinjevanja smo vzpostavili 20. novembra 2020, kar predstavlja dan 0 v spodnjih preglednicah in slikah. Za poskuse smo izbrali tri koncentracije CO2:  95% (priporočena koncentracija)  80% (vmesna vrednost)  70% (nižja vrednost, lažje dosegljiva pri nepopolnem tesnjenju komore) Trajanje izpostavljenosti visokim koncentracijam CO2:  12h,  24h,  48h in  3 dni (le za 95% CO2). V prvem delu poskusa smo po poteku 12, 24, 48 ur oziroma treh dni plodove vzeli iz vreč in jih do meritev pustili na sobnih razmerah. Meritve in degustacija plodov je bila opravljena 3 dni po vzpostavitvi poskusa oziroma zaplinjevanju. Merili smo sledeče parametre:  trdota mesa (s penetrometrom Agrosta Wonderful),  količino topne suhe snovi z digitalnim refraktometrom v enoti °Brix. Pri degustaciji smo ocenjevali:  okus,  vonj in  trpkost V drugem delu smo plodove, ki jih nismo porabili za meritve in degustacijo pustili na sobnih razmerah v laboratoriju in spremljali spreminjanje njihove trdote (mehčanje) in barve. Ti podatki predstavljajo življenjsko dobo na trgovskih policah (angleško. Shelflife). 68 REZULTATI Z DISKUSIJO V poskusu so bili uporabljeni le plodovi sorte Triumph, saj zaradi pozebe v sadjarskem centru Bilje to leto druge sorte niso bile na voljo. Meritve, ki smo jih izvajali tretji dan po vzpostavitvi poskusa so pokazale, da se je trdota mesa plodov kakija povečala pri vseh obravnavanih zaplinjevanja do vključno 48 ur (Preglednica 1). Trdota mesa plodov je bila značilno višja pri vseh obravnavanjih razen pri plodovih, ki so bili izpostavljeni le 12 ur koncentraciji 70% CO2. Kot kaže ta izpostavljenost ni bila zadostna, da bi sprožila procese, ki so privedli do trših plodov pri drugih obravnavanjih zaplinjevanja. Po drugi strani pa so bili plodovi izpostavljeni 90% CO2 vse 3 dni mnogo mehkejši, celo mehkejši kot plodovi, ki ta čas niso bili izpostavljeni CO2 oziramo so bili skladiščeni na sobnih razmerah. Kaže, da so ti plodovi doživeli prevelik hipoksični stres (pomanjkanje kisika) in se je v njih začel proces razkroja. Preglednica 1: Trdota plodov kakija tretji dan po vzpostavitvi poskusa glede na čas in koncentracijo izpostavljenosti CO2. Enaka črka pri številki označuje obravnavanja, ki se med seboj statistično ne razlikujejo (Duncan test pri P=0,05). Čas izpostavljenosti CO2 Koncentracija CO2 Trdota 3 dan (kg cm-1) Pred zasnovanjem 0 5070 b 70 5314 bc 12 ur 80 6833 d 90 6408 d 70 6862 d 24 ur 80 6275 cd 90 5997 cd 70 6679 d 48 ur 80 6679 d 90 6679 d 3 dni 90 1988 a 0 0 2909 a Količina topnih suhih snovi se je z zaplinjevanjem znižala in je bila v vseh obravnavanjih nižja kot pri kontrolnih, nezaplinjenih plodovih (0%). Koncentracija topnih suhih snovi je bila višja v plodovih, ki so bili zaplinjeni vse 3 dni (Slika 1a). Trpkost plodov se je v treh dneh skladiščenja plodov na sobni temperaturi nekoliko zmanjšala tudi, ko le ti niso bili tretirani s CO2 (Slika 1b). Plodovi, ki so bili izpostavljeni 90% koncentraciji CO2 za 48 ali 72 ur so bili povsem brez trpkosti, medtem, ko se je v plodovih izpostavljeni različnim koncentracijam CO2 za 24 ur občasno še lahko zaznalo nekaj trpkosti. Pri plodovih izpostavljenih CO2 le 12 h se je lahko trpkost še močno zaznalo. Pri tako kratkem času izpostavljenosti je večja koncentracija CO2 v obravnavanju povzročila manjšo trpkost (Slika 1b). 20 4,5 Prej 19 °Brix (a) 4 Trpkost (b) Prej 0% 18 3,5 3 dni 90% 17 3 0% 12 12 16 2,5 2 15 24 24 1,5 14 48 48 1 13 3 dni 0,5 90% 12 0 70% 80% 90% 70% 80% 90% Koncentracija CO2 Koncentracija CO2 Slika 1: Količina topnih suhih snovi (a) in ocenjena trpkost plodov (b) tretji dan po zasnovi poskusa glede na koncentracijo in čas (12, 24 in 48 ur) izpostavljenosti CO2. 69 Okus je močno povezan s trpkostjo plodov kakija zato smo ocenjevali tudi vonj, ki pa je spet povezan z okusom. Plodovi, ki niso bili tretirani z CO2 so ohranili velik del trpkosti zaradi česar je bil okus slabo ocenjen, vonj pa ne tako slabo. Vonj in okus sta se pri 12h izpostavljenosti izboljšala z večjo koncentracijo CO2. Pri daljši, 48h izpostavljenosti smo kot že pri predhodnih poskusih ugotovili, (referenca spodaj), da večja koncentracija CO2 negativno vpliva na vonj in posledično na okus plodov. Plodovi, ki so bili izpostavljeni 90% CO2 za celotno obdobje treh dni so bili precej prezorjeni in mehki, njihov okus pa dober. Bili so mehko-užitni. 3,5 3 dni Okus 3,5 90% (a) Vonj 3 3 (b) 3 dni 2,5 2,5 90% Brez 2 12 2 12 1,5 24 1,5 24 1 48 1 48 0,5 Brez 0,5 0 0 70% 80% 90% Ostalo 70% 80% 90% Ostalo Koncentracija CO2 Koncentracija CO2 Slika 2: Okus (a) n vonj (b) plodov kakija tretji dan po zasnovi poskusa glede na koncentracijo in čas (12, 24 in 48 ur) izpostavljenosti CO2. Po opravljenih meritvah so v drugem delu poskusa preostali plodovi ostali na sobnih razmerah, kjer smo spremljali njihovo nadaljnje zorenje. Sproti smo izločali plodove, ki so postali prezorjeni, to je mehko užitni in zabeležili število preostalih plodov. Na Sliki 3 je prikazano število preostalih plodov v času od zasnove poskusa do dneva 28, ko smo poskus zaključili glede na različne čase in koncentracije CO2. Število plodov je normirano na 1 in sešteto za obravnavanja po času zaplinjevanja (a) oziroma koncentraciji (b). Glede na koncentracijo izpostavljenosti CO2 so najhitreje zoreli plodovi, ki so bili izpostavljeni višjim koncentracijam (90%) ali tisti, ki sploh niso bili izpostavljeni CO2. Plodovi, ki so bili izpostavljeni koncentracijam 80 oziroma 70% so zoreli počasneje. Glede na čas izpostavljenosti visokim koncentracijam CO2 lahko opazimo, da je daljši čas izpostavljenosti negativno vplival na obstojnost plodov. Najpočasneje so prezorevali plodovi izpostavljeni 24 ur. Kaže, da so plodovi z daljšo izpostavljenostjo CO2 (72 ur ali tri dni) bili toliko prizadeti, da so pospešeno zoreli. Medtem, ko za prekratek čas izpostavljenost (12 ur) kaže, da ne uspe sprožiti procesa, ki privede do povečanja čvrstosti plodov (nižja trdota 3 dan – Preglednica 1). Pri teh plodovih je čvrstost padala še hitreje kot pri ne-zaplinjenih plodovih. 70 1,2 1,2 (a) 0 (b) 12 ur il i i li 1 70% 24 ur b 1 b še 80% še 48 ur 0,8 0,8 so 90% i soi 72 ur, 90% k k v 0,6 v 0,6 o o d d ol o 0,4 l p 0,4 p ž ž el el e 0,2 e 0,2 d d 0 0 0 5 11 13 18 19 24 28 0 5 11 13 18 19 24 28 dan po začetku obravnave dan po začetku obravnave Slika 3: Hitrost prezorevanja plodov prikazana kot delež preostalih plodov glede na koncentracijo CO2 (a) in čas izpostavljenosti CO2 (b). POVZETEK Plodovi izpostavljeni visokim koncentracijam CO2 od 12 do 48 ur so v treh dneh postali trši, kot so bili pred zasnovo poskusa oziroma od plodov, ki niso bili zaplinjeni. Po drugi strani pa so se plodovi, ki so bili izpostavljeni 90% CO2 mehčali hitreje kot tisti, ki niso bili zaplinjeni. Podoben vzorec kot pri meritvah trdote tretji dan se kaže pri nadaljnjem mehčanju plodov. Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je glede na konkretno stopnjo zrelosti plodov v poskusu idealna izpostavljenost 24 do 48 ur pri 80% koncentraciji CO2. To velja tako iz stališča organoleptičnih lastnosti kot iz stališča obstojnosti plodov na polici (shelflife). Potrebno je poudariti, da se to priporočilo ne mora posplošiti na druge sorte in zrelostne stopnje vhodnih plodov. Rezultat zgolj kaže na to, da se pri določeni koncentraciji in času izpostavljenosti CO2 začne kazati negativni vpliv tretmaja. Zato moramo biti pri postopku zaplinjevanja kakija previdni in se učiti iz izkušenj. Dobljeni rezultati so dodatna informacija za oblikovanje priporočil pridelovalcem in trgovcem glede priprave trdo užitnih plodov kakija za prodajo kot »vanilija« kaki, saj podajajo konkretno oceno skladiščne spodobnosti tako zorjenih plodov. 71 Poskus preprečevanja odpadanja plodov kakija 2020 Dr. Matej Stopar (KIS) Dr. Jože Hladnik (KIS) Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) Sorta Triumph na lokaciji Sadjarski center Bilje UVOD Odpadanje plodov kakija je stalen problem pridelave te sadne vrste. Drevesa začnejo odmetavati plodove po naravni poti že sredi poletja, pogosto pa se odpadanje nadaljuje prav do obiranja plodov. V nekaterih letih je škoda izredno velika. V literaturi ni najti primernih priporočil za preprečevanje odpadanja plodov. Glede na naše izkušnje pri uravnavanju rodnega nastavka pri pečkarjih, smo pripravili potencialne tretmaje škropljenj, za katere vemo da izboljšajo retencijo (obdržanje) pri jablani in hruški. Pri tem smo vzeli v obravnavanja aplikacije za giberelinsko kislino 3 in giberelinsko kislino 4+7 (GA3 in GA 4+7). Preizkusili smo tudi eno kombinacijo giberelinske kisline in naftilocetne kisline (GA3 + NAA kot mešanica), katera se je v preteklih letih izkazala kot izredno učinkovita za izboljšanje rodnega nastavka češenj. Preizkusili smo tudi uporabo prohexadion kalcija (ProCa) kateri naj bi imel nekaj učinka na preprečevanje odpadanja majhnih plodičev pri jablani. MATERIAL IN METODE Poskus smo izvedli v Sadjarskem centru Bilje konec pomladi 2020. Domnevali smo, da bo splošna pozeba sadnega drevja, ki se je zgodila predvsem 1. in 2. aprila imela poudarjen vpliv tudi na slabšo rodnost dreves kakija. Čeprav kaki v tem času pravzaprav še niti ne cveti, imajo nizke temperature vpliv na pozebe brstov. Tako so pozeble v Biljah sorte kakija Rojo Brillante, Tipo in Hachija. Bolje je pozebo prenesla sorta Triumph, zato smo na njej tudi naredili poskus z namenom izboljšanja retencije čim večjega preostalega števila plodov. Naredili smo poskus v štirih naključnih blokih s spodaj naštetimi petimi obravnavanji (Preglednica 1). Kot statistična enota je služila ena izbrana veja na drevesu in le ta je tudi bila podvržena tretiranju z rastlinskimi bioregulatorji. Obravnavanja smo škropili z nahrbtno ročno škropilnico 28. maja 2020. Obravnavanje 3 (mešanica GA3 + NAA) smo škropili dodatno še dvakrat (12. in 24. junija), obravnavanje 5 (ProCa) pa smo enkrat dodatno škropili 12. junija. Najprej smo posamezni veji prešteli število cvetov (še pred izvedbo škropljenj), nato smo tekom cele vegetacije opazovali obdržanje plodičev na tej veji. V času tehnološke zrelosti smo vejo obrali in prešteli št. plodov ter jih stehtali kot posamezno obravnavanje. Ob obiranju smo tudi ocenili delež plodov, kateri je bil zamazan s črnimi madeži (fleki) ki jim pravzaprav ne vemo izvora. Preglednica 1: Obravnavanja za poskus retencije plodov kakija sorte Triumph, Bilje 2020 Obravnavanje z opisom 1) Kontrola - neškropljeno 2) GA3 20 ppm, škropljeno ob velikosti plodičev 10mm; 0,2 tablete Florgib (1g) /10 L vode 3) GA3 10 ppm + NAA 10 ppm (mešanica nanešena 3x: ob velikosti plodičev 10 mm, 18 mm in 24 mm; 0,1 tab. Florgib (0,5g) + 1,2 mL Obsthormon/10L vode. 4) GA4+7 20 ppm; škropljeno ob velikosti plodičev 10mm; 20 mL Novagib / 10 L vode 5) Prohexadion Ca 110 ppm; škropljeno 2x: ob velikosti plodičev 10 mm in 18 mm. 72 REZULTATI Rezultati naših tretiranj z rastlinskimi bioregulatorji ne dajo velikega zaupanja v trenutno uporabnost navedenih obravnavanj. Le nekoliko se je izboljšala retencija plodov pri obravnavanju 2 in 4, to je pri uporabi GA3 ter GA4+7. Izboljšanje retencije ni bilo statistično signifikantno. Možno je, da aplikacija GA ni imela dovolj velikega učinka, saj so bile tretirane le posamezne veje in ne cela krošnja. Kot zanimiva se je pokazala aplikacije mešanice GA3 in NAA. Pri tem obravnavanju je bil zabeležen ravno nasproten učinek od pričakovane izboljšane retencije plodov, kar je sicer znano za češnjo. Trikratna aplikacija mešanice GA3 + NAA je povzročila signifikantno odpadanje plodov kakija. Podobno negativno se je izkazala tudi dvakratna aplikacija ProCa - povzročila je zmanjšanje retencije plodov. Preglednica 2: Rezultati končnega rodnega nastavka in poškodovanosti plodov, poskus retencije kakija sorte Triumph 2020 Število Število Število Št. plodov Masa Ocena Število cvetov plodov plodov na 100 plodov fleka- razpo- Obravnavanje na vejo na vejo na vejo cvetov ob na vejo vosti kanih 14. julij ob obiranju (kg) plodov plodov obiranju (1-4)* na vejo 1) kontrola 26 a 19 bc 19 bc 74 bc 3,8 abc 3,0 a 1,3 a 2) GA3 20 ppm 33 a 18 bc 24 c 80 c 4,3 bc 2,8 a 0,8 a 3) GA3 10ppm + NAA 10ppm (3x) 36 a 5 a 7 a 21 a 1,6 a 3,0 a 0,3 a 4) GA4+7 20 ppm 37 a 26 c 28 c 73 bc 5,4 c 3,0 a 1,3 a 5) pro Ca 110 ppm 27 a 8 ab 10 ab 39 ab 2,2 ab 2,8 a 5,3 b Povprečja obravnavanj v stolpcu označena z isto črko se med seboj ne razlikujejo statistično značilno (ANOVA z Duncanovim testom P = 0,05). * flekavost plodov je povprečna ocena pokritosti plodov s črnimi madeži (1= ni flekov; 2 = <10% poškodovanosti plodov; 3 = 10-30 % poškodovane površine plodov, 4 = >30% poškodovanosti površine plodu) POVZETEK V prvem poskusu preprečevanja odpadanja plodov kakija oz. poskusu izboljšanja njihove retencije smo dobili le delne rezultate. Poskus je motila delna pozeba rodnega nastavka v pomladnem času, tako da nismo imeli na izbiro dovolj dreves ene sorte. Tako je bil poskus izveden le na sorti Triumph, na način, da smo posamezna obravnavanja dodelili različnim vejam včasih tudi istega drevesa. Zaradi tega so bile tretirane le posamezne veje. Mnogo bolje bi bilo, če bi posamezno obravnavanje /škropljenje bilo izvedeno na celotnem drevesu. Kakorkoli, škropljenje z giberelinsko kislino (GA3 in GA4+7) daje upanje, da bi bilo možno z njimi izboljšati retencijo plodov kakija. V naslednjem letu je potrebno napraviti poskus še na drugih sortah kakija. 73