ustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na , strani 40 K, na 1/3 strani 20 K, na Na podlagi te cenitve bi dobil zavarovanec od gorinavedene zavarovane vsote v znesku 1760 kron, 65%, to je 17-6X65 = H44 kron- 0d te vsote odbije ta družba samo cenilne stroške, ki znašajo, mislim, le 5%, torej od 1144 K le 57 K 20 h. Zavarovalnica „Dunav" ima pa za različne kraje različne tarife, in sicer 4—15%, zaračuna pa večje cenilne stroške. Obe društvi imata svoje zastopnike po deželi, in najbolje je, če se vsakdo, ki se misli zavarovati, do teh obrne. Fr. Gombač. Gnojite ajdi! Pri nas zavzema strniščna ajda važno mesto. Pridelek ajde se je pa zelo skrčil, da so kmetovalci že začeli dvomiti, če se jo izplačuje pridelovati. Vzrok pičlemu pridelku ajde tiči edino le v izsesani zemlji, oziroma, ker se ajdi ne gnoji. Med našimi gospodarji je razširjeno domnevanje, da je ajda nekaj postranskega, ki se seje na strnišče, zato da njiva ni prazna in ker tako ne potrebuje dru-gaga kakor plitvega oranja in zavlečenja. Da bi ajda tudi gnoja potrebovala, na to nihče ne misli. Vsa ta domnevanja pa niso prava, kajti ajda vzame zemlji in torej potrebuje najmanj toliko ali še več redilnih snovi kakor kako drugo žito. Če mora torej njiva isto leto zapored dati dvakraten pridelek, potem pač ni čuda, če je utrujena, in ker ajda pride druga na vrsto, zato dobi le ostanke gnojilne sile, ki jih je prej požeto žito še na njivi pustilo. Ti ostanki gnojilne sile so majhni, in ker se je pri nas od pamtiveka z ozirom na rudninske snovi premalo gnojilo, so naše njive izsesane, in zato je bil pridelek ajde od leta do leta pičlejši. Na 1 ha njive vzame in zemlje povprečna žetev: dušika kalija fosforove kisline pšenice 52 kg 26 s/4kg 30 3/tkg ajde 51 „ 53 „ 21% „ Iz tega je razvidno, da ajda potrebuje toliko redilnih snovi kakor žito, kalija pa še enkrat toliko, zato pa ima gnojenje s kalijevimi gnojili pri ajdi zelo velik učinek in istotako s fosforovimi gnojili, ker je fosforove kisline v naših zemljah že od narave tnalo. Kdor torej hoče pridelati dosti ajde, jo mora sejati na dobro gnojno zemljo, ki ima v sebi toliko redilnih snovi na razpolago, kolikor jih ajda potrebuje, in ker pri setvi na strnišče zemlja ni v takem stanu, zato se mora ajdi pred setvijo gnojiti. S hlevskim gnojem gnojiti nima pravega uspeha, ker se ta gnoj prepočasi razkraja za hitro in kratko dobro rastočo ajdo, in vrhutega ima naš hlevski gnoj premalo omenjenih rudninskih snovi v sebi. Iz tega vzroka so za gnojenje ajdi najprimernejša umetna gnojila. Na dušik se nam pri ajdi ni toliko ozirati, ker ga ajda za silo že še dobi na strnišču in ker prebo-hotne rasti z ozirom na potrebno hitro dozorjenje ni niti želeti. Najvažnejša redilna snov, ki jo moramo ajdi dati, če naj bogato obrodi, je fosforova kislina, a ta mora priti na njivo v taki obliki, da jo ajda more použiti v kratki dobi svoje rasti, t. j. v osmih tednih. Ajdi je torej gnojiti s superfosfatom, ki ima v sebi v vodi rastopno fosforovo kislino. Kdor bo ajdi gnojil s samim superfosfatom, bo, seveda ob ugodnem vremenu in če ne bo slane, imel gotovo izboren pridelek, ki bo pa še boljši, če bo rabil poleg superfosfata še kako kalijevo gnojilo, n. pr. kalijevo sol, pepel itd. — Kajnit kot kalijevo gnojilo pri ajdi ne gre rabiti vsled klorovih spojin, ki so za ajdo strup; zato se mora reči, da je kajnit ajdi škodljiv. Svetujemo našim gospodarjem, da ajdi na popisani način gnojijo, ker jim bo bogata žetev obilo povrnila stroške. Na Krajnskem imamo že krasne uspehe s tem gnojenjem, dokaz, da so lansko leto naši gospodarji porabiii 50 vagonov superfosfata za gnojenje ajdi, dasi je kmetijska družba šele pred malo leti pričela gospodarje vzbujati k temu delu. Omenjeni gnojili naj se tik pred setvijo (ne poprej) pomešata ter posejata po sprašeni njivi; potem se vseje ajda in podvleče. Za vsak mernik semena naj se vzame 25 kg superfosfata, in če se gnoji tudi s kalijevo soljo, tedaj tudi te 10 kg. Rudninski superfosfat se dobiva pri družbi po 7 K 75 h in kalijeva sol po 12 K 60 h 100 kg. Obe gnojili se oddajata le v vrečah: superfosfat po 100 kg, kalijeva sol pa po 50 in 100 kg. Kdor ne potrebuje cele vreče, naj naroči gnojila skupno s kom drugim. Skupna naročila sploh priporočamo, ker se stem železniški stroški izdatno znižajo. Nujno pozivamo vse tiste, ki mislijo ajdi gnojiti z umetnimi gnojili, da jih pravočasno naroče, kajti tik pred setvijo je z naročili tak naval, da tvornicanemorenam in tudi mi ne naročnikom ustrezati. V boj proti peronospori! Pač ne poznamo dandanes hujše uime za naše vinograde, kakor je peronospora. Slobodno trdimo, da je posebno v začetku nastopa te bolezni — pred dobrimi 20 leti — več ta škodljivka uničila lepih naših vinogradov kakor filoksera ali trtna uš. Gotovo se je pa tudi prepričal dandanes že vsakteri vinogradnik, da je ves naš trud z vinstvom zastonj, če se škropljenje naših vinorodnih goric temeljito ne zvršuje. Če se sploh hočemo uspešno boriti proti kakemu škodljivcu, je neobhodno potrebno, da škodljivca dobro poznamo. Poznati moramo ves razvoj bolezni, na vsak način pa pogoje ali okoliščine, ki pod njimi kaka bolezen močneje ali slabše nastopa. Da povzroča to bolezen takoimenovani „smod". majhna glivica, imenovana ^Peronospora viticola", bo menda vsakemu vinogradniku bolj ali manj znano, pač pa marsikteri ne ve — ali če tudi ve, se to dejstvo nikdar dovolj ne upošteva — da potrebuje ta glivica za svoje uničujoče delo solnčne toplote in vlage, posebno v kratkih presledkih. Zaraditega nastopa peronospora le tedaj močno, če imamo tako vihravo, izpreminjajoče se solnčno in deževno vreme, ko se pogostokrat menjaje — mnogokrat večkrat na dan — dež in gorko solnce. Od takega vremena je torej odvisno, če peronospora nastopi močno ali slabo. Odvisno je nadalje od časa, kadar tako kritično vreme, nastopi, če nastopi bolezen že v mesecu maju ali juniju, ali pa v poznejših mesecih. Dokler imamo dalj časa solnčno in suho vreme, potem pa zopet dalj časa hladno in deževno, se nam nikakor ni bati močnega nastopa peronospore. Vsakdo se gotovo spominja, da smo imeli predlanskim že v mesecu maju in juniju tako izpreminjajoče se vihravo vreme, in nasledek je bil, da je že konci meseca junija nastopila peronospora izredno močno. A lansko leto je bilo tako vreme v juniju in v začetku julija, in bolezen je zopet po nekterih krajih močno nastopila konci julija in avgusta. Gotovo je torej vsakemu jasno, da nikakor ne velja pravilo za vse slučaje: tolikokrat in tolikokrat škropi in zopet v tem času in v tem času škropi, da celo ne velja v vseh slučajih pravilo: tako močno in tako močno raztopino galice moraš napraviti, ampak vse je odvisno le od vremenskih razmer, če tako, za razvoj peronospore ugodno vreme sploh nastopi in v kterem času nastopi. Če bi se to dejstvo sploh upoštevalo. bi si marsikteri v mnogih slučajih prihranil stroške za večkrat nepotrebno pogosto škropljenje, a na drugi strani bi se mnogokrat obvaroval zelo občutne škode po peronospori. Da se bolj gotovo obvarujemo vsakoletne škode po peronospori in z ozirom na to, da se posebno v zadnjih letih v mesecu maju in juniju navadno pojavlja izpreminjajoče se solnčno in deževno, vihravo vreme, storimo najbolje, če škropimo sploh vsako leto redno trikrat, in sicer prvič v času od sredine do konca maja, ko mladike dosežejo dolgost 10—25 cm, drugič v času od začetka do sredine junija — torej pred cvetom — in tretjič po cvetu od začetka do sredine julija. Strogo nam je paziti na to, da so trte na vsak način prej poškropljene, ko začenjajo trosi glivice na zgornji strani listov kaliti in svoje uničujoče delo opravljati, kajti če škropimo šele potem, ko so trosi glivic večinoma že skalili in listno kožico že predrli, je zastonj naše delo; teh listov ne rešimo več, kvečjemu tiste, ki so v zadnjem času pognali in še niso napadeni. Ker bi bilo torej za marsikterega težko določiti, kdaj se bodo počele glivice razmnoževati, se redno držimo trikratnega škropljenja v ravnokar označenem času. Kar zadeva močnejšo ali slabšo raztopino galice, ki jo rabimo za škropljenje trt, dosežemo često povoljen uspeh, če rabimo za vsakokratno škropljenje samo 1% galice, to se pravi: na vsakih 100 litrov vode vzemimo 1 kg galice in 11/2 kg apna. Strogo nam je paziti na to, da se galica dobro veže z apnom, da dodamo dovolj apna, ker nam tekočina drugače opali nežne mladike. — V svrho preskušnje rabimo z uspehom beli fenolftaleinov popir; če ga namočimo v raztopino galice z apnom in postane popolnoma rdeč, je dovolj apna zraven in škropimo svobodno. V to svrho se lehko rabi tudi rdeč lakmov popir, ki se dobi v vsaki lekarni; tega namočimo v tekočini in mora postati čisto modre barve. Trikratno škropljenje z 1 % raztopino modre galice zadostuje torej popolnoma v navadnih, normalnih letih, ko peronospora ne nastopa prehudo. Če pa nastopi izredno kritično vreme — torej dalj časa skoraj vsak dan dež in solnce, kakor predlanskim meseca maja in junija — pa dobro storimo, če se hočemo popolnoma obvarovati škode, če škropimo od polovice maja pa do konca julija najmanj vsakih 14 — 21 dni, torej 4—6 krat, ker pri pogostem in močnem deževnem vremenu galica ne drži več kakor 14—21 dni. Ker pogoste in hude plohe galico kmalu sperejo, je zelo dobro, če za drugo in poznejša škropljenja napravimo bolj močno galico, torej 11/i—2°/0 s primerno primesjo apna, da dalj časa drži. Sploh pazimo na to, kakorhitro nastopi tako kritično vreme, škropimo takoj vsakih 14—21 dni, če bi tudi nastopilo šele v juliju; ko pa zopet preneha, pa prestopimo zopet s škropljenjem v stari, navadni tir. Naravno je torej, da je tako pogosto škropljenje odvisno od tega,, če tako vihravo vreme sploh nastopi, kakor tudi okoliščina, če smo primorani tako pogosto škropiti pred cvetom ali po cvetu, je odvisno od tega, če tako vreme nastopi že v maju ali juniju, ali pa v prvi polovici julija. Za prvo škropljenje pa zadostuje v vseh slučajih samo 1 °/o raztopina. Če smo pa imeli nesrečo, da nam je peronospora v preteklem letu močno opalila trsje, smemo z gotovostjo računati na to, če ne bomo posebno pazili, da nam letos peronospora v mesecu juliju ali avgustu čisto gotovo napade tudi grozdje in se bo začelo to sušiti — vkljub temu, četudi listje sveže ohranimo. Da se temu ubranimo, moramo letos škropiti takoj, ko mladice dosežejo dolgost do 10 cm, potem pa še 2—3 krat, kakršno vreme pač nastopi. Seveda, če nam je peronospora celo grozdje opalila v preteklem letu, moramo to tembolj storiti. Nadalje, če se nam je prigodilo v preteklem letu, da se nam je grozdje takoj po cvetu osipalo in sušilo — kajti ni tega vsekdar kriva prekratka rez ali deževno vreme v cvetju, ampak mnogokrat tudi peronospora — preprečimo v tem letu mnogokrat to nezgodo stem, da neposredno pred cvetom, t. j. 4—5 dni mladike, posebno grozdiče, prav skrbno in močno poškropimo. Da se raztopina galice na ta način najbolj pripravno pripravi, da se par ur pred rabo vrečica z galico do polovice v vodo obesi (zgornja polovica vrečice z galico naj bo nad vodo) in gotova množina apna razredčena in precejena zraven primeša, pač ni potrebno natančneje razpravljati. Seveda se končno mora škropljenje temeljito zvr-šiti. Ker so novi nasadi povsodi v vrstah, je seveda natančno opravilo omogočeno. Ko gre delavec s škropilnico med dvema vrstama, naj vedno pazi le na to, da poškropi vsak trs obeh vrst ali redov prvič pred seboj in potem na znotranji straDi, na levo in na desno; ostali dve strani vsakega trsa se poškropita, ko gre delavec med sosednima vrstama nazaj. Zatorej mora delavec, če škropi med dvema vrstama tja, škropiti nazaj grede na vsak način med sosednima vrstama, da se pota po dveh sosednih vrstah vedno križata in se tako vsak trs, ne da bi bilo potrebno še posebno na to paziti, od vseh štirih strani temeljito poškropi. — Torej, če je delavec škropil med dvema vrstama v eni smeri, ne sme nikdar med sosednima vrstama škropiti zopet v isti smeri, ampak vedno nasprotno. Pri takem natančnem postopanju se sploh ne prigpdi, da bi ostal nepoškropljen kak trs; delavec, ki se med škropljenjem nazaj obrača in trsje obenem tudi od zadnje strani škropi, ne bo zvršil dela natančno. Da se škropljenje natančneje in hitreje zvršuje. naj ima, če mogoče, razprševalec pri škropilnici do 45° zakrivljeno obliko, da pada vsled tega tekočina pri vsaki visokosti trsa, brez posebnega napora delavca, naravnost v navpični smeri na lipovo ploskev. Tudi naj se strogo pazi na to, da bo trsje v resnici poškropljeno, ne pa polito, kajti le tedaj škropljenje drži dolgo časa (kar je posebno važno v času močnih in pogostih nalivov), če se tekočina prisuši na listih le v majhnih, rosi podobnih kapljicah. Martin Cer j ak, ekonom v Rajhenburgu. Vprašanja 111 odgovori. Vprašanje 185. Poleg sadnega vrta namerava sosed zidati hišo. Bojim se, da bo sneg lomil moja drevesa, kadar bo padal s Bosedove strehe. Ali je kaka zakonska določba, da bi mogel soseda siliti, da se z novo stavbo tako daleč odmakne, da s strehe padajoči sneg ne bo poškodoval mojega drevja? (F. D. v M.) Odgovor \ Sosedu po nobenem zakonu ne morete braniti graditi bišo na svojem posestvu kjer hoče, da le ne sega na Vaš svet in na ozračje nad njim. Pač je pa sosed odgovoren za škodo, ki Vam jo napravi sneg, ki pade na Vaše posestvo z njegove strehe. Sicer mora sosed prositi pri županstvu za stavbeno dovoljenje, županstvo mora sklicati ogled na mesto ter tjakaj povabiti mejaše. Takrat imate priliko prijaviti svoje pomisleke ter jih dati na zapisnik. Vprašanje 186. Poslal sem Vam po neki ^bolezni napadeno orehovo listje. Listje ima na gorenji plati mehurje, ki so na drugi strani lista prevlečeni z neko belo rečjo. Kakšna bolezen je to in kako jo je zatirati? Tudi na hruševem drevju in na jablanah se prikazuje enaka bolezen. (I. P. v S.) Odgovor: Bolezen na poslanem orehovem listju je povzročena po glivi „Exoascus Juglandis". Bolezen so doslej opazovali le na Laškem in je prav lehko mogoče, da je od tamkaj prišla tudi že na Notranjsko. V tozadevni literaturi nismo našli objavljenega nobenega sredstva v zatiranje te glive, bržkone utegne pomagati škropljenje z modro galico. Glive iz vrste „Exoascus" napadajo tadi hruševo in češpljevo drevje. Vprašanje 187. Poslal sem Vam vejico bolnega bodečega grozdja in nekaj očrnelega in odpadlega ploda Od jablan ter vprašam, če bolezen na teh rastlinah odpadanje plodu tudi povzroča peronospora? (J. R. v T.) Odgovor: Bodeče grozdje tudi napada neka vrsta pe-ronospere in seveda povzroča prezgodnje sušenje listja in odpadanje plodu. — Poslani odpadli plodi od jablan pa niso napadeni od peronospere, temveč od skrlupa (fusikladium), oi glive, ki je silno nevarna hruševemu drevju in jablanam in ki se je tudi pri nas pričela silno širiti. Proti skrlupu je preskušeno sredstvo škropljenje z modro galico, enako kakor proti peronospori, in če se naši sadjarji ne bodo kmalu poprijeli splošnjega škropljenja, utegnemo v dogled-nem času doživeti v sadjarstvu tisto škodo, kakor so jo imeli vinogradniki s peronosporo. Vprašanje 188. Moj sosed, ki ima hlev tik moje hiše, ga popravlja ter ga bo 1 m dvignil in naredil novo ostrešje, vsled česar mi bo zaprl luč do mojih oken. Preden je pričel zidati, ni mene nič vprašal in tudi od strani županstva ni bilo ogleda. Ali imam pravico sosedovemu ravnanju nasprotovati? (A. S. na R.) Odgovor: Sosed ima pravico na svojem svetu po določbah stavbenega reda zidati kjer hoče, da le ne sega s stavbo na tuj svet ali v njega ozračje. Iz razloga, da Vam sosed s svojo novo stavbo zapre luč do Vaših oken, nimate pravice ugovarjati sosedovi gradnji, izvzemši če obstoji kaka posebna pogodba ali služnostna pravica. Če zaradi nove sosedove stavbe ni bilo ogleda na mestu, kamor morajo biti povabljeni mejaši, je to zakrivil župan, in morete sedaj njega klicati na odgovor. Vprašanje 189. Naredil sem samo za marelično drevje poseben sadovnjak, ki sem ga nalašč za to pripravil ter sem ga zasadil pred sedmimi leti s 100 drevesi. Marelice so se lepo prijele in bujno rasejo, da sem imel že 2 leti dobro letino. Tudi letos so marelice dobro zarodile. Le eno napako opazujem v svojem mareličnem sadovnjaku, da se vsako leto spomladi nekaj dreves posuši, in sicer kmalu potem, ko ozelene. Na ta način se mi je posušilo že 18 dreves in letošnjo pomlad jih je 8 poginilo. Kako naj si razlagam to nepriliko? (V. L. v A.) Odgovor: Ce marelična drevesa vsihajo spomladi kmalu potem, ko so ozelenela, so bila že jeseni izgubljena in so ozelenenje umogočile le reservne redilne snovi v lesu, ki so bile od prejšnjega leta nakopičene. Iz tega se sme sklepati, da je vsehnila podloga, oziroma korenine. Marelica ni posebno trpežuo drevo in je trpežnost sploh zavisna od podloge. Marelice se cepijo na divjake od marelic samih, ali pa se za podlogo vzameje češplje, breskve ali mandeljni. Te podloge delajo z ozirom na podnebje in na kakovost zemlje marelično drevje bolj ali manj trpežno. Mi ne poznamo Vaših razmer in ne vemo, kakšno podlogo imajo Vaše marelice, vendar sumimo, da je neprava podloga vzrok označeni nepriliki. Kaj gotovega si seveda ne upamo izreči, kajti vzrok vsihanju Vašega mareličnega drevja more biti tudi kaka drevesna bolezen, bodisi na listju ali tudi na koreninah. Tudi napačno obrezovanje ali mraz more skrajšati marelič-nemu drevju življenje. Vprašanje 190. Od štajerskega prekupca sem kupil 3 prašiče, ki imajo neko bolezen,-pri nas pravimo, da jih mora sesa. Prašiči so namreč lačni, hitro hitč h koritu in hlastno žro, naenkrat pa prično zapuščati zaporedoma korito, se vležejo, težko sopejo, kar traja nekaj minut, in potem gredo zopet jest ter ponavljajo popisano ravnanje. Prašiči se sicer dobro redijo, vendar jih opisana bolezen čimdalje močneje prijema. Kakšna bolezen je to in kako- jo je zdraviti? (F. Z. v P.) Odgovor: Prašiči so bržčas bolni v prebavilih, zlasti v želodcu, in so morda tudi prehlajeni. Taki prašiči občutijo sicer lakoto, zato gredo radi h koritu, kakorhitro so pa prebavila napolnjena, jim pa to dela težave, zato težko so- pejo in se vležejo; ko jim pa odleže, gredo zopet jest. Takim prašičem je dajati lehko prebavne in dovolj tečne krme ter gledati, da niso zaprti. Za zdravilo je umestno dajati grenke soli, in če so posebno zaprti, ricinovega olja. Ce je naš odgovor pravi, ne moremo jamčiti, ker se pismeno ne morejo dajati navodila za zdravljenje bolezni, ki jih iz kratkega poročila ne moremo dognati, zato Vam svetujemo pravočasno obrniti se do živinozdravnika, ki bo, uvaževaje vse okoliščine, edini vedel dati pravo navodilo za zdravljenje. Vprašanje 191. Prodal sem kravo, ki sem jo 1 teden poprej sam kupil, in čez 3 tedne po sklenjeni kupčiji je prišel novi lastnik krave k meni, da naj jo nazaj vzamem, ker je krava neki nadušljiva. Kupec je rekel, da bo krava pri njem vozila, in jaz sem mu povedal, da sem jo tudi jaz vpregal. Krava ni bila niti pri meni nadušljiva, a tudi tisti, ki sem jo jaz od njega kupil in ki jo je sam zredil, trdi, da pri Djem ni bilo pri dotični kravi spoznati nadušljivosti. Ali sem zavezan kravo zaradi nadušljivosti 3 tedne po sklenjeni kupčiji nazaj vzeti in privoliti, da se kupčija razdere? (A. H. v L.) Odgovor: če je krava res nadušljiva, potem pač ni za vožnjo in kupčija se da razdreti, ker je kupec samo-obsebi umevno bil mnenja, da dobi zdravo žival in zlasti sposobno za vožnjo, ker je bila pri kupčiji tudi govorica o vožnji. Prodano kravo ste pa zavezani le tedaj nazaj vzeti, oziroma privoliti, da se kupčija razdere, če kupec dokaže, da je bila krava že pred sklenjeno kupčijo bolna. Vprašanje 192. Pred mesecem pobegla dekla mi je najboljšo kravo molznico tako pokvarila, da je nova dekla nikakor ne more več molsti. Dekla je namreč s kravo nalašč silno sirovo ravnala in jo je tolkla z molznim stolcem, da mu je vse noge polomila. Vsled tega imam občutno škodo, kajti krava je dajala na dan 10 do 12 litrov mleka, in sedaj ga ne daje skoraj nič. Ali morem tožiti deklo za povračilo škode in kako naj s kravo ravnam, da se bo zopet pustila molsti, ker sedaj ne pomaga ne lepo ravnanje, ne palica in tudi ne dobra krma? (J. G. v E.) Odgovor: če morete dokazati, da je dekla resnično na popisani način kravo pokvarila, potem jo morete tožiti za povračilo škode in jo morete pri kazenskem sodišču tudi ovaditi zaradi zlobne poškodbe tuje reči. Vsled grdega ravnanja pokvarjeno kravo morete popraviti edino le z lepim ravnanjem. Pri tem je imeti največje potrpljenje, kajti ena v jezi storjena grobost more uničiti uspeh več tednov. Vprašanje 193. 30. aprila je zajec oglodal več mojih dreves, ki sem jim par dni prej odvil slamo, ki so bila čez zimo z njo zavita. Ko sem najemnika lova prosil za povračilo škode, mi je dejal, da naj zajcem zobe poščipljem. Kam naj se obrnem za odškodnino in koliko mesecev mora biti drevje pred zajcem zavarovano? (J.R.na G.) Odgovor: Da se zakonu zadosti in ima lastnik drevja pravico do povračila škode, ki jo zajci narede na drevju, mora biti drevje zavarovano tisti čas, ko sneg leži in zajec drugod živeža ne dobi. Zajec v snegu resnično zaradi gladu drevje gloda, vendar to dela tudi ob času, kadar ima povsod okoli dovolj jedi. Zajec je namreč glodalec in ga natorni nagon sili, da svoje zobe brusi, zato se loti drevja tudi kadar ni lačen. Iz tega sledi, da ima lastnik drevja le tisti čas dolžnost, svoje drevje pred zajcem zavarovati, če hoče imeti pravico do povračila škode, kadar sneg leži, t. j. kadar zajec nima prilike drugod dobiti živeža, če se drevje odvije v drugi polovici meseca marca, ko je že sneg izginil in se je pričela pomlad, potem je najemnik lova vsekako dolžan škodo povrniti. Ravnali ste pa napačno, ker ste se obrnili naravnost do najemnika lova; škodo bi namreč morali naznaniti okrajnemu glavarstvu, ki je potem zavezano vse potrebno ukreniti. Vprašanje 194. Na mojem vrtu se je zaredilo toliko bramorjev, da sploh ni več mogoče zelenjadi pridelovati. Kaj je temu vzrok in kako je mogoče bramorje na vrtu zatreti? (G. T. v Ž.) Odgovor: Bramorji se takorekoč na vsakem vrtu nahajajo in se tem močneje plode, čim ugodnejše so jim razmere. Razplodovanje bramorjev pospešuje močno gnojenje, zlasti gnoj in posebno konjski, ki ostane čez zimo nerazkrojen zakopan v zemlji. Sredstev, bramorje zatirati, je veliko in so večinoma prav malo izdatna. Najbolje je konec zime in v pričetku pomladi zalego v zemlji zasledovati ter jo skrbno uničevati. Iz svoje izkušnje Vam moremo naslednje sredstvo kot najizdatnejše nasvetovati: Obdelane vrtne grede se s par deskami na ceni način začasno ograde. V zagrajeni prostor se spušča ob času, ko grede še niso obsejane ali zasajene, t. j. jeseni in v zgodnji pomladi, lačen prašič, ki se pusti, da po zemlji rije. Tak prašič vso zemljo prerije, poišče ves mrčes in najbolj skrbno pobere bramorje in njih zalego. Vprašanje 195. Mlada kobila se na levem očesu nepretrgano solzi in se ji je zaraditega pod očesom napravila neka skorja. To traja že kakega pol leta, sicer pa ni videti, da bi bilo oko bolno. Kakšno bolezen ima kobila na očesu in kako jo je zdraviti ? (F. K. na S.) Odgovor: Kobila ima bržkone notranje vnetje očesa, t. j. kože mrežnice in žilaste kožice, kar se pri konjih če-stokrat pojavlja in se tudi imenuje mesečna slepota. Ta bolezen je zelo nevarna za oko, in njeno zdravljenje je vsekako prepustiti veščemu živinozdravniku. Vprašanje 196. Sosed mi brani pobirati čebelne roje na njegovem svetu, češ da mu delam škodo, ker travo poteptam, in mi preti, da me v kaznovanje naznani poljskemu čuvaju, navzlic temu, da sem voljan morebitno škodo povrniti. Ali imam pravico do svojeg-a roja, ki se vsede na tuj svet; ali morem biti zaraditega kaznovan, četudi nastalo škodo povrnem? (F. R. v S.) Odgovor : Pretenje Vašega soseda ni upravičeno, ker velja glede rojev in ubeglih domačih živali § 384. občnega drž. zak., ki slove: Domači čebelni roji in druge domače ter ukročene živali niso predmet prostega lova. temveč ima lastnik pravico zasledovati jih na tujem svetu, vendar mora povrniti posestniku .tega sveta nastalo škodo. V slučaju, da lastnik matičnega panja 2 dni ne zasleduje roja, ali da je ubegla domača žival 42 dni samaodsebe izostala, jo more na skupnem zemljišču lastnik tega zase vzeti in obdržati. Vprašanje 197. Svinja je storila 8 pujskov, ki so vsi prav lepi in dobro rejeni. Tudi svinja, ki je 16 mesecev stara, je dobro rejena, vendar sem že 11. dan po porodu spoznal, da ima na eni strani manjše vime kakor na drugi. Od tistega časa svinja tudi nerada je in je večjidel zaprta. Svinja sedaj doji samo še na en sesek, dasi so pujski šele 4 tedne stari. Ker je svinja zelo dobrega plemena, zato vprašam, če jo kaže še voditi in odkod prihaja, da se ji je mleko tako hitro posušilo ? (J. M. v B.) Odgovor: Da se je svinji mleko enajsti dan po porodu pričelo sušiti, je vzrok kaka bolezen, in sicer bržkone pokvarjenje želodca v zvezi s prehlajenjem. Bolezen je vsekako ozdravljiva, in če se svinja ozdravi, je samoobsebi umevno dobra za pleme in jo morete brez skrbi drugič voditi. Za zdravljenje Vam priporočamo svinji dajati skozi 2 do 3 dni po 5 do 8 dg Glauberjeve ali grenke soli na dan. Pozneje naredite zmes iz 10 dek kuhinjske soli, 4 dek ku-mina in 5 dek encijana ter dajajte svinji te zmesi po 2 žlici na dan. Če naše domnevanje ni pravo in svinja ne ozdravi kmalu, potem Vam ne kaže drugega kakor poklicati živinozdravnika. Vprašanje 198. V drevesnici imam silno veliko listnih uši. Proti njim je najboljše sredstvo mečkanje, ki je pa v obširni drevesnici neizvršljivo. V drevesnici so zelene in sive listne uši; zadnje se močneje razplojajo in so škodljivejše. Na mladih poganjkih hruševega drevja se pa nahaja še tretja vrsta uši. Poskušal sem uši uničevati s 1 ,/a «/„ raztopimo tobačnega izvlečka, kar je bilo brezuspešno. Kako zatrem v drevesnici listne uši? (E. H. v M.) Odgovor: Na sadnem drevju poznamo 13 vrst različnih listnih uši, ki so vse precej enako škodljive. Prav imate, da je najzanesljivejše sredstvo mečkanje uši, ki je pa v obširni drevesnici težko izvedljivo. Prav zelo uspešno sredstvo proti listnim ušem je pa vendar tobačna voda, oziroma 1 '/a °/0 do 2 o/o tobačni izvleček; vendar izvolite v poštev vzeti, da pogine le tista uš, ki se popolnoma zmoči s tobakcvo vodo. Ker so listne uši naseljene le na spodnji plati lista, zato je škropljenje s tobakovo vodo neuspešno, ker jih ne zadene. Edino pravi način, listne uši s tobakovo vodo zatirati, je pomakanje napadenih vršičkov v to vodo, ki naj bo v primerni, dovolj široki posodi, ki naj bo dovolj plitva, da jo zaradi teže ni težko držati. Posoda se z eno roko drži pod napadenim vršičkom in z drugo roko se vršiček skloni v posodo ter za par trenutkov potopi v vodo ter semtertja pregiblje, da se prav gotovo vsaka uš s tobačno vodo zmoči. Vsaka taka uš gotovo pogine. Vprašanje 199. V drevesnici dela veliko škodo hroščec rilčkar, ki odjeda poganjke. Na kakšen način se v drevesnici rilekar najlaže zatre? (E. H. v M.) Odgovor: Eilčkar, ki odjeda vršičke na sadnem drevju, je obrezač ali omladar, ki je sodrug celi vrsti podobnih hro-ščecev, ki so vsi skupaj hudi škodljivci sadnega drevja. Proti vsem tem škodljivcem nimamo drugege sredstva kakor otepanje drevja ves čas spomladi. Okoli drevja se razgrnejo rjuhe ali se podstavijo odprti dežniki, drevje se stresa in z njeea pada velika množina raznega škodljivega mrčesa. Vse, kar dol pade, se skrbno skupaj zbere in uniči. Posebno važno je pobirati odgriznjene mladike ter jih sezigati, ker vanje je vložila obrezačeva samica svoja jajčeca. Vprašanje 200. Se li nahaja ktera vrsta jablan ali hrušek, ki bi različnim mrčesom bolj kljubovala, ki bi dajala lepa debla, ki bi bila za naš kraj priporočena? Ali je jabolko ,,čelini" iz tega stališča dobra vrsta? (E. H. v M.) Odgovor: V drevesnici je sponašanja različnih vrst jablan in hrušek napram raznim škodljivcem precej enako, vendar se ne da tajiti, da so bujno rastoče in zato sočnejše vrste bolj podvržene raznim škodljivcem, pa jih zaraditega iz drugih vzrokov ne gre iz drevesnice odstraniti. Jablane „čelini" Vam sploh ne priporočamo, ker je precej občutljiva in daje plod, ki znotraj kmalu gnije. „Celini" je pravzaprav stara ruska vrsta „antonovka", ki je na Euskem v nekterih pokrajinah izvrstna vrsta, za naše podnebje pa ni. Kaj delajo naše podružnice. Čč. načelništva podružnic nujno prosimo sa redna in kratka poročila o svojem delovanju, ki bodo njim. v čast in tovarišicam v spodbudo! Podružnica v Velikih Laščah. V 8. številki letošnjega „Kmetovalca'' je naša podružnica objavila poročilo o svojem delovanju, ki je značilo, da je to delovanje zopet krepko oživelo. Takrat smo objavili, da hočemo prirejati kmetijske sestanke, in res smo priredili v nedeljo, 26. maja, prvi sestanek, kamor smo povabili družbenega ravnatelja g. Pirca iz Ljubljane. Na vrlo dobro obiskanem sestanku je družbeni ravnatelj govoril o agrarskih razmerah ter je budil zbrane kmetovalce k boljši in tesnejši stanovski organizaciji, ter je zlasti poudarjal, da bo kmet v prid svojemu stanu le tedaj kaj zadostnega dosegel, če bo v zadostni meri posegal v agrarsko gibanje. Govornikova vodilna misel je bila: Prični kmet misliti sam zase, in ne čakaj, da bi drugi zate mislili! Govornik je pa imel tudi strokovno poučen govor, in sicer je poučeval o bistvu umetnih gnojil, kaj so, zaradi česa in kdaj naj jih rabimo. Podružnica v Horjulu. V nedeljo, 2. t, m., je imel pri nas predavanje ravnatelj kmetijske družbe g. Pire, ki je govoril o zboljšanju hlevov. To predavanje je dalo povod, sprožiti misel o poživ-ljenju naše tako vzorno delujoče podružnice pod predsedni-štvom nam nepozabnega bivšega g. župnika Dolinarja, ki je sedaj dekan v Eibnici. Misel, ki jo je sprožil g. župan Stanonik, je bila z vidnim veseljem sprejeta, in g. župan je prevzel nalogo, da vse potrebno ukrene. Upajmo, da se stem prične nova doba marljivega delovanja naše podružnice v prid kmetovalcem naše občine. Kmetijske novice. Živinozdravniški svet v c. kr. kmetijskem ministrstvu se je ustanovil vsled Najvišje odločbe Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja z dne 7. decembra 1. 1906., in ravnotako so bila potrjena vsled te odločbe pravila tega sveta. C. kr. kmetijsko ministrstvo je ravnokar imenovalo za ude živinosdravniškega sveta kot zastopnika c. kr. kmetijske družbe kranjske družbenega podpredsetnika g. Fančiška Povšeta, državnega in deželnega poslanca, graščaka itd., ter za njegovega namestnika družbenega ravnatelja g. Gustava Pirca. Imenovanje velja za triletno dobo, t. j. do konca meseca maja 1. 1910. Premovanje govedi v Višnji gori. Hranilnica in posojilnica v Višnji gori je iz svojega prebitka naklonila primerno vsoto za prireditev premovanja govedi v Višnji gori, ki se je vršilo 5. t. m. V razsodišču je bil zastopnik naše družbe gospod podpredsednik Povše, potem gospod deželni poslanec in posestnik Košak iz Grosuplega ter c. kr. okrajni živinozdravnik g. Eajer. Darila so dobili, in sicer za bike gg.: J. Jenčur iz Drage in Janez Tomšič iz Starega trga (vsak 30 kron); za krave gg.: M. Omahen iz Starega trga, J. K r a š e v e c iz Št. Vida, J. E j a v e c iz Drage in M. Perušek iz Višnje gore (po 40, 30, in 2 po 20 kron); za telice gg.: A. Lokar iz Polja, F. Novljan iz Žaline, Š. Pirnat iz Višnje gore, J. Fink iz Žaline in J. Zupančič iz Kriške vasi (prvi 40, drugi 30, ostali po 20 kron). — Po končanem premovanju je imel poučen nagovor g. podpredsednik Povše. — Početje višnjegorske posojilnice j j vse hvale vredno in ga toplo priporočamo v posnemanje drugim enakim zavodom in tudi županstvom. Pri tej priliki nas veže dolžnost objaviti svetu še drugo delovanje omenjene poso ilnice na korist kmetijstvu. Ta posojilnica je namreč letos tudi brezplačno oddala raznim posestnikom 13 plemenskih svinj žlahtnega rodu, s pogojem, da mora vsak prejemnik svinje vsaj dvakrat voditi, ker je v tamošnjem kraju slaba razvada, da svinje samo po enkrat pripuščajo in še takrat prezgodaj. Posojilnica je tudi kupila jorkširskega mrjaščeka ter je darovala 500 K za zaklad živinske zavarovalnice, ki se ima ustanoviti, To je lepo delovanje, ki naj se povsodi posnema, ker tako bodo posojilnice najlepše vršile svojo nalogo; saj je dobiček, ki ga imajo, od kmetskih žuljev, in zato naj ga kmet v koristni obliki nazaj dobi! * Tečaj za pridelovanje krme, ki se je priredil na kmetijski šoli na Grmu dnč 27. in 28. maja t. L, je dovršilo 12 udeležnikov. Med temi je bilo 9 Dolenjcev in 3 Gorenjci. TJdeležniki so imeli priliko spoznavati različne trave in detelje, ki se priporočajo za deteljne mešanice in travniške zmesi, kakor tudi njih vrednost. Vse to se je praktično razkazovalo na šolskih njivah in na travnikih kakor tudi v obsežnem in vzornem šolskem poskušališču. Udeležniki so imeli pa tudi priliko spoznavati semena različnih trav in detelj. Vse potrebne vzorce različnih trav in detelj je brezplačno poslala za ta tečaj tvrdka Gebriider Boschan na Dunaju. Pokazala so se pa tudi vsa tista deteljna semena, ki se z njimi slepari in ki se primešavajo v to svrho domači detelji in lucerni. Od strani udeležnikov se je izrekla nujna želja, da naj bi se v Novem mestu ustanovila semenska trgovina za travna in deteljna semena pod nadzorstvom šole in da naj se enaki tečaji prirejajo tadi za-naprej na zavodu, kjer je najlepša prilika za razkazovanje travniških zmesi in raznih deteljnih mešanic. — Nekteri udeleženci mednarodnega kmetijskega shoda na Dunaju, zlasti gozdarji, so priredili 29. in 30. p. m. poučno potovanje na Kranjsko, in sicer so si prišli v Ljubljano ogledat osrednjo gozdno drevesnico ter potresno opazovalnico, v Postojno tamošnjo jamo ter pogozdovanje Krasa in pogozditve okoli St. Petra na Notranjskem. Potovanje je vodil bivši glavni odbornik naše družbe in sedaj c. kr. ministrski svetnik g. G o 11. Udeleženci tega potovanja so bili znameniti zastopniki gozdarstva iz vse Avstrije in tudi iz Nemčije, Rusije, Francije, Italije, Grške, Mehike itd. V Ljubljani je pozdravila slavne goste tudi naša družba, in sicer nekteri udje glavnega odbora pod vodstvom družbenega podpredsednika, gospoda komercialnega svetnika Povšeta. V St. Petru je priredila deželna komisija za pogozdovanje Krasa udeležencem tega potovanja slavnostni obed, kjer se je postreglo z boteljskimi vini iz poskusne kleti kmetijske družbe. Po sporočilih, ki so nam došla, so bili gg. udeleženci presenečeni po kakovosti naših vipavskih vin ter so o njih izrekli navdušeno pohvalo. Tečaj za gozdne čuvaje. Na občnem zboru kranj-sko-primorskega gozdarskega društva, ki se je vršil 1.1, m. v Trstu, je to društvo sklenilo prihodnje leto prirediti na Kranjskem tečaj za gozdne čuvaje, kakršni še že več let vrše na Primorskem. Ta sklep je zelo umesten, kajti v naši deželi se je doslej še veliko premalo storilo za gozdarski pouk. Nova knjiga. — Uspeh mojega obrambnega spisa pod tem nasloven v 9. št. »Kmetovalca" je bil ta, da je oceno moje knjige „0 prvinah in spojinah" iz „Na-rodnega Gospodarja" ponatisnil „Slovenec" v 129. štev. z dne 7. junija t. 1. v polnem obsegu ter je še pristavil, da se v knjigi kaže premalo strokovnega znanja in da sem jo prevedel iz nemških knjig. — O svojem strokovnem znanju seveda ne morem sam soditi, lehko se pa izkažem, kako so o njem sodili poklicani sodniki, možje, ki je g. ocenjevalec precej majhen poleg njih, kar spričuje kakovost njegove ocene. Kdor trdi in trditev vzdržuje, da sta kaolin in por-celanka dve različni rudnini (oz. hribini) — ko sta samo dve imeni za isto snov — se sploh ne more šteti med strokovne sodnike. — G. ocenjevalec je vedoma zapisal neresnično trditev, da sem knjižico prevedel iz nemških knjig. Če bi on take knjige poznal, bi jih bil prav gotovo navedel. Tega pa ni mogel storiti, ker zanje ne ve in niti jaz sam ne poznam nobene tako spisane nemške knjige. Nemškega izvira je knjiga v toliko, ker sem kmetijsko stroko — kakor vsi slovenski kmetijski strokovnjaki — študiral na nemškem učilišču, ker slovenske višje kmetijske šole sploh nimamo. Istotako nimamo slovenskih kemijskih knjig, zato moramo citati nemške. Domalega za vse svoje kemijsko znanje se imam zahvaliti pok. g. pref. dr. F. Ulliku v Liebwerdu, ki je živel le za vedo in je bil izboren učitelj. Če pa g. ocenjevalec res ve za kako boljšo podobno nemško knjigo, naj mi izvoli sporočiti njen naslov; morda jo res še kdaj poslovenim. — Zakaj se g. ocenjevalec pod oceno ni podpisal? Ali si ne upa javno zastopati mnenja, ki si ga je bil na skrivnem prikrojil? Pravijo, da je omenjeno oceno spisal g. Jakob Turk. asistent kmetijsko-kemijskega preskušališča v Ljubljani. To je sicer težko verjeti — vsaj jaz bi si ne bil mislil, da bi se g. Turk mogel postaviti na to stališče — če je pa vendarle res, potem mislim, da bi se pač v ugodnejši luči pokazal, če bi sam spisal boljšo knjigo od moje, kakor pa da neupravičeno in nedvomno s slabim namenom strelja iz varnega skrivališča. F. Š t u p a r. Družbene vesti. ** Redni občni zbor e. kr. kmetijske družbe kranjske bo v četrtek, 27. t. m. dopoldne ob devetih v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Spored občnega zbora je objavljen med uradnimi vestmi te številke. Nujno prosimo obilne udeležbe; naj pride vsak ud, ki le količkaj more, in zlasti prosimo gg. načelnike podružnic, naj poskrbe za obilno udeležbo. Letos praznuje družba svojo stoinštiridesetletnico, ki zanjo ni namenjeno nobeno posebno slavje, a gg. družbeni udje najlepše poslave znameniti dogodek v zgodovini naše družbe, če se mnogobrojno udeleže občnega zbora. Opozarjamo tudi na uvodni spis v tej številki: 140 let! ** Računski sklep in bilanca kmetijske družbe za 1. 1906. ter družbeni proračun za 1. 1908. so priloženi današnji številki „Kmetovalca." Družbeni denarni promet je 1. 1906. prekoračil poldrugi milijon kron in je nad 300.000 K večji v primeri z 1. 1905. ** Trtnih Škropilnic ima družba le še prav malo v zalogi, in sicer vrste „Hero", ki se ji da izsneti sesalnica ter stane komad 30 K. Tudi je še nekaj škropilnic za sadno drevje ter visoke latnike „tirolske sestave", komad po 38 K na razpolago Ko poidejo te škropilnice, jih družba ne bo več naročala, ker so vsled podraženja bakra tudi škropilnice za 25°/0 v ceni poskočile. Kdor torej škropilnico potrebuje, naj si jo nemudoma naroči. ** Izvirno seme prave sive francoske ajde je ravnokar došlo in ga družba oddaja, dokler je kaj zaloge, po 40 K 100 kg z vrečo vred. Ker ima družba kupljene le en vagon te ajde, bo mogla postreči le onim naročnikom, ki se pravočasno zglase. ** Lanene tropine, ki so najboljša močna krma, bo družba na večstransko izraženo željo imela odslej naprej vse leto v zalogi, na kar posebno opozarjamo naše gospodarje. Lanene tropine niso le dvakrat tako redilne kakor najboljši otrobi, ampak imajo vrhutega v sebi veliko rudninskih redilnih snovi, zlasti lehko prebavnih fosforovokislih spojin, in so zato iz zdravstvenega ozira zelo priporočene, posebno za plemensko in mlečno živino, za teleta žrebeta in mlade prašičke. Pri mladih živalih lanene tropine pospešujejo razvoj okostja in hitro rast. Odslej moremo lanene tropine ceneje oddajati, in sicer 100 kg po 18 K z vrečami vred. Te tropine se oddajajo le v vrečah po 50 ali 100 kg. Na- pram današnji visoki ceni otrobov živinorejcem veliko bolj kaže pokladati namesto njih lanene tropine, ne glede na boljši učinek tudi z gospodarskega stališča, kajti s V2 % lanenih tropin se na cenejši način doseže večji učinek kakor s celim kg otrobov. ** Modre galice družba nima nič več v zalogi, kajti tudi ona dva vagona, ki jih je družba naknadno kupila in je oddajo v predzadnji številki »Kmetovalca" objavila, sta popolnoma pošla. Naročitve na modro galico se torej ne sprejemajo več. ** Umetna gnojila za ajdo, zlasti rudninski super-fosfat, prosimo gg. ude pravočasno naročiti, ker bo družbi le tedaj mogoče točno postreči; kajti ob času setve se naenkrat nakopiči toliko naročil, da jih ni mogoče obratno zvršiti. Pa tudi tvornice ne morejo vsem zahtevam ustreči, če se naenkrat veliko zahteva. Prosimo gg. ude, naj to upoštevajo in naj ne čakajo do zadnjega dne, kajti po sedanjih izkušnjah bo letos družba v teku kakih 14 dni morala razposlati okoli 50 vagonov superfosfata, in če ne bomo imeli pravočasno naročil v rokah, pride v zadrego tvornica in vsled tega tudi družba. Prosimo torej ! ** Oddaja kos. Družba oddaja letos, kakor vsa zadnja leta, in ima že v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakovosti kakor lansko leto. — Kose so ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah smo letos naročili trše kaljene kose. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj. Cene kosam so naslednje: Dolgost v pesteh: 6 6'/a 7 7>/a 8 cm: 60 65 70 75 80 Cena: 80 h, 90 h, 1 K, 1 K 10 h, 1 K 20h. Poleg teh kos ima družba vsled večkrat izražene želje tudi v zalogi 45 cm kratke, posebno močne in široke kose za košnjo stelje in praproti v gozdu in po skalnatih tleh. Cena tem kosam je 90 h za komad. ** Tomasove žlindre do jeseni ni več dobiti, zato družba preneha do tja z oddajo tega umetnega gnojila. ** Trtne škropilnice ima družba kakor prejšnja leta tudi letos v zalogi, in sicer tri vrste : Navadne škropilnice, „Korona", po 20 K; škropilnice najnovejše sestave, „Hero", pri kterih se da izsneti sesalnica, po 30 K in škropilnice za sadno drevje ter visoke latnike „tirolske sestave" po 35 K. Te cene veljajo z zabojem vred. Opozarjamo, da so vse trtne škropilnice z bakreno posodo letos v ceni silno poskočile, ker je bakor za l/s dražji kakor lansko leto. Naša družba je kupila trtne škropilnice že meseca julija lanskega leta, zato ima še nižje lanske cene, ki jih bo pa mogla le toliko časa zdrževati, dokler bo kaj kupljene zaloge; zaraditega prosimo ude, da se podvizajo z naročili. ** Zmleto žveplo proti plesnobi na trtah ima dražba v zalogi le v najfinejši kakovosti in je vsled tega nekoliko dražje, se ga zato '/4 manj porabi in je jačje v svojem učinku. To „ ventilirano" žvepleno moko oddaja družba po 18 K 100%, in sicer v vrečah po 50 kg. Podružnice, ki skupno naroče žvepleno moko, jo dobe voznine prosto, kakor modro galico. Prave bergamaške osle, in sicer temnovišnjevkaste, podolgem žilaste, oddaja družba po 60 h. Osle so vse enake kakovosti ter so 25 do 26 cm dolge. ** Umetna gnojila ima kmetijska družba sedaj naslednja v zalogi : Rudninski superfosfat po 7K 75 h 100% z vrečo vred. Kaj nit po 5 K 50 h 100%. Kalijevo sol po 12 K 60 h 100%. To gnojile ge oddaja tudi v vrečah po 50 % z a 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 % zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 0/„ kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12—13 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 % kajnita se vzam^ le 100 % kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h. Kostno moko po 28 h za kilogramski odstotek fos-forove kisline. Režijski stroški se posebej zaračunijo. Vreča se ne računa. Kostni superfosfat po 11 K 100 kg z vrečo vred. ** Za živinorejce ima družba v zalogi požiral-nikove cevi po 12 K in trokarje po 5 K. Oboje služi da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi ima družba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli da je ni mogoče molsti. — Mlečna cev se porine skoz sesek v vime ter se potem vime stiska in tlači, da vse mleko odteče.— Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K. ** Klajno apno oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 % pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 10. junija 1907. Seji je predsedoval družbeni predsednik g. deželni glavar O. pl. Detela, navzoči so bili: podpredsednik gosp. komercialni svetnik Povše in odborniki gg. grof Barbo, baron Lazarini, A.Pavlin, Pogačnik, dr. pl. Wurzbach, Žirovnik in ravnatelj Pire. Glavni odbor je vzel na znanje pismo c. kr. kmetijskega ministra grofa Auersperga, ki se je z njim zahvalil na družbenem izrazu o njegovem uspešnem in vplivnem delovanju v prospeh živinoreje. Z ozirom na sklep lanskega občnega zbora se je glavni odbor posvetoval in je določil svoj predlog glede izpremembe družbenih pravil, ki pride na vrsto na letošnjem občnem zboru. Na podlagi došlih prošenj je glavni odbor določil razdelitev državne podpore za podružnične drevesnice. Glavni odbor je uredil razmerje deželnega komisarja za vinstvo g. Gombača napram družbeni poskusni kleti ter je odredil sestavo poročila o dosedanjem delovanju te kleti. Vsled vprašanja c. kr. deželne vlade se je glavni odbor izrekel proti cimentiranju mlečnih posod v mlekarskih zadrugah. Vsled vloge družbene podružnice v Poljanah se je naprosil glavni odbornik gospod c. kr. živinozdravski nadzornik Pavlin, da izdela načrt, kako pričeti v deželi vpeljevati cepljenje prašičev proti rdečici. Ker se pri osrednji zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju snuje oddelek za razpečavanje živine, je glavni odbor imenoval za družbenega zastopnika v tem oddelku svojega podpredsednika gospoda komercialnega svetnika Povšeta. Vsled od vseh strani prihajajočih pritožb o škodi, ki jo delajo vrane in srake, je glavni odbor sklenil pričet> delovanje, ki naj to škodo zabrani, oziroma omeji, ter je naročil tajništvu izdelati predpriprave. Za nove ude so bili predlagani in sprejeti gg.: Zorko Vinko, trgovec pri Sv. Andražu v Slov. goricah; Grešnik Matija, posestnik v Klenoviku; Praznik Josip, posestnik v Grumljah; Kirar Frančišek, posestnik v Grumljah; Sotenšek Ivan, posestnik na Rovih; Kunstelj Josip, posestnik na Vrhniki; Hutter Josip, gostilničar in posestnik v Spodnjem Tiefbenachu; Smrkol Ivan, posestnik v Lu-kovici; Perkovič Kažimir, bogoslovec v Zadru ; dr. Oražen Ivan, zdravnik in posestnik v Ljubljani; Kavč č Ignacij, posestnik v Ravnah; Kraljič Ivan, posestnik v Boljuncu ; Volarič Ivan, živinski rezar na Svinah ; Srnjak Anton, posestnik v Pleši; Ozimek Josip, posestnik na Selih pri Sumbregu; Lipovec Ivan, posestnik v To-mišljem; Livek Martin, posestnik v Gorenji vasi; Novak Jernej, posestnik na Ptešivici; Lipold Dragica v Žalcu; Kozorog Josip, posestnik v Praprotnem; Fištar Ivan, posestnik v Praprotnem; Bregar Štefan posestnik v Praprotnem; Godec Frančišek, posestnik v Vrhovem; Smit Frančišek, posestnik v Črnem vrhu; Garvas Janko, nadučitelj v Fari; Maček Andrej, posestnik v Praprotni polici. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice za Poljansko dolino, ki bo v nedeljo, 23. junija 1907 ob treh popoldne pri Anžku v Gorenji vasi. SPORED: 1. Načelnikovo poročilo o podružničnem računu in sklepanje o tem. 2. Volitev enega zastopnika za družbeni občni zbor. 3. Slučajnosti. I. Pipan, načelnik. Opomnja: Zaradi važne zadeve se k temu občnemu zboru nujno vabijo vsi udje. Ce bi ob določeni uri ne bilo zadosti udov navzočih, bo pol ure pozneje ne glede na število navzočih občni zbor z istim sporedom. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice dne 23. rožnika 1907 ob treh popoldne v Črnem potoku. SPORED: 1. Poročilo tajnikovo. 2. » blagajnikoiro in pregledovanje računov. 3. Razgovor o napravi trtnice. 4. Volitev dveh zastopnikov za občni zbor dne 27. rožnika v Ljubljani. 5. Volitev novega odbora. 6. Posamezni predlogi. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor ob štirih istega dne pri vsakem številu udeležencev. Kmetijska podružnica Šmartno-Litija, dne 11. rožnika 1907. Ig. Zore, načelnik. Va bilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na OBČUI ZBOIR, ki bo v četrtek, dne 27. junija 1907.1. ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. SPORED: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1906. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1906. in proračuna za 1. 1908. (Račun in proračun se dopošljeta gg. družabnikom v pravem času.) 4. Volitev predsednika na mesto po pravilih izstopivšega dosedanjega družbenega predsednika gospoda Otona pl. Detela, deželnega glavarja, graščaka itd. v Ljubljani. 5. Volitev petih odbornikov v glavni odbor na mesto po pravilih izstopivših gg.: Vaclava Gola, c. kr. dvornega svetnika na Dunaju; Henrika barona Lazarinija, graščaka v Smledniku; Josipa Pogačnika, posestnika v Podnartu, državnega in deželnega poslanca; Viljema Rohrmana, pristava kranjske kmetijske šole na Grmu, in dr. Tomaža Romiha, ravnatelja meščanske šole in župana v Krškem. Novo volitev za prvega gospoda je zvršiti za dveletno in za ostale gospode za triletno dobo. 6. Predlog glavnega odbora glede izpremembe družbenih pravil v zmislu sklepa lanskega občnega zbora, ki naj predvsem omogoči primernejše in lažje imenovanje ter stalno nameščenje družbenih uradnikov in slug. 7. Poročila in prtdlogi odborovi. 8. Poročila in predlogi podružnic. 9. Nasveti in prosti gorori posameznih družabnikov. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana, dne 1. junija 1907. Oton pl. Detela, Gustav Pire, predsednik. ravnatelj. Listnica uredništva. A. F. v Z. Vaše vprašanje je pravna zadeva, ki jo more točno pojasniti le pravnik, ki je poučen o vsi zadevi in ki dobro pozna listine, ki se nanašajo na preporno zadevo. I. L. v P. Verujte, kar Vam je povedal živinozdravnik, kajti kaj boljšega Vam ne vemo svetovati. A. C. v G. Sosed ima pravico voziti čez Vaše dvorišče, četudi te pravice 8 let ni zvrševal, če dokaže, da je poprej, preden je zadnjič peljal, 30 let nemoteno vozil.