Iz dela organov sozda • Iz dela organov sozda Tajništvo organov samoupravljanja Junijska seja poslovodnega sveta sozd Mercator Seja poslovodnega sveta je bila 27. junija 1980 v Ljubljani. Prisotni poslovodni organi TOZD in DO so obravnavali naslednje aktualne teme: - poročilo komisije za racionalno pripravo in izvajanje investicijske izgradnje, - poročilo komisije za usklaje-vanje investicijskih načrtov za obdobje 1981-85, - delovni osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in drobno v sestavu SOZD Mercator, - poročilo o delu Studia za ekonomsko propagando, - predlog sporazuma o enotnem nastopanju na sejmih in razstavah, - poročila o sovlaganjih v Ce-hientarno Trbovlje, Tovarno niorske soli v Portorožu in Tovarno čokolade v Lescah, - poročilo delovne skupine za Pripravo organizacije zunanjetrgovinske dejavnosti v SOZD, - tekoča vprašanja poslovanja v zvezi z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Gradimo racionalno, ekonomično? Po ugotovitvah strokovne komisije, ne. Prav tako tudi ne po mnenju prisotnih. Zato tudi zaključek, da je potrebno na ravni SOZD pripraviti dokument, ki bo zavezoval vse investitorje k upoštevanju dogovorjenih standardov pri izgrad-Pji novih objektov. bosežena je vmesna stopnja Usklajevanja investicijskih f hačrtov za obdobje 1981-1985 Direktorica Mercator - Interne i banke je poročala o delu delovne i Skupine za usklajevanje investicij- skih načrtov za obdobje 1981-1985. Pri tem je poudarila, da dosežena uskladitev pomeni le vmesno stopnjo usklajevanja, saj bo pred dokončno določitvijo obsega investicijskih naložb potrebno upoštevati tako morebitne izpade virov sredstev kot tudi morebitne nove, dodatne vire. Delovni osnutek sporazuma pripravljen O vsebini osnutka prisotni niso razpravljali, temveč so sprejeli sklep, da so vse TOZD oziroma DO dolžne poslati svoje pripombe, predloge za spremembe in dopolnitve delovni skupini, ki jo je za pripravo predloga imenoval delavski svet SOZD, od 15. VIII. 1980. Iz poročila in analize Studia za ekonomsko propagando je razvidno, da se še vedno obnašamo neenotno, nedisciplinirano in neodgovorno, kadar gre za uporabo in predstavitev firme, ki ji pripadamo. Malomarnost in nedoslednost pri uporabi oznak firme in drugih enotno oblikovanih materialov škoduje ugledu SOZD. Ali bo sporazum o enotnem nastopanju na sejmih in razstavah pomagal uveljaviti uporabo enotnega oblikovanja? Sovlaganje v tovarno soli še ni sklenjeno M-Rožnik, TOZD Gradišče Trebnje, MIP TOZD Maloprodaja in Veleprodaja Ptuj in M-KZ Cerknica še niso ničesar sklenile glede sovlaganja v izgradnjo tovarne morske soli v Portorožu. Svojo odločitev morajo sporočiti komer- Z junijske seje poslovodnega sveta SOZD. Foto Jože Rozman cialnemu sektorju SOZD do 31. avgusta 1980. Zaradi spremenjene finančne konstrukcije investicije v Cementarni Trbovlje se vsa nadaljnja aktivnost SOZD Mercator v zvezi s sovlaganjem ustavi. Načelno so vse določene trgovske organizacije na debelo sprejele predlog o sovlaganju v rekonstrukcijo Tovarne čokolade Lesce. Kako dobro gospodariti in ravnati v skladu s predpisi Tema vprašanjema je bil namenjen največji del razprave o problemih poslovanja v zvezi z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Razprava je pokazala, da zgolj z administrativnimi ukrepi ter administativnim poseganjem v pogoje pridobivanja dohodka gospodarske ustalitve ne bomo dosegli. Istočasno pa različna stališča upravnih organov, pristojnih za nadzor nad izvajanjem sprejetih ukrepov, vnašajo zmedo v ravnanje oziroma obnašanje organizacij združenega dela. Del razprave se je nanašal tudi na problem oskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli. Prisotni so bili seznanjeni z ukrepi Republiškega komiteja za tržišče in cene, namenjenih odpravi pomanjkanja nekaterih vrst blaga. Delovna skupina za pripravo organizacije zunanjetrgovinske de- javnosti na ravni SOZD je v svojem poročilu opozorila na stanje, v katerem so trenutno OZD, ki se v SOZD ukvarjajo z uvozno in izvozno dejavnostjo. Delovna skupina priporoča oziroma predlaga sklic vseh članov Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, kjer bi se dogovorili o združevanju pravic iz izvoza, pravočasnemu združevanju in odstopanju omenjenih pravic, ustanovitvi devizne arbitraže ter določitvi interne stimulacije izvoza. Vsi pa se moramo zavedati, da v teh zaostrenih razmerah pridobivanja deviznih sredstev lahko računamo le na medsebojno dogovarjanje in prelivanje deviznih sredstev. Vesna Bleiweis Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XVII Ljubljana, julij 1980 št. 7 Skupni sestanek komunistov Diskriminacija panog z normalnim dohodkom Center za obveščanje V času razprav pred zadnjo sejo CK zveze komunistov Slovenije je bil sklican fla pobudo občinskega komiteja ZK Ljubljana Vič-Rudnik skupni sestanek komunistov iz osnovne organizacije TOZD Grosist in osnovne organizacije Delovne skupnosti in Interne banke SOZD Mercator. Obravnavali so problematiko urejanja dohodkovnih odnosov in uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. Razpravljale! so ugotovili, da trgovska panoga ni deležna primerne družbene naklonjenosti. Takšna ocena tretmana trgovske panoge se opira na štiri dejstva, in sicer: - dejstvo, da so po zakonu prometne organizacije obvezne združevati sredstva, proizvodne pa ne; - dejstvo, da je trgovina na debelo pri nekaterih ukrepih razvrščena v diskriminirane panoge; - zamrznitev razlike v ceni, ki traja že leta; - splošno znana nizka akumula- Kakor je uvodoma poudaril sekretar OOZK Vinko Ravbar, problematika zadeva prav TOZD Urosist, ki je v bistvu organizator Povezovanja trgovine s proizvodnjo, prav tako pa tudi Delovno skupnost SOZD, ki je pooblaščena za sklepanje samoupravnih fPorazumov za urejanje dohodkovnih odnosov. Tako sekretar ^akor drugi udeleženci v razpravi s° poudarili, da čas za obravnavo Problematike dohodkovnih od- n°sov ni ravno najprimernejši, saj jo Urejanje teh odnosov v bistvu blokirano zaradi administrativnih 0rbejitev. . Za poročanje o dosežkih Merca-°rja pri povezovanju trgovine in Proizvodnje in za kritično oceno ?.eclanjega položaja je bil povab-Jen direktor komercialnega sek-°rja sozda, Franc Prvinšek. Nje-/b'/ prispevek k razpravi objavljajo v skrajšani obliki v tej številki »M, ercatorja« Za poročevalca o uresničevanju v julizacijskih ukrepov je bil pomoljen direktor tozda Grosist v lobljani, Konrad Šintler. Razprava » Y razpravi so sodelovali sekr g.rla Ravbar in Zaletelj ter KonrE .jbtler, Franc Prvinšek, Drač >buPotič, Karel Nevečni, Sarr ostal, Franc Mihelič, Miran G* s ar- Vukadin Nedeljkovih in Di Sab Mole. jyjUgotovljeno je bilo, da je S02 jootor na področju urejanja di jeA*0vnih odnosov dosegel, k; VSj dunih pogojih mogoče, niso j kr, .Sarr>oupravni porazumi di je jhno tehnično izpeljani. Poud a ie bila tudi potreba po šir publiciteti podatkov o organizacijah, s katerimi poslujemo, predvsem vpogledi v zaključne račune. Izkušnje so pokazale, da ni problem sprejeti sporazum. Zatikanje se začne pri izvajanju. Razprava je načela tudi izvajanje delitve skupnega dohodka, ki nastaja iz sovlaganj. Sporazum o sovlaganjih je bil sprejet v letu 1979, vendar doslej ni bilo mogoče spremljati efektov sovlaganj. Ti se bodo pokazali ob zaključnem računu za leto 1980. Vsak tozd, sovlagatelj, bo v ustreznem sorazu-merju udeležen pri delitvi ustvar- jenega dohodka. Tehnično se zadeve vlečejo, kar po več mesecev ne pride do računskega zaključka investicije. Razprava se je zadržala tudi ob načrtovani novi samoupravni organiziranosti organizacij v sestavu sozda Mercator, ki naj bi bila postopoma izpeljana v prvih dveh letih prihodnjega srednjeročnega obdobja razvoja. Pričakujemo lahko, da bomo z uskladitvijo samoupravne organiziranosti in tehnološke organiziranosti bolj pravično uredili tudi dohodkovne odnose. tivnost v naši dejavnosti, po drugi strani pa pričakovanje, da prav ta dejavnost skrbi za preskrbo, in to celo artikli, ki vedoma prinašajo tej dejavnosti samo izgubo. Pri tem pa poznamo vrsto dejavnosti, ki veljajo za dejavnosti posebnega družbenega pomena. Ali trgovina ne skrbi za preskrbo prebivalstva? Nevzdržno je, in v tem je bistvo napačnega pristopa gospodarske politike, da je problematičen tisti, ki ima razmeroma normalen dohodek. Če panogi dobro gre, se politika usmeri zoper njo. Diskriminacija je že to, da je trgovina dolžna združevati sredstva, industrija pa ne. Ob dnevu borca je Mercator - Jelša odprl v Zagorju na Kozjanskem novo trgovino v hiši, kjer je bil v letu 1944 sedež pokrajinskega komiteja ZKS in odbora OF za Kozjansko. Več na strani 10. Foto Jaro Novak Zvestoba pomeni socialno varnost Velik poudarek je razprava namenila našim notranjim odnosom v Mercatorju. Največji problemi, ki nastajajo, nastajajo zaradi toz-dovske samozaverovanosti v lastni dohodek. Ker sredstva združujemo, je to nerazumljivo. Glede na družbeni značaj dohodka bi nam moralo biti zanemarljivo, ali dohodek nastaja pri grosistu ali pri de-tajlistu, ker združujemo akumulacijo - seveda s pogojem, da je delavcu zagotovljen osebni dohodek in vse pripadajoče. Znotraj firme s tem ne bi smeli imeti problemov. Detajlist bi moral biti stimuliran, da bo kupoval od domačega grosista. Res je, da bi bil večkrat v boljšem položaju, ko bi bil detajlist manj zvest, toda njegovo zvestobo mora grosist plačati, kajti to je garancija za socialno varnost vsakogar v tej organizaciji. Pri tem ko je bila razprava osredotočena predvsem na opisano problematiko pa so se udeleženci sestanka komunistov iz tozda Grosist in Delovne skupnosti SOZD dotaknili še nekaterih problemov, ki so sestavni del medsebojnih odnosov. Grosisti očitajo, da je oskrba trgovin (oziroma naročila) preveč kompanjska. Izvedenci v transportu so ugotovili tudi takšne anomalije, da pri novo projektiranih trgovinah dostavni prostor ni prirejen tudi za velike tovornjake, da torej zahteve transporta niso bile upoštevane. Ugotovljeno je bilo tudi, da so poslovodje pri nabavah preveč odvisni od ravni sebe oziroma od osebne ocene in predpostavk. Premalo se izkorišča mehanografska obdelava podatkov in kazalci, ki bi pocenili stroške pri oskrbi in bi jo izboljšali. Pozivi k enotnosti vse češči Čeravno je bila izrečena v sklepnem delu razprave, ni najmanj važna ugotovitev potrebe po bolj pogostnem sestajanju vseh komunistov v okviru Mercatorja. Vse bolj se kaže nujnost, da bi se problemi identificirali v okviru koordiniranih stališč komunistov, kar bi vodilo do bolj kvalificiranega odločanja tudi v mirkoorganizmu sozda. V prid družbeni koristi bi morali oživiti nekdanje sestajanje komunistov. Pod drobnogledom Franc Prvinšek - poročilo za sejo ZK Dohodkovno povezovanje proizvodnih in trgovskih organizacij v SOZD-u Mercator Dejavnost za vzpostavljanje novih družbenoekonomskih odnosov med proizvodnimi organizacijami, s katerimi trajno poslovno sodelujemo, in trgovskimi organizacijami, združenimi v SOZD MERCATOR, ki nabavljajo in prodajajo blago proizvodnih organizacij, poteka že od leta 1975. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev med trgovskimi organizacijami v SOZD MERCATOR ter proizvodnimi organizacijami je sprejelo preko 270 proizvodnih organizacij, s katerimi trajno poslovno sodelujemo, tako da imamo v SOZD MERCATOR preko 70% poslovnih odnosov s proizvodnjo urejenih na osnovi omenjenega samoupravnega sporazuma. S samoupravnimi sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju proizvodnim organizacijam predvsem zagotavljamo trajne poslovne odnose, skupno načrtujemo proizvodnjo in plasman blaga, na skupnih in enotnih osnovah in merilih ugotavljanja ter skupno nosimo tveganje, ki nastane v medsebojnem poslovanju. Ne glede na to, da zakon o združenem delu ter osnutek zakona o obveznem povezovanju proizvodnje in trgovine obvezujeta le zunanjo trgovino in trgovino na debelo za trajno poslovno povezavo s proizvodnjo, samo v SOZD MERCATOR s sporazumi vzpostavili trajne poslovne odnose tudi z nekaterimi večjimi proizvodnimi organizacijami, ki dobavljajo blago direktno v trgovino na drobno (n. pr.: kruh, mleko, konfekcija itd.). Poslovni odnosi s proizvodnimi organizacijami v sestavu SOZD MERCATOR so na osnovi sporazuma urejeni pod enakopravnimi pogoji kot za proizvodne organizacije, ki niso združene v okviru SOZD MERCATOR. Dohodkovno povezovanje s pro--izvodnimi organizacijami po pogojih sporazuma poteka v SOZD MERCATOR v dveh fazah, in sicer dohodkovna povezava trgovine na debelo in delno trgovine na drobno v neposrednih poslovnih odnosih s proizvodnimi organizacijami ter v drugi fazi nadaljevanje dohodkovnih odnosov med trgovino na debelo ter trgovino na drobno v sestavu SOZD MERCA- Predlogi Mercatorja Združeno delo bi moralo biti bolj svobodno pri dogovarjanju o skupnem pri-hodku. V okviru nadzorovanih cen bi morali imeti trgovina in proizvodnja možnost urejati notranja razmerja. Samo to omogoča manj deformirana razmerja, medtem ko vmešavanje administracije nujno vodi do deformacij v dohodkovnih odnosih, ker so posamezni deli diskriminirani. Še vedno namreč vlada prepričanje, da je treba deleže trgovine zadrževati. Če govorimo o dohodkovnih odnosih, to samo na sebi nič ne bo rešilo, dokler ne bomo spregovorili o pravilnih in nepravilnih. Pravilni so tisti, v katerih vsak udeleženec reprodukcijskega procesa dobi svoj sorazmeren pravični delež. Kako ga odmeriti, o tem še dolgo ne bomo fiksno dogovorjeni. Med obema partnerjema bo še dolgo borba za čim boljši delež. Pomembnejši od procentov je drug vidik dohodkovnih odnosov oziroma sporazumevanja. Za mnoge proizvajalce je zelo pomembno, da imajo garantiran >dkup določenega dela proi vodnje in da tu lahko računajo z določeno stopnjo * azumljivosti. TOR, ko trgovina na debelo na osnovi k neposrednih odnosov s proizvodnjo dobavlja blago trgovini na drobno za prodajo končnemu potrošniku ter tako ustvarjajo skupen prihodek. Na osnovi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju kvantificiramo poslovne ekonomske odnose s proizvodnimi organizacijami s skupnimi proizvodno prodajnimi plani. S skupnimi proizvodno prodajnimi plani proizvodnim organizacijam zagotavljamo čvrstejše poslovne odnose, saj gre za skupaj dogovorjeno proizvodnjo, tako da proizvodnja na osnovi dogovorjenih količin proizvaja za znanega kupca, ter enakopravno prevzemamo razlike, ki izhajajo iz tako skupno dogovorjene porizvodnje in prodaje. Na osnovi kalkulacij o vloženem delu in sredstvih v posamezen proizvod oziroma v skupino proizvodov ugotavljamo višino planskih deležev, ki pripadajo proizvodnim oziroma trgovskim organizacijam v skupnem prihodku. Dejanski delež oziroma višina razporejenega skupnega prihodka pa je seveda zavisita od tega, če sta proizvodnja in trgovina tudi dejansko realizirali planske prvine iz skupnega poslovanja. Novi družbeno ekonomski odnosi, ki smo jih opredelili v samoupravnih sporazumih s proizvodnimi organizacijami, so seveda v poslovni praksi le delno uresničeni v smislu določil sporazuma, saj je vzpostavjanje pravnih dohodkovnih odnosov dolgotrajen proces. Novi odnosi se ugodno odražajo predvsem v tem, da smo s trajnimi poslovnimi odnosi s proizvodnimi organizacijami v večji meri odpravili samodejno delovanje trga, da s skupnim načrtovanjem proizvodnje in prometa proizvodnja proizvaja za znanega kupca, kar zagotavlja boljšo preskrbljenost trga in zmanjšuje poslovno tveganje ter da na osnovi skupnih kalkulacij ugotavljamo reprodukcijsko ceno tako proizvodnje kakor trgovine za posamezen proizvod oziroma skupino proizvodov, ki nam služi kot podlaga za nadaljnje urejanje dohodkovnih odnosov in razporejanje skupnega prihodka v skladu z vloženim delom in sredstvi. Na hitrejše vzpostavljanje optimalnih dohodkovnih odnosov s proizvodnimi organizacijami pa zaviralno delujejo nekateri subjektivni in objektivni pogoji na trgu, ki se zlasti kažejo v naslednjem: - v nezainteresiranosti nekaterih proizvodnih organizacij vzpostavljanje novih odnosov, predvsem tistih, ki imajo monopolen ali konjukturen položaj, ker si s kupoprodajnim odnosom zagotavljajo večji dohodek, medtem ko jih zakon ne obvezuje, da se dolžne povezovati s trgovino na trajnih osnovah; - v pomanjkanju ustreznih knjigovodskih evidenc, ki bi služile v trgovinskih organizacijah kot osnova za razporejanje skupnega prihodka, kajti trgovina v odnosu zaradi širokega prodajnega programa ne more ugotavljati stroškovnih elementov za vsak posamezen proizvod oziroma enoto proizvoda, tako da so pri sedanji knjigovodski evidenci stroškovni elementi izračunljivi le na enoto vrednosti; - v velikem vplivu administrativnih ukrepov na področju cen in cenovnih odnosov, saj administrativni organi izven združenega dela odrejajo, po kakšnih cenah bosta proizvodnja in trgovina realizirali skupen prihodek, ter celo administrativno določajo deleže, ki pripadajo proizvodnji in trgovini iz administrativno odrejenih cen, s čimer je vzpostavljanje dohodkovnih odnosov omejeno na obrobne pogoje poslovanja; - v neugodni blagovni strukturi prodajnega asortimana v maloprodajni mreži SOZD MERCATOR, saj imamo v naši blagovni strukturi cca 30% proizvodov širšega družbenega pomena za preskrbo občanov, kjer je zaradi depresivne politike cen in marž maloprodajna cena nižja od reprodukcijske cene tega blaga, ter vsled tega prihaja do prelivanja dohodka iz prometa z drugimi blagovnimi skupinami, kar pa seveda definira prave dohodkovne odnose. V dosedanjih prizadevanjih pri urejanju dohodkovnih odnosov se delež teh proizvodov v strukturi blaga postopoma znižuje, kar ugodno vpliva na odpravo neskladij v prelivanju dohodka iz ene v drugo blagovno skupino. Za urejanje dohodkovnih odnosov med trgovino na debelo in drobno v SOZD MERCATOR je izdelan osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med trgovskimi orga- nizacijami na debelo in trgovskimi organizacijami na drobno v SOZD MERCATOR, katerega sprejem načrtujemo do konca tega leta, tako da bi s tem sporazumom urejali dohodkovne povezave v celotni reprodukcijski verigi, od proizvodnje do trgovine na malo. Razporejanje skupnega prihodka med organizacijami na debelo in drobno v SOZD MERCATOR za leto 1980 je urejeno v Resolucijo o razporeditvi skupnega prihodka med trgovino na debelo in drobno v SOZD MERCATOR, ki že temeljni na osnovah in merilih navedenega sporazuma ter so jo sprejeli samoupravni organi v mesecu juniju. V pogojih gospodarske stabilizacije bomo morali povečati napore za hitrejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov ob upoštevanju novih ukrepov ekonomske politike ter v danih ekonomskih pogojih v najvišji meri uveljaviti enakopraven položaj ter skladen razvoj proizvodnih organizacij, s katerimi trajno poslovno sodelujemo, ter trgovskih organizacij v SOZD MERCATOR. Med oblike sodelovanja sodijo tudi občasne strokovne ekskurzije pri naših dobaviteljih. Posnetek je nastal v maju letos v Titovem Velesu. O tem več na strani 7. za Z obiska predstavnikov Mercatorja dobaviteljem v Valandovu. Tudi o tem berite na strani 7. Predstavnica tozda Grmada na posvetu Darja Legiša — M-Rožnik, TOZD Grmada V obveščanju naj se vključijo tozdi Zveza sindikatov Slovenije Ljubljana Bežigrad je organiziral posvet urednikov internih glasil, organizatorjev obveščanja, novinarjev v OZD, članov DPO in tistih, ki so zadolženi za obveščanje. Posvet je bil v sredo 2. julija 1980 v sejni sobi Družbenega centra Bežigrad. Udeležilo se ga je kar precej predstavnikov delovnih organizacij v občini Bežigrad, vendar je bilo že takoj na začetku ugotovljeno, da je premalo urednikov časopisov oziroma glasil oziroma tistih, ki se profesionalno ukvarjajo s pisanjem člankov in z obveščanjem. Uvodno besedo na posvetu je imel predsednik občinskega sveta ZS Marko Kocjan. Glavna tema razgovora so bila idejna izhodišča nalog družbeno-poltičnih organizacij pri uresničevanju ekonomske stabilizacije in vloge internih glasil s poudarkom na novih ekonomskih ukrepih zveznega izvršnega sveta. Marko Kocjan je dejal, da je še zmeraj v glasilih premalo poudarka na teh temah, da je v stabilizaciji in njenih ukrepih ter uresničevanju zastavljenih nalog potrebno bolj obširno pisati ter vzroke in krivice neuresničevanja stabilizacije jav- no razkrinkati. Opozaril nas je, da prihaja nov paket stabilizacijskih ukrepov, da moramo biti na to pripravljeni in o tem tudi pisati v svojih glasilih. Najbolj zanimive teme so še zmeraj dogodki znotraj kolektiva, ne pa pisanje o srečanjih in obiskih; tega je čedalje več in preveč. Premalo se piše o problemih v organizaciji, kjer smo zaposleni, premalo je pobud za boljše delovanje. Akcijo »Tisoč delavcev-sode-loavcev« ter dogovor o nadaljnjem sodelovanju komisije za obveščanje pri občinskem svetu zveze sindikatov z informatorji v organizacijah združenega dela pa nam je predstavil Herbert Savodnik, predsednik komisije za obveščanje in politično propagando. Posvet, katerega sem se udeležila kot predstavnica TOZD Grmada, je bil tokrat bolj informativen, vsak je imel možnost vprašati, kat ga je zanimalo, ali če je bilo kaj nejasnega. Napovedali so, da se za jesen pripravlja bolj strokovni seminar, na katerem se bo treba z vso resnostjo poprijeti z delom. Kljub temu posvetu bo pri našem tozdu glede obveščanja ostalo nespremenjeno. Glede na to, da so naše poslovalnice trgovine z živili in da imamo približno sedemdeset objektov in da so raztreseni po občinah Bežigrada in Šiška, obveščanje in njegov način ne moreta biti drugačna. Svojega glasila ne moremo imeti, skupnih stikov ir> sestankov celotnega kolektiva tudi ne, zato poteka obveščanje pre; ko zapisnikov, poročil, informacij in obvestil. Prav tako preko ogD' snih desk sproti obveščamo delavce o najpomembnejših dogodkih in če so zainteresirani, so lahko 0 vsem sproti obveščeni. O stabilizaciji in njenih ukrepih ter o načinu, kako se bomo čim' bolj približali zastavljenim ciljem' smo precej pisali in tako mislim0 tudi vnaprej. Ob Tednu Beograda v Ljubljani Povzetek razgovora v Mercatorju Tozd ne more razvijati svojih zasnov sistema ■ Ob Tednu Beograda so bili gosti sozda Mercator in delovne organizacije Mercator - Rožnika predstavniki občine Novi Beograd. Med delovnimi srečanji so opredelili položaj in obveznosti Mercatorjevega tozda Veleblagovnica v Novem Beogradu in načelna izhodišča za nadaljnje naložbe Mercatorja v Beogradu oziroma republiki Srbiji. Naši gosti v ponedeljek, 14. julija, in torek 15. julija 1980, so bili Milan Komnenič, predsednik skupščine občine Novi Beograd, Stanoje Rakič, predsednik izvršnega sveta Sob Novi Beograd, in Milja Rankovič, sekretarka občinskega sveta ZSS Novi Beograd. Pogovorov so se udeležili tudi Predstavniki domicilne občine sozda Mercator, France Martinec, Predsednik izvršnega sveta Sob Ljubljana Vič-Rudnik, Marija Veber, podpredsednica Sob, in predsednik OK ZKS Aleš Rueh. S strani sozda Mercator sta goste sprejela generalni direktor Milan Goslar in namestnik generalnega direktorja Vukadin Nedeljkovih, s strani M-Rožnika pa direktor delovne organizacije Edo Božič in predsednik KO sindikata SOZD, Franc Škof, ter direktor tozda Veleblagovnica Beograd, Ratko Pavlovič. Goste je posebej sprejel tudi predsednik SML, Marjan Rožič, v Ljubljani pa so si ogledali Mercatorjev blagovno-transportni center v gradnji. Za izhodišče razgovora, katerega izhodišče je bila poslovna politika Mercatorja pri nastopanju izven Slovenije, je generalni direktor sozda Miran Goslar v obrisih predstavil vsebinske in organizacijske razsežnosti sestavljene organizacije. V informaciji je izpostavil tiste vidike, ki bodo odločilni za prihodnjo srednjeročno naravnanost poslovne politike sozda in prioritete v nadaljnjem razvoju. Podčrtal je poseben značaj trgovske mreže Mercatorja. Kakor bi se sicer želeli razvijati v smeri organizacije gradnje veleblagovnic, imamo vendarle glavne obveznosti do preskrbe na področjih kjer delujejo naše organizacije. Tako imamo veliko trgovin v odročnih krajih, ki niso rentabilne, vendar ni izgledov, da bi jih ukinili. Prihodnja orientacija sozda so vendarle večje naložbe, pri čemer so mali objekti s cca 300 m2 površine že izjema. Pogoji članstva v sozdu Mercator Z ozirom na več odprtih zadev v odnosih tozda Veleblagovnica Beograd do sozda in do DO M-Rožnika je bilo razumljivo, da je generalni direktor v nadaljevanju poudaril tri imanentno skupne zadeve sozda, ki so med ostalimi jasno zapisane v samoupravnem sporazumu o združitvi in so condi-tio sine qua non za članstvo v sozdu. Združevanje sredstev za investicije v sozdu Mercator je vzajemno. Kar je vključeno v srednjeročni plan, je skupni interes. Združevanje v višini približno polovice potenciala je resda breme za vsakoletna sredstva, vendarle hkrati pogoj za realizacijo investicij, za katere ni niti en tozd sposoben investirati sam. V bistvu združevanje sredstev pomeni premostitev, ker naj bi v srednjeročnem obdobju prišli na vrsto postopoma vsi, ki združujejo. Skupna komercialna politika omogoča sklepanje dolgoročnih samoupravnih sporazumov s proizvajalci za potrebe vseh tozdov. Udeležba posameznih tozdov v obveznostih po teh sporazumih se razdeli na tozde s plani. V operativni komerciali so v okvirih sprejetih obveznosti tozdi samostojni. Tretja pomembna skupna zadeva je skupno finančno poslovanje preko interne banke. Te tri zadeve so ogrodje skupnega poslovanja in sozd Mercator bo še vnaprej in-sistiral na njih, poleg skupne zunanje trgovinske dejavnosti in enotne obdelave podatkov ter vzajemne solidarnosti. Mercator in naložbe v drugih republikah Po tej uvodni informaciji je generalni direktor prešel na obravnavo zadev z Veleblagovnico, z namenom, da bi na skupnem sestanku ugotovili stališča samega tozda v Beogradu kakor tudi občine Novi Beograd. Ugotovljeno je bilo, da na strani direktorja tozda gre za nerazumljivo stališče, ki moti notranje odnose v sozdu, zato je treba problem spraviti z dnevnega reda. V razpravo so posegli tako pred- tJsklajevanje zunanje trgovine domena sozdov Jože Stritar - pomočnik generalnega direktorja za zunanjo trgovino Zaostajamo pri planiranju ekonomskih odnosov s tujino Že letos je usklajevanje zunanjetrgovinskih planov DO in TOZD, ki so združene v določeno SOZD, prenešeno na SOZD. Skratka, v ustreznih enotah SISEOT se Posamezne SOZD udeležijo usklajevanja planov za svoje DO in TOZD z interno že vnaprej usklajenimi plani, ki praviloma ne smejo imeti negativnega salda. Njihove DO in TOZD so zategadelj po uskladitvi znotraj SOZD oproščene obvez-Posti neposrednega usklajevanja po ustreznih enotah SISEOT. Po predhodnih ^formacijah bo za prihodnje leto prišlo do reorganizacije SISEOT, med drugim tudi zaradi povečane vloge SOZD na področju ekonomskih odnosov s tujino, 2lasti glede usklajevanja planov. Treba je poudariti, da ima plani-ranje na področju zunanje trgovi-jl6 znatno večjo težo kot v drugih domenah. Posledice zamud ali na-Pak so neposredne in dokaj nepristne. Že na prvem koraku pri potopisu za zagotovitev uvoza mora Zp predložiti dokumente o tem, d® je pravočasno uskladila svoj dnanjetrgovinski plan v ustrezni jpoti SISEOT. V nasprotnem pri-Jderu se s svojo zahtevo ne more Pojaviti pri nobenem naslednjem arnoupravnem in upravnem or-°anu, katerega stališče je odločil-0 za določeni uvoz. To velja za ^Se OZD, ne glede na to, ali so ovize ustvarile z lastnim izvozom , *aga in storitev ali pa jih pridobi-e na drug način. Urž ko je bila prva uskladitev * ^njetrgovinskih planov nalo-na SOZD, je Skupnost za zuna-dei Ugovino Mercator ustanovila lovun skupino za planiranje zu-!y, nJetrgovinske dejavnosti SOZD s^ercat°r. Že ob ustanovitvi te bijdpine je bilo ugotovljeno, da je j0 a, Predmetna naloga tako za na-d°t za nekatere druge SOZD zadana prepozno za uskladitev plana 1980. To seveda ne pomeni, da ni treba kljub temu vlagati kar največje napore, da se izpolni čim-večji del te naloge in da se ob tem temeljito pripravimo na skupno planiranje, usklajevanje in spremljanje realizacije planov zunanje trgovine za celotno SOZD v naslednjih letih. Sicer pa ni rečeno, da se ne bo kljub pozni odločitvi tudi za letos vztrajalo na uskladitvi teh planov najprej na ravni SOZD. v VII. enoti SISEOT (ggro-živilski kompleks), na primer, ne odstopajo od tega stališča in ukrepajo v smislu uporabe omenjenih sankcij za tiste SOZD, ki niso same uravnovesile svojih planov in se s tako usklajenim planom v imenu svojih DO in TOZD iz agro-živilskega kompleksa udeležile usklajevanja v VII. enoti. Naša delovna skupina za planiranje zunanje trgovine je zaradi večje zanesljivosti skušala zbrati potrebne podatke iz dveh virov: planske službe SISEOT in neposredno od naših DO in TOZD. Zal se nameravano hkratno preverja- nje ni posrečilo, ker je to gradivo v SISEOT bilo v računalniški obdelavi. Še bolj pa je v sedanji fazi delo ovirala ugotovitev, da številne naše DO in TOZD, člani SISEOT, pri planiranju niso upoštevale vseh planskih kazalcev, predvsem kar zadeva zagotovitev pravic za kritje planiranih uvozov. Zaradi teh težav se je morala delovna skupina v dosedanjem delu omejiti na obravnavo izvoza in uvoznih potreb naših DO in TOZD, za katere so zbrani podatki razmeroma uporabljivi. Skupno število naših DO in TOZD, članov raznih enot SISEOT, je 38. Da bi čimbolj nazorno prikazali, s čim moramo računati pri usklajevanju, je delovna skupina pripravila pregled, ki zajema podatke o izvozu in uvozu po delovnih organizacijah, članih SISEOT (14). Iz pregleda, ki ga je sicer treba obravnavati z omenjenimi rezervami, je razvidno, da je posebno pozornost treba posvetiti naslednjim podatkom in ugotovitvam: Prvič: Planirani negativni saldo za letošnje leto je bistveno večji kot realizirani lani (-112 v primerjavi s - 16 mil. din). Pripominjamo pa, da je treba to ugotovitev obravnavati z veliko rezervo, ker zaradi pomanjkljivo izpolnjenih planskih obrazcev delovna skupina ni mogla upoštevati planske dinamike deviznih prilivov in odlivov ter že sklenjenih ali planiranih samoupravnih sporazumov o združevanju in odstopih deviznih pravic izven SOZD Mercator. Ti dejavniki lahko bistveno spremenijo končni saldo. Drugič: Planirani izvoz za lastni račun največjega našega izvoznika Mercator - Slovenija sadja je za 45% manjši kot lani (191 mil. din letos v primerjavi s 352 lani). Osnovni razlog temu je čedalje večje odrekanje teh pravic Mercator - Slovenija sadju s strani izvoznih dobaviteljev iz drugih republik. To je tudi glavni vzrok povečanega deficita v letošnjem letu. Tretjič: Planirana vrednost uvoza kave se je skoraj podvojila (od 64 na 117 mil. din) predvsem zaradi podražitev na trgu kave. Četrtič: Pozitiven premik v menjavi planira Mercator - Contal, ki naj bi namesto 30 mil. din deficita lani, letos zagotovil 26 mil. din pozitivnega salda. Petič: Naše TOZD in DO, članice SISEOT, ki planirajo največ pozitivnega oziroma negativnega deviznega salda, so po veličini salda naslednje: Pozitivni saldo iznad 1 mil. dev. din: Hoteli gostinstvo Slovenija sadje, Contal Negativni saldo iznad 1 mil. dev. din Emba, Velepreskrba, Nanos, Agrokombinat Krško Sadje zelenjava, DS SOZD V nadaljnjem delu je poglavitna naloga delovne skupine za plani- sednik Sob Novi Beograd Milan Komnenič in predsednik IS Sob Stanoje Rakič, kakor tudi predsednik IS skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec. Obravnavali so tudi nerealni predlog tozda Veleblagovnica za nove naložbe v prihodnjem srednjeročnem obdobju, pri čemer je generalni direktor sozda poudaril, da je smotrno investirati le tam, kjer imamo dejansko podporo potrošnikov, kjer smo torej nosilci osnovne oskrbe. Razume se, da je nujno treba zgraditi skladišče za obstoječo blagovnico, saj gre tu za normalno reprodukcijo, in še kakšno samopostrežno v Novem Beogradu. Težave mladega kolektiva Ratko Pavlovič, direktor tozda Veleblagovnica v Novem Beogradu je po uvodnih načelnih očitkih, da ni vzdržna unificiranost stališč v velikem sistemu, kakor je Mercator, in da bi moral biti pristop do posameznih tozdov diferenciran, predstavil tozd Veleblagovnico. Žgrajena je bila leta 1972, s površino 8 tisoč kv. metrov. Zaposluje okoli 300 delavcev, ki so lani ustvarili 45 starih milijard prometa. Štiri leta je blagovnica poslovala z izgubo, od leta 1977 pa pozitivno. Poudaril je težave tozda zaradi izoliranosti, ki je posledica oddaljenosti, težave zaradi nizkih osebnih dohodkov, pri čemer je kolektiv mlad in si šele ustvarja življenjske pogoje. Vsak problem se zaradi majhnega prostora, na katerem je zbran kolektiv, reflektira na vseh. Blagovnica kot samostojen tozd je drag sistem. Beograd je odprt vsakomur V nadaljevanju pogovora so se navzoči sporazumeli, da oblikujejo skupno komisijo, ki mora do 31. avgusta predlagati zaključke. Poudarjeno je bilo, da tozd znotraj sistema ne more razvijati svojih globalnih koncepcij, ker to nujno vodi v razvodenelost. Nujne pa so koncesije z obeh strani, ki jih je DO M-Rožnik že ponudila, podprl pa sozd. Gostje so ob koncu poudarili, da je mesto Beograd odprto za vse, ki želijo sodelovati s sredstvi. Dajejo celo velike popuste pri komunalni ureditvi in možnosti za postavitev cenenih montažnih objektov. Predsednik IS Sob Novi Beograd je povabil predsednika IS Sob Ljubljana Vič-Rudnik, da vrne obisk in da se nadaljujejo razgovori za razvijanje sodelovanja v prihodnje. Jaro Novak ranje, da zbere manjkajoče podatke o zagotovitvi deviznih pravic za kritje planiranih uvozov, se pravi združevanju in odstopih teh pravic. Ta posel je z ene plati še bolj zapleten in odvisen od tesnega sodelovanje s prizadetimi TOZD in DO, z druge pa bomo šele z izpolnitvijo te naloge imeli zanesljivo podobo stanja na tem področju. Brez tega se ne moremo lotiti usklajevanja, ki je navsezadnje končni cilj te akcije. Pričakovati je, da se razmere v naši menjavi s tujino ne bodo izboljšale v doglednem času in je zategadelj računati s še večjo zaostritvijo pri razpolaganju z devizami. SR Slovenija naj bi še letos uravnovesila svojo devizno bilanco. To je izredno težavna naloga, katere reševanje bo terjalo maksimalna prizadevanja, pa tudi odlaganje marsikaterih planov na daljši rok. V takih okoliščinah se v SOZ-D-ih ne moremo zanašati na izjemno razumevanje in pomoč izven SOZD za razne kritične situacije, v katere lahko zaidejo nekatere OZD zaradi pomanjkanja uvoznega repromateriala, rezervnih delov opreme itd. Zanesljiva sta edino vzajemno dogovarjanje in sodelovanje znotraj SOZD. Že prve akcije v tej smeri so pokazale, kako radikalne posege terja naloga in koliko zahtevnega dela nas čaka na področju prilagajanja sedanjim pogojem gospodarjenja. Kaj lahko je ugotoviti, da temu ne more biti kos ad hoc ustanovljena »delovna skupina« niti ne stalni profesionalni oddelek za planiranje. Trajno ureditev tega vidika dela naše SOZD lahko izpeljemo samo z organiziranostjo ŠOZD, ki bo tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino prilagojena sodobnemu gospodarjenju na ta način, da bo celoten obravnavani kompleks nalog poverjen stalni strokovni službi v okviru ene delovne organizacije za zunanjo trgovino SOZD Mercator. VABILO Sestanek samoupravne delovne skupine Dnevni red: 1. STABILIZACIJA Poročilo o izvajanju resolucij Prihranimo dinar pi elektriki Konrad Šintler — M-Velepreskrba, TOZD Grosist Ukrepanje v tozdu Grosist Eden od mehanizmov za uspešno izvajanje ukrepov stabilizacije je nenehno preverjanje uresničevanja njenih programov. O tem je poročal direktor tozda Grosist v Ljubljani na seji OOZK. Stabilizacijska prizadevanja so bila pri nas prisotna že pred sprejemom Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana, ki sta ga za leto 1980 sprejeli skupščini SFRJ in SRS, vendar so bili ti programi le ožje usmerjeni. V obdobju pred resolucijo je bil značilen pritisk na vse vrste porabe, predvsem pa na osebne dohodke, ker niso bili povsem formirani v skladu z rezultati dela. Razlogi za pritisk na osebne dohodke mimo rezultatov dela so nam več ali manj znani, kot na primer hitra rast življenjskih stroškov, veliki apetiti po umetno ustvarjenem visokem življenjskem standardu in tudi nedodelani samoupravni interni akti, ki urejajo delitvena razmerja ustvarjenega dohodka in osebnih dohodkov. Po sprejemu resolucije smo se takoj lotili priprave in tudi samoupravno sprejeli svoj stabilizacijski program, ki konkretizira ukrepe za izvajanje. Navajam nekaj poglavitnih obveznosti iz sprejete resolucije: - takoj je treba poskrbeti za še gospodarnejšo delitev ustvarjenega dohodka; - osebna, splošna in skupna poraba morajo rasti počasneje od rasti dohodka; - poglabljati je treba nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov; - doseči je treba večjo ekonomsko trdnost; - zmanjševati vse vrste stroškov; - zagotoviti boljšo izrabo delovnega časa; - racionalizirati porabo vseh vrst pogonske energije; - zaostriti osebno in kolektivno odgovornost. V zvezi s temi poglavitnimi obveznostmi smo izdelali in sprejeli konkretne ukrepe za izvajanje lastnega programa, ki zavezuje tako posamezne subjekte kakor celotni kolektiv. Naš program smo uskladili z Resolucijo o dopolnitvah uresničevanja srednjeročnega plana SOZD Mercator. Na tej podlagi smo opravili tudi rebalans našega lastnega plana za leto 1980. Kakšne so naše ugotovitve glede izvajanja sprejetih programov? Neglede na to, da bo mnogo čistejša slika o doseženih ali nedoseženih rezultatih v zvezi, s sprejetimi ustalitvenimi ukrepi ob priliki obravnave polletnega obračuna, lahko še pred tem ugotavljamo, da je stabilizacijski program naletel na plodna tla, čeravno še ni zlezel pod kožo vsem subjektom in, žal, tudi ne vsakemu, ki nosi izkaznico člana zveze komunistov. Še vedno se vsi člani ZK ne zavedamo dovolj, da je eden od osnovnih pogojev za doseganje boljših poslovnih in drugih rezultatov tudi prizadevnost in doslednost vsakega delavca posebej. Žal imamo primere, ko se posameznik obnaša ravno nasprotno širšim in skupnim prizadevanjem in s tem zameglujejo splošno razpoloženje. Ne glede na pomanjkljivosti pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov ugotavljamo, da dosegamo plansko zastavljene cilje za leto 1980 tako glede - doseganja celotnega prihodka, - doseganja dohodka in - čistega dohodka; - da uresničujemo družbeno usmeritev razporejanja dohodka v letu 1980; - da smo uskladili formiranje sredstev za OD in druge osebne prejemke - (kilometrina - dnevnice); - skoraj nezadržno rastejo stroški zunanjih uslug in obveznosti iz samoupravnih sporazumov; - bolje obvladujemo stroške, na katere imamo vpliv delavci v TOZD, čeprav imamo tudi na tem področju nekaj rezerv; - zaposlenost je v skladu z resolucijo. Eden od osnovnih elementov in pogojev za uresničitev dobrega gospodarjenja je prav gotovo tudi delovna disciplina. V tem oziru nismo najboljši, in to je eden od glavnih razlogov za prepočasno rast produktivnosti in storilnosti dela. Tu je še velika notranja rezerva. Vse prepogosti so še neupravičeni izostanki z dela, izostanki zaradi bolniške itd. Ni še pravega odnosa do družbenega premoženja (vozni park -razni objekti in blago, s katerim poslujemo). Pri uničenju blaga in drugega družbenega premoženja se vse preveč radi sklicujemo na nesreče pri delu. V glavnem gre za malomarni odnos do dela in družbenega premoženja, ker se nekateri skušajo obnašati kot mezdni delavci in ne kot samoupravljalci družbenega premoženja. Investicije Ker je eden od poglavitnih de-stabilizatorjev v našem gospodarstvu slabo investiran denar, je prav, da na kratko analiziramo tudi našo lastno investicijsko naložbo. Neglede na najnovejše stabilizacijske ukrepe smo se odločili, da realiziramo našo veliko investicijo (novo skladišče) zavedajoč se, da je ta z ozirom na naš planirani dohodek v TOZD pretežka. Ker pa gre v tem primeru za naložbo, ki je širšega pomena za celotni sozd in regijo, si takšno investicijo privoščimo lahko le združeni v takšnem sistemu, kot je sozd. V ta namen imamo tudi v Samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Mercator člen, ki predvideva tudi koriščenje združenih sredstev za odplačilo anuitet v primeru nesposobnosti investitorja. Ob novem sporazumu v Mercatorju Anton Kočevar Kako bomo nastopali na sejmih? Doslej smo res »sejmarili« v kramarskem smislu te besede - nepovezano, podjetniško in kakor se je komu zdelo prav; bile so tudi izjeme, čeprav redke. Ta besedica (in resnica) se nanaša na organizacije, združene v SOZD Mercator. O tem smo nekdaj že pisali v našem časopisu. Postalo je nujno, da uskladimo interese posameznih organizacij in se dogovorimo za skupne normative nastopanja na sejmih in razstavah. Studio za ekonomsko propagando je pripravil predlog sporazuma o nastopanju na sejmih, pri čemer je upošteval tako želje zainteresiranih organizacij kot skupni interes sozda. Tako usklajen sporazum je sprejel poslovodni svet 27. junija. Kaj bomo dosegli novega in boljšega z izvajanjem sporazuma? Srž odgovora je v uvodnih odstavkih sporazuma, kjer piše: • USKLAJENO POSLOVANJE IN OBVEŠČANJE •ENOTNA IN UGLEDNA ZUNANJA OPREMA PAVILJONOV (stojnic) •ENOTNA KONSTANTNA OZNAKA SOZD (tipika in barva) IN OZNAKE ORGANIZACIJ, KI NASTOPAJO NA SEJMU ALI RAZSTAVI. Cilj sporazuma je torej jasen; v resnici smo zanj vedeli vsi že prej, le tolmačili smo si ga vsak po svoje. Novi sporazum v osmih poglavjih dokaj natančno opredeljuje enotno poslovno disciplino nastopanja na sejmih, od odločitve, finansiranja, prijave za prireditev, normativov nastopanja in poslovanja na prireditvah. Ker je zagrebški velesejem osrednja in največja tovrstna prireditev v državi, je način nastopanja na njem določen že v prvem poglavju. Novost je v skupnem nastopanju organizacij živilske stroke in posebej organizacij neži-vilske stroke. Nekaj novosti v praksi bomo videli že na letošnjem jesenskem velesejmu, v letu 1981 pa bomo skušali določila sporazuma v celoti realizirati v dogovoru z upravo velesejma. Studio za ekonomsko propagando je odgovoren in pooblaščen za strokovni del priprav in udeležbo na sejmih, medtem ko organizacije odločajo, na katerih sejmih bodo nastopale in kako organizirajo komercialno poslovanje. Če na sejmu ali razstavi nastopa več organizacij v sestavu sozda, uskladijo skupni nastop in poslovanje. Sporazum o nastopanju na sejmih je podrobnejše dopolnilo členov 6 in 21 samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator poleg nekaterih že dogovorjenih in morda bi kazalo proučiti še kakšna načelna določila iz tega sporazuma in jih podrobneje razčleniti s posebnimi dogovori ali sporazumi. Jože Renar _ M-Rožnik, TOZD Grmada Viri največje porabe so viri največjih prihrankov Cena elektrike narašča. Naša TOZD troši te dragocene energije sorazmerno dosti. Tako je - za ilustracijo - diskont trgovina na Slovenčevi v petih mesecih porabila za 257.937,10 din električne energije, samopostrežnica, kakršna je npr. na trgu komandanta Staneta, pa v istem času okoli 130.000,00 din. Največji potrošniki so hladilne vitrine, omare, komore, električni bojlerji, štedilniki ipd. Vse premalo se zavedamo, da bi z manjšo porabo energije lahko povečali naše osebne dohodke! Pri ogledu nekaterih naših poslovalnic, pa tudi po računih za elektriko, smo ugotovili, da številni naši kolektivi že danes gledajo na to, da porabijo čim manj toka in da dobro gospodarijo; vsak dan izklapljajo hladilne vitrine in blago dajo čez noč, čez nedeljo in praznike v hladilne komore, vodovodne pipe po vsaki uporabi vode zaprejo, kuhajo večinoma na plin. Nekateri pa varčevanja žal še ne jemljejo dovolj resno; hladilne vitrine, omare in komore neredno odtapljajo, kar povzroča prekomerno porabo toka; večkrat dopuščajo, da po nepotrebnem teče voda, ker ne zaprejo pip, pa tudi za okvare se ne zmenijo; bojlerjev ne dajejo redno čistiti, zato se nabere prekomerna količina apnenca, kar povzroča večjo porabo toka; v kuhinjah, kjer je plin, še vedno uporabljajo električne štedilnike itd. Ce želimo ustvariti več dohodka in sredstev za osebne dohodke -prepričan sem, da to vsi želimo -potem moramo zmanjšati stroške tudi pri elektriki. Tu se da s skupno akcijo in veliko mero zavzetosti dosti privarčevati, zato je nujno, da se delavci v prodajalnah in na upravi pri vsakodnevnem delu obnašamo bolj stabilizacijsko. Vsak večer bi bilo treba kakšno uro pred zapiranjem, še posebej pa pred nedeljo in prazniki, vse vitrine izklopiti in hitro pokvarljivo blago zložiti v hladilne komore ali hladilne omare, naslednje jutro pa blago zopet zložiti in vključiti hladilne vitrine. Blago v vitrinah mora biti, še posebej v poletnih mesecih, tako zloženo, da lahko zrak cirkulira, kar pomeni, da ne sme biti preveč založeno, temveč mora biti kos od kosa, kupček od kupčka ločen z vmesnim prostorom, da lahko pride hladen zrak do vsega blaga. Vsi prostori, kjer se nahajajo kompresorji, morajo biti pospravljeni. Prav založeni kompresorji in preveč založene vitrine so v hudi vročini največkrat vzrok, da hladilne naprave nehajo delati. Posledice so dvojne: blago se pokvari, kompresorji pa se ustavijo, pokvarijo ali pa delajo z veliko obremenitvijo in tako trošijo več toka kot normalno. Iz hladilnih vitrin je treba izločiti vse tisto blago, za katerega ni nujno, da ga hladimo (alkoholne in brezalkoholne pijače, razne konzerve itd.). Hladilne komore je treba vsaj , dvakrat na teden izključiti, tam ; pa, kjer je sveže meso, celo vsak dan, kot to delajo nekateri naši mesarji; zanimivo je to, da jih izklopijo celo v dopoldanskih urah. ko se večkrat odpirajo vrata. Prav to pospeši odtajanje, stroji pa počivajo. Hladilne komore ohlajajo ponoči, ko je najbolj hladno in ko kompresorji z najmanj truda ohladijo prostore in tako sorazmerno poceni ohlajajo živila, pri katerih so razlike v ceni nizke. Vrata hladilnih omar in komor morajo biti v času, ko se hladijo, j čim manjkrat odprta, sicer vdira vanje topel zrak, katerega ponovna izločitev zahteva dodatno energijo in stroške. Apnenec oziroma kamen, ki se nabira v bojlerjih, je potrebno vsaj enkrat na leto odstraniti (to opravi servis). V vseh kuhinjah, kjer je plin, bi i bilo treba kuhati izključno z njim in le izjemoma z elektriko. Znižanje stroškov lahko doseže- : mo tudi tako, da določene stvari opravimo v tako imenovanem nočnem času, ko je cena energije znatno nižja (od 21. ure zvečer do 6. ure zjutraj in od 13. do 16. ure popoldne). O tem, kaj se da v tem j času napraviti, bi bilo treba več razmišljati na vseh delovnih mestih. S pravilnim in sprotnim vzdrževanjem teh strojev in naprav se tudi da dosti privarčevati. Koliko denarja smo že plačali, ker so se kavni aparati zaradi premajhne količine vode pokvarili, koliko hladilnih vitrin se je ustavilo, ker so bili kompresorji prezaloženi, koliko toka smo porabili , ker so bojlerji imeli toliko kamna, da so samo trošili energijo, greli pa malo ali skoraj nič, kolikokrat smo imeli ob dnevni svetlobi prižgane luči, pa še in še bi lahko naštevali. Skušajmo vsak na svojem mestu vsaj malo privarčevati in drug drugega opozoriti na pomanjkljivosti, na nepotrebno trošenje energije. Potrudimo se, da bi bili naši stroji in naprave čim manjkrat v okvari -tudi to je gospodarjenje, stabilizacija. Prepričan sem, da se vsi skupaj premalo zavedamo, da tudi v prodajalnah in na upravah lahko precej prispevamo k temu, da bomo lažje prebrodili gospodarske težave, saj pomeni vsaka kW ura po; rabljene energije manj tudi manj uvoza nafte, manj porabe premoga ... Severovzhodno pročelje blagovnice v Ribnici, ki bo te dni slovesno odprta in ima lepo urejen dovoz. Blagovnica Mercator-Rudarja v Idriji. Foto Kancijan Hvastja misija meni, da je treba v bodoče obvezno posvetiti večjo pozornost preostalim trem točkam, to je načinu oddaje del, nadzoru in obračunu izvšenih del. Strokovna komisija pripravila predlog zaključkov Iz gradiva za sejo poslovodnega sveta sozda Gradenj se bomo lotevali bolj studiozno Po sklepu poslovodnega sveta SOZD je generalni direktor imenoval strokovno komisijo za racionalno pripravo in izvajanje investicijske gradnje v sozdu Mercator. Komisija je po osmih sejah v mesecu juniju pripravila zaključke za nadaljnje izvajanje investicijske gradnje samopostrežnih trgovin in blagovnic v Mercatorju. Gradivo je na seji poslovodnega sveta dne 27. junija predstavil Predsednik komisije, ing. arh. Miloš Lapajne. Gradivo je bilo deležno posebne pozornosti in poslovodni svet je sklenil, da mora komisija z delom nadaljevati, v sozdu Pa je treba sprejeti v zvezi s tem bolj zavezujočo orientacijo. Povzemamo predlog zaključkov komisije z namenom, da bi se kar največ tistih, ki lahko tvorno sodelujejo v zasnovah investicijske gradnje, vključilo v razpravo in bi s svojimi predlogi pripomogli k njeni racionalizaciji. V pripravljalni dobi Pri vseh bodočih gradnjah naj se že od samega začetka, v tako imenovani pripravljalni dobi, vzpostavi obvezna povezava z LUZ-om (projektantom urbanistom), ki izdeluje zazidalni načrt, v katerem naj bodo po možnosti npoštevane želje in zahteve Mer-natorja kot investitorja. Pred izdelavo investicijskega programa naj se izdela program, ki izhaja iz potreb kraja in investitorja. Tega izdela TOZD oziroma DO. Ker pri dosedanjih gradnjah ni zadovoljivo rešen tehnološki del bodisi trgovine bodisi gostinskega dela, naj SOZD redno zaposli tehnologa za trgovinski del. Za tehnologijo gostinskega dela (bife, okrepčevalnica, restavracija enostavnega tipa in restavracija s toplimi obroki) je naročena študija Pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva. Na podlagi te študije in programskih projektov naj bi se bodoči investitor odločil, Po dogovoru s projektantom, za tip trgovine. S tako rešitvijo bi odpadle poznejše spremembe in dodatna dela v zvezi s projektiranem in pri sami gradnji, kar bi Pocenilo gradnjo. sledi iz ankete Na osnovi poslanega vprašalnika, ki so nam ga vrnili poslovodje Posameznih poslovalnic, je treba Pri bodočih gradnjah upoštevati sledeče predloge in pripombe: Pred pričetkom projektiranja Paj bo obvezno pripravljena pro-jektna naloga s tehnološkim de-nm ob sodelovanju projektanta, j 0 je potrjena s strani bodočega investitorja, se od nje ne odstopa! SP trgovine in blagovnice naj se sradijo kot samostojni objekti v kviru bodočih stanovanjskih so-, Psk, nikakor pa ne stanovanjskih lokih. Razlog za ta predlog so roški investicijskega vzdrževa-.lii, obratovanja itd., ki bremenijo p di trgovino, a nanje nima vpliva. ; ri mesnicah (klasična prodaja) se treba pri sestavljanju projektne ^aioge ozirati na krajevne potre-e- Mesnica naj bo v novozgraje-^ru objektu SP ali blagovnice in ^ kot samostojen objekt. Imeti °ra tudi vse potrebne stranske °store in napravo za tehtanje in notranji transport - skladno s sanitarnimi predpisi. Priporočamo montažni način gradnje, bodisi v betonski bodisi jekleni konstrukciji. Pri vseh novogradnjah naj se uporabljajo že preizkušena gradiva (tlaki, oplesk, stropi, vratni podboji, fasadna obdelava itd.) zaradi cenejšega vzdrževanja in čiščenja. Streha pri novih projektih naj bo poševna. Manjše trgovine je treba graditi v istem nivoju zaradi boljšega in hi- (vetrolovi) zaradi prepiha, kar vpliva tudi na ogrevanje in zdravstveno varstvo zaposlenih. Glede notranje opreme se je treba dokončno odločiti za enotno opremo vseh trgovin Mercatorja. Po možnosti naj bo tudi tipska, kakovostno izdelana in za vsako leto predvidena ter v dogovorjenih rokih dobavljena. Za to bi morala po podpisu pogodbe z investitorjem z vso odgovornostjo skrbeti odgovorni projektant opreme in Obnovljena trgovina na glavni ulici v Trebnjem (Tozd Gradišče Trebnje v sestavu M-Rožnika). trejšega komuniciranja (dostava blaga, hitro vskladiščenje, boljši pregled itd.), kar po drugi strani povišuje gradbene stroške, medtem ko z nečetažno gradnjo dosežemo prihranek v gradbenih stroških. Glede uporabe nepreizkušenih gradbenih materialov velja, da je pocenitev samo navidezna, materiali pa pozneje v času obratovanja zahtevajo večje stroške za vzdrževanje objekta. Že pri projektiranju je treba upoštevati pri vseh stavbah, ki jih bodo oskrboval TOZD Grosist iz Ljubljane, dimenzije rolkontej-nerjev, ki jih bo ta uporabljal pri svojem bodočem poslovanju, ko bo zgrajeno novo skladišče ob Slovenčevi cesti. Razmerje med prodajnimi in skladiščnimi površinami je treba v celoti rešiti v okviru SOZD Mercator, in to predvsem zaradi dostavljanja blaga. Ce bo dostava redna in hitra, so potrebne manjše skladiščne površine, v nasprotnem primeru pa je obratno. V zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje prevoznih stroškov (cena goriva, delovna sila, vozni park in redno vzdrževanje, zagotovljena dostava blaga ob določenih dnevih). V vseh objektih je treba predvideti prostore za embalažo, tudi kartonsko. Večjo pozornost je treba posvetiti tudi izolaciji novih objektov in zavarovati vhode oziroma izhode dobavitelj opreme, ki bi dobil vse potrebne podatke za opremo pravočasno. Načrti za notranjo opremo morajo biti naročeni istočasno z načrti za izvedbo. Napeljave Vse napeljave je treba vgrajevati skladno z obstoječimi tehničnimi predpisi, določili lokacijske dokumentacije in soglasja inšpekcijskih služb. V primeru alternativnih rešitev pa se mora investitor odločiti na predlog projektanta z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva. Razsvetljava naj bo splošna, predvsem v večjih SP trgovinah in blagovnicah pa je obvezno rezervno napajanje (agregati, akumulatorji). Signalne naprave so obvezne. Ogrevanje objektov naj bo ra-diatorsko, s priključkom na toplarno oziroma kotlarne v soseskah. Kjer to ni mogoče, naj bo lastna kotlarna. V večjih objektih naj bo prezračevalna naprava, sicer pa kombinacija naravnega prezračevanja in ventilatorjev. Pri vseh napeljavah je treba skrbeti za redno vzdrževanje in servisno službo, ki naj bi se organizirala v okviru Mercatorja (po področjih), v nasprotnem primeru bi morala posamezna DO oz. TOZD skleniti pogodbe z organizacijami, ki opravljajo to dejav- nost. Zavedati se moramo, da bodo posamezni predlogi imeli za posledico višjo začetno investicijo, kar pa bo v času obratovanja vplivalo na zmanjšanje investicijskega vzdrževanja in obratovalnih stroškov stavbe. Okvirni normativi Na osnovi informacij pri naših urbanističnih službah smo dobili okvirne normative za trgovinske prostore. Pravilne prodajne površine so 0,22 m2 na prebivalca za dnevne nakupe in 0,25 m2 na prebivalca za občasne, oziroma izjemne nakupe. To znaša skupno 0,47 m2 prodajnih površin na prebivalca. Ta normativ velja za nova naselja, za že obstoječa pa je treba preveriti zmogljivosti trgovine in jih uskladiti s temi normativi. Glede tehničnih norm pa so v veljavi predpisi, predvsem Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu - Ur. list SRS št. 11, 30. 5. 1978. Predlagamo, naj se v bodoče razširjena naša trgovina oziroma gradijo novi objekt samo pod določenimi pogoji in tam, kjer se bo lahko ustvarjala zadostna akumulacija, ki ne bo služila samo za enostavno, temveč tudi za razširjeno reprodukcijo. Kjer to ni zagotovljeno (socialne trgovine), naj se v bodoče praviloma ne gradi. Po določenem času obratovanja bi bilo potrebno priskrbeti povratne informacije za vse novozgrajene objekte, z navedbo vseh materialnih pomanjkljivosti, ki bi jih morali odpraviti pri nadaljnjih gradnjah. Pri presoji smotrnosti novih investicij je treba upoštevati sledeče vplive: izbor lokacije, projekt, način oddaje del, nadzor, obračun izvršenih del. V dosedanjih pogovorih sta bili obravnavani le prvi dve točki. Projektant vpliva na projekt in delno na izbor lokacije. Zato ko- Mercatorjev mozaik • Tudi na obali skrbijo za boljšo gostinsko ponudbo. Portoroška Preskrba bo v novem prodajnem centru odprla bife s hrano in pijačo, pa tudi v Piranu adaptirajo lokal, ki bo namenjen gostinstvu. Škoda le, da to ni bilo na začetku poletja. • V času, ko nastaja naš časopis, nova Konditorjeva pizzerija - ime ji bo Marjetica - še ni odprta. Dela so se zavlekla in tako upamo, da bomo o tem lokalu lahko kaj več napisali v naslednji številki. • TOZD Golovec uresničuje svoje obljube. V ponedeljek, 21. julija, so na Pugarjevi ulici v Ljubljani ponovno odprli delno adaptirano prodajalno, v kateri so zamenjali Za dober projekt je potrebno Pravilna izhodišča (detajlna projektna naloga za vse dele projektov, tudi za instalacije in opremo). Kompletna preddokumentacija (lokacijska odločba, lokacijska dokumentacija, geološki izvidi, posnetki terena itd.) Naročilo za kompletno dokumentacijo (tudi opremo, reklame itd.) zaradi uskladitve tehnične dokumentacij e. Primeren rok, ki omogoča dobro zasnovo, izbor zasnove s finančnimi primerjavami. Enotni kriteriji inšpekcijskih služb v pogledu sanitarnih pogojev, požarne zaščite, prezračevanja, ogrevanja in osvetljenosti. Navezanost na stalne izvajalce posameznih del (konstrukcije, opreme) omogoča projektantu najbolj racionalne zasnove. Način oddaje del Zakon o investicijski gradnji objektov predpisuje v 42. členu tri načine oddaje del: neposredno pogodbo, javno licitacijo, zbiranje pismenih ponudb. Večinoma je v rabi neposredna pogodba, zelo redko pa zbiranje ponudb. Izdalavo opreme se večinoma oddaja edinemu ponudniku. Poleg navedenega obstaja še sporazum, ki omogoča izvjalcu, da izvaja vsa dela na svojem področju pod določenimi pogoji, ki jih mnogokrat ne izpolni. Zato predlagamo, naj se pri bodočih novogradnjah dela oddajo z javno licitacijo ali z zbiranjem pismenih ponudb. Komisija je obdelala podrobneje tudi posamezne vidike poboljšanega nadzora in prvine pri obračunu ter pri presoji podražitev, ka-snitev ipd. Slabšim projektnim rešitvam so večkrat vzrok slabe priprave, nepopolna dokumentacija, kratki roki, visok plan, realizacije projekta, kampanjsko investiranje, sprememba koristnika med projektiranjem in med gradnjo - vse to bolj kakor pasivnost in »izživljanje« projektanta. Investitor bo dobil za investicijski znesek več m2 površine, če bodo vključeni v proces investiranja vsi našteti dejavniki. Po zapisniku komisije J. N. Mercatorjev mozaik vso hladilno tehniko. Zdaj je izbira mesa, mesnih izdelkov, zamrznjenih živil in sladoledov večja, v kratkem pa bodo popestrili tudi izbiro v delikatesi. • Metličani pa se pripravljajo na Salon pohištva. To bo posebna razstava in prodaja kuhinjske in sobne opreme, opreme za dnevne sobe ipd. Razstava in prodaja bo v mesecu avgustu. • Na ljubljanski televiziji so pred kratkim predvajali zabavno oddajo »Sestanek v Nebotičniku«. Oddajo so posneli v kavarni našega Nebotičnika, v pogovoru pa je sodeloval tudi direktor tozda, Stane Korinšek. Zbral: Mile Bitenc Prodajni in skladiščni prostori prodajalen SOZD Mercator po tipik 1960—1980 25000 20000 blagovnice [253 n»nin»n 1960 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 75 77 78 79 umi m 1960 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 7.5 7 7 78 79 m2 - 55000 legenda [25] število prodajaln v letu 1979 50000 45000 40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 podatke zbral in zrisal HVASTIJA V Krškem raste nova blagovnica delovne organizacije Mercator- Preskrba. Predstavniki sozda in delovnih organizacij so na dan letnih športnih iger našli priložnost za ogled tega objekta. Foto: M. M. Tabela I. leto skupno število trgovin KL, SP, BL, DIS, m2 m2 prodajni prostor skladiščni prostor na trgovino prodajni skladišč, prostor prostor 1962 224 9.270 7.323 41 33 1965 270 14.008 12.165 52 45 1970 435 27.989 24.257 64 56 1975 586 51.731 40.510 88 69 1979 1.138 101.800 73.100 90 64 1976 x LRS 6.235 596.142 411.664 96 66 1976 x SFRJ 69.239 4.536.131 2.184.603 66 32 Vir: Statistični letopis Jugoslavije 1979 Tabela II. Izposojeno iz UPI-novine leto število trgovin m2 m2 TIP prodajalne prodajni prostor skladiščni prostor prod. prostor na trgovino skladišč- prostor 1979 BL (blagovnice) 25 26.000 9.00 1.040 360 1979 SP (samopostrežbe) 147 23.000 18.000 156 122 1979 KL (klasične) 965 51.000 44.000 54 46 1979 D (diskont) 1 1.800 2.100 1.800 2.100 1976 x BL (LRS) 2.151 7 X (SFRJ) 1.810 7 1976 x SP (LRS) 136 ? X (SFRJ) 139 1976 x KL (LRS) 66 ? X (SFRJ) 54 7 Vir: Statistični letopis Jugoslavije 1979 Z reorganizacijo trgovinskih podjetij v novo obliko združevanja - sestavljeno organizacijo združenega dela, se je takratnemu podjetju MERCATOR na veliko pripojilo večje število trgovinskih podjetij širom po Sloveniji. Namen združevanja je bil predvsem posodabljanje trgovske mreže v naši republiki. Vsem nam je še v spominu, da klasični način maloprodaje blaga ni več ustrezal sodobnemu načinu prodaje blaga po svetu, saj so se potrošniki v nemogočih razmerah največkrat prerivali in negodovali. S skupnim načrtovanjem se je SOZD MERCATOR usmeril v gradnjo večjih objektov, predvsem samopostrežnih trgovin in blagovnic. Pravilna gospodarska usmerje- nost naše organizacije je že poka-zala sadove dolgoletnega načrtovanja, kar je razvidno iz tabele !• Iz tabele II. je razvidno, da po" datki niso popolnoma primerlji' vi, vendar pa so koristni, za pr*' merjavo, kakšno je bilo stanje trgovine pred približno dvajseti***1 leti. Kancijan Hvastija Nastavak iz prošlog broja Vukadin Nedeljkovič Poseta ko ja produbljuje odnose sa proizvodjačima Pred Beograd smo stigli u prvi sumrak ko ji nam je ipak »pomogao« da zalutamo po silasku sa autoputa u Novom Beogradu. Posle široke kunsultacije »nabe-djenih« poznavaoca Novog Beograda, uspeli smo pro-nači pravac za prelaz preko Save i stigli smo pred hotel Slavij a u kome je izvršena rezervacija za prvu noč našeg putovanja. Hotel Slavija nalazi se na trgu nazvanom po imenu političara i marksističkog pisaca Dimitrija Tucoviča, vodje Srpske socijalde-rnokratske partije do 1914 godine. Narednog dana smo po odlasku iz hotela posetili Veleblagovnicu sa je zaposleno 2.500 radnika a od njih je samo u Jahoru zaposlenih 1.500. Proizvode fabrike poznaju po celoj Jugoslaviji izmedu kojih su posebno ponosni na proizvode Juhora, proizvode Paračinke, kao što su ratluk i žvakača guma in postavili su veliki Poljoprivredni kombinat ANSA REKA Valando-vo čiji smo mi bili gosti. Od drugo-va Taško Lazova i Isirov Doke smo mnogoštošta spoznali o nji-hovoj organizaciji a posetili smo staklenike i sa zadovoljstvom smo gledali vreže krastavaca sa bogatim plodom, visoke stabljike para-dajza, isto tako, sa bogatim rodom i nepregledne plantaže vinograde na stotine i stotine hektara. Radni-ci tog PIK sa pravom se mogu ponositi i sa svojim podrumima za vino i opremom koju koriste za preradu grožda.Mercator je posti-gao u prošloj godini 23 mil. pro- Rastlinjaki v Valandovu. Mercator u Novom Beogradu. Taj grad ima danas 200.000 Stanovnika, a veleblagovnica se nalazi u samom centru. Posetili smo sve spratove i sva robna odelenja a domačini su nas ljubazno primili i Počastili u svojem bifeu. Po programu putovanja smo Produžili prma Dedinju u cilju da "z autobusa upoznamo taj deo Beograda u kome počiva naš voljeni Maršal Tito. Nažalost Dediča smo malo videli, jer nam prometni režim nije više dozvoljavao. Kroz gust promet uspeli smo da se “izvučemo« iz grada i put nas je vodio prema gradu Čupriji. Čuprija, grad na izlivu Ravnine P Veliku Moravu. Ima 25.000 sta-novnika, industrijsko je sedište sa Proizvodnjom sečera a ima još fa-krijke lepenke i lakih gradjevin-skim materijala. Okolina je bogata hadnicima ugljena kojeg su znali koristiti i stari Rimljani koji su u svoje vreme podigli grad, a danas le to ruševina, Horreum Margi. Čuprija je dobila ime po mostu kojeg su izgradili Turci u XVII. veku a ranije je bilo ime Ravno. U Čupriji je dobila SOZD Mercator lokaciju za izgradnju robne kuče. Očekuje se početak radova P ovoj godini. Po dolasku u grad sačekali su nas predsednik SO Čuprija drug Ilič i drug podpredse-PPik Jovanovič. Susret jebio srda-can i želeli su nam sve pokazati ^ključno i mesto naše buduče rob-ne kuče. Zbog nestašice vremena Pspeli smo videti samo lokaciju a ^Ptim nas je proveo kroz grad i odvezli smo se na imanje PIK Ču-Prija, gde su nas sačekali njegovi Predstavnici. Naselje Vila nalazi se u lepom Parku, a bili smo primljeni u je-P.Poj od njihovih dvorana. Pozdra-10 nas je drug direktor kombina-a a »ličnu kartu« njihove industrija Predstavio nam je drug Radivo-Je Jovanovič. i BlK je organizovan kao SOUR s°ji ima 3.500 zaposlenih a u njoj u fabrika keksa, Šečerana, Za-rPga kooperanata, Dobričevo za l 'Pjegojstvo, Paračinka fabrika j°mbona, Poljoprivreda 7. julij i bor mesna preradivačka indu-'la. U delatnosti agrokomplek- Cvetličnjak z gerberami v Splitu. posebne domače kolače proizvode keksare. Nišu prepustili spome-nuti i nešto iz prošlosti i to, da je kod njih ugajana čuvena pasmina konja lipicanaca koji su s u cilju specijalizacije ugoja razdelili u druge ergele po Jugoslaviji. Posle razgovora odpotovali smo dalje prema Skoplju. Noč nas je stigla prd Skopljem, a ponovila se je repriza Novoga Beograda,jer smo tražili hotel, pošto smo imali opet »nabedene« vodiče pozna-vaoce Skoplja a hotel nismo mogli sami pronači. Priskočili su na pomoč meštani i problem je bio rešen. Za neke od nas, manje po broju, je bila noč duga a za večinu kratka, jer su baš nju iskoristili da »upoznaju« grad Skoplje. Bilo kako bilo, narednog dana se poranilo i naš autobus je gutao kilometre lepog asfaltiranog puta prema Valandovu. Valandovo je gradič u ju-goistočnoj Makedoniji pored pru-ge Skoplje-Solun. Gradič ima oko 4.000 Stanovnika a spominje se čak iz srednjega veka pod imenom Alavandovo. Na celoj njegovoj okolini su na glasu vinogradi kao i razne druge suptropske kulture. Te prirodne uslove su iskbristile vredne ruke žitelja Valandova i meta sa Valandovom a u ovoj godini se očekuje 40 mil. Trebalo je samo nekoliko sati pa da srastu prijateljstvo in poslovanje, jer su domačini pokazali takvu pažnju in organizovali prijem, da nam je bilo žao da ste rastanemo. Tome je doprinela i poseta Dojranskom jezeru, biseru ispod Belasice na gra-nici Jugoslavije in Grčke. Ono večina delom pripada Jugoslaviji a veoma je bogato ribama kojih je u izobilju naročite u selu Novi Do-jran. Kasno u noč vratih smo se opet u Skopje, ovoga puta u več poznati i prijatan hotel u kojem smo prenočili i sutradan smo se sreli sa prvim sunčanim danom, za ogled Skopja i posetu novem poslovnem prijatelju AK »LOZAR« Titov Veles. Dok smo se približavali Titovom Velesu nismo znali gde sve da se ustavi naš pogled! Na nepreglednim plantažama vinograda, na panorami doline Varda-ra ili na panorami koju nudi grad Titov Veles sa veličanstvenim spomenikom palim borcima i žrtvama fažizma u prošlom ratu. Bilo je dogovoreno da posetimo Jezero i da se sretnemo sa domačinom. I tako je bilo. Drugovi Trajče Nikolov i Tome Smilevski koji su nas primili nisu izostavili nikakvu sitnicu kod predstavljanja svog kombinata i svog grada T. Velesa. Sa velikim interesom smo sluša-li druga Trajča Nikolova koji je imao zaista šta da i kaže o svom kombinatu. Ima 30.000 hektara zemlje od kojih je pod vinogradi-ma 1.800 hektara, pod staklenici-ma 24, pod matičnjakom 9 hektara, pod hmelj om 14 hektara a ostalo pod drugim kulturama. Stočni fond iznosi 20.000 ovaca. Kapacitet podruma u eksploataciji iznosi 1.400 vagona a u izgradnji je nare-dni za 700 vagona. Kapacitet klao-nice iznosi 200 vagona a prostora u vlastitim hladnjačama imaju za 500 vagona. U 1979. godini su po-stigli ukupni prihod u višini 73 milijarde. Iz svojih staklenika isporučuju velike količine paradajsa i krastavaca na tržišta u Sloveniji kao i veče količine lubenica i naročito groždja. U odnosu na ranija vremena sa manjom intenzivnošču se bave proizvodnjom maka i pamu-ka ali su ipak proizvodi u onoj količini koju proizvodu važni za našu industriju. Saznali smo još mnogo što šta o gradu koji leži u središtu Povar-darja u istočnoj Makedoniji sa 40.000 Stanovnika, a pod imenom Kiprili spominje se iz rimskih vremena. Danas se ubraja u največe trgovačke gradove u Makedoniji i u gradove sa razvijenom industri-jom tekstila, porculana i prehrambenih proizvoda. Industrijska biljka mak i pamuk je bila tradicija u poljoprivrednim kulturama širom Povardarja. Baš to je inspirisalo projektanta mo-numentalnog spomenika borcima i žrtvama fažizma u T. Velesu, da Kolektiv broji 1.000 radnika a obradjaju 400 ha, od čega je 95% pod povrčem i 5% pod cvečem. Od povrča proizvode ranu salatu, karfiol, krastavce i paradajz. Sve to isporučuju Mercatoru kao i drugim kupcima-širom Slovenije. Opravdano su ponosni na proiz-vodnju 5 milijona gerbera i 3 milijona drugih ruža koje isporučuju svim gradovima u Sloveniji. Posetili smo staklenike sa gerberama u vremenu kad su se one rezale u najlepšem obliku za trg, pa ipak impresionira posetioca pogled u staklenik i onom refrenu iz poznate pesme: »Ima li šta lipše od našega mora« zaista bi se moglo dodati: »Ima li šta lipše od hiljada cvi-tova gerbere u stakleniku« Jadra u Splitu. Domačin nas je upoznao sa programom proizvodnje kao i sa pla-novima razvoja u narednim godi-nama. Izmenjali smo podatke o medjusobnom poslovanju, uočili dosadašnje slabosti i konstatovali smo da medjusobno poslovanje može biti bolje. A što smo saznali od našeg po-slovnog prijatelja Žižak Ivana iz Obnove Trogir? Poljoprivredne proizvode u toj organizaciji gaje na otvorenim površinama. Imaju 8 ha vlastite zemlje a od 600 ha ukupne zemlje kooperanata koristi se više od 8 ha za proiz-vodnju ranog zimskog povrča kojeg Obnova proizvodi i odkupi oko 200 vagona godišnje. Pojedine vrste povrča imaju preko cele godine a razumljivo, najviše u letnem periodu. Uspeli su obezbediti celokupnu mehanizacij u i veče površine navodnjavaju i zalivaju. Razvijaju kooperaciju sa privat- Spomenik v Titovem Velesu v obliki odpirajočega se makovega cveta. je izgradjen iz belog betona u vidu makovog cveta u fazi rascvetava-nja a na pojedinim listovima sim-boliziranog cveta su uklesana imena onih, koji su dali svoje živote za sve ovo što ima danas T. Veles i Povardarje. Dani su vrlo brzo prolazili a nas je čekao još dugi put do sledečeg poslovnog partnera Jadro Split. Preko Prištine, Kosovske Mitroviče, Žabljaka, Titograda, Boke Kotorske i Dubrovnika smo stigli u Split. Po kratkoj noči zbog ka-snog dolaska smo se sastali sa di-rektorom AG Jadro Split drugom Vučkovičem Juricom i direkto-rom AG Obnove Trogir Žižak Ivanom. Prvi susret sa Splitom smo doživeli na izložbi cveča sa medjuna-rodnim učeščem na kojoj su sude-lovali i oba agrokombinata. Drugi susret je bio sa olimpijskim stadionom i gledajuči moglo bi se reči da je i dalje ostao Marjan sa svojih 170 m višine da dominira Splitu. Ali je došao i olimpijski stadion koji je preuzeo popularnost domačeg i stranog posetioca. Posetili smo proizvodne pogone AG Jadro i doživeli smo poseban susret sa tim kolektivom obzirom na sve ono što smo vidjeli i saznali. nim poljoprivrednim proizvodjačima a i sami šire obradive površine. Od ukupne godišnje proizvodnje 70% plasiraju u Sloveniju a od toga više od polovine Mercator--Sadju zelenjavi. Zaposleno je 86 radnika a pored otvorenih površina za povrče imaju i 1 ha plasti-njaka. Nisu izostale ni informacije o Trogiru, gradu i luči na krajnjem zapadnom delu Kaštelanskog zaliva. Preko izlaganja druga Žižka potsetili smo se o mnogo čemu što smo i ranije znali i saznali smo i o napretku grada i razvoju njegove industrije, turizma i kulture. Puni prijatnih utisaka i zadovoljni velikom pažnjom svih domačina vratih smo se preko Knina, Drvara, Bihača i naše Dolenjske u Ljubljanu. Pu to vanj e nam je svestrano koristno. Videli smo gde se proizvodi roba koja je stalno na policama naših prodavaonica i kako žive radnici u onim kolektivima sa ko-jima smo uspostavili ih čemo uspostaviti dohodkovne odnose. Kod rešavanja tih odnosa lakše čemo se sporazumeti, a sve ono što smo doživeli u opisanim ra-dnim organizacijama nas obave-zuje da im to uzvratimo. Pospeševalne službe pri kmetij skih organizacij ah Jože Rozman »Zaradi neurejenih razmer se koperantski odnosi krhajo« Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica Do leta 1974 je bil KK Sevnica enovita delovna organizacija, ki se je potem razdelil v dva tozda: proizvodnja s trgovino in obrat za kooperacijo. Z novimi tozdi je od leta 1976 naprej tak, kot je še danes. Ima naslednje temeljne enote: proizvodnjo, trgovino, klavnico in temeljno organizacijo kooperantov (TOK), ki ima med vsemi največji prihodek. »Pospeševalci ne smemo biti žandarji, pač pa pomočniki in svetovalci« TOK se poleg tega, da vodi in usmerja zasebno kmetijsko proizvodnjo, ukvarja deloma tudi s trgovino predvsem na podeželju, ki preskrbuje kmete-kooperante, oziroma po novem, združene kmete, z najnujnejšimi življenjskimi in kmetijskimi potrebščinami. V TOK-u je zaposleno 34 ljudi, od tega jih 9 skrbi neposredno za zasebno kmetijsko proizvodnjo oziroma pospeševanje. To so 4 mlečni kontrolorji, ki stalno, zjutraj in zvečer, delajo na terenu pri odje-malnicah mleka, in 5 pospeševalcev, če sem štejemo tudi direktorja TOK-a, Alojza Florjančiča. Poleg za posamezno vrsto kmetijske proizvodnje je vsak pospeševalec zadolžen tudi za enega od proizvodnih okolišev. Ti so štirje in sicer: Tržišče-Sentjanž, Stude-nec-Bučka, Blanca-Zabukovje in Sevnica s širšo okolico. Pospeševalec v svojom okolišu vodi in usmerja celotno kmetijsko proizvodnjo, ima takorekoč pregled nad celotnim kmetijskim dogajanjem v okolišu, za reševanje posebnih zahtev, vprašanj ali problemov pa pokliče na pomoč tistega pospeševalca, ki skrbi posebej za to področje. V vsakem proizvodnem okolišu je potem še enkrat tedensko takoimenovani poslovni dan, ko se v nekem družbenem prostoru zberejo skupaj predstavniki hranilno-kreditne službe, pospeševalec za ta okoliš in pospeševalec, ki je zadolžen za investicije in programe. S kmeti, ki pogosto in redno prihajajo, se tu navežejo prvi stiki, tu lahko dobijo osnovna navodila in napotke oziroma se dogovorijo za kasnejše oglede in dogovore na kmetijah. Kmetje pospeševalce obiskujejo tudi v njihovih pisarnah v Sevnici. Tu jim je na voljo vsak dan vsaj eden od pospeševalcev. »Kmet mora biti vedno vesel, ko prideš k hiši« Ekipo sevniških pospeševalcev trenutno sestavljajo: - Martina Koritnik, dipl. ing. agr., pri KK Sevnica od leta 1977, okoliš Studenec-Bučka ter sadjarstvo in jagodičevje. - Franc Starič, kmet. tehnik, pri KK Sevnica od leta 1974, okoliš Blanca-Zabukovje in mlečna proizvodnja. - Franc Repše, kmet, tehnik, pri KK Sevnica od leta 1979, okoliš Tržišče-Šentjaž in živinoreja-poljedeljstvo. TOK, kmet, tehnik, pri KK Sevnica od leta 1975, vodi delo vseh pospeševalcev in živnoreja-polje-deljstvo. »Teorija brez prakse je kot metla brez ročaja« Martina Koritnik skrbi za jagodičevje in sadjarstvo. Načrt, naj bi Poleg vsega do sedaj povedanega je važna naloga pospeševalne službe tudi uvajanje novosti na področju kmetijstva. Vsako uvajanja novosti pa gre vsaj na začetku na račun TOK-a, saj je za poskus treba dati kmetu škropivo zastonj, sicer se bo težko navdušil zanj. Šele ko bo videl razultat in ekonomski učinek, bo pripravljen razvezati tudi svojo mošnjo. Seveda to ni ravno pri vseh enako, mladi so dovzetnejši za novosti, starejši pa bolj oprezni in previdni, ne bomo se tudi veliko zmotili, če zapišemo, da traja poprečno »prepričevalna doba« za novogradnjo hleva ali preusmeritev kmetije kar dve leti. Po drugi strani pa morajo biti želje tako pospeševalcev kot kmetov strpnejše in načrti manj smeli, pa ne zaradi njih samih, pač pa v pisarno, a so se obračali kar na tistega, ki so ga že poznali, čeprav sem bil jaz za to področje«, mi je dejal Franc Starič, ko sva se peljala v Dolnje Brezovo h kmetu Avgustu Sinkoviču. »Kljub vsem težavam smo vsaj pri živinoreji veliko naredili«, je nadaljeval, »saj je v Vsak od pospeševalcev nadzoruje, usmerja in vodi določeno vrsto kmetijske proizvodnje. Tako je eden zadolžen za mlečno proizvodnjo, drugi za sadjarstvo in jagodičevje, tretji za živinorejo in poljedeljstvo in četrti za investicije, programe in vinogradništvo. Peti, to je direktor, usklajuje in vodi delo vseh. Pospeševalec za mlečno proizvodnjo naprimer na celem področju KK-Sevnica urejuje cene, odkup mleka, prevoz, odnose s kmeti in mlekarnami, nadzoruje zbiralnice in zbiralce ter mlečne kontrolorje in opravlja še kup drugih manjših opravil. - Alojz Rupar, sadjarski tehnik, pri KK Sevnica od leta 1963, okoliš Sevnica z okolico ter investicije v zasebnem kmetijstvu, programi in vinogradništvo. Franc Starič in Avgust Sinkovič v novem hlevu. Franc Repše Franc Starič »Če kmeta okoli prineseš, si ga za vedno izgubil« Vsak pospeševalec ima samoupravno sprejet letni proizvodni program, v okviru katerega potem sklepa letne pogodbe s posameznimi pridelovalci oziroma združenimi kmeti. Tako naj bi letos naprimer pridelali 3.300.000 litrov mleka in za to so sklenili 660 letnih pogodb. Od skupnega staleža krav v občini (3200) jih imajo združeni kmetje 2100. Za vso to živino, molznice in proizvodnjo mleka skrbi Franc Starič skupaj s štirimi mlečnimi kontrolorji, kjer vsak opravlja svoje naloge v enem od proizvodnih okolišev. Mlečni kontrolor najmanj enkrat mesečno obišče vsakega kmeta, poleg tega pa preverja stalež živine, s kmetom rešuje vse tekoče probleme in ga seznanja s sklepi TOK-a, tržnimi spremembami, vodi higieno in odkup mleka, jemlje tolščo mleka in tako naprej. Vsak mlčeni kontrolor ima mesečni plan obiskov, skratka, on je tista nujna in nepogrešljiva vez med kmetom in kmetijsko organizacijo. Vsi mlečni kontrolorji so končali dvoletno kmetijsko poklicno šolo. Vprašanje in odgovor; nasvet pospeševalca Vse foto: Jože Rozman - Alojz Florjančič, direktor Poleg teh individualnih obiskov, navodil in nasvetov organizira pospeševalna služba tudi strokovna predavanja za kmete. Predavajo sami ali pa pokličejo znane slovenske strokovnjake. Ker pa teorija brez prakse obvisi v zraku, si prizadevajo tiste kmete, ki se posebej zanimajo za to ali ono, strniti v krožke in jim z razgovorom na njivi ali v hlevu pokazati, kako se streže tej ali oni stvari. vsako leto zasadili novih pet hektarov s črnim ribezom, bo dosežen le, če bodo tudi naslednja leta braz pozebe, saj je zmrzal tri leta zapovrstjo nazaj naredila precej škode, kmetom pa vzela nemalo poguma. Trenutno prideluje ribez 50 kmetov na skupno 20. hketarih. Strokovno in pospeševalno delo z njimi je večinoma skupinsko. Zberejo se pri enem od kmetov, kjer se dogovorijo za vse potrebne ukrepe in dobijo nasvete, ki jih potem obesijo tudi na oglasne deske po okoliških. Od časa do časa pridejo tudi strokovnjaki iz mariborskega Zavoda za sadjarstvo, ki imajo strokovna predavanja. Podobno velja tudi za kmete-sadjar-je. Teh je zaenkrat manj, šele 6, ki imajo skupaj 7 hektarov nasadov, do leta 1985 pa naj bi bilo teh nasadov že 40 hektarov. Ker jih je manj, je delo z njimi zaenkrat še bolj individualno in po potrebi. zaradi .. .No, to je že dolga in izpeta pesem, ki pa se žal ponavlja. Človek se čudno počuti, če govori kmetu, naj gnoji tudi z umetnim gnojem, če pa ga ni dobiti, naj zaščiti rastline s temi ali temi sredstvi ali uničuje plevele s herbicidi, če pa se teh sredstev ne da dobiti. Včasih zmanjka tudi semen, recimo sedaj za strniščne posevke in tako naprej. Posebno vprašanje so dvojne cene pri živini in težko je kmeta prisiliti, naj se drži kooperantskih pogodb, če pa drugje lahko prodaja živino dražje in je življenjsko pravzaprav odvisen od teh cen. Mi pa ne smemo biti žandarji, pravijo pospeševalci, ampak kmetu pomočniki in svetovalci. občini posodobljena tretjina vseh stojišč«. »Pospeševalca je treba vzgojiti doma« »Sam sem rabil dve leti, da so me kmetje sprejeli. Hodili so sicer Ustavila sva se pred novim hlevom, ki bi bil po velikosti lahko mirno vaški zadružni dom in že jo je izza vogla primahal postaven in nasmejan gospodar. »Pohvaliti moram pospeševalce in kombinat, saj so mi veliko pomagali. Nimam niti osnovne šole, a nisem toliko trmast, da ne bi vprašal ljudi, ki vedo več od mene«, je zgovorno pripovedoval o svojih izkušnjah s pospeševalno službo Avgust Sinkovič. »Žena mi je večkrat rekla> saj se te bodo naveličali, ko tolikokrat sitnariš pri njih, pa sem vseeno šel in so me bili vedno veseli-Veste, raje dvakrat vprašam, kot enkrat napak storim«, je končal ir1 nama razkazal hlev in podstrešje nad njim, kamor je letos že spravil 42 prikolic sena, pa se je komaj kaj poznalo, toliko prostora je še za otavo in morda tudi vnuko. V M-Agrokombinatu Krško, tozdu Sadjarstvo poljedeljstvo pridelujejo tudi jagode, najzgodnejši in zato spomladi najbolj zaželen sadež. Letos imajo 11 hektarov dvoletnih nasadov. Na 5 hektarih, ki so jih zasadili spomladi, pa so junija in julija že nabrali 4,5 tone jagod. Na sliki je dvoletni nasad jagod vrste Go- rella; brezvirusne sadike so dobili iz Belgije. Pred saditvijo je treba zemljišče primerno pripraviti. Jeseni se ga najprej globlje preorje in založno pognoji z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem ter razkuži pred nemato-dami (ogrci). Spomladi, pred strojnim polaganjem črne folije, zemljišče poškropijo s herbicidi proti plevelu in ga prekopljejo s frezo. Ko je 120 cm široka folija položena, je treba pred saditvijo s posebnim izžigalcem še izžgati 8 do 10 cm velike odprtine (dve vrsti na folijo), v katere se potem ročno sadi. Nasad se izrodi v treh letih, potem sledi kolobar (koruza ali žitarice). Nasadi jagod potrebujejo določeno nego in skrb. Spomladi je potrebno trikratno škropljenje s flungicidi proti plesni. Prvič se škropi, ko je odprtih do 20 odstotkov cvetov, drugič, ko je odprtih do 50 odstotkov cvetov, in tretjič, ko je odprtih do 75 odstotkov cvetov. Plevele med vrstami (folijami) zatirajo s herbicidi, tiste, ki poženejo skozi odprtine v folijah, pa je treba opleti ročno. Po končanem obiranju je potrebno zopet opleti nasade, zatreti medvrstne plevele s herbicidi in poškropiti proti plesni. Jagode predvsem v času zorenja rabijo veliko vlage. Letos je bilo dežja ravno dovolj in ne preveč, sicer bi sadeži začeli gniti. Če bi bila suša, bi nasade namakali iz Save, saj so si zaradi lanskega sušnega leta letos priskrbeli namakalne naprave. IGRE BEZ GRANICA Izposojeno iz UPI-novine Sobotni izlet v Krško Jože Rozman Dan jagod z Mercator Turistom Tri Mercatorjeve organizacije so stopile vkup in spletle zanimivo turistično ponudbo: M-Turist je pod pokroviteljstvom ljubljanskega Dnevnika pripravil 28. junija enodnevni izlet z vlakom v Krško in okolico, M-Agrokombinat Krško je razprl neder j a svojih jagodnih nasadov in udeležencem izleta ponudil najprej lepe, rdeče, sveže in debele sadeže, kolikor jih je kdo hotel, potem pa še za nabiranje po turistični ceni, hotel Sremič pa je navsezadnje poskrbel še za to, da hlastni jedci jagod ne bi imeli prebavnih motenj, saj preveč jagod na tešče škodi, in je pripravil imenitno in obilno kosilo. Že res, da je bil program izleta nekoliko drugačen, kot se je potem vse skupaj zasukalo, vendar pa to udeležencev izleta, žal jih je bilo le dvanajst, ni niti najmanj motilo, saj so vsi prišli na svoj račun - nabrali so si jagod, kolikor so jih lahko nesli. Po obisku plantaže jagod, kjer se je rdeče bogastvo kar samo ponujalo (»Tukaj toliko jagod, v Ljubljani pa taka draginja«, so tarnale prizadete gospodinje) in ko so se izletniki jagod pošteno in zastonj najedli, so jo mahnili v stari del Krškega in si ogledali Valvasorjevo hišo. Spotoma so si nakupili veder in drugih pripomočkov, da bi šlo vanje kar največ jagod. Po kosilu v hotelu Sremič je osebje hotela zvozilo izletnike nazaj na plantažo, kjer se je začelo turistično obiranje. Ob petih popoldne so bila vedra in vse, kar je imelo prostornino, polna jagod in gospodinje so že delile nasvete nam neukim, kako se dela jagodni kompot in podobne zimske shranke. Nadvse zadovoljni izletniki na vlaku, kraljujoč med vedri in zabojčki jagod, so od časa do časa zatarnali: škoda, da nas ni bilo več, saj ste videli, koliko jagod. Nekaj so jih na plantaži dali še povrhu, da se je tudi sprevodnik v Zidanem mostu lahko posladkal z njimi. Letos so obirali jagode od 6. ju- . nija do začetka julija. Obiralci so predvsem mladi fantje in ženske iz hrvaškega Zagorja in Bosne. Pridejo večinoma sami, ko se konča pouk na osnovnih šolah. Obirajo od jutra do večera, pridni naberejo tudi do 40 zabojčkov jagod na dan, sicer pa po- prečno 30 do 35 zabojčkov. V zabojčku je 6 do 7 kilogramov jagod, za polnega dobi obiralec 12 din. Pridni torej kar lepo zaslužijo. Vsakdo pa, ki si je želel nabrati jagod za sebe, je moral plačati 40 din za vstopnino, potem pa je na 30 metrov dolgem predelu nabiral, kolikor je hotel. Nabrane jagode so mu na koncu stehtali in te je plačal po 15 din za kilogram. Obiskovalcev in turistov oziroma obiralcev te vrste tudi ni manjkalo. Marsikateri si je nabral 20 in še več kilogramov jagod. Sredi nasadov so si postavili zasilno sprejemališče, kjer so tu-ristom-obiralcem tehtali nabrane jagode, rednim obiralcem pa šteli nabrane zabojčke. Obiralci porabijo za cel nasad približno tri dni, nakar začnejo zopet od kraja, saj jagode zorijo tekorekoč dnevno. Prvovrstne sadeže pošiljajo na trg v Ljubljano, Kranj in Zagreb, drugovrstne pa so namenjene za predelavo. Besedilo in slike: Jože Rozman Gremo na jagode! Udeleženci izleta pred hotelom Sremič v Krškem. Trgovina pomaga nerazvitim krajem Jaro Novak M-Jelša in oskrba v socializmu Nikoli ne bomo storili dovolj za te ljudi, je med neuradnim razgovorom v Zagorju na Kozjanskem pripomnil direktor Mercator-Jelše, potem ko smo na dan borca v tem kraju slovesno odprli novo trgovino. Poslovalnica M-Jelše bo poslej v hiši, kjer sta v pozni jeseni 1944. delovala okrožni komite KPS in okrožni odbor OF za Kozjansko. V spomin na to so 4. julija borci krajevne skupnosti Lesično-Zagorje odkrili spominsko ploščo. Vas Zagorje leži v zeleni dolini, 10 kilometrov zahodno od Kozjega, na pol poti od Planine pri Sevnici. Na južni strani se dviga gozdnat hrbet 1023 m visokega Boho-ra. Sama vas ima nekaj manj kakor 80 hiš, vsa krajevna skupnost pa okoli 400 prebivalcev. Spada pod občino Šmarje pri Jelšah, po razvitosti »tretjo od zadaj«, kakor so komentirali domačini. Predstava o njenih ljudeh pa bi bila napačna, ko bi menili, da so resigni-rani in držijo roke križem,v vdani v usodo. Kakor je poudaril v svojem nagovoru ob otvoritvi predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Darko Bizjak, krajani skrbijo za svoj razvoj, kakor so v letih narodnoosvobodilnega boja skrbeli za svojo vojsko ter partizanske bolnišnice in se brez madeža zapisali v zgodovino slovenskega naroda. Leta 1952 so elektrificirali vasi, tako da sta zdaj brez elektrike le še dve gospodinjstvi. V lanskem letu so asfaltirali 1350 metrov ceste do vasi, zdaj pa imajo še veliko načrtov: v krajevni skupnosti je en sam telefon... itd. Ko pridete po klancu v središče vasi z veliko cerkvijo in s hišo, v kateri je nova trgovina, vas pritegne velik napis na fasadi šole - Prešernovi verzi: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi.« Napisali sb ga med vojno. Dušan Špindler, ki je bil tod sekretar okrožnega komiteja KPS in odbora OF, je po odkritju spominske plošče, med prijateljskim pogovorom, brez patetike dejal: »V teh krajih ni bilo primerov izdajstva. Ljudstvo je ščitilo svojo vojsko, zato smo bili tu na varnem.« Med udeleženci slovesnosti je bil tudi Mirko Golec-Matevž, ki je bil oktobra 1944 prvi predsednik volilne komisije na Kozjanskem - ob volitvah narodno osvobodilnih odborov - prve ljudske oblasti, ki se je obdržala do osvoboditve. »Ljudje v teh krajih so držali skupaj. Rekvizicije živil in obleke niso bile potrebne. Odbori so oskrbeli bolnišnice in niti ena od njih ni bila odkrita na tem področju.« Janez Rovtar-Žan, ki je bil tudi član okrožnega odbora OF za prosveto, se je spominjal prvega pevskega zbora, ki je nastopil na tamkajšnjem pokopališču 1. novembra leta 1944. Na otvoritvi letošnjega 4. julija je nastopil moški pevski zbor 32 pevcev s Kozjega, za dve prisrčni točki pa sta poskrbeli dekleti z recitacijo in dva har-monnikarčka, vsi člani kulturno umetniškega društva iz Lesič-nega. Svečani govor, ki ga je imel V imenu Mercator-Jelše je udeležence otvoritve pozdravil Edi Plevnik. predsednik KS Marjan Tovornik, je izzvenel v prisego zvestobe Titu, s solzami v očeh prisotnih. Kolektiv Mercator-Jelše je zastopal kot govornik Edi Plevnik. Povedal je, da so delavci Jelše marsičemu zavestno odrekajo, samo da bi nudili oskrbo krajem s takimi ljudmi. Te trgovinice niso in ne morejo biti rentabilne niti jih Mercator-Jelša ne ohranja zaradi tega, ker bi to utegnile biti. Pred- stavniki Jelše so povedali, da imajo vsaj 30 takih trgovin, ki z gospodarskega vidika pomenijo zgolj breme delovni organizaciji. Lani jih je 24 krilo le osebne dohodke zaposlenih, 8 pa celo teh ne. Kakor je paradoksalno slišati za gospodarsko organizacijo, bi šlo Jelši bolje, ko bi opustila vse te trgovine. Trgovina na teh obomčjih kot panoga potemtakem sama novi breme večjih stroškov za oskrbo odročnih in kupno šibkih področij. V Zagorje vozijo kruh iz Rogaške Slatine, po najbližjih cestah 40 km daleč. Enkrat tedensko bodo dobivali tudi sveže meso. Socialnih trgovin, kakršne so po Del 32-članskega pevskega zbora s Kozjega na prireditvi v Zagorju. Kozjanskem, ima sestavljena organizacija Mercator med svojimi 1.070 prodajalnami blizu 120 - tako na obrobju ljubljanske kotline kakor na Idrijskem in Notranjskem, na Štajerskem in v Prekmurju, na področju Ribnice in Kočevja, Trebnja, Novega mesta, Metlike in Čabra ter v Zasavju in Posavju - povsod tam, kjer so velike potrebe za obnovo, nikjer pa sredstev za razširjeno reprodukcijo. »Načrtujemo, da bomo kmalu poskrbeli še za dve podobni trgovini«, je napovedal direktor M-Jelše, Miloš Klanjšek. Potem so nas povabili k osnovni šoli, koder so delili partizanski golaž, skuhan v vojaški terenski kuhinji, zaradi katerega bi šel v partizane. V hiši so peli zbrani borci in aktivisti, pomešani z vaščani. Na tabli hiše v Zagorju, kjer je bil sedež krajevnega odbora in ljudske oblasti, je od tega dne dalje oranžni M - kakor mir, moka, meso, mast... Pogled na Zagorje na Kozjanskem z jugozahodne strani 9 Malokdaj zaidemo mednje • Malokdaj zaidemo mednje • Malokdaj zaidemo mednje • Malokdaj zaidemo mednje • Malokdaj zaidemo mednje Trgovina za 40 družin Nekdo mora oskrbovati tudi vasi Če vas pot zanese na bolj odročne ceste, v turistično nerazvite kraje, pričakujete, da se boste srečali s starožitnostmi in s strašilom na polju, nikakor pa ne s starimi znanci in vsakodnevnimi sosedi. Pa vendarle to ni mogoče. Tudi tam, koder za druge ni zanimivo, vas preseneti oranžni M. Tako tudi v Grčaricah. Ce se peljete po cesti Ljubljana-Kočevje »od Ribnice do Rakitnice« - po narodni popevki - je 7 km dalje vas Grčarice. Tu so partizani 10. septembra 1943 obračunali s plavo gardo. Za vasjo pelje cesta na Veliko goro, znano po Jelenovem žlebu, partizanski bolnišnici Ogenjci in po domu na Travni gori. Vas Grčarice ima danes okoli 400 hiš, večinoma pozidanih po vojni. Veliko sedanjih naseljencev se je priselilo iz Glažute leta 1941, ker je bila tam požgana žaga grofa Auerspergerja. Bolj strnjenih je le nekaj starih hiš na »trgu« okoli velike stare lipe. Tam je sedež gozdnega gospodarstva, »Kulturni dom« z gasilskim stolpom, stari farovž brez cerkve, ki je bila nekoč zraven, in stara hiša z imenitno poslikano novo tablo in oranžnim M. Na njem preberemo, da je to poslovalnica Gozdar, ki spada v Mercatorjev TOZD Jelka Ribnica (M-Rožnik). Izvedeli smo, da so bile pred vojno tukaj tri trgovine. Edina zaposlena, ki vodi trgovinico in prodaja živila ter druge potrebščine nekaj več kakor 40 družinam gozdarjev in upokojencev, ki živijo po večini z eno plačo, je zgovorna Anica Grbec. V Grčaricah je od leta 1973, pozna vaščane in njihove potrebe. Trgovino v poletnem času odpira od 7.30 do 12. in od 17. do 19. ure popoldne. Zimski čas je tudi izmenski, vendar prilagojen. Čeprav trgovina nima živahnega zaledja niti ni kupna moč vaščanov velika, se je tovarišica Anica pohvalila, da zdaj ne dela z izgubo. Mesečni promet redno znese že 19 milijonov starih dinarjev. Ko pa smo pripravili fotoaparat, je vzkliknila: »Ne, ne, nikar ne slikajte! Hiša je tako grda!« Anica Grbec in vaščani z njo skromno čakajo, da bodo trgovino obnovili, ko bo končana blagovnica v Ribnici. Kdor se zanima za opremo v trgovinah pred vojno, si jo lahko ogleda tukaj - predalčki z ročaji, police v sivem... Anica Grbec vodi poslovalnico v Grčaricah. Prostor za skladiščenje je prav majhen, če pomislimo, da mora biti tudi na zalogi blago, ki je po njem povpraševanje na deželi: koruza, oves, otrobi... Blago se počasi obrača, zato so grosistično pakirane količine živil prevelike za takšne trgovinice - rok trajanja nenehno ogroža paket, ki ne poide tako kmalu kakor v mestih, kaže pa, da dobavitelji ne upoštevajo ali ne morejo upoštevati želja po manjših količinah pri dobavi. S kruhom, svežim mesom, sadjem in zelenjavo se trgovinica oskrbuje iz Ribnice vsak drugi dan. dopušča vsaj rednega vzdrževanja z vidika gospodarnosti, ne opravičuje obstoja poslovalnice. Tudi ta-‘trgovinica je torej socialna, saj pri oskrbi ne moremo vselej gledati zgolj na rentabilnost. Vprašanje v revnejših občinah je tudi, kdo naj Stara hiša s prodajalno gozdar v upravljanju Tozd Jelka iz Ribnice (Mercator-Rožnik), ki v Grčaricah oskrbuje 40 družin. Anica Grbec se lepo razume s vaščani. Povedali so, da jim postreže z vsem, samo kave ni. Tu pa deli usodo vseh poslovodkinj, tudi tistih v mestnih naseljih. S poslopja se kruši opeka in odpada omet. Da to ni zanemarjenost, priča skrbno izdelana tabla z napisom firme. Dohodek, ki ne bi poleg trgovine kril stroške, ki so večji zaradi transporta manj-hnih količin, majhnega obračanja zalog in drugih dejavnikov, ki vplivajo na dohodek in akumula-tivnost. Ali je res samo trgovina tista, ki je dolžna iz lastnih sredstev skrbeti za to, za kar se mora družba brigati kot celota. K. B- Zamisli tozda Preskrba Portorož Mile Bitenc Trgovina na obali Obala je v teh poletnih dneh živahna, da je kaj. Delavci portoroške TOZD Preskrba so za najrazličnejše športne rekvizite, oblačila, opremo za taborjenje, piknik in izlete pravočasno poskrbeli. Ravno v pravem času so na piranski obali odprli novo trgovino, v kateri res velika izbira najraznovrstnejšega blaga kar potegne k nakupu. Prodajalne so še kar založene, če pa žepi niso, pa res nismo mi krivi!! Iz »UPI - novine S piranskega zelenjavnega trga Mile Bitenc »M« v objemu tržnice Poletna turistična sezona prinese več dela predvsem našim trgovcem, ki so zaposleni ob morju. Kupcev ne manjka nikjer, prav gotovo pa so prodajalne z živili še najbolj obiskane. Smo v času, ko bi moralo biti na prodajnih policah na izbiro dovolj sadja in zelenjave. Je tako? To je prva tovrstna trgovina na tem delu naše obale. Niti dva meseca še ne posluje, pa se že lahko pohvali: kupci so več kot zadovoljni, kupujejo pa toliko, da so zadovoljni tudi trgovci. Herman Kiissel je poslovodja in pripovedoval mi je takole: »S prenovitvijo prostorov, ki smo jih kupili, smo hiteli. Na vsak način smo hoteli ujeti »Igre brez meja«. Trud se je izplačal - uspeli smo. Domačini in tudi tujci so izredno zadovoljni. Veste, takšna trgovina je bila tu več kot potrebna. Kar poglejte, kaj vse ponujamo: vse vrste športnega tekstila kot so dresi, trenerke, anoraki, športne copate vseh vrst, pa pribor za ribolov, vrsto artiklov, ki sodijo k raznim morskim športom in igram (copate, puške, maske, plavutke, obleke, žoge, ležalnike) in drugo.« »Prej ste omenili, da ste takore-koč za las ujeli »Igre brez meja«. V slovo Zinka Hedl Vedno znova nas v kolektivu delovne organizacije Mercator Izbira Panonija Ptuj pretresajo žalostne novice, vse pogosteje se poslavljamo od sodelavcev, katerih poti se od nas za vedno ločijo. Prvi julijski dan nas je presenetila vest, da je nenadoma umrla naša sodelavka Zinka Hedl. Zinka se je rodila 1. 10. 1946 v delavsko kmečki družini. Sedemnajst let je bila 'zaposlena v na- šem kolektivu. Najprej kot blagovno finančni knjigovodja v skladišču železnine, zadnje leto pa je opravljala dela in naloge kalkulacije cen in količinske evidence za blagovno skupino široka potrošnja v komercialnem sektorju delovne organizacije. S svojo družabnostjo in vedrino je ob zahtevnem delu uspešno vplivala na sodelavce, tako da smo svoje delo z njo, čeprav v težkih delovnih pogojih, z veseljem in zadovoljstvom opravljali. Zaradi požrtvovalnosti, zvestobe in marljivosti pri delu smo jo eenili in prav zaradi tega je za nas izguba Zinke nenadomestljiva. Še bolj kot sodelavci jo bodo pogre-šali hčerki in sin, katerim je posvečala največjo skrb in materinsko ljubezen. V spominu nam bo ostala Zinka kot nepozabna sodelavka, prijateljica in tovarišica, ki je bila vedno i^ povsod pripravljena pomagati. Sodelavci Kaj vam je to pomenilo?« »Veliko tekmovalcev, ki so prišli v Portorož, je stopilo prav v našo prodajalno. Tako se je na primer cela portugalska ekipa oblekla pri nas«. »Kaj pa tujci? Kaj kupujejo, po čem zdaj, v sezoni, največ segajo?« »Saj prav tujcev je največ. Tam nekje okrog osemdeset odstotkov nakupov gre prav na račun njih. Posebno dosti je Čehov in Madžarov. V glavnem iščejo Adidas opremo - majice, trenerke, hlačke, copate. Nemci pa so na primer zelo zadovoljni z Rašico in radi kupujejo Elanove trenerke, pa seveda tudi drugo«. »Pa promet? Štejete ob večerih zajetne šope bankovcev?« »Ja, saj jih res. S prometom smo lahko več kot zadovoljni. Plana nam niso postavili. Potihoma smo računali na 70 do 80 starih milijonov mesečno. To bi bilo čisto v Naš gostinec (izdaja ga tozd Jelka Hrastnik, DO M-Hoteli gostinstvo) je izšel 15. julija v nakladi 80 izvodov. Nosi zaporedno številko 13. Ureja ga uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Cveto Kmetič, Rajko Bočko, Ludvik Vezovišek, Andrej Logar in Milena Urbajs. Glasilo prejemajo vsi delavci, upokojenci in štipendisti tozda Jelka. Najprej je, tako kot vedno, objavljena tabela »Realizacija plana in izračun vrednosti točke po poslovnih enotah za junij 1980«. Verjetno ni delavca, ki si jo ne ogleda in iz številk razbere, zakaj je ta mesec zaslužil več ali manj. Sledijo sklepi komisije za delovna razmerja in zbora delavcev, ki je bil 25. junija v gostišču Zasavje. Tu so najprej sklenili, da bodo dohodek enega junijskega delavnika prispevali kot pomoč prizadetim v občini Raška. Najprej so se delavci strinjali z besedilom dopolnjenega pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, osebnih prejemkov in materialnih stroškov, ostalih prejemkov in skupne porabe in sb zato predlagah delegatom delavskega sveta, da razpišejo referendum za sprejem tega pravilnika. Sprejeli so še nekaj drugih, manj pomembnih sklepov. Na koncu je objavljen zanimiv prispevek o izletu osmošolcev po Jugoslaviji, sestavljen iz naslednjih poglavij: Iz avtobusa, Dedinje, Raška, Dubrovnik, Neum, Mostar, Travnik in Počitelj. Očitno so to postaje izleta, za vsako poglavje pa je eden od udeležencev napisal kratek in jedrnat prispevek. Poglejmo primer! »Ob cesti je bilo nekaj ljudi in nesli so človeka. Človek je ležal le zavit. Nesli so ga proti cerkvi. Za njim je šlo nekaj žensk, ki niso jokale in niso bile v črnini. Bilo je zares čudno, saj se mi je zdelo, da ga sploh niso imeli radi. Ko sem prišla domov, sem to povedala očetu. On pa je rekel, da človeka, ki umre, dajo v jamo sedeti. Notri položijo hrano in pijačo. Jokajo pa se ne, ker pravijo, da bo prišla duša nazaj.« Poročevalec, št. 11/80, je izšel 3. julija v nakladi 500 izvodov, ure- redu. Pa smo že v prvih štirinajstih dneh napravili skoraj toliko. Veste, veliko je kupcev, ki nakupujejo toliko, da pustijo pri nas tudi 500 in več starih tisočakov naenkrat.« Kupcev torej ne manjka, dela pa tudi ne. Trgovina je zdaj v sezoni odprta vsak dan, razen nedelje, od 7. do 20. ure. Redno zaposlenih je pet delavcev, zdaj pa imajo v kolektivu še dva »sezonca«, kot jima pravijo. To je za naše obalne prodajalne v poletnem času sploh značilno. Pri delu se ujamejo in poslovodja pravi, da je kolektiv prav prijeten. Sodelavce si je lahko sam izbral in posebno srečno roko je imel, tako pravi, ko je izbral tudi Miloša Horvata. Fant je delal prej v skladišču, zdaj pa je kot prodajalec v tej stroki zelo uspešen in zna postreči malodane vsakega kupca, saj pasivno govori kar tri tuje jezike. Ob koncu še čisto na kratko nekaj besed o poslovodji, Hermanu Kiisslu, ki je bil včasih vrhunski športnik, a mu je žal bolezen preprečila načrte, ki jih je imel. Bil je v državni reprezentanci za skoke v vodo, sicer pa je v Piranu poučeval telesno vzgojo. Zdaj ni več aktiven, pač pa še dela kot funkcionar na področju športa. Na lanski Mercatoriadi je svoje zadolžitve tudi vestno opravil. Vse to in pa delo v trgovini ga še veže na šport. Sicer pa rad poje in je že vrsto let član znanega pevskega zbora KUD Karol Pahor iz Pirana. Med 35 pevci, kolikor jih zbor šteje, v njem razen Hermana poje še 7 delavcev iz naše TOZD Preskrba Portorož. Prav gotovo je tudi to svojevrstna posebnost. dil ga je glavni in odgovorni urednik Jože Černoša. Uvodnik je posvečen 4. juliju, dnevu borca. Sledi novica o srečnežih iz delovne organizacije, ki so dobili nova stanovanja. Pet jih je dobilo solidarnostna stanovanja, trije stanovanja, ki jih je kupila delovna organizacija, štirje pa so dobili starejša stanovanja. Ostale strani so, kot opozarja sam urednik, polne imen in zato bolj zanimive za delavce DO. Objavljeni so namreč rezultati volitev v delovni in temeljnih organizacijah, ki so bile 27. junija. Volih so delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo delovne organizacije ter delavske svete in samoupravne delavske kontrole tozdov in delovne skupnosti. Povzel: Jože Rozman Poročevalec napreduje V Poročevalcu M-Agrokombi-nata Krško, številka 12/80, ki je izšel 17. julija - ureja pa ga Jože Černoša - so uspeli na 4 ciklostiranih straneh posredovati naslednje teme (po teži): - investicijska vlaganja v letu 1980, - napoved obravnave periodičnih obračunov, - razgovor z v. d. direktorja TOZD Trgovina - servis, - proslava 30 let samoupravljanja, - zbiranje pomoči prizadetim v naravnih nesrečah, - zabeležka s strokovne ekskurzije aktiva žena. Le dve temi od teh sta beležka dogajanja, vse ostale so akcijsko naravnane in mobilizacijske. Tudi po svojem pristopu v obdelavi informacij se glasilo delavcev in združenih kmetov M-Agrokombi-nata bliža novinarskemu načinu poročanja, pri čemer ni niti najmanj spogledljivo, ampak vselej smotrno. Primer za to je v tej številki oblika intervjuja, koder je predstavitev vršilca dolžnosti povod za predstavitev tehtne in globalne problematike. Slej ko prej urednik posveča primerno skrb tudi jeziku informacije. - JN Poglejmo, kako je na primer v Piranu. Na zelenjavnem trgu ima portoroška TOZD Preskrba (M-Nanos) kar dve trgovinici, ki razen nekaj živil ponujata tudi sadje in zelenjavo. »Kdove kakšne izbire ni,« pravi poslovodja, Rudi Kaligarič, in brž doda, da bi bilo še veliko slabše, če bi bil odvisen le od dostave. Ta šepa in pomagati si mora sam. Kombi, s katerim dobavlja, mu hkrati služi kot nekakšno priročno skladišče, saj v trgovini le-tega primanjkuje. Tistega dne, ko sem zbiral podatke za tale zapis, izbira sadja in zelenjave ni bila ravno pestra, vsekakor pa premajhna za ta letni čas. Tudi kakovost bi bila lahko boljša, a kaj, ko je z nabavo težko. Vsemu navkljub je kupcev dovolj in so kolikor toliko zadovoljni. Cene v naši »zelenjavi« so v povprečju za 20 odstotkov nižje od tistih na tržnici. Tržnica pa je prav tako na tem trgu, zato je naša trgovina prav gotovo v nezavidljivem položaju: tisto, kar ima trg, mora V slovo Dušan D os tal Rodil se je 17.10. 1919 na Ptuju. V mladih letih je preživljal težke dneve vojnega ujetništva; leta 1944 je postal udeleženec NOB in kot borec sremske fronte prestajal hude preizkušnje. Po osvoboditvi je do leta 1950 služboval kot častnik v JLA, potem pa sprva opravljal naloge upravnika okrajnega obrtnega servisa na Ptuju, kasneje pa je bil direktor trgovskega podjetja Izbira Ptuj in vodja komerciale pri ptujski Perutnini. Vse od 'leta 1962 pa do upokojitve leta 1978 je opravljal dela vodje komercialnega sektorja Panonije Ptuj, sedanje delovne organizacije MIP. Kot izredno prizadeven in sposoben komercialist ter vodilni delavec je v času svojega dela pri tej delovni organizaciji omogočil njeno uveljavitev in ugled pri mnogih poslovnih partnerjih širom naše domovine, navezal obsežne poslovne stike in razvil uspešno poslovanje z mnogimi poslovnimi partnerji, med katerimi so bili kot naši dobavitelji in kupci tudi velike proizvodne in trgovske delovne organizacije, zlasti RMK Zenica, IPK Osijek, Iteks Ilok, Droga Portorož, Gavrilovič Petrinja, Sa-ponia Osijek, Kraš Zagreb, MTT Maribor, Zlatorog Maribor, MTČ Čakovec, Kolinska Ljubljana, Lesnina Ljubljana, VA-MA Varaždin in druge. Po združitvi Panonije v SOZD Mercator si je pri svojem delu nenehno prizadeval navezati čim biti tudi v trgovini, pa še lepše in ceneje mora biti; če s tem v trgovino privabiš kupca, potem bo skorajda zagotovo vzel še kaj - pijače, konzerve, kaj sladkega... Vse to namreč ta prodajalna tudi ponuja. Tudi tu se kajpak sezona močno pozna. Naj za primer navedem lanski podatek, ki pravi, da so iztr-žili meseca marca 57 milijonov, avgusta pa kar celih 100 milijonov dinarjev več. Za takšen promet je treba seveda skrbno zalagati prodajne police in tudi več delati. Včasih so potrebne celo nadure, saj je ta trgovina odprta celo ob nedeljah dopoldne. V poletnem času postavijo na trg še svojo stojnico, kar seveda prodajo še poveča. Vendar pa imajo, tako kot marsikje v trgovini, tudi tukaj problem s kadrom, saj delajo večinoma ženske. Pa še nekaj: pred prodajalno je nameščena pipa s tekočo vodo in marsikdo takoj po nakupu opere sadje in zagrize v sočen sadež. Ta posebnost, ki je morda le slučajna, je prav gotovo dobrodošla in je mogoče zato kupcev še več. uspešnejše medsebojne poslovne odnose tudi z vsemi Mercatorjevimi poslovnimi partnerji. Rezultati teh prizadevanj so bili vidni v poslovnih uspehih naše delovne organizacije. S posebno pozornostjo in neomajnim trudom je s svojimi sodelavci in kolektivom intenzivno sodeloval v vseh združitvah trgovskih delovnih organizacij na območju severovzhodne Štajerske v SOZD Mercator. Te in podobne dosežene uspehe je vedno ocenje- val kot pot bodočnosti našega razvoja. Zato je tudi še v času upokojitve z velikim interesom spremljal nadaljnji razvoj današnje delovne organizacije Mercator Izbira Panonija in sozda Mercator. Pri tem se je vsakega doseženega uspeha na kateremkoli področju veselil, kot da je še vedno med nami. V spominu nam bo ostal kot vesten in vzoren delavec. Ferdo Lovrec Glasili iz Hrastnika in Krškega Center za obveščanje Naš gostinec in Poročevalec Tako kot vedno smo tudi v juliju dobili v uredništvo dve glasili delovnih organizacij: iz Hrastnika Našega gostinca, iz Krškega pa Poročevalca. Objavljamo kratek povzetek obeh glasil. Z Mercator Turistom po svetu Matjaž Marinček Baretke, tamariske in cassoulet Morda mi bo kdo očital pristranskost, češ, seveda bo o domači turistični agenciji in njenih potovanjih pisal le vse najlepše, zato moram že na začetku povedati, da s(m)o ob koncu potepanja po Languedocu in Provansi, ki ga je Mercator Turist v sodelovanju z Generalturistom organiziral tik pred prvomajskimi prazniki, o tem potovanju vsi govorili le v superlativih. Začelo se je slabo, vendar tega ni bila kriva organizacija Mercator Turista, temveč vreme. Brnik nas je pozno popoldne pričakal v dežju in s pičlimi 12 stopinjami nad ničlo, a vsi smo se potihoma tolažili, da bo v Franciji prav gotovo topleje. Skrite želje so se nam uresničile: ves čas potovanja po Franciji smo bili v poletnih oblačilih, pa še ta so nam bila včasih odveč. Letalo je po dobrih dveh urah letenja pristalo v Tarbesu, kjer nas je čakal udoben avtobus z ljubeznivim Antoinom za volanom in kmalu smo nadaljevali pot proti Toulousu. Tu smo tudi prvič prespali in preizkusili razkošje francoskih hotelov. Sobe so bile vsakič velike (od 25 do 30 kvadratnih metrov), opremljene z barvnimi televizorji (v enem od hotelov je celo obstajal spisek filmov - od westernov do risank - ki so jih lahko na zahtevo predvajali na vašem ekranu), hladilniki, polnimi pijače (od mineralne vode preko sokov do whiskyja in šampanjca), budilkami in radijskimi zvočniki, vgrajenimi v vzglavje postelj, in še številnimi malenkosti, ki so pripomogle k res udobnemu počitku. Toulouse (izg. tuluz) je mesto s 330.000 prebivalci. Leta 100 pred našim štetjem, ko so naselbino zasedli Rimljani, jo poimenovali To-losa in jo razglasili za glavno mesto province Gallia Narbonensis, so tod živeli prebivalci keltsko li- kajšnja pokrajina imenuje Lan-guedoc. Zanimivo je, da so bile stavbe v srednjem veku zgrajene iz opeke, ki daje staremu delu mesta rožnato rdečkast sijaj. Na večino je največji vtis napravila dominikanska cerkev jakobincev, zgrajena v 13. in 14. stoletju, ki smo si jo poleg cerkve Sv. Sernina ogledali drugega dne dopoldne. Nepozabno vzdušje so ustvarili čudoviti vitraži (okna, sestavljena iz s svincem vezanih raznobarvnih kosov stekla, oblikovanih v vzorec ali podobe), ki so ob pomoči sončnih žarkov na mogočnih stebrih v notranjosti odsevali domošljijske vzorce pastelnih barv. Popoldne nas je Antoine z avtobusom odpeljal proti Carcasson-nu. Skupina potnikov z vodičem Janijem Žuglom na čelu, ki, mimogrede povedano, obvlada francoščino ravno tako dobro kot slovenščino, se je medtem že dobro »ujela« in postali smo prava velika in zadovoljna družina. Carsassonne je najveličastnejša srednjeveška utrdba v Evropi. Notranje obzidje, dolgo 1100 metrov, so deloma zgradili že zahodni Goti v 6. stoletju, zunanje obzidje, ki meri kar kilometer in pol, pa je bilo zgrajeno v 13. stoletju. Restavrirano je bilo v 19. stoletju in takratni arhitekt je z veliko domišljije pridal številne stolpe in stopli-če, ki dajejo Carsassonnu pravljič- utrdbe, ojplegovalcem čez obzidje vrgla dobro spitanega prašiča. Misleč, da se prebivalci Carcassonna kopljejo v izobilju, so napadalci pobrali šila in kopita. Večerjali smo v taverni Medie-vale, zgrajeni v 15. stoletju. Francoska kuhinja ne slovi brez vzroka za eno najboljših na svetu: med številnimi domačimi posebnostmi in izbranimi vini je bil najbolj atraktiven cassoulet (izg. kasule), jed iz fižola in mesa, pečena v lončenih skledah, ki zelo spominja na prebranac in smo jo zato tudi preimenovali v pasule. Tega dne smo prespali v bližnjem mestu Beziers, v hotelu Lou Tamarou, ki so ga obkrožali številni grmi tamariske. V noči, polni zvezd, so ti grmi, osvetljeni z reflektorji, delovali prav čarobno in marsikdo se ni mogel upreti sprehodu po okolici hotela, polni mediteranskega grmičevanja in cvetočih rož. Tretjega dne nas je pot najprej vodila v slikovito obmorsko ribiško mestece Sete, od tod pa po krajšem postanku in osvežilnem kiru (pijača iz belega vina ali šampanjca in ribezovega sirupa) v Nimes (izg. nim), mesto s približno 100 tisoč prebivalci. Ogledali smo si ovalni amfiteater, ki je med sedemdesetimi do danes ohranjenimi rimskimi arenami po velikosti sicer na 20. mestu, po ohranjenosti pa na prvem. V tej areni se danes odvijajo bikoborbe. Zanimiva je tudi Maison Carree (izg. mezon kare - kvadratna hiša), dobro ohranjen rimski tempelj s korintskimi stebri in antičnim lapidarijem v notranjosti. Popoldne smo si na poti proti Avignonu ogledali akvadukt (vodni most) Pont du Gard, mojstrovino antične gradbene tehnike, zgrajno tik pred našim štetjem. Vodič Jani Žugel v svojem elementu. Foto: M. M. Na poti proti Arlesu, glavnem mestu Provanse, smo se ustavili ob mlinu na veter, ki je pisatelju Daudetu služil kot navdih za prisrčne »Spomine iz mojega mlina.« Tu nas je naš vodič Jani z živo rdečo baretko na glavi (nosil jo je ves čas potovanja - deloma zato, da smo mu povsod zlahka sledili, stosti. Tu je bil tudi posnet znani francoski mladinski film »Bela griva«, ki ste ga lahko med letošnjimi provomajskimi prazniki videli po televiziji. Predzadnja postaja našega tri in poldnevnega potepanja je bilo obmorsko letoviško mestece Stes Maries de la Mer, romarsko mesto gurskega porekla. V petem stoletju je postal Toulouse glavno mesto države zahodnih Gotov, v času od 9. do 13. stoletja, pod tuluškimi grofi, pa eden najsijajnejših in najbolj kultiviranih dvorov Evrope. Že v 14. stoletju je tu obstajala prva literarna družba v Evropi; njena naloga je bila negovati »lan-gue d’oc« (jezik oc - govorica južnih Francozov), po katerem se tu- ni videz in zato često služi za kuliso filmom, katerih dogajanja segajo v srednji vek. Znotraj obzidja je slikovito staro mesto, polno prodajaln s spominki, tavern in vtisov o preteklosti. Legenda pravi, da je v 13. stoletju, po dolgem obleganju, ko so prebivalcem znotraj obzidja pošle že skoraj vse zaloge streliva in hrane, gospa Carcas, tedanja gospodarica Vhodni del v Carcassoane. Foto: M. M. Avignon (izg. avinjon) je najbolj znan po papeški palači, ki je trdnjava v trdnjavi in v kateri se je v 14. stoletju izmenjalo sedem francoskih papežev. Sprehodili smo se po številnih sobah, polnih spominov na takratno razkošje in bogastvo. Po zadnjem prenočevanju v Franciji smo četrtega dne zjutraj iz Avignona odrinili proti Tarasco-nu, znanem iz pripovedi bahača »Tartarina iz Tarascona« priljubljenega pisatelja Alphonsa Daude-ta, ki je ustvarjal v drugi polovici 19. stoletja. Od tod smo skozi slikovito pokrajino, polno nasadov sadnjega drevja in tipično nizke vinske trte - slednjo smo srečevali skoraj ves čas potovanja - nadaljevali pot proti tako imenovanim malim Alpam, pogorju, vrh katerega kraljuje Les Baux (izg. le bo), ki je dal svoje ime boksitu, ki so ga v okolici odkrili v začetku 19. stoletja. Utrjeno mestece je polno prodajaln značilnih provansalskih spominkov, z vrha pa se odpira nepozaben pogled na okoliško pokrajino. deloma pa zato, ker je baretka tipično francosko pokrivalo; ob koncu potovanja nas je imela več kot polovica na glavah baretke različnih barv) posadil na nizek zid ob mlinu in nam iz knjige prebral ljubek odlomek, ki opisuje prvo pisateljevo srečanje z mlinom in njegovimi prijaznimi štirinožnimi prebivalci. Arles ni znan le po slovitem impresionistu Vincentu van Goghu, ki je tu živel in slikal ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ali po skladatelju Georgesu Bi-zetu in njegovi suiti Arležanka, temveč tudi po areni, ki je po obliki in velikosti (ne pa tudi po ohranjenosti) sestra dvojčica tiste v Nimesu, ter po cerkvi Sv. Trophima s čudovitim portalom, ki nekoliko spominja na tistega v Trogiru. Od tod se je naša pot nadaljevala skozi močvirnato pokrajino La Camargue (izg. kamarg), uklonjeno v ustje reke Rhone, polno rožnatih flamingov, bikov, ki jih redijo za bikoborbe, in konjev na pro- Romov, ki vsako leto koncem meseca maja pripotujejo z vseh koncev in krajev sveta, da bi počastili temnopolto Saro, njihovo zaščit-nico. Pozno popoldne smo pripotovali v Aigues - Mortes (izg. eg mort -mrtva voda), srhljivo obzidano mesto, ki je znano po tem, da se morje, ki nanaša velike količine peska, od njega vse bolj oddaljuje. Ustanovitelj mesta je bil Ludvik IX., ki je od tod leta 1248 krenil na križarski pohod proti Egiptu in leta 1270 na ekspedicijo proti Tunisu, na kateri je tudi umrl. Mesto je obzidal s 1633 metrov dolgim, s stolpi in stolpiči ojačanim obzidjem trapezoidne oblike, ki naj bi služilo predvsem za zaščito pristanišča. Počasi se je približeval konec našega križarjenja po Provansi in Languedocu. Med potjo proti Montpellieru smo, polni vtisov, premišljevali o vsem drugem, le o tem ne, da nas že čaka letalo, v Ljubljani pa dež, ki pa smo ga po tem nepozabnem potovanju komajda opazili. KORŠ bo strožji Razprava na KOROŠ je bila burna in dolga; prvikrat jo je na Mercatoriadi organizatorju zagodlo vreme in takoj so se pokazale pomanjkljivosti oziroma napakice, ki jih je odslej vsak tekmovalec dobrovoljno spregledal. Nič si nismo prizanašali; »Pravilnik ni dodelan, pa pika!«, smo ugotovili. No, pa ni čisto tako. Tričlanska komisija bo pripombe s sestanka razvrstila, z njimi dopolnila posamične člene in na jesenskem plenumu KORŠ se nam obeta osnutek »ena A s črtico«! Ne, dragi ljubitelji športa, ne norčujem se. Upam pa, da je marsikdo ta hip pomislil na to, da je pravilnik figo vreden, če se ga ne držimo vsi. Marsikatero določilo je v pravilniku črno na belem, pa se nismo ravnali po njem in zmeda je bila tu. Pravilnik morajo upoštevati (zato pa ga je treba prebrati!) organizatorji, športni referenti in vodje ekip, pa tudi tekmovalci, ki so prav gotovo že v Krškem opazili, da tako množično tekmovanje ni več zgolj samo zabavno srečanje peščice stalnih »zvezdnikov« in zagnancev. Številni tekmovalci iz vse Slovenije, pa tudi drugih republik, zagrizeni boji in vedno boljši rezultati v posameznih panogah terjajo, tako od organizatorjev kot od tekmovalcev, trdo in disciplinirano delo. Letne'in zimske Mercatorjeve igre so že zdavnaj prerasle moto *Bo že kako, samo da bo!« In prav tu, smo ugotovili na KORŠ, je treba bolj poprijeti. Prav pri športnih igrah, ki so (menim vsaj) vsem sodelujočim v veselje in razvedrilo, naj bi se pokazala splošna kultura in disciplina, tako pa je imcl letos organizator največje težave prav s prijavami tek-niovalcev. Imena so deževala zadnji hip, prijave niso bile opremljene z žigom In podpisom odgovornih oseb, goljufije so bile možne in pritožbe zato številne, le da so temeljile predvsem na govoricah. Govorim o večini, ne pa o vseh. Nekaj organizacij se že vsa leta na športnih igrah obnaša tako, kot določa pravilnik, za- to zaslužijo, da jih naštejem: MIP Ptuj, DS SS SOZD, M-Contal, M-Sadje zelenjava, M-Preskrba, M-Nanos s tozdom Preskrba, M-Univerzal, M-Slo-ga, M-Zarja, M-HG TOZD Ilirija, M-KK Sevnica, M-STP Hrastnik, M-Slovenija sadje, M-Rožnik in M-Pekarna Grosuplje. Nekateri imajo objektivne težave, toda takih je malo. Običajno pa gre pri nepopolnih prijavah za to, da tisti, ki prijavlja ekipo, dobro ve, da bo organizator, če se bo le dalo, pogledal skozi prste. No, tega odslej ne bo več! Sklenili smo namreč, da tisti, ki ne bo pravočasno poslal prijave, ne bo smel nastopiti in konec. Zakaj bi organizatorju naprtili še to breme? Delovnim organizacijam in tozdom v pomoč pa bo KORŠ izdelal poseben obrazec, ki bo vseboval rubrike s potrebnimi podatki, in že izpisanim zagotovilom, da so vsi navedeni tekmovalci res člani DO, po propozicijah pravilnika. Kot že rečeno, je slabo vreme zmešalo štrene nastopajočim v Krškem. Tako je odpadel tenis, ki ga je KORŠ sklenil nadomestiti s turnirjem v Vevčah. Turnir bo prvi petek popoldan in soboto v septembru, prijave pa bo do 20. avgusta sprejemala Sonja Bastar, Aškerčeva 5, tudi po telefonu na številki 23-424. Rezultati turnirja se ne bodo prištevali k rezultatom Mercatoriade, bodo pa vsekakor šteli pri formiranju skupin za naslednjo Mercatoriado, pa tudi spomladanski trening tekmovalcev tako ne bo povsem zaman. Ne bi bilo prav, da bi ob koncu teh, predvsem kritičnih zaključkov z burne debate, ne zapisali tudi besede zahvale, ki so jo prisotni športni referenti izrekli Petru Markoviču za požrtvovalnost, s katero je organizator uspel izpeljati vse panoge (razen malega nogometa) brez predtekmovanj in tako omogočil delavcem Mercatorja kar najbolj številčno udeležbo, kar je pravzaprav osnovni cilj vsakoletnih srečanj športnikov Mercatorja. Sonja Dolinšek 3. izlet upokojencev MIP Ptuj Fer d o Lovrec — MIP Ptuj Ostajajo z nami Po izletih na Pohorje 1978. in Logarsko dolino 1979. so si upokojenci MIP Ptuj na tretjem izletu ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti v Kumrovcu in Prežicah ter širom domovine dobro znano turistično točko ob biseru slovenskih rek - Otočec. V času, ko med zaposlenimi v naši delovni organizaciji nekateri 2® s pridom koristijo zasluženi let-ni oddih, drugi pa ga z veseljem Pričakujejo, je bila v mesecu juniju namenjena skromna pozornost tudi nekdanjim delavcem - sedaj Upokojencem delovne organizacije Mercator-Izbira- Panonija Ptuj. . Od skupnega števila 97 upokojencev se jih je 25. junija v jutra-Puh urah zbralo pred blagovnico v tuju kar 51. Od tu so se z avtobusom vedro razpoloženi odpeljali ua enodnevni izlet v Kumrovec, režice, Čateške toplice in Oto-ec. Za brezhibno organizacijo po-ovanja, primeren prigrizek in kar sodi zraven, je poskrbel Janko Pe-ek iz TOZD Maloprodaja. služeni pokoj. Da je bilo razpoloženje tako na prejšnjih kot tudi na tem izletu, poleg ogledov zgodovinskih in kulturnih znamenitosti ter naravnih lepot, posebej prijetno in pestro, smo kot organizator izleta dolžni izreči posebno pohvalo upokojencu Martinu KOKOLU, ki že v času priprav na izlet samoini-citivno organizira in zbere primerno količino drobnih artiklov z reklamnimi napisi ali nalepkami MIP za obdaritev udeležencev izleta. Obdaritev poteka v obliki šaljivega kviza, v katerem se prepletajo vsa mogoča vprašanja iz dela in poslovanja v MIP in SOZD Mercator. Po razgovoru z nekaterimi ude-izleta lahko povemo, da sakoletne enodnevne izlete in ječanja ob koncu leta naši upo-,sn>JenC^ ne ocenjujejo le kot izraz gostovanja in pozornosti, marveč obt0 ?an^e dogodki, ko med seboj uJuj° spomine iz časov njihove-r dela in se ob tem seznanjajo z „ ZVoiem in problemi delovne or-§i^lzupije, iz katere so pred dalj-ali krajšim časom odšli v za- Naj povemo še to, da nam je tako številna udeležba na izletu v prijetno zadovoljstvo, saj takega odziva v času, ko gredo tudi dedki in babice s svojci na dopust ali pa prevzamejo v skrb domača opravila za čas dopusta njihovih družinskih članov, res nismo pričakovali. Vsem tistim, ki se izleta zaradi bolezni niso mogli udeležiti, želimo uspešno okrevanje in prijetno snidenje na prihodnjem izletu. Ocena 3. letnih športnih iger Mercatorja Krško 80 Sonja Bastar KORŠ je odprt vsem! Letošnje športne igre v Krškem, tretje po vrsti, so v celoti uspele kljub številnim težavam, ki so jih imeli organizatorji. To je bilo ugotovljeno na širšem plenumu KORŠ, ki je bil 25. 6.1980 v sejni sobi Slovenija sadja. Na plenum so bili povabljeni vsi, ki se poleg svojega dela ukvarjajo tudi s športom tako ali drugače. Odziv ni bil popoln, vendar je bila razprava zelo živahna. Ker se KORŠ trudi, da bi rekreacija v Mercatorju čim bolj zaživela, so vabljeni vsi, ki želijo pomagati KORŠ-u, Mercatorju in tudi sebi, da se vključijo in sodelujejo pri organiziranju rekreacije. Ce nekoga zanima npr. šah ali rally, naj sporoči, zainteresira še koga in skupno lahko organiziramo tekmovanje. Seje KORŠ so odprte, pri njegovem delu pa lahko sodeluje vsak delavec SOZD Mercator. Glavna točka plenuma KORŠ je bila seveda letna Mercatoriada KRŠKO 80 z vsemi pritiklinami, ki se štejejo v minus in plus. Upam, da so minuse bolj opazili organizatorji, pluse pa tekmovalci in navijači. V glavnem, za nami je, vemo pa, da bi bilo več odziva in boljši rezultati, če bi bilo vreme vsaj v povprečju marca, torej brez dežja. O vseh stroških še ni podatkov, zanesljivo pa nismo presegli planiranih 350.000 din. V veliko pomoč nam je bil Studio za ekonomsko propagando, saj kljub temu, da so imeli .dovolj dela, niso predložili nobenega računa. Kot duša Mercatoriade se je vnovič pokazal Mile Bitenc, ki je moral ob zaključku precej improvizirati, da se je vse izteklo tako, kot je prav. Vključil se je celo za 20 minut v radijski program direktno iz gradu v Kostanjevici. Vse priznanje velja glavnemu organizatorju Mercatoriade Krško 80, direktorju Petru Markoviču, TOZD Sremič (Mercator - Hoteli Gostinstvo) s sodelavci, ter Mercator-Agrokombinatu in Mercator-Preskrbi iz Krškega. Pokazala se je potreba po spremembi nekaterih členov pravilnika o izvedbi in organizaciji letnih športnih iger in prosim vsakogar, ki ima pripombe - dobre ali slabe - naj jih pismeno pošlje na moj naslov. Hvaležni bomo, saj pravilnik zadeva vse nas, in čim bolj ga bomo poznali, tem manj bo nepotrebnih pregovarjanj. Zaradi slabega vremena, ki nam je to preprečilo v Krškem, bomo organizirali teniški turnir v Ljubljani prvo soboto in nedeljo v septembru. Da pa ne bo pomote - to ne bo turnir direktorjev, ampak se lahko prijavijo vsi, ki bolj ali manj obvladajo to panogo. KORŠ bo sodeloval pri organizaciji, stroške pa bodo krili igralci sami. Za letno Mercatoriado še ni zaključen program KORŠ. Če ima kdo še kakšne predloge v zvezi s športno rekreacijo, naj me pokliče. S plenarnega sestanka KORŠ, kjer so ocenili letošnje športne igre delavcev in kmetov Mercatorja. Foto JN Kegljačice. Foto Jože Rozman Kako privabiti nove in stalne goste Jože Rozman Kegljišče za vrhunska tekmovanja V hotelu Sremič v Krškem (TOZD Sremič Krško, DO M-Hoteli gostinstvo) je poleg vsega, kar danes nujno spada k hotelu, tudi štiristezno avtomatsko kegljišče je hkrati eno najboljših tekmovalnih keg-Ijihšč v Sloveniji in ustreza vsem mednarodnim predpisom za vrhunska tekmovanja. »Raje vidim, da je kegljišče dve uri prazno, kot pa da na njem balinata dva pijančka«, je dejal direktor hotela Sremič Peter Markovič, ki ima gotovo največ zaslug, da je bilo v zadnjem letu kegljišče tako-rekoč oddano najboljšim našim in tujim igralcem. Tako je bil 22. aprila letos tu uradni dvoboj ženskih in moških reprezentanc Romunije in Jugoslavije. Kdor se spozna na kegljanje, ve, da sta ti dve ekipi med najboljšimi na svetu. V mesecu maju sta se potem tu pripravljali moška in ženska reprezentanca Jugoslavije za svetovno prvenstvo, od 12. do 14. septembra bo na tem kegljišču četve-roboj narodov, na katerem bodo nastopile reprezentance ZRN, Avstrije, Italije in Jugoslavije, če naštejemo samo najvažnejša in ne omenjamo drugih večjih in manjših regionalnih, republiških in zveznih tekmovanj. Kegljišče se je v jugoslovanskem merilu uveljavilo šele letos, ko sta Kegljaški klub Krško in hotel Sremič združila ponudbo: prvi organizcijsko, drugi hotelsko. S tem si je hotel pridobil nekaj stalnih gostov, ki so po izjavi Biserke Perman, letošnje svetovne prvakinje v parih, nadvse zadovoljni, saj bi take pogoje za trening ali tekmovanje težko našli kje drugje v Jugoslaviji. Vse je odlično, kegljišče, namestitev v hotelu, prehrana, osebje, je dejala Biserka Perman 28. junija, takrat ko sta hotel s kegljiščem gostila štiri najboljše ženske ekipe iz Jugoslavije na zaključnem tekmovanju. Kmečka ohcet v Ljubljani Jože Rozman Hotel Ilirija gostil italijanski in slovaški par Od leta 1968 naprej, ko je bila v Ljubljani druga ali tretja kmečka ohcet (odvisno od tega, ali tisto, ko sta se poročila natakar iz hotela Lev in kuharica iz hotela Slon in se s kolesljem zapeljala po ljubljanskih ulicah, štejemo za prvo kmečko ohcet), je dosedaj redno sodeloval tudi hotel Ilirija (tozd Ilirija, DO M-Hoteli gostinstvo). Leta 1968, ko so se poleg slovenskega para prvič poročili tudi pari iz Slovaške, Italije, Avstrije in Švedske (prvi par iz te dežele se je poročil že leto prej skupaj s slovenskim parom), je hotel Ilirija gostil slovaška in italijanska mladoporočenca. Ta običaj je obveljal vse do današnjih dni in zaročenci in kasneje mladoporočenci s svojimi spremljevalci iz Bratislave in Parme so tako redni gostje hotela Ilirija že 12 let. Leta 1978 kmečke ohceti namreč ni bilo. Poleg tega je hotel Ilirija ves čas sodeloval tudi pri organizaciji te prireditve, do katere je takrat prišlo prav na pobudo ljubljanskih gostincev in hotelirjev. Vse do predlani so bili ti tudi organizatorji prireditve, lani in letos pa je za kmečko ohcet skrbel poseben organizacijski komite Turistične zveze in Turistične poslovne skupnosti. Bratislava in Parma sta z Ljubljano pobrateni mesti in tesnejši^ stiki med temi mesti niso samo v času kmečke ohceti. Hotel Ilirija se je vseskozi vključeval v to sodelovanje, zlasti med Ljubljano in Parmo, saj je prirejal dneve parmske in druge italijanske kuhinje, odprl v Ljubljani pizzerijo Parma, organiziral srečanja parmskih in ljubljanskih gradbincev, krvoda- jalcev, otrok in kmalu verjetno tudi mesarjev. Tudi Parmčani Lju-blančanom niso ostali dolžni in so po Ljubljani imenovali celo četrt v svojem mestu, vse to sodelovanje pa ima za posledico nenapisano pravilo, da turisti iz Parme redno nočujejo v hotelu Ilirija. Prav tako tudi gostje iz Bratislave, le da so ti redkejši obiskovalci. Kmečka ohcet pa je seveda vrhunec teh srečanj, saj z mladoporočenci pridejo v hotel Ilirija tudi predstavniki družbeno političnega življenja in občin iz obeh mest. Največja pozornost pa velja seveda mladima paroma. Letos sta se iz Parme poročila 24-letna diplomirana politologinja Brunella Piacente in 28-letni učitelj glasbe Walter Pezzalli. Kljub temu, da se nikdar nista posebno navduševala za tradicionalno poroko, sta bila na natečaju v Parmi, ki je podoben kot v Ljubljani, izbrana za tisti par, ki je svojo skupno pot sklenil prav v Ljubljani. Bratislavski par sta letos sestavljala 23-letna učiteljica Štefanija Drugdova in 24-letni inženir elektrotehnike Jan Mučička. S seboj sta prinesla kar štiri narodne noše iz raznih krajev Slovaške, to, ki sta si jo nadela v času poroke, pa sta nevestina teta in stara mama sami sešili v treh Poročnima paroma iz Bratislave in Parme smo pokazali tudi obrate Mercator-Embe, predvsem moderno pražarno kave in proizvodnjo benka. Direktor Em-be, Boris Vaupotič (na fotografiji) je nenehno in vse češče pod pritiskom želja različnih delegacij, ki želijo videti tovarno od znotraj. Kakor vodič po davno opuščenih svetiščih pripoveduje: tamle se praži, tu kava potuje v pakirnico... in vse to ima že prizvok in patino preteklosti: Tamle so pražili, tamle je nekoč kava... »Turisti« se šele v tovarni prepričajo, da kave res ni in da je Mercator zato ne more prodajati. - J. N. Poročna para iz Bratislave in Parme sta si v Mercatorju ogledala moderno pražarno kave in proizvodni trak napitka benko v Embi. Direktor delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo Sašo Žabjek, slovaški in italijanski par ter direktor tozda Ilirija Branko Polajner (od leve proti desni) pred hotelom Ilirija. Foto: Jože Rozman. tednih. Oba sta bila navdušena nad Ljubljano, nad sprejemom, gostoljubnostjo in bivanjem v hotelu in podobno sta menila tudi parmska mladoporočenca. To pa ni tako samo letos, saj so pari, ki so se poročali prejšnja leta in jih je gostil hotel Ilirija, kasneje redni gostje v hotelu. Nov korak DO M-Jelša iz Šmarij Iz tozda Gradišče v Trebnjem Jože Rozman Ob prodajni razstavi, od 28. 6. — 7. 7. 1980 Razstava v Rogatcu Kako prodati pohištvo Enovita delovna organizacija M-Jelša iz Šmarij pri Jelšah nima posebnih trgovin za prodajo pohištva ali celo takoimenovanih pohištvenih salonov. Prvi poskus ponuditi kupcu samo pohištvo na enem kraju, so zato pred kratkim storili v Rogatcu. Skupaj s komercialno službo sozda in Lesnino so prizadevni trgovci tehnične trgovine iz Rogatca priredili razstavo pohištva, ki je bila odprta od 11. junija doli. julija, zaradi velikega zanimanja domačih in okoliških kupcev, prihajali so celo iz Maribora, pa so jo podaljšali do 25. julija. V nedokončanih, a za to priložnost povsem preurejenih skladiščih M-Jelše sredi Rogatca, si je razstavo vsak dan ogledalo povprečno sto ljudi. Številka pove, da je bilo zanimanje ljudi precejšnje, zlasti veliko jih je prihajalo s Hrvaške, čeprav imajo tam dobro urejeno trgovino tudi s pohištvom. Razstava je bila odprta vse dni, razen nedelje, od 10. do 19. ure. Na ogled so postavili pohištvo vseh slovenskih proizvajalcev, od spalnic, sprejemnic in kuhinj do kavčev, foteljev in drugega. Do srede julija so kupci na- ročili za približno 200 starih milijonov najrazličnejšega pohištva, tudi tistega, na katerega bodo zaradi tovarniških dobavnih rokov čakali mesec ali dva. Osnovni namen razstave, oživiti trgovino s pohištvom, je bil prav gotovo dosežen, nemalo tudi po zaslugi trgovcev iz tehnične trgovine v Rogatcu, ki so v mesecu maju žrtvovali kar precej svojih prostih ur, da so novozgrajeno skladišče spremenili v primeren razstavni prostor. Uredili so okolico stavbe, postavili cvetlične lonce. popravili in očistili notranjost skladišča, prepleskali stene, popravili in uredili tla in še in š,e. Sami so bili vse, od pleskarjev, zidarjev do ključavničarjev, piko na i pa so naredili še aranžerji iz MIP Ptuj, ki so razstavi dodali pomembne malenkosti. Prodajni in skladiščni prostori, ki so na voljo majhnim tozdom, onemogočajo, da bi kupci imeli stalno na ogled izbor pohištva. TOZD Gradišče Trebnje - v sestavu Mercator-Rožnika - to nezadostnost nadomešča z vsakoletno razstavo pohištva. Zanimanje. Foto Jaro Novak Letošnjo razstavo si je ogledalo blizu 2000 obiskovalcev, prodali pa so v tednu dni za 2,5 milijona dinarjev razstavljenega blaga. Pokrovitelj in aranžer razstave je bila ljubljanska Lesnina, prostor pa je odstopila osnovna šola v Trebnjem za zmerno najemnino, kar je spet lep primer sporazumevanja med krajevnimi ustanovami. Oddelkovodja Janez Bartol s sodelavko Cveto Veble sta povedala, da je razstava deležna velikega odobravanja, saj kupci sicer lahko naročajo pohištvo le po katalogu. Obiskovalcev je vsako leto več. Največ je zanimanja za spalnice, sedežne garniture in Marlesove kuhinje. Trebanjci so poskrbeli tudi za primerno vsestransko obveščenost javnosti. Tako je bilo preko javnosti občil z razstavo seznanjen tudi naš center za obveščanje, kateremu takšnih prireditev naši tozdi običajno ne javljajo, hkrati pa nam očitajo diskriminacijo v obveščanju o dejavnostih posameznega tozda. Mercator že vsevprek pišemo kar fonetično, kakor se beseda izgovarja. Morda bi kazalo razmisliti o pisavi, kakor jo terja raba. vendar pa dotlej tisti, ki naročajo napise, morajo skrbeti za točnost naziva firme. Nagradna križanka »OEM« |rR.Oiiv4:>*i-££JtObORAH+C>^ To ib SKUPKA- iHc ap^ov/o«. MA ste. A GLASILA Drocace rUriN.J ■ viHOt) EOLCjA PEsroir^v Plovilo KVARTOP IAtRAZ iR.Sk| oe»R4r v kLAVNIC 1 ► Rubi ČAievEc RED- X-IME. SOŠTlkj. IGRA S Kartami SOboMlki KtLtVV v z i+oo SOLM. XUO<3. EAsr in 4i STARA 0OL2. . MERA. SE&IC- ne£ Kopo- TW0lS ► IK& PE-VK-E l.SAKocil. Potke c. TVRSK.I VELIKAS Rob "fCUSk.1 fcOMPON. lpA\/EC cucP-Ajš. PRIMER AN&RE7 Be-RLOT 0 RAM JE bEE „ SrUEbAUS- MUSLIM. OTok 0MHPI3- JicE igre NAS PRV£<=- Tv SU>*4Jb-m K- ■3 UT RA N. PADAVINA KAČA VELIKAN. C ■ ČRfcA XEMSko PREBIVALCI ISTRfc m ► □ PACEST. VODITELJ Voiitici J. CUKA ▼ At-Ei Kersnik »NE, ITAL -IGRALKE VALUJ NAŠe MO RT e Rtpufl,!. . bEKO- RAco/, SUKVUJ. MESicO V CAUSKJ tobioi tei- topjjKA v HORoiJ SPANi>tc( SPoLNhC STAN 7 P TRI UMIRAM. p— Poteč, PRtfci- VAUCI SRčnE »ISAMA ŽENSKI GLAS METEtL jOO rrrt OKOLI S -TROPS- ‘J.Črjca GORA V Ivici W*2in, stil O&L AGENTA 1 Me-MŠ. GLAVNI ŠTEVfJlfc. XEKJ. 1MC TV. NAPOV. AnOREJA ARAfeSKl ZREfcEC- hokejski fci-ue <5K.ŽK.I OTOK okončina (GLAV&C Rof)^ NACE UOE E0ENOVI -MA EG1PČ. somcA EVetN Bertam r RntkA cem ► ICČM1C. ELEMENT RRiiAn/CO SESTAVILA • MAJA HOČEVAR Nagrade za današnjo križanko GEM so še posebej vabljive, zato pričakujemo veliko pravilnih rešitev. Trije reševalci, ki jih bo izbral žreb, bodo prejeli po eno dozo dezodoranta GEM in po eno reklamno majico. Nagrade bo prispevala Ilirija-Vedrog, ki izdeluje dezodorant GEM. Ali poznamo svojo organizacijo? Nagradna uganka Tokratna uganka bo nekoliko krajša od dosedanjih, zato pa bo tudi za spoznanje trši oreh za reševalce. Pravilne odgovore pišite enega pod drugega. 1. Zapišite ime delovne organizacije, ki ima v svojem zaščit-nem znaku češnjo! 2. V delovni organizaciji Merator-Rožnik je združenih 8 tozdov, od katerih imata dva sedež na Dolenjskem. Napišite ime kraja, v katerem je uprava enega od teh dveh tozdov. 3. Delovne organizacije M-KZ Cerknica, M-Jelša, E-Emba, M-Konditor, M-Preskrba, M-Potrošnik, M-Pekarna Grosuplje, M-STP Hrastnik, M-Sadje zelenjava, M-Sloga, M-Univerzal in M-Zarja imajo nekaj skupnega. Zapišite pridevnik, ki označuje to, kar je naštetim DO skupnega. 4. Zapišite ime delovne organizacije, ki je letošnjo zimo pričela peči »primorske žemlje«. 5. Napišite ime kraja, v katerem je sedež delovne organizacije M-Univerzal. 6. Koliko strani obsega lanska februarska številka našega glasila? Prve črke pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, ki ga obenem s pravilnimi odgovori zapišite na dopisnico, to pa najkasneje do 15. avgusta pošljite na naslov SOZD Mercator, Uredništvo glasila, Gorupova 5,61000 Ljubljana. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri, reševalce pa nagradili z izdelki tozda, katerega ime je obenem tudi geslo. Matjaž Marinček j n n ••••• ••••• ••••• • •••••• ••• •• vet • • •• • •••• •• •••••••••• • • ••• • •• ••••• •••••••••• •• •••• •• •• •• • • • ••• ••••• • Rešeno križanko s pravilno izpolnjenim kuponom pošljite v kuverti, označeni s »Križanka GEM«, na naslov; Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 15. avgusta. ■ Izid žrebanja nagradne križanke »Polidon« Do predpisanega roka smo prejeli 227 pravilnih rešitev križanke »Polidon«. Nagrado, izdelek in prispevek Ilirije-Vedrog iz Ljubljane, prejmejo naslednji izžrebanci: - Marija Cjuha, M-steklo, 61000 Ljubljana, Titova 36; - Sonja Habe, Hotel Bor, 65274 Cmi vrh nad Idrijo in - Francka Perčič, M-Vele-preskrba, TOZD Hladilnica, 61000 Ljubljana, Mesarska 6. Poštna številka in kraj: Do ali TOZD (naslov): Rešitev nagradne uganke Za nagradno uganko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 88 rešitev, večinoma pravilnih. Edina napaka, ki se je pri nekaterih reševalcih pojavila, je bila ta, da so TOZD Investa »preimenovali« v TOZD Inženiring. Pravilna rešitev uganke je dala geslo TMI SALAME. Prav ljubljanska TOZD TMI bo pet izžrebancev nagradila s svojimi izdelki. Srečneži so: • Anka Kraševec, Cesta 4. maja 102, 61380 Cerknica, • Cvetka Vovk, M-Velepreskrba, TOZD Standard, 68000 Novo mesto, • Jože Kocon, M-Univerzal, Partizanska 22, 69220 Lendava, • Sonja Vrhovec, DS SOZD, Gorupova 5, 61000 Ljubljana in • Dragica Pakiž, M-Nanos, TOZD Trgovina, 61381 Rakek. Želimo vam veliko užitka pri reševanju tokrathe nagradne uganke. Ni kaj, poletje je ter vročina in tro pripravljeni in poceni. Za - žeja. Droga priporoča svoje osvežitev v vročih poletnih dneh brezalkoholne napitke GRINGO - GRINGO in FLA-VOR-AID. in FLA-VOR-AID. Okusni so, hi- Končno smo vsaj koledarsko stopili v poletje in želimo si čim-več vročih, sončnih, poletnih dni. Vse lepo in prav, če nas ne bi spremljala tudi (vsaj za nekatere) sila neprijetna nadloga - potenje. Da bi obdržali svežino in z njo prijetno počutje ves dan, samo prhanje še ni dovolj. Razen prhanja je zelo pomemben tudi dober dezodorant. Ta pa učinkovito deluje na kožo le tedaj, ko je ta čista in suha. Bakerije, ki so vedno na koži povzročajo razpad znoja v razne organske substance, ki imajo kar neprijeten vonj. Dezodorant spray za telo in deo stich pa sta sredstvi, ki to preprečujeta. Na prodajnih policah je dandanes moč najti najrazličnejše dezodorante; z različnimi učinki in različnimi vonji. Mi vam tokrat priporočamo novost, ki bo gotovo dobrodošla: dezodorante GEM. GEM dezodorant vsebuje bak-tericid, ki uničuje gram-pozitiv-ne in gram-negativne bakterije in zato zanesljivo preprečuje ne- prijeten vonj znoja. Testi v laboratoriju so pokazali, da se po uporabi dezodoranta GEM število mikroorganizmov bistveno zmanjša. GEM dezodoranti so parfumi-rani z izbranimi parfumi, ki dajejo močan in prijeten vonj ves dan. Na izbiro so trije različni vonji: APART, FRESH in ŠPORT. GEM dezodorant APART ima fantazijsko cvetni vonj z blago svežo noto; kot nalašč je za ženske, ki imajo rade nežne vonje. Primeren je za vsako priložnost, nežen vonj pa ostane na koži ves dan. GEM dezodorant FRESH je dezodorant modernega rastlinskega vonja z naravno svežino. GEM dezodorant ŠPORT pa je prijetno trpkega vonja, z opojno moško noto, ki se čuti na koži od jutra do večera. Za občutljivejšo kožo Ilirija -Vedrog svetuje deo stick. Ta vsebuje substance, ki blagodejno delujejo na kožo. Za konec še tole: dezodoranti GEM so na voljo v 80 ali 150 gramskih dozah. •fclLIRUA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. Nov način usposabljanja trgovinskih delavcev f Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada V tozdu Grmada se dobro zavedamo tega, da predstavlja usposobljen kader osnovo za ustrezno zadovoljevanje potreb potrošnikov. V usposobitev prepotrebnega kadra zato tudi vlagamo dosti truda in denarja. V mesecu juniju se nam je vloženi trud bogato obrestoval, saj je 23 naših učencev končalo šolo za prodajalce, 20 delavcev opravilo izpite iz higienskega minimuma in 17 nekvalificiranih delavcev opra-'vilo izpite za polkvalificirane delavce. Prav slednje ni na prvi pogled nič posebnega; če pa vemo, s kakšnim pomanjkanjem kadra se TOZD že nekaj let srečuje, lahko razumemo, kako velik uspeh je to. , Pomanjkanje kadra ni po vseh regijah enako. Celo naša TOZD ima na področju mozirske občine skoraj idealno strokovno sestavo kadra, saj je od 36 zaposlenih trgovskih delavcev kar 30 kvalifici-.ranih, medtem ko je v Ljubljani, še posebej pa v občinah Šiška in Bežigrad, sestava slaba in se žal še slabša. Tako smo prisiljeni, čeprav neradi, sprejemati v prodajalne nekvalificirane delavce. Priznati moram, da je v kolektivu in prodajalnah bil in je še močan odpor za sprejem nekvalificiranih delavcev. To je povsem razumljivo, vendar se mora tozd držati načela »Ko ni belega kruha, je tudi črn dober«. Misel, da moramo sami v lastnih vrstah usposabljati kader in skrbeti zanj, je že stara. V maloprodaji imamo sistem izobraževanja tro-govinskega kadra že dolga leta dobro urejen. Prav ta dober sistem izobraževanja nas je žal dolgo časa uspaval in minilo je precej časa, preden smo spoznali, da je dopolnilo strokovno izobraževanje trgovskih delavcev potrebno in lahko zelo uspešno, še posebej glede na stalno pomanjkanje tega kadra in neprestane spremembe tehnologije v trgovini z živili, katerim se moramo prilagajati. Ni še dolgo tega, odkar smo samopostrežne orodajalne uredili, danes pa prodajajo že pri naši TOZD več kot 70% vsega blaga. Dolga leta smo bili prepričani (nekateri so še danes), da lahko v trgovinah delajo samo kvalificirani trgovinski delavci. V razvitejših državah so se tega prepričanja že zdavnaj otresli, počasi pa se ga otresamo tudi pri nas. Dokaz so opravljeni izpiti in potrjeno delo v praksi. Seminar za usposabljanje trgovinskih delavcev oziroma za pridobitev polkvalificiranosti je naša TOZD organizirala že v začetku letošnje pomladi. Teoretični in praktični del seminarja je vodila naša visokokvalificirana trgovinska delavka, Slavka Damjanovič. Trajal je 34 ur, po dve uri na teden. Izpit. Foto Jože Renar Program je obsegal predavanja o: organizaciji tozdov, delovnih organizacij in sozda Mercator; samoupravljanju ter funkcijah in delovanju organov delavskega in družbenega samoupravljanja; bla-goznanstvu s področja živil in gospodinjskih potrebščin (maščobe, mesni, mlevski in mlečni izdelki, sajde in zelenjava, kava in kavni izdelki, konzerve, vina, kruh in pecivo, začimbe, pralni praški, papir, mila itd); rokih trajanja posameznih vrst živil; tehtanju, pakiranju ter merilih in kontroli meril; ravnanju z blagom; zlaganju in prevzemu blaga; kalkulaciji cen v prodajalnah; liku prodajalca; medsebojnih odnosih, solidarnosti in tovarištvu; ravnanju s hladilnimi napravami; odpiranju in zapiranju prodajaln; rednih, izrednih, mesečnih, tromesečnih, polletnih in letnih inventurah; postopku za najdene predmete itd. Seminaristi so torej poslušali predavanja iz snovi, s katero se srečujejo pri vsakodnevnem delu in jo morajo nujno obvladati. Tudi za ta seminar je veljal stari pregovor »Brez muje se še čevelj ne obuje!« Bilo je precej težav: odvijal se je izven delovnega časa, S tem znakom akcije bodo poslej v vsaki številki zaznamovani sestavki slehernega letošnjega novega sodelavca v glasilu Mercator. večina je bila žensk, ki so jih doma čakali otroci, mnoge se vozijo od daleč in podobno. Seveda pa so bili po opravljenih izpitih vsi zadovoljni, tako tisti, ki so izpite uspešno opravili, kakor tudi izpitna komisija, ki so jo sestavljali trije naši visokokvalificirani trgovinski delavci: Slavka Damjanovič, Anica Ovca in Jože Ličen. Opisani seminar je bil prvi takšne vrste - podobne smo imeli prva leta po vojni, le da so bili na znatno nižji ravni. Prepričan sem, da ne bo ostal edini, saj bomo za velike in sodobne samopostrežne prodajalne, ki jih že in jih še bomo gradili, potrebovali veliko število polkvalificiranih priučenih trgovinskih delavcev. Prav bi bilo, da bi se strokovne usposobitve lotili vsi, ki imamo podobne težave. Ob koncu je prav, da čestitamo vsem trgovinskim delavcem Mercatorja, ki so v letošnjem letu uspešno opravili izpite na trgovskih šolah, pri tozdih ali kje drugje, z željo, da bi pridobljeno znanje koristno in smoterno uporabljali v dobro kupcev, sebe, tozda, delovne organizacije, sozda in družbe kot celote. Ob tej priliki sse se posebej zahvaljujemo Slavki Damjanovič, ki se je z dušo in telesom zavzela za uspešno izvedbo seminarja. Počitniški dom v Dajli — predvsem red Suzana Modrijan — M-Velepreskrba, TOZD Grosist Suhi se zredijo, žejni pa trpijo Vsi dobor veste, kje je tisti naš košček zahodnoistr-ske obale. Daj la. Naš počitniški dom. Mnogo je bilo nekoč treba truda, dobre volje in denarja za to, kar danes je. In mnogim je danes prijetno počitniško bivališče, zares pravi dom oddiha. Tudi meni, kajti letos sem tam že petič preživela nekaj kratkih (lahko bi rekla prekratkih) dopustniških dni. Zdi se mi prav, da strnem nekaj vtisov. Naš dom je odprt že šesto leto in je še vedno kot nov, kot iz škatlice. Že ob prvih korakih, posebej še. če se malo razgledaš po okolišu, 'dobiš vtis, da boš prijetno preživel dopustnikovanje. Negovano okolje. čudovit vrt, rože vseh vrst... samo zaokrožajo podobo. Verjetno se ne motim veliko, če zatrdim, da gre zasluga za to upravniku Božu Škrlju, ki ravna z našim do- mom in skrbi zanj, kot bi bil njegov. V desetih dneh, kolikor sem jih preživela v Dajli, sem se kar precej zredila (saj je bilo že potrebno). Za to gre zasluga kuharici Malki Kranjc in njenim pomočnicam, ki so nas postregle z raznovrstno, okusno in domačo hrano. Česa vse ni bilo na počitniški mizi v Dajli, kakšne vse sladice so znale pripra- viti! Vseh gostov so bila polna usta hvale, nihče, niti najbolj ješči, niso mogli reči, da so ostali lačni. Večkrat pa smo bili žejni. Žal v našem domu bife, v najhujši pripeki, po 14. uri ni odprt. Do šestih zvečer je treba čakati na osvežilno kapljico. Podobno je tudi dopoldne; od 9.30 do 12.00 ostaja v našem domu dopustnik žejen. In morda še nekaj. Mnogim ljudem dopust ni zgolj postelja in praženje na soncu. Potrebujejo še kaj več, aktivnejši, bolj pisan odmor. Zato pa je v našem domu v Dajli, v negovanem okolju, bolj slabo poskrbljeno. Storiti pa bi bilo treba bore malo, da bi bil dopust v našem domu (posebej kadar je slabo vreme) še prijetnejši, da bi bilo več počitniških aktivnosti, da bi bilo več razvedrila ... Odnosi s potrošniki Odgovor direktorja tozda Trudimo se V primerih pomanjkanja blaga in slabe oskrbe je razumljivo, da javno mnenje ni naklonjeno trgovini, ker potrošnik ve samo tisto, kar neposredno opazi - da blaga ni v trgovini. Pri tem pa opazi še marsikatero pomanjkljivost, kakor so vrste, način postrežbe, delovni čas trgovin. Tudi krajevna skupnost Bratov Babnik v Draveljski gmajni je naslovila na lani odprto samopostrežnico pritožbo, na katero v imenu tozda Grmada odgovarja direktor Jože Renar. Pomanjkanje blaga Dejstvo je, da v zadnjem obdobju na splošno primanjkuje nekaj vrst blaga, kakor kave, pralnih praškov, olja, pomaranč, občasno pa tudi sladkorja, banan, limon in drugega južnega sadja. Zaradi velikih padavin je slaba letina tudi za zgodnje sadje in zelenjavo. Trgovina se tako srečuje s težavami, ker tega blaga ni na tržišču. Vrste in postrežba Vrste in pomanjkljiva postrežba v delikatesi in mesnici v Draveljski gmajni so. žal, resničnost. Problem pomanjkanja kadra v trgovini z živili na področju mesta Ljubljane je kljub delnemu izboljšanju še vedno pereč. Našemu tozdu kljub številnim razpisom za trgovske delavce še do danes ni uspelo dobiti dovolj usposobljenega kadra. V zadnjih letih nam je odšlo zaradi slabih pogojev dela dosti kvalificiranih delavcev. Letos smo v Vse omenjene težave se v času dopustov še povečajo. Stanje po novem letu se sicer izboljšuje, kar se bo nadaljevalo po dopustih. Ureditev okolja trgovine Trgovina na ulici Bratov Babnik je bila odprta v drugi polovici lanskega leta. Tudi prostor okoli nje smo uredili in opremili po načrtu. Komaj je bil objekt zgrajen, je soseska SŠ-10, oziroma gradbeni izvajalec v neposredni bližini trgovine navozil ogromne količine zemlje - cele hribe. Mnogim potrošnikom je s tem otežkočil dostop do prodajalne. Številni, predvsem gradbeni delavci, prihajajo v trgovino čez odlagališča zemlje - blata ali prahu - in to nanašajo v trgovino in okolico. Naši trgovski delavci se pritožujejo. da morajo iz trgovine blato dobesedno voziti. Naše pritožbe na več strani so dobile odgovor, da se soseska Samopostrežna trgovina na ulici Bratov Babnik je obdana z žerjavi in hribi gradbenega materiala. časopisih večkrat razpisali potrebe za 50 učencev, še posebej smo obvestili 70 šol in do danes prejeli le 12 ponudb. Oba podatka kažeta, s kakšnimi težavami se spoprijemamo. pač gradi in da se bo stanje izboljšalo po izgradnji. Želimo, da bi nas potrošniki razumeli, mi pa se bomo kolikor mogoče potrudili, da jih bomo kar najbolje postregli. Mercatorjev mozaik • Mercatorjev mozaik • Ribničanom bo prvi avgust prinesel tisto, kar so že dolga leta težko pričakovali. Nova blagovnica bo na enem mestu ponudila vse, od prehrambenih proizvodov in galanterije, do pohištva, bele tehnike, akustike in tekstila. V naši hiši bo tudi bife. Za TOZD Jelka iz Ribnice je to nedvomno velik delovni uspeh. • Na otvoritev prenovljene samopostrežbe in bifeja čakajo tudi Grosupeljčani. Zastarela samopostrežba bo poslej večja, lepša in ponudila bo še večjo izbiro živil. Za krajane in delavce tozda Dolomiti bo to velika pridobitev. • Smo na višku turistične sezone. Gostinci imajo še posebno veliko dela, kaže pa, da pravilen odnos do gosta vsem ni kaj dosti mar. V gostišču Obala v Piranu (M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož) se očitno ne zavedajo, da so tam zaradi gosta. Slaba postrežba neprijaznih deklet prej odvrača, kot privablja. Škoda! • Tudi v Pomurju ne stojijo križem rok, saj M-Sloga iz Gornje Radgone prav tako v kratkem pripravlja otvoritev nove samopostrežbe (živila, galanterija, bela tehnika itd.) z bifejem v Negovi. Staro trgovino, ki svojemu namenu ni več ustrezala, bodo zaprli. • Iz tozda Dolomiti so mi sporočili tole: za vse delavke v svojih bifejih so pripravili lične delovne obleke. Tako bodo dekleta, ki strežejo za točilnim pultom povsod enotno oblečena, napisne ploščice pa bodo označevale naziv organizacije. Lepo in posnemanja vredno! • Sploh kaže, da naši gostinci za svojo ponudbo skrbijo malce bolje. Lani sem v naši posebni akciji pri Keršiču v Ljubljani dobil slab vtis. Pred dnevi so to gostišče ponovno odprli, saj je bilo zaradi adaptacije zaprto. Kako je tam zdaj, boste izvedeli prihodnjič. Zbral: Mile Bitenc Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n. suh. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor- Mile Bitenc, Slavka Damjanovič, Sonja Dolinšek, Anton Kočevar, Vasja Volodja Lenardič, Nada Rihtar (predsednica) in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon 21-811) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 21-488) - Tajnica redakcije Jasmin Božič (telefon 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak -Tisk CGP Delo — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov — Izhaja zadnji petek v mesecu — Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator — Naklada: 11.400 izvodov.