V BEŽiGRAJSK) GALERU1
Male slike Izidorja Urbančiča!
V  Bežigrajski  galeriji, ki je po daljšem dasu spet odprla vrata obt-skovalcem. je razstava malih sfik (19x12 in 12>19 cm) bežigrajske-ga akademskega stikarja izidoija Urbančiča. Ob tndesetletnici svoje-ga plodovitega dela je slikar pred-stavil 146 del v svojevrstnem (or-malu. razstavs je izjemen dogodek predvsem po predstavitvj siikarja. samosvojega ijtoiega ustvarjalca, sopotmka Skupine 53. ki je rjzslav-Ijaf skupaj z Bogdanom Borčičem, Milanom Cetino, Marjanom Dovja-kom. Laanom Koporcam, Janezom Lenassijem in Janezom Boljko.
Izidor Urbaniii se je rodil 1925. leta v Ljubljani, kjef je dokončal Akademijo za Likovno umetnost m specialko za slikarslvo pri Gabnde-lu Stupici Študijsko je potoval v Pariz in Halijo, sodeioval na stikar-skih kolonijah, skupinskih irtsamo-stojnih razstavah v domowini in tu-jini
V razsiavljenih slikah, ki pa imajo povečini  sestre v slikah večjega formata, gre za izraiito humanislič-no in simbolično opredeljeno spo-ročilo. V uvodu h katalogu je Alek-sander Bassin zapisal, da je Sel Ur-bančiC ob generacijskih premikih v slovenskt   umetnosti  tistega časa po lako imenovam umirnejši pott. ki se je obmila proti poetičm nagla-Senosti, še vedno v okviru figurativ-nega realizma. pri tern pa je ta tok
pogosto zahajal na področje. ki ga oznatuie fantastika. groteskna ek-spresivnost in sublimirana vizio-narnost O problematiki svojega <Jela navedimo Se izjavo samega avlorja -Zamkam vsakrSnozahaja-nje v nesmiselno romantifinost, to-da brez poezije. neke liričnosti, ki pceveva vse moje delo, pa zame m slikarslva. Sama moja izpovedna tema - Ijubezen, rojstvo, srečanje -narekuje lak odnos. Vem, da prav zaradi tega, prav zaradi barvne ska-le. ki mora zavzemati ubrano - te hotete - ob tem. 4e vedno tealnem, asanjsko viztonarnem 5veiu. vedno tvegam občulek imam. da sem na tiatem nevarnem robu. prek katere-ga bi lahko zdrknil v romantično pripovedovanje, ki ni moj namen Krajani dajem z elementi. ki sem jih izbrat svo| lastm ictejni smisel. Res so tr elemenli zelo poenoslavljem na pnmer kmečka hiša skoraj v kvadrat. žitno polje v Cm snop. ven-dar misfim, da kljub temu lahko po-sredu|e|o tisla intimna občutja, ki |ih želim izpovedati Ne postav-Ijam si merila. koliko more. oziro-ma koliko mora biti moja krajina podobna neki realni krajmi. Zdi se mi, da moram pri tem poudariti dva znafiilna momenia svoje krajrne: brezčasovnosi - ne zmenim se niti za dan afi vefier. za zimo ali poletje - ni simboličnosl, pravzaprav po-dreditev krajine osnovnemu izpo-
vednemu smlslu, na primer rojstvu, ko ?ahtevam, da v krajim vse vre,
kipi kvišku-
Aleksander Bassin ugotavlja v uvodu h katatogu bistven premik v obravnavanju (igure v Urbanfiifie-vi h delih v letu 1976 ko pnde v ospredje vprašanje odtujenosti, od tod vrsta slik z naslovi kot na pn-mer Kam. Sam...,
Ob tem, ko vas spominjamo na pomembnen likovm dogodek. na-vedimo Se misel Wilhelma Krame-felda:- izidor Urbanfiič da žaretl svetta, mesta kakor dragulj iz staro-mojstrskih lemin Njegov sanjavo-lep. pravl|ičen svet je poln hrepe-njenja romantike in nezne poezije.-M. P.