OCnpia 8.
v
<£iv£jettje in svet
23. itev.	Hiubliatia S. decembra 1Ç3C.	Cet e
Spomenik hvaležnosti Franciji
Relief na spomeniku, hi predstavlja jugoslovensko-francosko bratstvo v borbi za svobodo
Dr. O. Reya
Kako nastajajo	—
= vremenske spremembe
Tvorba depresij na tečajni Sronti
И članku »Splošna cirkulacija vetrov v ozračju«, smo se seznanili s pojmom »tečajna fronta«. Rekli smo, da je to minimum zračnega pritiska na 60° severne ali južne širine. Od subtropskega maksima zračnega pritiska ali maksima na konjskih širinah, struji zrak proti tečajni fronti. Piav tako struji zrak proti tej fronti tudi od tečajnega maksima. Srečata se torej tu dve struji iz popolnoma nasprotnih območij. Morski zrak z juga je topel in dobro napojen z vlago, zato povzroča visoka temperatura jako izparivanje vode. Zrak s severa pa je hladen in suh. Zaradi nizke temperature ne vsebuje mnogo vlage. Obe zračni struji imata torej različno temperaturo in različno nasičenost vlage. Mejo med obema strujama imenujemo dis.kontinuitetna ploskev, zato ker pri prehodu te meje fizikalni odnosi niso več isti, niso kontinualni, ampak različni ali diskontinualni.
Sedaj nastane vprašanje, kaj se godi na tečajni fronti, ko trčita obe nasprotni struji. Fizika nas uči, da nastane na meji dveh gibajočih se medijev z različnimi fizikalnimi lastnostmi vedno valovanje. Na pr. ob morju, kjer je obala plitva in peščena. Kadar se valovi gibljejo za časa plime preko take peščene obali in kadar se ti valovi za časa oseke zopet umaknejo, opazimo, da je peščena obal valovita, podobna razorani njivi, le da so brazde mnogo manjše. To je dokaz, da je bila mejna ploskev med vodo in peskom valovita. Slično opazujemo v puščavah, kjer piha veter preko peščenih planjav. Tu nastanejo valovite dune ali peščene sipine. Tudi valovi na morju niso nič drugega kakor valovita mejna ploskev med vodno površino morja in gibajočim se zrakom. Kadar piha kaka zračna struja preko ali ob drugi zračni struji, nastane tudi ti^aj mejna ploskev valovita, le da so ti valovi za nas nevidni, ker je tudi zrak za nas neviden. Pač pa spoznamo to valovito mejno ploskev po oblakih.
Večkrat opazujemo na nebu oblake, razporejene kakor brazde na njivi. Dolg ia ozek oblak, nato jasno, potem zopet
sličen oblak in zopet jasno in ta vrstni red večkrat ponovljen. Oblaki odgovarjajo valovnim vrhovom, jasni prostori med njimi pa valovnim dolinam. Ko se giblje ena zračna struja preko spodnje, nastane mejna ploskev valovita. Valovi segajo s svojimi vrhovi v višine, kjer je temperatura nižja in kjer se zato vodena para zgosti in stvori oblak. Te valovite mejne ploskve dveh zračnih struj, ki jih spoznamo po oblakah, so le krajevnega pomena. Ogromnih valov na tečajni fronti pa z enega mesta ne moremo opazovati. Saj valovi so dolgi kar po par tisoč kilometrov.
Tečajna fronta poteka torej valovito. Predstavlja nam jo črtkano izvlečena črta na priloženi skici. Ker si uoramo njen desni valovni del misliti nad Črnim morjem, levi pa nad Španijo, znaša torej njena dolžina približno 3000 km. V območju valovnega vrha pihajo vetrovi iz južnih smeri, v valovnem dolu pa severni vetrovi. Sklenjene koncentrične črte nam predstavljajo tako zvane izobare, to je črte, ki vežejo kraje istega zračnega pritiska. Na podlagi njih opazimo, da pada zračni pritisk od vseh strani proti nekemu središču, ki je v našem primeru nad južno Švedsko. Zračni pritisk zraša tu le 740 mm, vse naokoli se pa veëa, dokler ne doseže na primer nad Islandom nekaj nad 770 mm. To je primer zračnega pritiska, ki mu pravimo »depresija« ali »ciklon«, kar pomeni iz roba proti središču potisnjen zračni pritisk, oziroma kroženje vetrov proti središču. Barometer je v tem primeru, kakor pravimo, padel.
V skici opazimo, da je središče depresije ravno vrh vala tečajne fronte. Južni vetrovi so topli in vlažni. Zaradi tega je južni zrak mnogo lažji, kakor hladni in suhi severni zrak. Ko se ti dve struji srečata, se bodo lahki južni vetrovi povzpeli nad severne. To se bo dogajalo predvsem na prednjem delu valovnega vrha. Na naši karti nekako na fronti od Črnega morja do južne Švedske. Ta del fronte imenujemo aktivna vzpenjajoča se fronta. Drugi del fronte, v na-
šem primeru od južne Švedske do Španije, pa imenujemo pasivna vzpenjajoča se fronta. Južni vetrovi tu niso usmerjeni proti severnim, ampak pihajo mimo njih proti središču depresije. Normalno na nje pa pihajo severni vetrovi. In ker
so te severne zračne mase težje od južnih, bodo južne izpodrivale in dvigale kvišku. Tudi tu se bodo južni vetrovi dvigali, vendar ne aktivno ampak pasivno. Odtod je tudi njihovo ime.
Vidimo torej, da se na vsej fronti južni vetrovi dvigajo ali so dvignjeni nad severne. Ko dospejo v gotove višine, se ohlade, pri čemer se vodena para zgosti in izloči v obliki oblakov in dežja. Na obeh frontah prevladujejo torej dež in oblaki. Najbolj pa dežuje v središču depresije. Toplota, ki je v južnem zraku vezala in vzdrževala vodeno paro, je po zgostitvi prosta in se uporabi za novo segrevanje zraka. Zaradi tega pc tane južni zrak še lažji. Posledica je padec zračnega tlaka pri zemlji. Ker se ta akcija vrši najbolj ob vrhu vala, bo tu zračni tlak najbolj padel in se bo polagoma večal vse naokoli.
Zračni tlak na karti je reducirar. na morsko gladino. To se pravi, da bi tako kazali barometri, če bi bili vsi tik nad morsko gladino. Posamezne postaje pa imajo različno nadmorsko višino in če Di vsaka poročala zračni tlak s svojega kraja, bi nastala zmešnjava, ker bi bilo treba tu računati tudi z vsakokratnimi nadmorskimi višinami.
V splošnem potuje depresija od zapada proti vzhodu. Ko je še daleč n" zapadu, recimo nad Atlantskim oceanom, se bo pojavila takole: Vodena, para se zgosti
4
vendar prvi južni vetrovi ne vsebujejo še toliko vode, da bi se stvoril dež, ampak nastanejo le tenki in beli oblaki, podobni kopreni ali pajčevini. Tak oblak imenujemo »cirrus«. Kadar se torej pojavijo slični oblaki, je to znamenje bližnjega * slabega vremena. Potem so oblaki vedno gostejši in temnejši. Tem oblakom pravimo »nimbus-i«. Središče depresije je tu. Doslej so pihali južni, topli in obenem vlažni vetrovi. Vreme je bilo soparno. Ko preide še pasivna fronta, pa pritisnejo močni vetrovi od severozahoda, ki pihajo sunkovito in energično ter dvigajo južne vetrove kvišku. Posledica tega je nenadna zgostitev vodnih hlapov v dež. Šele ko potisnejo suhi tečajni vetrovi topli val proti vzhodu, zavlada zopet lepo, jasno vreme.
Ves val tečajne fronte se razdeli na dva dela, na toplega in hladnega. Ker pihajo v valovnem hribu južni topli vetrovi, pravimo temu delu topli val. V valovnem dolu tečajne fronte pa prevladuje hladni zrak, ki ga imenujemo hladni val.
Iz vsakega valovnega hriba nastane torej depresija ali ciklon. Tej depresiji sledi druga formacija, ki je v konstrukciji popolnoma nasprotna depresiji. Središče te formacije tvori maksimum zračnega pritiska, od tu pa pojema polagoma na vse strani. Tudi to središče obdajajo izobare koncentrično in ga imenujemo zato anticiklon ali antidepresija. Kakor je razvidno iz skice, bo ta nastal in se formiral v valovnih dolih tečajne fronte,
V	ciklonu prihajajo vetrovi od vseh strani proti njegovemu središču, v proticiklo-nu pa bodo vetrovi pihali od središča proti vsem stranem. In sicer bodo v prednjem delu, na pasivni fronti, pihali vetrovi s severnega zapada v ta ciklon ter bodo dvigali in izpodrivali južne vetrove.
V	zadnjem delu, na meji prihajajočega novega ciklona, ob aktivni fronti, pa bodo pihali vetrovi s severnega vzhoda v nov ciklon. Točno po sredini anticiklona bo vladala tišina.
Tečajna fronta obstoja samo iz štirih valov (štirih ciklonov in štirih anticiklonov.) To število valov ima svoj vzrok v razporedbi morja in celine, odnosno gorskih vencev. Proti severnemu tečaju štrle namreč od vseh kontinentov štirje gorski venci. Prvi je gorovje Ural, ki ima svoi podaljšek na Novaji Zemlji in Deželi Fritjofa Nansena. Drugi je obrežno gorovje na skraj-em vzhodu Sibirije, na polotoku čučkov in na Kamčatki. Tretji je venec Skalnatega gorovja, ki poteka od Aljaske vzdolž Amerike, če-
trti pa je Gronlandski masiv. Med temi štirimi venci se razprostira v splošnem rečeno, gladek teren, odnosno morje. Ko pihajo severnovzhodni tečajni vetrovi preko teh ravnin, trčijo na svojem potu na imenovana gorovja, ki jih ne puste naprej. Pred gorovjem nakopičeni zrak mora odteči predvsem proti jugu. Za temi gorovji nastane praznina, ki pritega vetrove z južnih širin. Pred gorovjem pa nastane naksimum zračnega tlaka, ker so tečajni vetrovi suhi in težki. Na vsakem sektorju med dvema imenovanima gorskima vencema najdemo na levi strani maksimum, na desni strani pa minimum zračnega tlaka. Zaradi novih prihajajočih tečajnih mas se ta maksimum prične pomikati proti jugu in jugozapadu
in izpodriva minimum na desni strani sektorja. Ta igra se nadaljuje neskončnost. Za Evropo pride v poštev anticiklon, ki se zbira pred Grônlandom, in ciklon, ki se zbira v bližini Islanda. Zato čitamo dnevno v evropskih vremenskih poročilih, da je islandski ciklon prodrl proti Evropi, odnosno da se gronlandski maksimum pomika proti Evropi.
Nekateri vremenoslovci, predvsem dunajski, mislijo, da so ta gorovja edini vzrok postanka ciklonov in anticiklonov. Nasprotno se norveški vremenoslovci zelo ogrevajo za tako zvano »valovno teorijo«.
V naslednjem članku si bo-io ogledali tvorbo in potek teh formacij na našem slovenskem ozemlju.

Srebro v biologiji
e hoče živo pleme obstati v naravi, morajo njegovi zastopniki biti sposobni, prenašati brez velike škode začasne izpremembe, kakršne nastajajo v njihovi okolini. Iz tega razloga morejo vse morske živali strpeti nekolikšno oneslanitev morske vode, sladkovodne živali pa se morajo včasi zadovoljiti z vodo, ki ima premalo kisika in preveč ogljikokislega plina ali je še kakorkoli zamazana. Rastline in živali se čestokrat vdajo v to, da za silo vsrkajo tvarine, kakršnih praviloma nikdar ne srečujejo. Glede manj običajnih teles pa je stvar lahko še čisto drugačna; poznamo strupe, ki postanejo strašno učinkoviti, čim se prekorači skrajno neznatna davka, in leke, ki krepko delujejo že v silno majhnem vzem-ku. Zanimive zglede za to velikansko občutljivost nasproti nekim kemičnim činite-ljem sta ondan obravnavala g. in gospa Bohn.
Georges Bohn stoji že 30 let na čelu francoskemu životoslovju. Kolikerim zamisle-kom je že utrl pot v znanost! Naj omenim eno izmed zadnjih njegovih idej.
Kovinsko srebro čvrsto vpliva na živa bitja: že dolgo je znano, da uničuje cepljiv-ke (bakterije) in plesnobo. Zadnja leta se je močno udomačila raba žoličastih raztopin proti okuženju. Zakonca Bohnova sta prva poudarila na drugih organizmih slična, še jaCja dejstva.
Ličinke morskega ježka, postavljene v srebrno žlico, poginejo v malo minutah. V posebnih okoliščinah postane srebro tako kvarno za izvestne morske črvičke n. pr. convoluta, da se v kratkem nabere cel krog mrličkov ob srebrniku, ki si ga vrgel y vodo med oje.
Tupatam se na prvi pogled nič na zgodi: pogubnost kovine se pokaže šele kasneje. Jajčeca morskega ježka, položena za nekaj sekund v stik s srebrno ploščo, se jamejo razvijati, toda naglo se ugonobijo.
Skušajoč osvetliti mehanizeia tega pojava, sta Bohnova ugotovila celo vrsto nepričakovanih dejstev. Od dveh enako raz-sežnih, a različno debelih srebrnih plošč, debelejša bolj učinkuje. Ako rabimo eno in isto ploščo večkrat zapored, s tem da na primer kanemo na njeno plat vodno kapljico, ki vsebuje k o n v o 1 u t e, se pri vsakem naslednjem poskusu ti črvički dalje upirajo: z rabo se učinkovitost srebra maij-ša. Pustite ploščo nekaj ur v temi na miru, pa bo zopet delotvorna; na solncu pa si še dosti prej opomore. Sploh dejstvuje srebrna plošča na svetlobi mnogo jače ko v mraku.
Debelejše ploče več zaleže jo: to dokazuje, da je pri pojavu prizadeta vsa srebrna gmota in da pojav ne izvira iz dotika med srebrom in vodo. Spričo tega se je treba vprašati, ali ne deluje kakor si bodi to, kar je pod ploščo, če se na debelo srebrno ploščo položi ploščica od iste kovine, izrabljena po dolgotrajnem poslovanju, se kaj urno spet popravi; na stekleni šipi pa se obnovi jako počasi; položena na kositrni list pa sploh ne okreva, marveč izgubi še poslednje sledove uničevalnosti. Kositer je protiven srebru in prej omenjeni srebrnik je docela nedolžen, ako ga deneš na dno ci-naste posode.
Bohn navaja še mnogo drugih činjenic, na priliko to, da se v neznatni količini vode živalce toliko laglje v bran stavijo pogubnim učinkom, kolikor številnejše so.
Pa razlaga? Prva, preprosta misel, da gre za otrovni vpliv srebra, raztopljenega y soli v vodi, torej za kemično dejatvov»-
nje, se ne da spraviti v sklad s poprej razloženimi stvarmi. Potemtakem ima posla s fizičnim delovanjem. In evo nas v področju domneve: bržkone gre za električno, oziroma za elektronsko delovanje, izžarevajoče srebro je izgubilo elektrone, té pa zopet
pridobiva od organizmov, ki se mu zadosti približajo.
Sedaj je še težko izreči sodbo glede te podmene, vendar si lahko mislimo, da si bodo po prvem presenečenju že dejstva sama našla pravo mesto v okviru biologije.

Zadnje poročilo	=
raziskovalca Wegenerja
m
Jinuli teden so dnevniki zabeležili vest, da ni od gronlandske odprave graškega univ. prof. dr. Alfreda Wegenerja že dva meseca nobenega poročila. Zadnja vest, ki je prišla od slovitega meteorologa, je
marajukovem zalivu. Ko je odprava prispela na mesto, so začeli takoj graditi opazovalne postaje. Prva je bila postavljena neposredno na vzhodni obali, druga na zapadni obali, tretja, ki je veljala za srednjo opazovalnico, pa približno v sre-
Grônlandska ekspe (Od leve proti desni: dr. Wegener, dr.
in dr.
bila datirana z dnem 2. oktobra. Prinesli so jo v obliki brzojavke Eskimi, ki so se uprli učenjaku in niso hoteli z njim dalje, nakar je. prof. Wegener nadaljeval svojo pot s štirimi Gronlandci in enim rojakom, dr. Lôwejem. O grônlandski odpravi prof. Wegenerja smo že pisali v našem listu. (Glej knjigo 7, št. 20.)
Za letošnjo ekspedicijo, ki je bila preračunana na poldrugo leto, je prof. Wegener lani iskal in našel izhodišče v Ka-
ticija dr. Wegenerja
Loewe, hamburški geolog dr. Georgi
Sorge)
di med obema, kakih 300 do 400 km od nabrežja in 3000 m visoko nad morjem. Vse tri postaje naj bi vodile leto dni opazovanja meteorološkega in geofizičnega značaja.
Vzhodna skupina se je ustanovila ▼ bližini Scoresbysunda ter je bila stalno v zvezi z dansko brzojavno postajo v imenovanem zalivu. Skupina ljudi za zapad-no in osrednjo postajo je pod osebnim vodstvom prof. Wegenerja v pomladaa-
skih mesecih dosegla okraj Umanak na zapadu. Od Kamarajukovega zaliva dalje sta se morali boriti obe skupini z velikimi ovirami. Ekspedicija je namreč imela s seboj za 300.000 kg prtljage in živil. Robni ledniki so v teh krajih zelo razpokam in raziskovalci so si morali pomagati tudi s psi in Eskimi, a tudi s konji in motornimi sanmi. Od avgusta dalje je vršila osrednja postaja redno opazovalno službo. Opazovalnico je vodil prvotno član ekspedicije Georgi, ki se mu je pozneje pridružil še drugi član odprave Sorge.
Konec septembra je bil položaj Wege-nerjeve odprave: vzhodna in osrednja opazovalnica sta vršili redno službo. Osrednja postaja je bila preskrbljena z vsemi potrebnimi pripomočki za prežim o-vanje in je razpolagala že z zalogami živil za dve osebi. 22. septembra je odrinil četrti in zadnji transport z živežem k osrednji opazovalnici. V skupini, ki je
šla na pot, sta bila prof. Wegener in di. Lôwe poleg trinajstorice Eskimov, od katerih pa so ostali Wegenerju zvesti samo štirje, medtem ko se je devetorica uprla in se vrnila domov ter prinesla We-generjevo sporočilo, da je temperatura silno padla, zaradi česar se je gronland-sko spremstvo močno skrčilo.
Zimske razmere na terenu, kamor je odšel dr. Wegener, so popolnoma neznane, kajti doslej še ni prezimovala živa duša v teh krajih. Zato je nekoliko upravičena bojazen za raziskovalca in njegovo spremstvo. Če pa po drugi strani premislimo, da je prof. Wegener eden najbolj izkušenih polarnih raziskovalcev Grônlanda, ki je vrh vsega tudi zelo oprezen, pridemo do zaključka, da ni treba biti v skrbeh za graškega meteorologa. Istega mnenja je tudi ravnatelj zavoda za Gronland v Kodanju Daugaard, ki veli, da je bojazen za življenje dr. We-generja izrodek preuranjenega strahu.
-sesae-
Pomen krvavenja iz nosu
Kaj naj storimo, da ustavimo krvavenje Iz nosa ali kaj naj podvzamemo, da imamo vsaj upanje na uspeh, o tem se piše v vseh »Zdravniških kotičkih« prav pogosto. Kaj pa naj počnemo, ako češče krvavimo, ali kaj je prav za prav na tem krvavenju, o tem je malokdo poučen. Dr. Seiferth, ki nam nudi v »Časopisu za zdravniško izobrazbo« pregled vsega tega, govori najprej o krajevnih vzrokih, o razširjenju ožilja in drugih anatomičnih spremembah v notranjost nosu. Razširjenje ožilja je pač že položeno v konstitucijo in zdravljenje tega stanja (ožganje ali podobno) opravljajo največ specialisti. »Mnogi pisci«, pravi dalje, »pri pregledovanju vzrokov te bolezni, vale krivdo za nastanek na mehanične ranitve zaradi vrtanja s prstom ...«
Mimo tega imamo še splošne vzroke krvavenja iz nosu. To so stanja, v katerih ni nos bolan, temveč drugi organi ali organski sistemi: Tukaj je krvavenje iz nosu prav znak te bolezni. To je videl pri nalezljivih boleznih (pri hripi na primer) že pač vsak, kako so nastala krvavenja z obolenjem in so z ozdravitvijo zopet izginila. Pri krvnih boleznih so imeli pač le nekateri to priliko, nasprotno pa moremo pri ledvičnih in srčnih boleznih, še bolj pa pri stanjih, ki zvišujejo krvni tlak, ne le opazovati krvavenje iz nosa .temveč do gotovih mej tudi potrpeti z njim. »Tukaj«, piše Seiferth, »pomeni krvavenje iz nosa varnostni ventil za telo in se s tem ožilje razbremeni ter se tako prepreči n. pr. na-
stop kapi«. Tega pa ne moremo zapisati, ne da bi svarili pred posplošenjem te resnice po lajikih. Tu gre vendar prav za prav za naravno puščanje krvi. Odločitev pa, če se vobče sme izvršiti in v kakšnem obsegu puščanje krvi pa pripada nedvomno izključno zdravniku. Kdor namreč poljubno trpi krvavenja zato, ker mu olajšajo njegovo stanje, je v nevarnosti, da si nakoplje malokrvnost. — kč.
Gluhi bodo slišali
Nedavno je umrl v Rouenu dr. Emil Tilljt, Taineov prijatelj. Kot medicinec Je moral iz Pariza radi bolehnosti na Ažurno obalo. Pljuča si je sicer ozdravil, ali ostal je šibek. Pri vsem tem je dosegel 95 let! Zdravnikoval je zlasti po kopaliških rne* stih, koder se je uspešno bavil s hidrolo» gijo. Bil pa je nagluh in sčasoma je po» ■vsem oglušel Zato se je odrekel zdravil» stvu ter se nastanil] v Louviersu pri Roue» nu. Tu je v preranem pokoju zasnoval in izpopolnil metodo, ki jo je obrazložil v knjigi: Le réveil de Г ouie (prebu» jenje sluha). Ta metoda obstoji v ponov» ni vzgoji zakrnelega čuta: delavnost ušes» nih mišic se predrami z vedno daljšimi va» jami. V vseh primerih gluhosti seveda ta način ne pomaga. Če je akustični živec pohabljen, se ni nadejati uspehov. A Tillot je dognal, da živec dostikrat ni pokvaT» jen. Uho je samo otrpnilo. Kaže ga vzbu» diti, ga podžgati, mu vrniti čilost in gib» kost. V ta namen je dr. Tillof izumil celo vrsto načinov, kako se zopet privadimo šumom. S to ušesno telovadbo je izlečil sebe in mnogo bolnikov v kliniki, kateTO je ustanovil.
Meštrovicev spomenik v Beogradu
Na dan dvanajste obletnice premirja so odkrili v Beôgradu spomenik hvaležnosti Franciji, delo jugoslovenskega kiparja Ivana Meštrovica.
Spomenik za francosko pomoč muče-niški Srbiji med svetovno vojno je postavil ves jugoslovenski narod, po pretežni večini samo mali, neznani ljudje.
Tuji svet vidi v novem Meštrovicevem spomeniku izraz jugoslovenske duše in njene samobitnosti.
Relief na spomeniku, ki predstavlja prosvetno pomoč Francije jugosloven* ski mladini med svetovno vojno
Slovite vohnnke
nudi vohun je vojak. Vojak v temi. Vojak, ki bo zadet zelo dobro ali pa sploh ne. Pohabljencev med njimi ni! Toda tudi te vrste vojaki so zapadali enakim napakam, kakor njihovi uniformiram vojni tovariši.
Obramba pred vohunstvom se imenuje ona organizacija, ki lovi vohune in se poslužuje enakih sredstev: erotika proti erotiki, skrivnost proti skrivnosti. Vohun je v splošnem bolj izpostavljen
Irma Straub, najopasnejša nemška vohunka v svetovni vojni
in zato previdnejši, kakor frontni in etapni borec, kakor diplomat in uradnik. Znal se je bolje varovati pred pogubno tovarišico, kakor frontnik — in vendar jih je cela legija podlegla erotiki.
Seksualni nagon, ki je razplamteval frontnika, je okretnemu vohunu neznan, a njegova prigodna znanstva so bila navzlic temu često pogubna. Belgijci so vsej svoji »lahki kavaleriji,« kakor so imenovali prostitutke, naročili, naj le vzdržuje stike s sovražnikom in se to he bo štelo v zlo nobeni, ki bo znala pri tem spretno vohuniti. Razume se. da so vse hetere po tem smatrale za častno nalogp, da so se vdale poizve-
dovalni službi. Tu in tam so se tudi Nemci posluževali belgijskih pocestnic. Posebno znan je primer neke Flore, ki je izvrševala vohunsko službo v prid Nemcem Toda izkušnje so bile slabe, kajti belgijske pocestnice so se vdajale vsakomur in so se v stalni opojnosti hvalile in izdajale mnogo več, kakor so mogle storiti koristnega. Vedno so stale daleč za fanatičnimi nacionalistkami.
Kakor je v splošni kriminalistiki javna hiša tista past, ki se je najraje poslužuje policija, tako je bila v vojni v najširšem pomenu tudi past za vohune. Javnih hiš, kjer se ne bi užival alkohol, ni bilo, a pijanost je prava sestrica spolnega razvrata: opoj, maček, in amnezija, to so posledice, da o podrobnostih molčimo. Triki prostitucije so seveda temu primerno povsod ostali enaki, če je že "šlo za najslabšo prostitutko ali za mnogo dražjo veliko kokoto na mednarodnem parketu: pripovedovanje, re-nomiranje, po potrebi narkotiziranje in prebrskavanje aktov, pri tem pa še postranski zaslužek, to so bile naloge vo-hunk-prostitutk.
Angleži nič posebno ne cenijo vohunk in sir Basil Thompson je dejal o njih s polnim prepričanjem: »Ženske niso za vohunstvo, dasi so zakonci prepričani o nasprotnem ...« Navzlic temu pa so se tudi Angleži vedino in vedno posluževali žensk in dejansko vobče ni bilo in ne bo tajne službe, ki bi poslovala brez žensk. Četudi se niso vedno re-krutirale iz vrst koket, jim je bilo vedno in vedno naročeno, da se v potrebi ne smejo braniti skrajnosti. To je vendar že po naravi samoumeven rekvizit pustolovščine. Nekatere so sicer res dosledno odklanjale spolno podajanje, toda pod gotovimi okoliščinami so se po lastnem nagonu vendar vdale. Vsekakor pa je pri veliki vohunki od prvega koketnega pogleda do »padca« zelo dolga pot, na kateri je marsikdo prišel samo do sredine, ko so njegove skrivnosti bile že izčrpane... Le redkim vohunkam se da dokazati, da se niso vdajale zaradi lažjega poslovanja. Znan je primer Gabrijele Petitove, ki jo Belgijci častijo kot narodno junakinjo. Bila je po poklicu modistka. ki je z brez-primerno drznostjo izvrševala najopas-nejše naloge tako kot vohunka kakor tudi kot pripadnica belgijske skrivne
organizacije »Družfnsk! pozdrav«, ki je skrivaj spravljala Belgijce na ono stran fronte — slično, kakor je to nalogo vršila miss Cavellova. Običajno je Gabrijela Petitova pohajala okrog v uniformi nemškega poročnika in je vedno imela pri sebi nemške papirje. Ko je naposled padla v roke celi četi nemških detektivov, so jo v Bruslju obsodili na smrt. Z velikim fanatizmom je priznala svoje zadržanje in je junaško padla pred puškami.
Druga narodna junakinja zapadne fronte je bila Luiza de Bettignies, a nje-
'•ski vojaški ataše v Bernu, polkovnik Romejko-Gurko v službi
ao vojno ime se je glasilo: Alice Dubois. S svojo prijateljico Sarloto, ki se je v resnici pisala Leonija van Houtte, se je skrajno drzno vozila na fronto, kjer je vohunila. Načelovala je organizaciji, v katero je bilo vpletenih več sto vohunov in vohunk. Celi dve leti sta se ti dve ženski vozarili kakor me-sečnici, a vendar sta z brezprimerno gotovostjo hrabro izvrševali svojo službo. Naposled so ju vendarle ulovili in obsodili na smrt, čemer pa je sledila pomilostitev na dolgotrajno ječo. Nekaj dni pred premirjem je Luiza de Bettignies umrla za jetiko v jetnišnici v Kel-morajnu. L. 1927. jI je bil v Lilleu postavljen spomenik; njeno tovarišico Sarloto, ki še živi, pa krasi križec francoske častne legije. Pomen delovanja
teh dveh junakinj je za strategijo
v svetovni vojni bil neprimerno večji, kakor delovanje miss Cavellove. Toda, ko so ju prijeli, še Nemcem nikakor ni bilo jasno, kak plen imajo v rokaty. Pri teh dveh sta domovinska ljubezen in strastno sovraštvo igrali mnogo večjo vlogo kakor erotika, čeprav sta зе obe včasi posluževali tudi erotičnih sredstev.
Redke vohunke te vrste so bile patri-otke, ki so delovale z demoničnim impulzom. Bile so pravo nasprotje onim pustolovkam, ki so »poslovale« v Švici, tako v Bernu, Curihu, Lozani, Ženevi, Luganu in Lucernu. Pri njih je poleg zaslužka bilo vohunstvo sporedni pojav tarifiranega ljubavnega življenja. Nekateri odstavki iz njihovih pisem naj to najbolje pojasnijo:
»Včeraj sem se razgovarjala z nekim mornariškim oficirjem. Ubogi vrag je strašno zaljubljen vame! Namerava me celo poročiti. Povabil me je, naj ga obiščem na ladji. Seveda sem ponudbo sprejela in sem se znala tako izvrstno prikupiti, da sem v njegovem spremstvu prišla v oddelek, kjer so razpostavljeni zemljevidi. Dvoje temnih oči je nato izvršilo vse ostalo.«
»Z mornariškim oficirjem je vse pri kraju. Poročilo je bilo zelo važno. Mož se mi sicer smili...«
»Stari B. pri premogovnem uradu me zanima. V njegovem življenju igrajo ženske prav veliko vlogo. Zapeljiva dama lahko tu ukrene marsikàj! Ne vem še, ali bom nastopila kot Holandka ali Američanka ...«
Erotična bahavost je v vseh teh pismih dovolj očitna. Temne oči — a propos; v Bernu je životarila vohunka z nenavadno velikimi očmi, njen priimek je bil »Bella Donna». Plačevali so jo Nemci, porabljali pa so jo Američani želeč preko nje Nemcem dokumentarič-no sporočiti veliki alzaški trik. Njih namen je bil pripraviti Nemce do tega, da bi svoje rezerve vrgli proti Belfortu, med tem pa bi Američani napadli pri St. Michielu. Bella Donna je bila pri Nemcih že v nemilosti, ker je bolj koketirala kakor vohunila in ni prinašala nikakih važnejših sporočil več. Tedaj so si Američani izbrali ravno njo in uredili vse tako, da je lahko ukradla »važne« — šifrirane dokumente... Hladnokrven Američan, ki je imel v notranjem žepu precej debel sveženj aktov, se ji je približal v hotelu »Belle-vue-Palast« m jo povabil k pijači. Prav
hitro je prisedla in je pogumno praznila kozarce. V neki loži je zadeva postala intimnejša, animirana — dokler se ni Američan zvrnil pod mizo. Bella Donna mu je seveda ukradla sveženj aktov, ki jih je takoj nato v svoji sobi odprla in fotografirala. Nato je spretno spravila dokumente zopet nazaj v žep še vedno »pijanega« Američana ... Kaka je bila posledica? Nemški štab je takoj naslednje dni dirigiral svoje rezerve v gornjo Alzacijo, zavezniki pa so napadli na drugi strani in to seveda z uspehom.
vražniki nalašč dali okrasti od vohunk in tako spravili v nasprotnikove roke take dokumente, po katerih je ta ravnal tako, kakor je okradeni želel. Za take tatvine je Švica bila najbolj priljubljeno torišče. V Bernu je slovela precej zajetna dama z vojnim imenom »Turški čar«. Pohlepna je bila na moške, denar, alkohol in jetrne paštete v enaki meri in znano je bilo o njej, da je povsod bila na seznamu podkupljencev kakor tudi sumljivcev. Ta dama je že pred vojno vsestransko pletla svoje mreže. Doma je bila od nekod z Balkana in je imena menjala kakor srajce. Nastopila je zdaj kot baronica de Loui-siersova, nato kot Ellinor Hawkins, Gina Raffalovičeva, madamme Mezi, ma-damme Davidovič, madamme Hesketh. baronica de Belleville itd., kakor sta to zahtevala čas in okolje. Posebno je znala vplivati tudi na*ženske, toda med vojno je bila že tako sumljiva in splošno znana, da јг mogla poslovati samo na nevtralnih tleh. Samo proti kraju
- vojne jo zopet najdemo na ameriških . tleh — in to je bilo za njo usodno. 2e od Madrida dalje je bila nadzorovana. Ko je izstopila v New Yorku, so jo aretirali in pri njej našli kopico važnih listin. Toda ona je molčala trdovratno in v juniju 1918 so jo lepega jutra našli umirajočo v celici. Zastrupila se je.
Kar se je dogajalo po hotelskih sobah v Bernu, bi lahko napolnilo cele leksikone. Trik z užaljenim soprogom, ki ga je glumil vohunkin zaveznik, je bil neštetokrat uprizorjen. Spretni vohuni so prav hitro spoznali vsako »damo,« vse njene posebnosti v okusu, jeziku in erotiki prav tako dobro, kakor njene najspretnejše trike. Tudi Nida Mikaela Višnjevska, poljska kneginja, je pripadala k tej vrsti vohunk, ki so životarile v Švici. Posebno agilna pa je bila nemška vohunka Irma Straubova, ki je Nemcem izvršila velike usluge in so jo an-tantni vohuni najbolj zasledovali.
V Feigniesu pri Maubeugeu so neko jutro našli gospodično pl. Heimlerjevo obešeno v neki vojaški kavarni. Na njenih prsih je visel plakat, da jo je »Comité de Libre Belgique« obsodil na smrt. 2e par ur pozneje je ta skrivna organizacija ukradla tudi truplo. Škandal je bil tem večji, ker je Heimlerjeva bila kot vohunka osebno dodeljena nemškemu cesarju in se je vozila po svetu z avtom nemškega dvora.
Zdravnikova načela
Alfred Downing Fripp, običajni zdravnik kralja Edvarda VII. in kralja Jurija V. in načelnik »Guy's Hospitala«. ki je nedav* no preminul, je sestavil nekaj gesel o živ= Ijenski umetnosti:
Ostanite preprosti in mlad>i. Družite se r. otroki... Skrbno izbirajte svoje prija> telje in se jih držite. Ne prepirajte se.
.. Devajte denar na njegovo pravo me= sto. Zdravje, sreča m pošteno vedenje so nad denarjem .. Ne ustavljajte se nikoli, ako vam kje kaj izpodleti, ter ne gnbite svojega časa z žalovanjem
Da tudi je vestno izvajal sam svoje nauke, je moral vrli doktor vendarle pre* zgodaj s »pojedine življenja«: s kesanjem in obžalovanjem pa gotovo ni trošil časa.
Lady Drummond Hay
= Modernizacija Siama
v naslednjem objavljamo zanimiv opis »modernega« Siama« izpod peresa znane žurnalistinje grofice Drummond Hay, ki jo poznajo naši ôitateljl že i« raznih prispevkov v »življenju in svetu«.
Lady Grâce Drummond Hay
I iam, skrivnostna »dežela bele-! ga slona«,* nad katero kraljuje mladi kralj Pradžadipok v svo-I ji prelestni palači v Bangkoku neomejeno. Siam, »biser Azije«, se lahko upravičeno ponaša s svojim napredkom in svojimi pridobitvami v zadnjih desetih letih.
Danes tvori »tai« ali »svobodno ljudstvo« edino neodvisno državo ob Južnem morju in stopa, kar se tiče napredka in novodobnega razvoja takoj za Japonsko. Nedavno objavljena statistika beleži pomnožitev prebivalstva za 2 milijona 296.852 duš in — to je značil-
• Opozarjamo ponovno naše čitatelje, da je tedala Vodnikova družba med svojimi letošnjimi knjigami potopis našega sotrurl-nika g. inž. F. Lupše »V deželi belega slona«.
no — tudi 1734 novih budhističnih svetišč. Modernizacija po vsej priliki nikakor ne izpodrinja prastare tradicije v »deželi žoltega oblačila,« ki je prejela ta priimek po svojih budhističnih duhovnikih, ki jih je približno 140.000 in nosijo vsi oranžnobarvna oblačila.
Kralj Pradžadipok, ki je nasledil leta 1925. v starosti 32 let svojega brata Rama VI., se je vzgojil v Etonu in pozneje na Kraljevi vojni akademiji v Woolwichu. Je brez dvoma ena najzanimivejših političnih osebnosti na Daljnem vzhodu, neomejeni vladar svoje dežele in so ga kronali z vsem pravljično pestrim sijajem eksotičnih slo-vestnosti. Nosil je vse tri kraljevske krone, kraljevi meč zmage, »osmero orožij suverenosti« in nešteto naslovov. Eno prvih njegovih vladarskih dejanj je bilo, da je organiziral nekakšen višji državni svet iz petih članov, ki so vsi princi in ki so znani kot izkušeni m modri državniki. Potem je organiziral zakonodajno korporacijo iz 40 oseb siamske narodnosti, iz oseb, ki so isto tako izredno sposobne in po značaju neoporečne.
Siamskemu sodobno usmerjenemu vladarju lebdi pred očmi po vsej priliki poznejše osnovanje ustavne vladavine, saj pravi, da goji najrajši umetnost debate, kakršna se vodi po velikih zborovanjih, tako da bo lahko izvršil spremembo, čim bo čas zanjo dozorel.
Nedolgo po svojem ustoličenju je začel kralj Pradžadipok spravljati državni proračun v red. Kmalu je izravnal primanjkljaj in je dosegel prebitek s tem, da je odpustil približno 6000 uradnikov. Istočasno je organiziral upravo in kraljevo gospodarstvo. Poveril je komisarje s proučevanjem raznih vladnih sistemov in je napotil odposlance v Evropo, kjer so prisostvovali sejam Društva narodov, ki mu je Siam član. Proučeval je preosnove, ki so jih priporočale razne komisije Društva narodov, temeljito in pretehtal njih uporabnost za siamske razmere. Kraljevo zanimanje za vzgojo mladine, javno dobrodelnost, žensko vprašanje, zračno plovbo, znanost, trgovino, promet, industrijo in poljedelstvo gre na račun njegove angleške vzgoje in vpliva živ-Ijensikega standarda v zapad. deželah.
Kraljica Rambajbarni se kakor le malo orientalskih vladaric živo zanima za delo svojega moža in se rada udeležuje tudi igranja golfa na zasebnih igriščih kraljeve palače v Bangko-
njiju gostiteljice.
Tako se kaže v deželi Daljnega vzhoda dejstvo, da je to napredno, neodvisno kraljestvo, ki ga na Zapadu vzgojen vladar vodi v prosvetljenost,
Kralj Pradžadipok in njegova žena kraljica Rambajbarnt
ku. Prîncesi Poon in Palaj, hčerki siam- edina popolnoma budhistična dežela na
skega princa Damronga, ki sta obiskali	svetu. Siamski kralj kot » ohranjevale c
letošnje poletje London, sta se kazali	budhistične vere« je obenem najnapred-isto tako emancipirani in sodobni kakor nejši in najmodernejši med rojaki.
1, Prenos trupla budhističnega meniha na belem slonu iz bambusa, 2. pri' prave za sežiganje mrličevi 3. Budhovi kipi nad menihovim pepelom
človeško telo	=
= kot akumulator
IBf akor znano, trpe nervozni I ljudje, ranjenci in vobče bol» H niki posebno hude bolečine, ■R kadar se spreminja vreme. Že davno poprej ko na svetu še ni bilo nobenih znanstvenih vremenskih pro» rokov, so vedeli ljudje, da se priprav» lja k dežju, kadar je jel stari oče jadi» kovati nad svojim revmatizmom in zdihovati, da ga trga in zbada po za» raščeni rani. Občutljivi ljudje so pred vsako nevihto trudni, nervozni in po» trti. Včasi se jih lotevajo že nekaj dni pred vsako izrazito spremembo vre» mena melanholični občutki. Po močnih električnih nevihtah, po hudih nalivih pa se taki ljudje nenadoma počutijo zopet sproščeni in osveženi, kakor da bi nanovo oživeli. Slični pojavi se pri dolgotrajni soparici opažajo tudi na normalnih zdravih ljudeh, še posebno občutljive pa so v tem pogledu živali.
Do nedavna so pripisovali opisane učinke, ki jih imajo vremenske spre» membe na ljudi in živali, spremembi zračnega tlaka in vlagi. Dokazati pa se da, da ima vlaga le razmeroma nežna» ten vpliv na opazovane pojave, zračni tlak pa skor nobenega, zlasti še za» radi tega, ker skoro nikoli ne delujeta istočasno. Po nevihti n. pr. nervoz» nost izgine, dočim se zračni tlak le po» lagoma izpreminja. Nasprotno pa se javljajo znaki pobitosti, trganje in zbadanje po navadi dosti poprej, pre» den se sprevrže vreme. Po najnovej» ših raziskovanjih, ki se jih je lotil pro» fesor Dorno, Da se je pokazalo, da gredo vsi neprijetni občutki na račun izpreminjajočih se električnih nabojev v zraku, ki izredno močno učinkujejo na vse telo, zlasti pa na naše živčevje.
Elektromagnetične silnice, ki izvira» jo od menjajočih se električnih nabo» jev v zraku, inducirajo namreč v člo» veškem telesu električne toke, ki so usmerjeni od glave proti nogam ali obratno Razen teh navpičnih tokov na se pojavijo na telesu tudi tako zva» ni konvekcijski toki, ki jih prenašajo nanj z električnimi množinami nabiti delci prahu, dima ali pa tudi deževne kapljice in snežinke.
Profesor Dorno domneva, da imajo
sluznice posebno veliko električno provodnost in se zaradi tega električ» ni vplivi na njih tudi najjačje obču» tijo. Tudi koloidna kemija nam je mnogo pripomogla k spoznanju učin» kov, ki jih ima električni tok na člo» veško telo. Kri je namreč tako zvana koloidna raztopina, to se pravi, da se» stoji iz mikroskopično drobnih telesc, ki so prav fino razdeljena po sokrvici. Pod vplivom električnih tokov se ta telesca zgnetejo skupaj in se vidi, ka» kor da bi se kri zgostila. Nekaj slične» a se zgodi ob nevihtah tudi z mle» om, ki se najprvo sesede, potem pa skisa.
Strah pred nevihtami, ki je lasten tolikim ljudem, najbrže ne pomeni nič drugega, kakor da so pod vplivom ve» likih električnih napetosti, ki so prav za prav bistvo vsake nevihte. Včasi znaša pri tem razlika med zemeljsko in ozračno elektriko več sto tisoč vol» tov. Električne napetosti, ki učinkuje» jo na ljudi in živali, se dostikrat vzbu» jajo tudi pri drugih prirodnih pojavih, zlasti pred izbruhi ognjenikov. Zani» mivo je, da so se že nekaj dni pred zadnjim velikim izbruhom ognjenika Mont Peleeja razbegle vse živali, ko vulkanologi niti malo niso računali na izbruh.
Z merjenji se da pokazati, kako se elektrika razdeli po človeškem telesu. Vrhna koža ima drugačen električni naboj kakor koža na glavi in na čev» ljih se spet nabere drugačna elektrika kakor na vrhni koži. Koža na glavi in lasje se napolnijo z raznoimensko elektriko, kar je tudi vzrok, da se ob nevihtah lasje ne ježe, kakor bi se mo» ralo zgoditi v nasprotnem primeru. Pri hoji in pri delu se negativna elek» trika odvaja po koži v zemljo. Člove» ško telo je kakor nekakšen akumula» tor, ki na najrazličnejše načine spreje» ma elektriko. Dr. Kohlhorster, ki je znan po svojih poskusih in raziskova» njih višinskega žarkovja. je dognal, da se že zaradi drgnenja podplatov ob linolej napolni organizem z elektriko do napetosti nekaj sto voltov. — Tako vidimo, da ima tudi pri nadležnih vre» menskih boleznih svoje prste vmes vsemogočna prirodna sila elektrika.
Zgoraj: Ameriški državni taja log, ki je dobil Nobelovo miro grado za L 1929. — Spodaj: dr. Soderblom, ki je dobil nagrado za tekoče let<
Ameriška »svečenica« Mc. Pherson krščuje v Jordanu svoje vernike. —
Spodaj: Podpis premirja med arabskim in židovskim prebivalstvom v	oooooooooooc
Jeruzalemu
Desno zgoraj:
za kulturo riža.	______
mirovna manifestac Kremlju
B. Veramor Sila
Materin up
barki
mrekov Log je velika občina sedmih vasi, razsejanih po dolgi dolini in njenih pobočjih. Vsa župnija nalikuje Noetovi debelim jadrnikom v sredini: to je prijazen griček s cerkvijo, kapelo na grobišču, župniščem in raznimi pri-tiklinami V posameznih selih je po več imovitih gospodarjev, napol gosposkih lesnih trgovcev, ki se potihem po strani gledajo in zavidajo. Zato je dejal domači prefatač,. možanec, ki ob fraklju žganja po cele ure v verzih govori, o loški srenji: »Kolikor plank, toliko strank.«
Od vseh veljakov najjačji pa je po splošnem naziranju Jurij Benko, ki je imel s svojo ženko Rotijo devetero otrok, med temi šest deklet. Dve sta se poročili, najstarša, dolgovezna Fanika s krivim nosom in bledikasto poltjo, pa se ni mogla vpreči v zakonski jarem. Izobraženih snubcev ni na izprebir v Smrekovem Logu, kmeta pa ni marala.
Tisti čas pa se je nastanil novopečen zdravnik v soseski. Prvi stalni zdravnik v tem odročnem kraju, kamor se je do-sihdob vozil po enkrat na teden malo z;nan Hipokrat iz najbližjega trga.
»Jurij, Francko bo treba možu dati,« je skrivnostno zaupala oni večer svojemu možu gospa Rotija. »Dr. Hudaklin bo kakor nalašč za našo deklino.« In res. drugo jutro je vrla mamica raz-predla svoj strateški načrt:
»Fani. poslej boš nosila najlepšo zeleno obleko. Napudraj se in popravi si pričesko!... Vi pa, očka,« je ukazala priletnemu tastu, »danes ne boste juži-nali z nami, ker vam želodec nagaja. V postelji ostanete ves dan!«
»Še nikdar in nikoli nisem bil zdra-vejši vseh osemdeset let, kar zemljo tlačim,« se je branil ded, »volka bi požrl... Oh. za starega človeka nihče ne porajta. Prav so dejali naša rajnica mati, Bog jim daj dobro: Starost je némar-nost!«
Čeprav čvrst ko hrast, je moral starina leči. Pod noč je prišel novi zdravnik k njemu. Poslušal mu je na prsih, mu bobnal po suhih rebrih in slednjič dovolil čašico mleka, nekaj žlic zeliščne juhe, rezancev in nosušenih sliv. Ob odhodu je zapazil skozi priprte duri пч-ličkano in načičkano devojko, ki je vez-
la pod rdečim senčilom. Gospodinja je spremila doktorja do vrat in mu za slovo stisnila stotak v dlan, rekoč: »Ubogi
naš atek, tako se bojim zanj... Oglasite se še jutri osorej, gospod Hudaklin!«
Zdravnik je hodil, hodil še precej dni na obisk. Nekoč so ga Benkovi zadržali pri večerji. Dedek je bil že pokonci: jedel je ko hrust. Potlej so družina še pili kavo v salonu. Fanika je brenkala. na klavir.
Poslej Valentin Hudaklin ni več imel vzroka za posete. A čez dva dni je dekla nekaj obolela. Tako je velela oblastna podpornica treh oglov na Benkovi-ni. Doktor se je pojavil štirikrat, kar je po seljaških pojmih višek potrate in razsipnosti nasproti preprostim kršče-nicam. Ali pri hiši je bilo preveč opravkov, zato se postrežnica ni smela dalje žrtvovati. In Valentin Hudaklin je zo-pet izostal.
»Izpred oči — izpred srca!« je tarnala in tožila gospa Rotija, češ, ako se novi prijatelj odvadi prihajati v gosti, bo ves doslejšnji trud in trošek izgubljen. Zategadelj je sama nekajkrat vzela križ nase in bolovala, zakaj sinu Jožku je igra ob postrvnatem potoku veliko bolj dišala ko pa prisilno poležkavanje ob belem dnevu. Naposled se je doktor Valentin tolikanj udomačil, da je prihajal na Benkovino tudi brez naročila.
»Denar ni zavržen, nikar sitnariti!« je rotila Rotija skeptičnega Jurija. »Res. da je že prenekateri »jurij« smuknil
doktorju v listnico, pa to se bo pritrgalo pri doti!«
Takrat se je razneslo po Smrekovem Logu: »Hudaklin se ženi!« Občinska sirota, staruha Neža, ki je hodila »po numarah«, to se pravi, vsak dan jedla in nočevala v drugi hiši, je prva pre-stregla ljudski glas in urno prikrevsala k Benkovim.
»Slišite,« je potegnila gospodinjo v kuhinjo, »veliko novico vam imam sporočiti. Ampak kar govorim prijatlom, ne merite z vatlom. Je res ali ne? Tega ne vem. Vendar trosijo in nosijo vse-prek, da so naš dohtar ženin!«
»Nežika,« je zašepetala Benkovka novičarki, »kjer je maša, tam je kaša. Ce bi se kaj skuhalo, ne pozabi priti!«
Gospa Rotija od veselja ni vedela, kam bi: ljubimec se mora zdaj zdaj izjaviti. V mrzličnih pripravah je na Ben-kovini vse vrelo in vrvelo. Toda snubca ni hotelo biti od nikoder in ga ni.
Tisti usodni večer pa je Hudaklin v gostilni »Pri zadnjem dinarju« povedal znancem učiteljem, ki jim je plačeval za pivo, kamor so vlivali šilce za šil-cem grenkega pelinkovca »Zdraveža,« da mu je zaročenka mlajša stanovska družica, ki te dni završi svoje študije.
»Kaj pa poreče Fani?« se je osmelil večno žejni upravitelj.
»Med nami rečeno,« je pripomnil razigrani slavljenec, »Fani je zame zlata jama, ali če hočete, kura kokodajca, ki
-sssas-
/--
Potop angleškega prekomornika »Highland Hope« ob portugalski obali. (Sedemsto potnikov so. tešili)
mi nese zlata jajca. Poročiti se z njo bi se dejalo ubiti čudodelno putko.«
Ko se je razširila po okolišu ta porazna vest in udarila na uho gospe Doroteji, se je nesrečna mati vsa zgrozila. Skoraj so imeli po dolgem, dolgem premoru v hiši pravo bolezen: gospodinja je dobila zlatenico. Vendar po Hudakli-na tokrat niso poslali.
Dandanašnji Smrekov Log ne premore več stalnega zdravnika. Zgolj ob torkih pridrdra semkaj trški Mahaon na svojem motorju in pripelje navadno kakega prijatelja na prikolici.
Zgodbo je iluatroval Fran Skodlar
v snegu =
Zima v Bucegih ne odgovarja popolnoma koledarski zimi. Navadno začne že sredi novembra in traja do srede maja, ko se menja temperatura skoro brez prehodne dobe v vroče poletje.
Smučar ima navadno šest mesecev na razpolago, leta 1928.—29. jih je bilo celo sedem, lansko leto pa še januarja ni bilo snega. Torej je zima tudi tukaj muhasta.
Zimska pokrajina v Bucegih
Isto je s poletjem. V letu 1925. se je zavleklo do decembra. Pomladi in jeseni, ki sta v Romuniji tako lepi, pa tu vobče ni.
Včasi, posebno spomladi, se prikazujejo planine v kaj nenavadnih oblikah, to pa zaradi čiste beline snega. Neredko opaziš Claio Mare (1810 m) višjo od soseda Caraimana (2394 m). Bucsoi (2504 m) je včasi naravnost pritlikav proti Tiganestim, ki nimajo niti 2200 m. Zato je tudi jako nevarno pozimi, kc razdalje varajo.
M. Haret,
predsednik Romunskega planinskega društva
m
Bucegi
ed dolinama rek Prahove in Dambovice se razprostira ena najlepših gorskih pokrajin Romunije — Muchea Buceligor (Rob Bucegov). Ta dežela ima nekaj čisto svojskega.
Skupino visokih gora delimo na dvoje : na zapadu, proti Dambovici in na vzhod ob Prahovi. Zadnji masiv, ki se imenuje
Bucegi, je višji in bolj obiskan od prvega, ki je posebno pozimi zapuščen. Bucegi so najbolj obiskan del romunskih Karpatov, saj so se začeli zanimati zanj celo Romuni sami, o katerih je znano, da niso posebni ljubitelji planin.
Seveda jih je še mnogo, ki mislijo, da so Bucegi pozimi ogromna pokrajina, poki ita pet ali šest mesecev z ledom in snegom. Razen srečnih domačinov, je le malo onih, ki bi dodobra poznali to nevarno pogorje, kjer je najmanjša neprevidnost ali neizkušenost lahko usodna.
Tako se ti kaj lahko zgodi, če greš v pogorju Omula po pobočju »Jelenove doline« — Valea Cerbului — da se utrgajo pod teboj ogromni skladi snega in zdre-viš v smrt. Pomagaš si lahko s kompasom in z markacijami romunskega Tou-ring Cluba.
V smeri doline Pipona so točke značilnih imen, ■ kakor Baba mare (Velika starka), Obarsia in Coltul Mortului (Smrtni kot). Tod namete včasih vihar na desetine metrov visok sneg, ki se utrga, če se ga le dotakneš.
Vsa pokrajina Prahovskega okoliša je pozimi kaj nenavadna in nevarna, ker ne razločiš skale od privida.
Včasi izgine vsa dolina, hrib ali pobočje. Tako je 1. 1925. izginilo znano pobočje Caraimana — Mare Brau — januarja meseca v sneženih masah in se pri kazalo šele marca, ko se je sneg utrgal v obliki plazu. Peklenski videz Caraimana, brez tega pobočja presega vso domišljijo.
Omul, Doamnele in Bucsoiul so zaradi viharjev skoro goli, Costilele, Caraiman in Batrana pa imajo zato ogromne množine snega. Veliki borovi gozdovi kar izginejo v snegu in smučarji brze preko njih, ne da bi se zavedali, da so pod njimi obširni gozdovi.
Pogorje je večinoma pokrito z macesnom, ki kaj rad zmrzne, ko je še mlad. Zato tudi Bucegov gozd ne more pre-rasti, ker se drži v izvestnih mejah. Včasi se zgodi, da je več zim zaporedoma milih in tedaj se pomakne gozd precej proti vrhovom. Zadostuje pa že huda zima, da zmrznejo ti prvoboritelji in gozd se pomakne nazaj v bivše meje. Na Cocori se to ponovi skoro vsako šesto leto in uniči ves napredek prejšnjih let.
Bucegi so tudi bogati na plazovih, ki drčijo skoro vselej po starih stezah. Vsem je še dobro v spominu snežni plaz, ki se je utrgal marca 1914 v višini 2000 m med Furnico in Calugarulom. Ko je po
bogati žetvi raznih ovir prispel v višino 1000 m, je porušil kamenit most in oba nasipa avtomobilske ceste Sinaia — Po-iana Reginei in odložil vse skupaj 200 m nižje.
Na tem pogorju so štiri velike planinske koče: Casa Pestera (1610 m), Casa Omul — Mihai Haret na pogorju Omul ( 2509 m). Obeh lastnik je romunski Tou-ring Club. Drugi dve — Casa Bulboace (1400 m) in Casa Malaesti ima pa »Društvo karpatskih turistov«. Vse so dobro oskrbovane in služijo pozimi posebno smučarjem.
Smučarsko zemljišče v Bucegih
Joseph Kessel
Ladja s človeškim blagom
Bih ar nas je zadržal v Hasabu. Za prisiljeno bivanje na tem nego-stoljubnem obrežju si ni mogoče želeti nič boljšega od tega malega eritrejskéga mesta, ki je tako urejeno, preprosto in belo ter čedno, da si ni mogoče želeti boljšega v tem pogledu. Upravitelji modernih solin na jugu Ha-saba so nas sprejeli, pogostili in nam dali prenočišče z naravnost zgledno gostoljubnostjo. Bili smo vsestransko presenečeni, zakaj ta sprejem bi se dal kvečjemu primerjati sprejemu, ki smo ga bili deležni pozneje pri Rusih v Jemenu.
Ves komfort, ki nam je bil na razpolago, vsa ljubeznjivost, s katero so nas obdajali, pa ni mogla zatreti naše nestrpnosti, ki nas je gnala naprej. Vsako jutro zarana smo šli k morju proučevat vremenske razmere. Toda pogled na našo malo ladjico, ki je plesala kakor izgubljena v zavarovanem pristanišču, butanje viharja, ki je silovito tulil in žvižgal, nam je bil dovolj, da smo se vračali pod streho brez upanja. Čolni domačinov okrog »Mousterieha« so se majali kakor trudni ptiči. Oficirji italijanske štacijske ladje, ki je prispela iz Masaue, pa so nam pripovedovali, da so navzlic strojem, ki so poganjali njih ladjo, le z velikansko težavo pripluli v pristanišče.
gesti dan nas je potrpljenje minilo. Naše krmilo so bili popravili v solinskih delavnicah. Mornarji so učvrstili jadra. Z »jadrom sreče« je zaplula naša »Mou-sterieh« zopet na odprto morje in je vzela smer proti arabski obali. Zopet je začel tuliti vihar. Valovi so butali ob ladjo. A naša črna posadka je neustrašeno prepevala pesmi.
Zaboj na ladji, obit s pločevino, ki nam je služil za kuhinjo, je bil vedno moker. Da bi si skuhali kaj toplega, je bilo izključeno. Solnce je žgalo našo od slane vode zgrbančeno kožo. Pri vsaki kretnji se je bilo bati, da se prevrnemo v morje. Bili smo sami na razdivjanem morju. Vse pustolovske romane, ki so mi še iz detin-stva ostali v spominu, sem prečuvstvoval na tej poti. Bližali smo se otoku, ki nam ga je bil priporočil Sajd kot vmesno pristanišče za svoj transport sužnjev.
Skalni otok smo uzrli šele pod večer. Iz vzrokov, ki sem jih že bil navedel, ga ne bom imenoval z imenom. Otok je majhen, skalovit in popolnoma pust. Njego-
va površina je preorana z vulkaničnim kamenjem. In zopet smo opažih tisto mračno žvepleno barvo, barvo neskončne, izginole večnosti, ki nas je zasledovala ves čas našega potovanja. Nikdar nisem videl bolj zapuščenega in bolj divjega kraja.
Obšli smo otok. Vse je bilo mrtvo. Že smo se vdali v misel, da ne bomo tukaj našli sužnjev, ki so znabiti še na eritrej-ski obali ali pa so jih že izkrcali v Arabiji, če se ni njih ladja morda potopila.. Približali smo se tesnemu vhodu v pristanišče, ki je bilo zaščiteno pred vetrom in kjer smo upali, da se bomo mogli zasidrati. A kdo more opisati naše začudenje, ko ugledamo čisto blizu črnega zaliva puščici podobno arabsko jadrnico, ki jim pravijo tukaj »zaruk«. Naše že izgubljene nade so se hipoma obnovile, ko so se na ladji dvignile glave. Na obrazih je bilo čitati ljudem začudenje, a tudi pretnje. Možje so na nas namerili puške. Vse to nas je potrdilo v misli, da imamo pred seboj lastnika »zaruka« s suženjskim človeškim mesom.
Ko so videli, da ni na naši ladji uniform in so jih naši mornarji prijazno pozdravili, so se pomirili. Spustili smo čoln. Lablache, Peyré in jaz smo splezali na krov arabske jadrnice.
Nismo se motili. Na mokrih tleh »zaruka« so ležali v čepečem položaju in trepetajoči povezani moški in ženske, ki smo jih bili videli že v taboriščnem ognju pri Sajdu. Z njimi pa ni bilo nobenega izmed tedanjih spremljevalcev. Njih misija je bila končana na zapadnem bregu Rdečega morja, kjer so izročili tovor v druge roke.
Kljub vsem pojasnilom dr. Peyréja in čeprav je bil nakhuda zaruka obveščen o naši poti, je bil voditelj transporta zelo neprijazen. Husein, mladi vojščak, ki sem ga bil vzel s seboj kot telesno stražo, je nabasal z negibnim obrazom svojo wind-chesterko. To je pomagalo. Obličje nak-hude se je mahoma predrugačilo, postalo je ponižno. Dejal je: »Presenetil nas je vihar, zato smo ostali tukaj. Imeli pa smo samo za dva dneva živil, in zdaj smo tukaj že teden dni jetniki viharja. Lačni smo in oni— pokazal je z roko na sužnje — bodo poginili. Vsi trpe na morski bolezni, ker niso vajeni morja, in so brez
hrane. To me je spravilo na beraško palico.«
Ukazali smo prinesti z »Mousterieha« zdravil in živil. Moštvo in »tovor« zanika se je vrglo poželjivo na suhor, riž in maslo. Dr. Peyré je preiskal sužnje in ugotovil, da imajo vsi vročino. Dal jim je kinina. Pogled na nesrečnike, ki niso nikoli poprej videli morja in so sedaj ležali, iztrgani abesinski puščavi, na tleh gusar-ske ladje, je bil neznosen. Povabili smo voditelja transporta na našo ladjo v goste, kjer smo družno povečerjali. Prijetno iznenaden po naših darovih, je sprejel vabilo.
Ponudili smo mu oslajenega čaja. Vzel je tudi cigarete. Potem je začel pripovedovati. Sedeli smo v zadnjem delu ladje, naša luč je bila 3vetiljka, kakor jih prižigajo na ladjah v viharju. Posadka črnih mornarjev je sedela, stregla besede in poslušala pripovedovanje. Za nami pa se je razprostiral divji otok. Na zaruku so arabski mornarji prepevali, nevidni sužnji pa so spali.
Mož je bil iz Asina, ki leži med Jeme-nom in Hedžasom. Njegov oče in ded sta prevažala sužnje z enega brega Rdečega morja na drugi breg. Nadaljeval je tradicijo svojih prednikov, ne toliko zavoljo zaslužka, kakor zaradi tega, ker se je poklic podedoval od očeta do sina. Kolikokrat se je primerilo, da so njega in njegovega očeta zalotile sovražne gusar-ske ladje, ki so prežale na sužnje. Morala sta bežati pred njimi. Večkrat so se tudi spopadli. Zdaj pa so se časi spremenili. Moral se je čuvati tujih vojnih ladij. Zato je treba izginiti iz pristanišča, lavi-rati od otoka do otoka, pretrgati blokado in neopazno izkrcati človeški tovor na arabski strani. Takšno je življenje tega moža.
»Nekoč,« je pripovedoval, »mi je bila neka vojna ladja za petami. Bila je hitrejšega od mojega »zaruka«, ki se lahko meri z vsako jadrnico. Vetra skoro ni bilo, nikjer se ni pokazala plitvina ali peščeno dno, kamor bi se dalo zbežati pred zasledovalko. Zato sem dal spustiti v gumasti cevi sužnja na dno, nakar se je vojna ladja ustavila, da bi ga pobrala. Njen postanek sem izrabil in razdalja med njo in zarukom se je povečala. Trikrat sem moral ponoviti manever, da sem srečno ubežal.«
Ustavil se je in se zamislil, dokler ni ookadil prižgane cigarete do kraja. Potem je vprašal: »Čemu imajo »kovadži« (tujci) tako radi sužnje? Zakaj se ladja usta-
vi, da reši katerega izmed njih, da mora
ubežati tako lep zaruk kakor je moj?«
*
Naslednje jutro se je morje umirilo. Zaruk je napel jadra in usmeril pot proti neki luki v deželi Asin. Nismo mu mogli slediti, ker smo bili namenjeni v Je-men, ki leži dalje na jugu. Nakhuda nam je povedal, da bo izročil sužnje trgovcu v Džizanu, ki jih bo odpravil s karavano v Meko. Tam jih bodo prodali na dražbi. Mi jih ne bomo nikoli več videli.
Tako nam je izginila izpred oči človeška čreda, ki smo ji bili zvesto sledili od aragubske gorske vasi v divji Abesiniji do Rdečega morja.
-3*2-
Slovenska Imena na i
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1931 ima v primernem članku »Slovenska trma« na str. 70 trditev, kakor da bi bila v imenih Mazi, Franci, Joži in sličnih končnica nemška. Je-li to resnica? Ce pogledaš v Breznikovo Sloven. slovnico III. na str. 80, opaziš moška imena na i: Mali (nastalo iz Malej), Malija; Kosi, Hiti. Pripona ej je pomanjševalnica, priljubljena zlasti na Koroškem in Štajerskem: dedej, bratej, stricej, volej itd. Nepoudar-jeni zlog ej oslabeva v i: zlodej — zlodi (Prešeren), dobrej (dajalnik ednine ženskega pridevnika) — dobri, njej poleg nji; v enakem razmerju ste gotovo priimka Brilej in Brilli. Tudi sekundarni ej more doživeti isto usodo. Kolikrat se čuje: tu-ki = tukej, tuitaj! Da je stvar res taka, dokazuje notranjska družina Mazi, kjer se po domače pravi: Pri Mazëju. (A. Goli.)
Oxford proti ženstvu
Dijaštvo v Oxfordu ni posebno navduše» no za nežni spol. Glasilo Isis je priobčilo silovit uvodnik proti koedukaciji. Člankar zatrjuje, da so oxfordski zavodi zanemar» jeni in umazani, življenje v njih pa dotgo» časno, odkar so vanje pripuščene tudi mla» denke. Te baje rabijo nespodobne izraze po ulicah, v čitalnice prihajajo s sadjem in sladčicami. Ko je Matthew Arnotd (ij22—1888), pesnik in profesor v tem me> stu, poznal Oxford, si ne bi bil niko« mislil, da bo postal hiša izgubljenih las ln nemogočih klobukov. Oh, da bi vstal prf» digar John Knox (1505—1572) iz groba Tn zaklical: »Preženite žene!« Kam je prešla nekdanja galantnost!
Žalostna usoda
LR
velikega pisatelja
etos 30. novembra je minilo tri» deset let, odkar je umrl jedva 44» letni veliki angleški pesnik Oskar Wilde, znan našemu občinstvu predvsem po njegovem romanu »Slika Doriana Greva«.
Oskar Wilde
Wilde se je narodil kot sin slovitega zdravnika za očesne in ušesne bolezni sira Wildea v Dublinu 1856. Njegova mati je bila irska pamfleristka Jane Francesca Elgee. Pisatelj je študiral v Dublinu in Ox» fordtu, kjer je kqnčal študije z odličnim uspehom. L. 1877. je obiskal Italijo in Grško. Plod tega potovanja je bila pesem »Ravenna«, ki je bila 1878 v Londonu ~dli» kovana s prvo nagrado.
Ko je uvide1, da je že priznan pesnik, je postal poklicni estet. Kot tak je priredil v 1881»82 predavalno turnejo po severni Ameriki in leto dni pozneje v domovini. Proti koncu osemdesetih let pa je začel iz» dajati časopis za ženske »The Voman's World. Kmalu nato je doživel zelo časten uspeh s komedijo »Pahljača lady Winder» mere«, ki so jo igrali v zadnjih sezonah
tudi na naših odrih. Občinstvo je smatralo Wildea za svojega ljubljenca in ga je ča< stilo kakor redko katerega mladega pesni» ka do tistega časa.
Toda z viška slave je Wilde kmalu kla» verno treščil na tla. Zapletel se je v afero, ki ga je onemogočila v angleških družabnih krogih. 1895 je bil obsojen na dve leti ječe. Poslali so ga v kaznilnico v Readingu, kjer je napisal svojo slovito izpoved »De pro« fundis«. Po prestani kazni se je naselil v Dieppeu, pozneje v Parizu. Njegova stvari» teljska sila je bila zlomljena. Da bi pozabil na preteklost, se je vdal pijači in sklenil življenje kot izpreobrnjenec v katoliški cerkvi.
Še enkrat je segel po peresu ter ustvaril svojevrstno umetnino — »Balado o kazn/il» niči v Readingu«, kri je izšla pod psevdo» nimcmi Wildeove kaznilniške celice C 3.3 >n je izzvala silno pozornost. V baladi je opisal občutke, ki navdajajo jetnike med obeše» njem njihovega tovariša. Kmalu potem je umrl v Parizu, osamljen in zapuščen.
Wilde je bil vsestranski literat. Pisal je pesmi, razprave, drame in romane ter je v vseh strokah odlično uspel. Njegovi eseji so znani pod naslovom »Intentions« in »Oscarina«. Enodejanko »Salome« je napi» s al v francoščini. Skladatelj Rih. Strauss je, kakor znano, porabil to dramo za svojo istoimensko opero.
Oskarja Wildea prištevamo med najdu« hovitejše pesnike novejše dobe. Družil je profinjenost z blestečo duhovitostjo in г iekreno vdanostjo lepoti.
Jadrnice
Pravi pomorščak se izvežba z jadranjem. Nagle vožnje s stroji ne morejo dati po» drobnega poznavanja morskih prilik, kakr» šno donaša vsakdanji in trajni stik z vodo in zrakom. Ako se hočeš naučiti tolmačiti vse znake na nebu, vse vetrove, vse drhte» nje vodovja, moraš križariti z razpetimi jadri. Še nekaj je ladij jadralk, ki se spu» ščajo na debelo morje, toda ne nad 14 v celoti. Brodarijo pa pod zastavami nasled« njih držav: Belgija, Danska, Finska, Fran« cija, Nemčija. Grčija, Italija, Japonska, Norveška, Rusija, Španija, Švedska, Zedi» njene države. Velika Britanija, ki si je to» liko časa lastila vrhovno oblast po morjih, nima danes niti ene ladje jadrnice, ki bi si upala preko oceanov. Poslednja, četvero» jadrnica Garthpool, se je potonila v lan» skem novembru in še nima naslednice.
Kopriva
Malokatero zelišče človek tako omalovažuje, da celo zatira, kot ubogo — koprivo. V tem slabem smislu je prišla celo v pregovor. In vendar tudi ona ni brez koristi za človeka. Za svetovne vojne je doživela kopriva pač lepo zadoščenje,. Oglejmo si nekoliko njene dobre strani!
Koristni so nam njeno steblo, listi, seme in korenina. Prvi pomladni listi nam dajejo okusno, špiinači podobno jed, ali pa jih tudi lahko pripravimo za solato. Takisto jih lahko primešamo zelju. Iz stebel, ki so izvrstno netivo in katerih pepel se uporablja za izdelovanje lu ga, se s primerno gojitvijo da doseči neka vrsta špargljev. V Angliji pripravljajo iz mladiih kopriv zeliščno jubo, v Rusiji prodajajo »koprivje zelje« na trgu. v Valahiji uživajo koprivo pomladi kot sočivje in soilato. Nedozorele koprive so sesekljane izborna piča za perjad in raike. Od poparjenih kopriv se krave rede in dajejo dobro mleko.
V težki ilovnati ali peščeni zemlji uspevajo koprive tako, da jilr lahko po-žanjemo trikrat na leto. Ako varimo trdo meso s koprivjiiimi listi, se omeči in se dobro vzdržuje. Semenje, kakor tudi posušeno listje, dajejo perutnini, da bolje nese. Učinkovito vpliva na komje. Na Danskem, kjer soje priznano plemenite konje, koprivo skrbno zbirajo, suše im drobe. Mešajo jo med oves in polagajo konjem, ki se po tej krmi zelo rede in dobivajo lepo zunanjost. Koprivje korenine porabljajo za barvanje pirhov. Neznatna in prezirama rastlina nmdi tudli človeku zdravilo zoper prsne bolezni. Stari zdravniki so zatrjevali, da kopriva čisti kri iin odvaja siluzo. Znana je tudli kot lek zoper kamen. Z uspehom so uporabljati korwïvo oui bolniki. ki so bljiuvali kri. Včasi so priporočali koprivo kot učinkovito sredstvo proti revmatizmu.
Ze ta svoj s t va zadoščajo, da bi moral človek koprivo bolj spoštovati. A kopriva ima še važnejše in koristnejše lastnosti. V tekstilni industriji je nastopila naravnost epohalno. Ze Nestor navaja v svojih letopisih (1. 904). da so iz kopriv jih vlaken tkali jadra. Kamčat-k-ljeni. Baškirei, Saimojedi in Tatari že izdavna izdelujejo iiz kopriv niti za šivanje in za pletenje mrež. Holaodska
»kaprivina« je znan izdelek. V Franciji .(Piikardija) je svojčas slovela koprivja tkalna industrija. Posebno so gojili koprivo kot industrijsko rastlino v 18. stoletju Švedi. Sredi 18. stoletja so v Liip-skern trgovali z novo izumljeno kopriv-jo tkanino, sukancem im pletivom. V Italiji so za papeža Benedikta XIV. (1740—1758) epirotske rodbine izdelovale iz kopriv fin in močan sukanec. Kanadsko koprivo že nekaj desetletij z uspehom soje v Angliji. Njena kitajska »sestra« (Boehmeria) naraste često preko 1 m in daje vlakna, ki po finoči prekašajo lanena in se svetijo kot svila. Slično vrsto koprive izvažajo iz Indije. Imenovana kitajska kopriva tvori važen predmet svetovne trgovine In podlago mogočne tkalne industrije na Angleškem. V Tuirmgijii igira kopriva važno vlogo v industriji igrač.
Najpreprostejša metoda pridobivanja vlakein obstoji — da izvzamemo najpri-mitivnejše načine naravnih ljudstev — v tem, da v jeseni zbrana in zarjavela koprivja stebla posušimo, osmočenno, povežemo v snopike in jih za sedem ali več dni položimo v čisto potočno vodo. Potem ravnamo z njimi kot z lanom, jih staremo in napnemo kot bombaž.
Vzpričo cene gojitve in trpežnosti so to rastlino že večkrat skušali uveljaviti kot eno najvažnejših kulturnih rastlin. Marsikje se je obnesla kot konkuren-tinja lanu. Mi je seveda izza svetovne vojne nimamo v baš dobrem spominu« Vsekakor pa bi zaslužila več pozornosti.

Sverdrup umrl
V Oslu je umrl polarni raziskovalec Oton Sverdrup.
Pokojnik se je rodil 31. oktobra 1854 v Haarstadu in se je že v mladih letih po-
Oton Sverdrup
svetil pomorskemu poklicu. L. 1888. in 1889. se je udeležil Nansenove odprave na Gronland. Po povratku je postal poveljnik neke podmornice, leto dni pozneje pa ga najdemo že zopet pri odpravi v Ledenem morju. Dve leti (od 1. 1891. do 1893.) je nadziral gradnjo ekspedicijske ladje »Fram«, ki je pozneje služila prvi norveški polarni odpravi pod Nansenovim vodstvom (1893—96). Potem je vodil turi-stovsko ladjo »Lofoti« na Spitzberge. Od 1. 1898. do 1. 1902. je vodil drugo norveško ekspedicijo na severni tečaj ter je dospel na zapadni obali Gronlanda do Smi-thovega zaliva ter je prezimil na nabrežju dežele Ellesmere. Ko je raziskal ozemlje Hayesovega zaliva, se je peljal skozi Jo-nesov preliv proti zapadu in je vnovič prezimil v sçvernih krajih. V naslednjih dveh zimah se je utaboril na 76. stopnji 46 minut severne širine. Odtod je podvzel več raziskovalnih voženj s sanmi. Raziskal je Pearyjeve otoke, dalje po njem imenovani Sverdrupov arhipel, deželo kralja Oskarja, deželo Grant in deželo Axla Heilberga. 15. julija je ledeni oklep izpustil »Fram« in 19. novembra je ladja pristala v Sta-vangerju. Pozneje se je Sverdrup naselil kot rastlinogojec v bližini Kube, a se je že čez nekaj let vrnil zopet v domovino, kjer je postal član Društva prirodoslov-cev v Oslu. Sverdrup je opisal svoja polarna potovanja v knjigi »Nyt Lands (Nova zemlja).
Afco se ne ves
Teža zemlje
Dr. Paul Heyl, ki je določil težo Zemlje, skuša sedaj prikazati, kakšno obliko bi v človeških očeh dobila četrta razsežnost, ako bi ta zakon višje matematike mogel postati zaznaven za pogled. To novo na« logo si je naprtil v svoje razvedrilo, ker četrta dimenzija ga je zanimala že izza mladih nog.
Noben človeški stvor pripoveduje uče» ni znanstvenik, je doslej še ni istinito za« mislil ; tu gre zgolj za matematično teori. jo. Ali dr Heyl je prispeval tehten poda« tek, ko je v zadnjem juniju po šestih le« tih napornega proučevanja srečno dognal težo Zemlje, to se pravi:
6.5^2,000.000,000.000,000.000. ton.
»Ako bi ves človeški rod, ako bi vse ži« vali izginile s sveta, bi se teža Zemlje skrči« la za 1 milijon milijoninko.«
Možu gre na smeh ob sami misli, da bi v vsakdanji govorici izrazil teorijo četr« te razmeri. Sestavil pa si je modele iz žice, da z njimi ponazorjuje svoje ideje. Eden teh vzorcev nalikuje množici trokotnikov, vtisnjenih drug v drugega. Pri tem se nasmiha, češ. da vse to nič ne pomeni, vendar dostavlja: »Na ta način se žaba« vam jaz, poznal pa sem še dosti nevarnej» ših.«
Skrivnost preseljevanja
Presenečenje, ki ga povzroča vselej ljudem selitev ptic, se tiče posebno lasta-vic in hudournikov ali brizg. Izvrstni opazovalci so mogli zlasti letos priti do prav zanimivih dognanj. Hudourniki na priliko zapuste kako pokrajino 14. avgusta, drugo pa 17. Redko zapaziš v Angliji še katero ptico v zadnjem tednu avgusta. Ta točnost in ta pokornost nasproti koledarju — bolj ko nasproti temperaturi — se ni še nikdar razložila. Težko pač зе je ubraniti misli, da svetloba neposredno vpliva na odhod lastavk. Znano je, da številne ptičice zobljejo samo, kadar je dan, in da naglo poginejo, če nimajo zadostne količine živeža.
Ta poskus so že davno naredili na londonskem zoološkem vrtu, kjer so uvedli električne svetiljke, da se podaljšajo ure za krmljenje. Tako so rešili mnogo malih stvorov, ki bi bili od nezadostne prehrane preminuli. Kadar dan hitro ugasne, so ure zdržnosti predolge in ptica, ki nima dovolj zobanja, se mora izseliti. Ptičarji bi lahko dognali, ali se krilato bitje ne bi 1 agi je navadilo svoje sužnosti po električni luči. Oni imajo ključ do nekih tajnosti, ki niso dostopne preprostemu opazovalcu narave
Staroslav
Cerkev sv. Florijana v Ljubljani
(Nadaljevanje)
V riznici šentflorijanske cerkve vzbuja pozornost Lavdonov p'aSC — mašni plašč s svetlomodrim poljem iz atlasa z vdelanimi zlatimi in srebrnimi cvetkami; srednji del iz bogatega srebrnega blaga je baje nekdanji vojni trak maršala Lavdona; skrajni deli so baje narejeni iz njegove suknje; spredaj sta na sredi uvezani sliki Viktorije in Marsa, spodaj dva neznana grba; zunanja hrbtna stran je opremljena z avstrijskim in ogrskim grbom; plašč je obšit z zlatimi in srebrnimi premami in podložen z rdečim platnom. V cerkvenem inventarju je prvikrat omenjen leta 1822. (ž. arh. Sv. Jak.).
Med 5 kelihi, rabljenimi pri Sv. Florija-nu. sta zanimiva zlasti dva: tisti z baročnimi okraski, ki ga je podaril leta 1750. trgovec Matej Demšar; na čaši so podobe Kristusa na Oljski gori in na križu ter Žalostne Matere božje; drugi znameniti kelih z baročnimi cvetnimi okraski ima ~ia oklepu angelske glavice (JMK 1906, 10). Znameniti so tudi stari medni posrebreni rokokoški svečniki za veliki oltar.
Preprosto pročelje šentflorijanske cerkve ima spredaj v vdolbinah ob oknu nad glavnimi vrati dva kipa v življenski velikosti, predstavljajoča sv. Karola Boromej-skega in Karola Velikega. Pokojni Karol Lachainer je pomnil tradicijo, da sta ta dva kipa nekoč krasila bližnja Pisana vrata. Verjetnejše je mnenje V. Steske, da sta ostanka Vicedomskih vrat, kjer so ju namestili o prihodu cesarja Karola VI. leta 1728. Izklesana iz kraškega kamna sta izšla najbrž iz Robbove delavnice (ZUZ 1921, 54).
Izmed stranskega cerkvenega vhoda z Ulice na Grad gleda velika slika »čudodelne varuhinje ljubljanskega mesta«. Izvirnik te podobe je naslikal na presno Ivan Potočnik. Brezstrešno so tako zdelali vremenski vplivi, da so se komaj še poznali stari obrisi. Otela sta jo slikarja Simon Ogrin in Ivan Wolf. Prvi je podobo prerisal; drugi jo je znova na presno naslikal, natančno po stari Potočnikovi kompoziciji. Wolf se je lotil dela 1. junija 1875 in ga srečno dovršil 9. julija i. 1. Stalo je 282 gld. 95 kr. (DS 1910, 474). Wolfovo sliko je z oljnatimi barvami obnovil leta 1904. Ludovik Grilc; dotlej je imela slika nemški podpis: Wunderthàtige Schutzfrau der Stadt Laibach. Zadnjo obnovo je pred par leti vešče oskrbel re-stavrator Matej Sternen.
Se dve tri o šentflorijanskem vodnjaku. Močan studenec, ki je tekel izpod Grada na stavbišče poznejšega zvonika, se omenja že leta 1599., ko ga je dal mestni magistrat v porabo grajskemu vojaškemu
poveljniku Josipu Posorelu za najemščino 3 gld. na leto (ZMS Ш, 137). Toliko so plačevali zanj pozneje tudi jezuiti (Vrh. L. 97). Kamenarska dela pri vodnjaku poleg cerkve sv. Florijana je oskrbel leta 1729. France Gornik ali Grumnik (Wall-ner, Beitr. 25). V sedanji obliki je vodnjak tu od leta 1862., kar naznanja kro-nogram vrh človeške glave bljujoče vodo: ECCe aqVa! blbenDaM ConsVL proplnat (Glej vodo! župan ti napija ž njo.). Do leta 1861. je bila vzidana ta kamenitna niša — umetnoslovec Viktor Steska (IMK 1903, 136) jo hvali kot enega iz najlepših ljubljanskih spomenikov iz klasicistovske dobe — v staro redutno poslopje, kamor je bila voda napeljana po ceveh. Ondotni vodnjak je bil tedaj opuščen in deželni odbor je dal znamenito nišo na razpolago mestnemu magistratu, da jo porabi pri cerkvi sv. Florijana. Do otvoritve vodovoda je bil ta vodnjak jako izkoriščan. <*
Namesto izprva nameravane kapele je vzrastla pred 258 leti zala cerkev sv. Florijana. Po kraju, kjer je bila sezidana, so jo zvali Ljubljančani nekaj let: cerkev sv. Florijana »na pogorišču« (am Brand-ort) na Starem trgu (Lih. benef.). Sredi 18. stoletja in najbrž tudi že prej se je imenoval tisti del Starega trga, kjer stoji Sv. Florijan: Visoki trg (am Hochen Marckt — ib.) Okolici nove cerkve so re-kali: pri Sv. Florijanu, drugemu Rebru ali sedanji Ulici na Grad: za Sv. Florija-nom (IMK 1896, 116). Sv. Florijana ulica sega zdaj od stavbišča nekdanjih Pisanih vrat pod zvonarjem do severnovzhodnega ogla mestne dekliške šole. Nemški občinski zastop jo je hotel leta 1876. prekrstiti v Lavdonovo ulico; ali sv. Florijan je zmagal. Njegovo svetišče je priljubljeno kakor nekdaj starim, tako sedanjim Ljubljančanom, zlasti gasilcem, ki prihajajo semkaj že desetletja počastit svojega zavetnika o njegovem patrociniju.
(Konec)
---3S£-
Poučna statistika
Finančno ministrstvo je objavilo nastopne številke o francoskih davkoplačevalcih. L. 1929. je bilo vpisanih 1,922.542 državljanov, ki so plačali dohodnino. To ni bog ve koliko, če pomislimo, da šteje Francija 40 milijonov duš. Razdelitev pa je zanimivejša: 1,503.315 državljanov ima dohodkov do 30.000 frankov; 170.259 jih izkazuje dohodke nad 50.000 fr.; 57.275 jih vleče nad 100.000 fr.; 3.635 jih ima nad pol milijona fr. in 851 prejema nad 1 milijon. Nečuveno pa se nam vidi, da ti davkoplačevalci štejejo državi 2.481,416.200 frankov dohodnine. Ako se še pridado »cedularni« davki, dobimo 8 milijard 634,643.728 frankov torej šestino francoskega proračuna.
Tedenski jedilni list
Ponedeljek, kosilo: grahova juha, mese» na potica mešana solata. Večerja: žlikrofi, čežana; za otroke: isto.
Torek, kosilo: na juhi zdrobovi cmoki, z mesom dušeno korenje, pražen krompir in kumarična omaka. Večerja: jetra na la» ški način; za otroke polenta z mlekom.
Sreda, kosilo: na kostni juhi omeletni rezanci, goveji zrezki v omaki, krompirje» vi žličniki, dušena jabolka. Večerja: teste» ni polžki z sekanico; za otroke: polžki z maslom.
Četrtek, kosilo: obarna juha, ajdovi žganci, palačinke z marmelado. Večerja: segedinski guljaš; za otroke: mlečni riž.
Petek, kosilo: polenovka v paradižnikovi omaki z polento, jabolčni zavitek. Večera ja: fižolova solata z redkvijo in zeleno, ocvrta jajca. Za otroke: kakao.
Sobota, kosilo: na juhi ječmenček, z me» som leča in ocvrt kromp-r, pečena jabolka. Večerja: svež goveji jezik v omaki z re» zanci; za otroke: rezanci z omako.
Nedelja, kosilo: ragu juha, biftki z gor» čico, krompirjem in solato, buhtlji. Ve--ierja: mrzli narezek, čaj in buhtlji; za otroke: čokolada, buhtlji.
RECEPTI K JEDILNEMU LISTU
Mesena potica. Iz K litra mleka, soli, moke in dveh rumenjakov stepem v lonč» ku omeletno testo; ko je gladko, primešam zraven sneg iz dveh beljakov ter spečem tanke omelete. Nadev pripravim iz 20 dkg zmlete gnjati in ostankov od pečenke (svinjske, telečje ali od divjačine), denem v skledo in primešam eno jajce, eno žlico na maslu ali masti prepraženih drobtin in nekoliko drobno zrezanega peteršilja. Na» to položim v primerno veliko namazano kožico eno omeleto in jo na tenko nama» žem s pripravljenim nadevom. Vrh tega zopet omeleto in zopet nadev, tako nanrej dokler ne porabim vseh omelet in nadeva. Zgoraj pride nazadnje omeleta. Na to dam kepico presnega masla in denem v pečico, da se lepo rumeno zapeče.
Žlikrofi. Iz enega jajca in moke naredim mehko rezančno testo. Medtem ko počiva, pripravim nadev. 15 dkg prevretih telečjih pljučk ali ostankov od pečenke zmeljem ali drobno sesekljam in prepražim na près» nem maslu ali masti z drobno zrezano če» bulo in petršiliem ter žlico finih drobtin. Ko se nekoliko ohladi, primešam eno jajce, sol in poper in oblikujem za debel oreh velike kroglice. Ko imam vse gotove, razvaljam testo, tanko kakor za rezance. Nato položim dva prsta od roba po vrsti, po tri prste vsaksebi po eno kroglico, za» pognem testo od roba črez in okrog vsake
kroglice, testo dobro vkup stisnem, nato pa s krapovim obodcem izrežem v pol» kroge. Tako nadaljujem dokler imam kaj testa in nadeva, žlikrofe zakuham na juhi. Opomba: kadar so jajca draga, naredim testo samo iz beljaka in mlačne vode, v nadev pa porabim le rumenjak, tako izha» jam za jed z enim samim jajcem.
Obarna juha (cenena). 20 dkg telečjega mesa zrežem na drobne koščke in dušim na masti z eno drobno zrezano čebulo in petršiljem pol ure. Na to poberem meso na krožnik, na mast pa dam eno žlico moke; ko porumeni, zalijem s kropom, osolim in nekoliko papriciram. Ko prevre, vložim meso nazaj in pokrito dušim še pol ure. Preden dam na mizo. nekoliko okisam. Zraven dam ajdove žgance.
Ajdovi žganci na koroški način. V pro» storni močni kožici mešam pol kg prese» jane ajdove moke na zmernem ognju to» liko časa. da se izhlapi, to je, čim se več iz nje ne kadi. To traja približno 10—15 minut. Nato pa med mešanjem prilivam vrel, slan krop. toliko, da naredim rahle žgance. Kožico pokrijem, medtem pa raz. belim mast ali maslo in žgance polijem in sedaj šele z vilicami zdrobim in naložim v skledo. Take dam k juhi ali k mesu v oma> ki. Če pa jih dam k kisli repi ali zeliu. jih še v skledi zabelim z ocvirki. Na ta način prpravljeni žganci so hitreje gotovi in okusnejši, kakor če se jih kuha na kropu.
Ragu juha. V kožici zarumenim na erni žlici masti poldrugo žlico moke z eno žli» co drobno zrezane čebule in petršilja. ter zalijem z juho, ki jo v ta namen prihra» nim od sobote, ko kuhani goveji jezik. Ko se juha nekoliko pokuha, dodam zraven odrezke od jezika zrezane na tanke rezan, ce, pol pesti dušenih gob in dva na drob» ne kocke zrezana krompirja Po okusu še osolim, popram ali papriciram in dodam pol žlice paradižnikove konserve.
Pečena jabolka. Srednje debela, kisla ja» bolka operem in prerežem čez pol in izlo» čim nečke. Te nadomestim z malinčjo ali marelično marmelado. Zložim jih v pro» storno kožico ali pekač tesno drugega k drugemu, potresem s sladkorjem, poškro» pim z belim vinom ali vodo in v pečici le» po rumeno zapečem.
Biftki. 60 dkg obležane pljučne pečenke potolčem, odstranim kožice im maščobo in zrežem za dva prsta debele zrezke. Potol» čem jih s plosko stranjo noža, nasolim in popram ter zložim za nekoliko časa skupaj drugega vrh drugega. Črez nekaj časa po» tresem vsakega po eni strani z moko »n jih spečem na presnem maslu ali masti hitro na obeh straneh V mast jih polagam na tisto stran, ki ni potresena z moko. Ko so
ečeni, jih zložim na gorak podolgast rožnik, v mast pa vlijem par žlic vode ali Juhe, ko prevre, vlijem zraven biftkov.
Jabolčni zavitek. Iz 30 dkg presejane bele moke, enega jajca, nekoliko mlačne slane vode in par kapljic finega olja nare» dim vlečeno testo. Ko je gladko ugnjete» no, ga pokrijem s skledo in ' pustim eno uro počivati. Medtem olupim in zrežem na tanke liste 1 kg dobrih, kislih jabolk, po» tresem jih s sladkorjem, cimetom in na» Strgano limonino lupino. Testo razvaljam in razvlečem kolikor možno na tenko, ro» bove obrežem, testo poškropim z raztop» ljenim maslom, potresem s finimi drobti» nami, katere prej prepražim na maslu in ohladim, nato pa z jabolki, med katere pri» mešam eno pest izbranih in opranih ro» zin, zavijem skupaj in položim na nama» zan pekač. Po vrhu namažem z osladkor» jenim mlekom in lepo rumeno v pečici spečem. Pečenega zrežem na kose in s •sladkorjem potresem in dam gorkega na mizo. Opomba: ker se vlečeno testo rado trga, pustim toliko nenadevanega, da zad» njo plast dvakrat v prazno testo zavijem, pač pa isto dobro z raztopljenim maslom poškropim.
Miklavževi kolački Na desko dam pol kg presejane bele moke, 30 dkg sladkorja, 25 dkg presnega masla, pol kavine žličke zdrobljene soli in dve jajci. Iz tega ugnjetem testo in dobro udelam. Razdelim ga na dva dela: enemu delu prignjetem 5 dkg zrezanih man del j» nov, drugemu delu pa dve ploščici zriba» ne čokolade. Ko spet dobro pregnjetem, položim vsak hlebček zase na hladno eno uro počivat. Potem pa razvaljam vsak hlebček zase v tanko plast. Iz mandeljno» vega testa izrežem s krapovim obodcem kolačke, položim jih na pekač, pomažem z raztepenim jajcem, katerega prihranim toliko, ko delam testo, in lepo rumeno spečem. Drugi hlebček prav tako tenko razvaljam, a izrežem s krapovim obodcem v polmesce, in spečem prav tako, kakor prve. Izrezke zmešam od vsega skupaj, še enkrat preglrijetem, izrežem kakršnekoli oblike in spečem.
Miklavževi meden jaki V kožico dam 25 dkg medu, pol žličke cimeta in klinčkov, 12 dkg sladkorja in prav toliko presnega masla ter postavim na ogenj, da zavre: nato postavim na hlad in večkrat premešam. Ko se ohladi, pri» mešam dve jajci, pol kg presejane pšenic» ne moke, zavitek pecilnega praška in malo soli. .Zvrnem na desko m ugnjetem glad» ko testo, potem ga pustim počivati do dru« gega dine. Drugi dan ga razvaljam v pol cm debelo plast in izrežem z raznimi plo» čevinastimi obodoi, na primer: zajčki, zvezdami, polmeseci i. dr različne oblike; v sredino vsakega medenjaka pritisnem olupljen in razpolovičen mandelj. Polo» žimjih na рекас in v zmerno vroči pečici spečem. Pečene deaem na hlad, da se вшћја.
<
«
španski ministrski predsednik general Berenguer rešuje kritični položaj
Novi francoski pravosodni minister »Cheron, eden izmed debelušmkov, ki ponoči dobro spijo« (Shakespeare)
Popravi: V zadnji številki »žisa« se je pripetila pri tehničnem delu v tiskarni neljuba zamenjava slik. Na str. 595 zgoraj mora biti slika z naslednje strani in obratno. V povesti »Gladovna demonstracija« mora biti na prvem mestu zadnja slika na koncu povesti pa prva.
Letalec: »Hofel sem postaviti nov rekord!«
»Saj ste ga tudi postavili. Vi ste edini Človek, ki pleza z drevesa, ne da bi bil splezal nanj!«
»Vi pač večkrat menjate! Kako dolgo ste vzdržali v zadnji službi7«
»Oprostite, gospa, nisem pogledala na uro!«
»Pomisli, davek na avtomobile znaša letno več milijonov!«
»Ha, in koliko znašajo globe avtomobi-listov?«
»Kaj pravite, gospodična, ali bi va» mati bila rada moja tašča?«
Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja z* konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani