BluLIOTIiKA Uii)V£iiZ£ v Ljubljani
PRIMORSKI LIST.
Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
„Vse za vero, dom, cesarja /“
-$-•■«<>+•<-
,1’rimovski List* izhaja 5 in 20 dan vsakega meseca;	Ure	d V š t v o in u p;r a v n i š t v o mu jev T rstn,
ako je ta dan praznik, izide dan poprej.	Via	Fabbri št. 7. — Neirank. pisma se ne sprejemajo.
Velja za celo leto 1 gld., za pol leta 50 novč. | Rokopisi se ne vračajo. — Cena za inserate po pogodbi.
Tečaj I.	Y	TRSTU,	dn6	20.	avgusta	1893.	Št.	16.
Načrti I. slov.
Iz dosedaj razpravljanih četirih resolucij glede ljudske šole je razvidno, kako živo potrebna je nam verska šola in kako krepko in odločno se je kat. shod izrekel za versko šolo na podlagi materinega jezika. Omenili smo zadnjič, da v tem pogledu hvalevredno deluje velezaslužna družba sv. Cirila in Metoda, ki je bila zavoljo tega^ tudi toplo priporočena.
Posebno priznanje in zahvalo za krščansko vzgojo slovenske mladine pa je izrekel kat. shod v 5. resoluciji vsem redovnikom in redovnicam za njihovo požrtvovalno in vspešno delovanje v šoli, ter njihove go 1 s k e za vode t^o p 1 o, priporočil. l:>'i je ta pohvala redovniških šol res zaslužena, .dokazuje že to, da je bila‘ta resolucija brez kakega ugovora sprejeta. Kdo pa tudi ne ve, s koliko ljubeznijo do nedolžne mladine in s koliko gorečnostjo za njeno versko-nravno vzgojo se žrtvujejo redovniki in redovnice po šolah! Gelo javni nasprotniki redovnikov priznavajo izvrstnost njihovih šol, ker jim dajejo v izgojo svoje otroke, Tudi se ni čuditi, da imajo redovniki ali redovnice tolik upljiv na mlrdino,- ker si znajo pridobiti njeno zaupanje s svojim ljubeznjivim ponašanjem proti M jej; oni ne delajo za časni dobiček, ne za posvetno Čast, nagib jim je čista krščanska ljubezen, ki vidi v otrocih neumrljive po Kristusu odrešene duše, namenjene za nebeško domovino, v katero jih hočejo srečno pripeljati. Kdor pa ima pri vzgoji mladino tak vzvišen smoter, se gotovo z gorečnostjo loti težavnega dela, katero ne more ostati brez uspeha.
Šesta resolucija se glasi: ,,Ivat. shod priporoča slovenskim učiteljem in ivatehetom ter vsem drugim vzgojevalcem slovenske mladine, naj si ustanove katoliško učiteljsko društvo in poseben katoliški pedagogiški list kot glasilo društva.“
Vzajemnost ali edinostjo neizogibno potrebna, ako hočemo doseči kak vzvišen namen; potrebna je torej tudi pri versko-nravni vzgoji mladine. Tako vzajemnost mod učitelji gojiti in vtrjevati bi bila s v rh a katoliškega učiteljskega društva. Taka društva imajo večinoma že povsod, zakaj bi se tudi pri nas ne ustanovilo? Društvo brez giasila ali lista pa bi bilo podobno človeku, ki ne more govoriti; zato je potreben tak list, ki bi med učiteljskimi krogi širil in vtrjeval versko-nravno nazore, po katerih je treba mladino vzgojevati.
katoliškega shoda.
Te resolucije glede na ljudsko šolo so bile sprejete in potrjene na kat. shodu. Vsak trezno misleč mora priznati, da so v njih izraženi nazori, kakor jih narekuje zdrava človeška pamet in krščanska vera.
Nič manj, da, za javno življenje mnogo bolj važnega pomena kakor ljudske so srednje šole, gimnazije, in realke, ter možka in ženska učiteljišča, ker na teh se že odraščeni mladenči, oziroma deklice, pripravljajo za delovanje v javnem življenju ter bi se morali tej svrhi primerno tudi vzgojevati. Kaj pa je sklenil katoliški shod glede teh šol?
. jLl jj&M g0$a,vl$ s.mjuj.t? ,.š.ole,. gimnazij^., hi
realke, tako jjreustroje,' da š'e'ire'' bbrlenanjTli ne
le nič podučevalo, kar bi nasprotovalo verskemu prepričanju katoličanov, marveč da bodeta tudi na njih vsa vzgoja in ves poduk dejanski pospeševala katoliško-versko mišljenje in življenje naše mladine.
„Razun tega izreka katoliški shod željo, da se osnuje s časom svobodna katoliška gimnazija, združena z odgojilnim zavodom s slovenskim učnim jezikom. “
2 ) ,,V poživljenje verskega duha srednješolske mladine naj se zopet vpeljejo vsakoletne duhovne vaje in naj se mladina pridno zbira v Marijine družbe ali kongregacije."
3.) Vsem šolskim oblastvom, oziroma mestnim gosposkam in vsem mladinoljubom se toplo priporoča naj skrbno pazijo na vedenje dijakov na zunaj šole, posebej na dijaška stanovanja, da se bodo dijaki tudi doma versko-nravno vzgajali.
l'e tri resolucije je sklenil kat. shod glede na preosnovo srednjih šol. Da-li so potrebne te resolucije? Saj imamo katoliške profesorje, in krščanski nauk se podučuje po 2 uri na teden tudi po teli šolah; skupno sv. mašo imajo med šolskim letom srednješolci vsako nedeljo in praznik, trikrat v letu morajo sprejeti sv. zakramente; šolske knjižnice so se po ukazu učnega ministra strogo pregledale, da se ne nahaja v njih nič pohujšljivega berila itd. Kaj hočete še več? To je že vso res, in vendar nima naša mladina v srednjih šolali prave versko vzgoje. Zakaj ne? Prvič zato ne, ker — ne da bi hoteli koga žaliti, ampak le resnico konstatujemo — ker^ profesorji na srednjih šolah, ki so zajemali svojo modrost in učenost iz brezverskih knjig po vseučiliščih, večinoma sami nimajo verskega prepričanja, torej ga tudi svojim gojencem ne morejo
dati. Y najboljšem slučaju torej profesor popolnoma prezira versko stran; pa je žalibog hujše. Človek, ki sam ni' trden v veri in po veri ne živi, pri vsaki priliki, ki se mu ponudi, vendar kaj rad zabavlja proti veri in cerkvenim naredbam. Kaj takega se je že prigodilo in se še dogaja po naših srednjih šolah zlasti pri naravoslovju in zgodovini ter pri čitaniu spisov brezverskih učenjakov. Tu se čuje, da človek nema duše, ali da duša ni neumrljiva, torej da za človeka ni večnosti, dosledno tudi ne nebes ne pekla; da je svet veoen, t. j. sam iz sebe itd. itd. V zgodovini nadevajo katoliškej Cerkvi, oziroma duhovščini, zlasti redovnikom (v prvej vrsti seveda Jezuitom) razne pregrehe, kakoršne je iznašla večinoma domišljija in hudobija IG. stoletja. Ali naj vse to pospešuje versko vzgojo ?
Drugič pa so knjige, ki se rabijo po srednjih šolah, izuzemši knjige za veronauk, naravnost rečeno brez Boga O namišljenih bogovih starih
—§♦
Sv. Oče
Med velikim terpljenjem in velikimi britkostmi, s katerimi je bilo napolnjeno, njegovo škofovanje v Peružiji, doživel je tudi par veselih trenotkov, katerih nočemo zamolčati.
Pred vsem omenjamo povišanje Njegovo v kardinala.
Ko ga je papež Gregor XVI. poklical 1. 1846. iz Bruselja ter ga izvolil za škofa v Peružiji, jo Peči z nepričakovanim veseljem sprejel izvolitev,
LISTEK.
U z r o k.
Piše Janez.
V	Borovci bili so še precej premožni ljudje. Učeni sicer niso bili Bog ve kako, a čitali so radi in zapomnili so si tudi marsikaj. Sadno drevje gojiti, živino oskrbovati, kako bolje seme za njive poiskati — kaj tacega so si zapomnili iz kacega kmetijskega časnika — in ni jim bilo sile. Drugače je bilo pa pri ,,Antonu Počasen'* — imena pravega ne povem, da mi ne bo kedo opravljanja očital.
Vem, da naši bralci ne bodo zadovoljni, ako jim povem samo, da je bilo ,,drugače" radi bi izvedeli tudi „kako“ je bilo, zakaj itd. saj vemo, kako so ljudje radovedni — posebno, če jim kedo kaj slabega pripoveduje. No, le poslušajte!
Anton je bil kmet, kakor drugi, samo prepočasen je bil v vseh rečeh. Ako je bila nedelja — del svete maše je Tone gotovo zamudil, v šolo so prihajali Tonetovi otroci navadno prepozno — največkrat so celo izostali češ ,,saj je še časa dovelj se kaj naučiti, so še m!adi<;. Ako so drugi sosedje pri kmetovanji kaj novega ukrenili, Tone se je držal stare navade — povsod je bil počasen, zato sem ga tudi s tem priimkom počastil.
Imel je tudi nekaj dolgov, vendar ni bilo še sile, a obresti ni plačeval točno, češ ,,saj ne gori,“ toda tacega dolžnika nihče nima rad. Začnejo se oglašati drug za drugim, a kako jim ustreči? Da bi jih nekoliko potolažil, odkaže vsakemu del sveta,
paganov, o raznih narodih preteklih in sedanjih časov, njih nošah in običajih; o važnih zgodovinskih dogodkih, o raznih krajih naše zemlje in njih na-ravnej krasoti; o naravnih zakonih in prikaznih itd. najdeš manjše in obširne spise po teh knjigah; samo o Bogu, stvarniku vesoljstva, o Jezusu Kristusu, našem odrešeniku ne najdeš niti imena. Pa kako neki? Saj sede v šolskih klopeh mladenči različnih ver, tudi sinovi brezverskih starišev, tedaj bi se lahko kdo žalil, ako bi se govorilo o Bogu, o veri itd. Ali to da je verska vzgoja? Ne, to je šola brez Boga! Kaj koristi ves trud tudi najboljšega vero-učitelja, kaj vse pobožne vaje, ako pa ne sloni ves poduk na verski podlagi, ako to, kar profesor ve-ronauka zida, drugi podirajo, ako llimajo dijaki trdnega verskega prepričanja ter zahajajo k sveti maši in zakramentom le zato, ker morajo?!
Je-li torej potrebna preosnova srednjih šol na verski podlagi? Prihodnjič bomo nadaljevali.
♦§—-------------------- ——
Leo XIII.
če tudi ni bila zanj nobeno povišanje. Gregorja XVI. je Njegova ponižnost tako razveselila, da je malo dni pred svojo smrtjo trdno sklenil, povišati ga v prvem konsistoriju v kardinala. Toda Grogor XVI. je v malih dneh preminol in želja Njegova se ni mogla izpolniti.
Kar pa ni izpolnil Gregor XVI., izpolnil je Njegov naslednik slavni Pij IX. osem let kasneje. Leta 1853. in sicer 19. dec. je Pij IX povišal Pe-
naj ga ,.za obresti11 obdeluje in vživa — a sedaj ni mogel več toliko živine 'rediti, ko prej, davek in druge dolžnosti so mu pa nepolajšane ostale. Zaostane z davkom — nasledek je bil, da je moral še one zamudne groše po vrhu plačati!
Novincev Janez mu je bil pred dvemi leti posodil 50 gld., a sedaj bi jih rad zopet imel; čas vrnitve je že prešel, a o denarji ni še ne duha ne sluha in vendar mora imeti denar, ako noče sam na laži ostati. Obljubil je namreč za gotovo, da plača te denarje v treh mesecih, ko je kupoval par volov. Gre tirjat. Dobil je, kakor vselej samo lepe besede
—	zato gre k sodišču tožit. Tone se na povabilo še k sodišču ne prikaze — obsodijo ga — zatem pride cenitev, za dva dni ima biti prva dražba. Sedaj se sele zave, hiti od soseda do soseda, pa ti se boje pomagati mu videč, kako težavno jo kaj od njega dobiti. Ni drugače, prodati mora lepo kravo in še pod ceno, da ustavi dražbo — in vrniti mu ni bilo ve_c 50 gld., temuč 80 gld. ker se je že mnogo sod-nijskih stroškov narastlo.
Lepo stajo je imel za živino, a strehe ni že <Jo!S° popravil, saj veste, kaj se zgodi v tem slučaji s podstrešnim lesom! Trohni. Lesa je imel sicer v obilnosti krog in krog hiše, a da bi se bil popravila lotil, zato je bil prepočasen. Bilo je predlanskim, po letu je prišel hud vihar, celo kak drev je polomil, a pri poslopjih ni hudega naredil, razu n pn Ione to vi Stali,- streha se sesede na tla. Bo treba novo streho, ta je bila že za nič, pravi Tone, lesa pa ni sel koj sekat. V jeseni poseče par smrek in zima prikima, strehe še ni. Celo zimo mede, strehe ni nlo, zidovje razžene nekaj vlažnost, nekaj mraz,
čija v tajnem konzistoriju v kardinala. Veselje med Peružijanci.
Citatelji nam ne bodo zamerili, ako tukaj povemo kaj o kardinalih.
Kardinali so od svojega začetka pomočniki in svetovalci rimskega glavarja. Papež Sikst V. je določil, da jih mora biti sedemdeset, kakor je Mojzes imel sedemdeset starešin, ki so mu pomagali vladati ljudstvo. Med temi jih mora biti petdeset kardinalov duhovnikov, štirinajst kardinalov dijakonov in šest kardinalov škofov. Kardinale voli sam rimski glavar in sicer izmed najbolj imenitnih, učenih in zaslužnih mož celega sveta. Vsak kardinal ima v Rimu svojo določeno cerkev, dasi ne bivajo vsi v Rimu.
Ta čast je doletela tudi škofa Pečija. Povišan je bil v kardinala-duhovnika pri cerkvi sv Krizo-gona v Rimu.
O	tej priliki se je moral podati v Rim. Začele so se slovesnosti, ki se vrše navadno, ko je kdo povišan v kardinala. Dobil je najprej 19. decembra
1853. v Vatikanu iz papeževih rok rudeči biret. Na večer istega dne je vsprejel vse poslance, ki so mu prišli od blizu in od daleč čestitat. Tudi iz Peružije so prišli poslanci vseh stanov čestitat svojemu nadpastirju. V javnem konzistoriju sprejel je Peči 22. decembra kardinalski klobuk in prstan. Ob enem je slovesno prisegel. Drugi dan se je podal v cerkev sv. Petra, da bi na grobu prvaka apostolov opravil svojo pobožnost. Na večer istega dne so mu, kakor je navada, z vso slovesnostjo prinesli kardinalski klobuk na stanovanje. Petega februarja
1854. pa je bil slovesno vpeljan v cerkev sv. Kri-zogona.
Ti dnevi so bili dnevi veselja. Ali ogrenila mu je zadnje dni žalostna vest, da so strahoviti potresi Peružijo močno poškodovali. Vrnil se je naglo
še oni les, kar ga je bilo, strohni. Pride pomlad za živino je moral odločiti hram pod hišo, imel je še drugi hram in tu je moral svoje pridelke nakopičiti, repe, krompirja mu je jako mnogo segnilo seveda, in živina se mu je tudi v tako malem prostoru jako slabo redila. Kaj pa sedaj? Denarja za zidarje, za tesarje, za Streharje ni dobiti z lepa, ko bi jih kedo prav imel, xnu jih utaji vedoč, da dolgovi rastejo, premoženje se pa manjša. Podreti mora še ono podrtijo, ki je ostala, les, katerega je po- i sekal, pa v gozdu trohni.
Saj bi že še bilo, ako bi ne bilo teh sitnih stroškov. Obleka, obutev, davki in — hrana, to mora biti. Davkarija že zopet cuka, žuga že s- cenitvijo, zadnji dan nese sicer, kar je dolžan, a prodati je moral tri mernike pšenice. O ti sv. Jakob* kedaj še lo bo tvoj god? it let je prazna mnogo prezgodaj, treba kupovati turšice, ajde, in vse to je sedaj draže, ko pšenica takrat, ko jo je prodajal.
Tako se godi Tonetu, drugi bodo v jeseni lep denar potegnili za sadje, a Tone? Drevje trnjevo, od vetra in od snega polomljeno, pa nič očiščeno, ostarelo - pa čemu mlado saditi, dokler staro še po koncu stoji?
Dolga vedno več, premoženje vedno manj vredno, pridelka vsako leto manj, iz hleva ni več kaj prodati, stroški pa vedno večji in' sedaj čaka revež, kedaj bo upnikom potrpžljivost pošla, da ga pošljejo s trebuhom za kruhom.
Le prepočasni ne biti!
domov. Da-si je bilo ubogo ljudstvo v veliki stiski in bedi, vendar je prišlo svojemu nadpastirju, novemu kardinalu naproti in se je nabralo pred škofijsko palačo v brezštevilni množici. Iz tisoč in tisoč grl se je razlegal prisrčen pozdrav. Peružija je še posebej praznovala 26. februvarja veliko slovesnost v čast in slavo novo izvoljenemu kardinalu. Drag vesel dogodek je bil zanj, ko je papež Pij IX. osmega decembra 1854. v navzočnosti kardinalov in mnogo škofov celega sveta proglasil dogmo (versko resnico) o brezmadežnem spočetji D. M. To mu je dalo prijetno priložnost, daje v svoji škofiji in zlasti v Peružiji povzdignil toli drago in ljubo češčenje Marije Device.
Ta dogma sloni na sledečih dokazih:
1. Od nekdaj je sv. cerkev častila M. D. kot brez .madeža spočeto. To uči zgodovina! Nikakor ni res, da je ta resnica nova. Denašnjemu času je bilo samo prihranjeno, da se je verska resnica o brezmadežnem spočetji slovesno izrekla t. j. proglasila kot dogma.
2. Stara je ta resnica, ker jo je Bog. oznanil že v raju prvim stanšem, ko je proklel kačo rekoč: ,,Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla.11 Marija je strla hudobrega duha. Ako bi bila imela na sebi izvirni greh bi se moralo reči da je hudobni duh, kakor vse druge, tudi Marijo strl !
3. Angelj je Mariji rekel: „Češčena Marija, milosti polna .... blagoslovljena med ženami11. Marija ima torej vse milosti, ki se spodobjjo resnični Materi vsemogočnega Boga! Resnični materi najsvetejšega Boga pa se nič bolj ne spodobi, kakor, da je prosta vsake, tudi najmanje sence greha. O izvirnem grehu se torej ne more pri Mariji Devici niti govoriti! „Blagoslovljena med ženami11 pa pomenja, da je Marija več prejela od Boga, kakor vse druge žene, tudi več kakor Eva. Ali Eva je bila v svojem začetku brez greha. Ako je Marija več prejela od Boga kakor Eva mora biti tudi njen začetek brez greha t. j. brez izvirnega greha!
4. Marija se je v našem veku, malo časa po slovesnem razglašenju brezmadežnega spočetja, tudi sama prikazala v Lurdu ter izrekla besede: ,,Jaz sem brezmadežno Spočetje11.
Sploh se o tej resnici vjemajo stari sv. očetje in učenjaki katoliški grški in latinski.
Veliko veselje je novemu kardinalu napravil tudi obisk rimskega glavarja Pij a IX. 4, maja 1857. Pij IX je šel na božjo pot v Loreto. Mej' potom je obiskal Peružijo. Sprejel ga je kardinal Peči, duhovščina in ljudstvo prav prisrčno. Ko se je papež vračal iz Loreta se mu je Peči pridružil ter ga spremljal do Rima.
Vesel dogodek je bil dalje zanj, ko je na bin-koštni praznik 1862. gledal, kako je Rimski glavar
26	japanskih mučencev proglasil za svetnike. Ob tej priliki se vršijo navadno izvanredne slovesnosti. Bilo je navzočih 5 patrijarhov, 50 nadškofov in 180 škofov iz celega sveta.
Ker se o proglašenju svetnikov večkrat govori hočemo na kratko tukaj povedati, da razločujemo Štiri vrste svetih ljudi, in sicer so:
Božji s 1 u ž a b n i k i t. j. tisti, ki so umrli na glasu svetosti.
Častitljivi; pri teh je že cerkvena oblast potrdila javen glas o njih svetosti.
I	z v e 1 i č a n i; ti se že javno častijo, toda samo v nekaterih deželah z dovoljenjenjem s. Cerkve.
Svetniki; ti se z dovoljenjem in potrdilom sv. Stolice javno častijo po vesoljnem svetu!
Predno se koga uvrsti med ,,Izveličaue“ morata 'biti izpričana vsaj dva velika čudeža, ki sta se zgo-
Politični
Notranje dežele. — Dunaj. Nj. Vel. odide v Galicijo k velikim vojaškim vajam 2. septembra in ostane tamo do 10. septembra in potem gre k vojaškim vajam na Ogrsko. Med dunajskim občinskim zborom in c. kr. namestništvom je hudo nasprotje; nekateri listi svetujejo županu, naj odstopi, ker je on zakrivil razpor, ko je napake, ki jih je storila mestna uprava, izvračal lia vlado. — Državni zbor se snide v drugi polovici septembra in bo zboroval do konca novembra. V decembru in januvarju bodo zborovali deželni zbori. — Obrtna enketa zaključila se je dne 10. t. m. K tej enketi je bilo povabljenih 401 društev, izmed katerih je 865 odposlalo svoje odposlance veščake. Stalni odbor je sklenil, da poročevalca predložita samo načela za prenaredbe, ne pa čisto novih naredeb. Avstrija in Ruska se pogajate za novo trgovinsko pogodbo, in vse kaže, da bodo pogajanja imela povoljni vspeh.
Na Kranjskem imelo je kat. politično društvo shod v Novem /Mestu, ki je v mnogem oziru jako pomenljiv. Iz bližnjih in daljnih krajev se je zbralo okolo 4000 vrlih mož, da se slovesno priglasijo k zastavi 1. kat. slov. shoda. Poleg kmetskega ljudstva in duhovščine je bilo zastopano tudi posvetno razumništvo. Govorniki so govorili poljudno, prepričevalno in strogo logično, da so poslušalci z navdušenim pritrjevanjem naznanjali, da so jim všeč njih nazori in jih bodo sledili. Dr. Gregorič je vnemal poslušalce, naj se drže krščanskih načel, naj bodo verni, naj spolnujejo zapovedi, naj bodo pravični, trezni, dobrodeljni itd. naj si pridobivajo lastnosti, katere nas uči sv. katoliška cerkev. Teli načel naj se drže ne samo v zasebnem, ampak tudi v javnem in političnem življenju. Kakor se iz posameznih oseb sestavlja družina, iz družin se sestavljajo vasi, trgi in mesta, in iz teh država, tako krščanska načela blažijo posameznega, družino, in slednjič vso državo. Narod še ni rešen, ako se mu ohrani domači jezik; duša in telo naroda morata biti zdrava in nepokvarjena, zato ga .je treba po načelih krščanske vere krepiti in napeljevati k dobremu in ljubil in branil bo svoj dom, v katerem bo iskal in našel svojo srečo. Govori so bili vsi v soglasji z resolucijami I. slov. katol. shoda, katere „Prim. List;* v uvodnih člankih poljudno pojasnuje. Le berite in preučujte' jih.
Dopisi in razne novice iz ,c
Iz Vipavske doline. Malo dopisov je bilo še do zdaj od nas v mladem ,,Primorskem Listu“. Saj
dila na njegovo priprošnjo. (Judeže preiskujejo tudi zdravniki in učeni naravoslovci! Da se pa koga, ki je uvrščen že med „Izveličaneu uvrsti mod svetnike, morata se zopet zgoditi dva velika čudeža na njegovo priprošnjo. Poleg tega se vrši silno natančno preiskovanje celega njegovega življenja in njegovih dobrih del in sv. čednosti. Ako je vse natančno dokazano ga rimski glavar slovesno proglasi za ,, svetnika".
i<----------------------
pregled.
češko c. kr. namestništvo je proti sklepu Praškega mestnega zhora ukazalo, da morajo Praške ulice imeti dvojezične napise, ker v Pragi živi nekoliko Nemcev. Zdaj pa Cehi zahtevajo, da se napravijo dvojezični napisi v vseh nemških mestih, kjer so češke manjšine. Neko politično društvo zahteva tudi na Dunaju poleg nemških tudi češke napise, ker na Dunaju živi okoli 300.000 Cehov.
Tirolsko. Tirolski Italijani zahtevajo naj se južni Tirol odtrga od severnega in naj dobi samostojno upravo. Južnemu delu naj bi bilo glavno mesto Trident. Za koga bi ta kos Tirola pripravljali, s? lahko razumi, zato jim avstrijska vlada težko kedaj izpolni njih srčno šeljo.
Vnanje dežele — Laško. Senat je sprejel zakon o novi banki in tako je zagotovljeno, da največi goljufi pri „Banka Homana11 ne bodo prišli na dan; nekaj manjših pa še s pravdo preganjajo. Pa tudi tem bodo pomagali, da odidejo obsodbi. Bere se v časopisih, da o „Lazaronu“ že dvomijo, če je pri zdravi pameti. Se ve, da ne bo obsojen v ječo, pač pa bo nekaj časa čakal v blaznici, da se vsa zadeva bolj pozabi.
N emški katoliki bodo imeli XIV. kat. shod v AViirzburgu od 27. do 131. avgusta. — Finančni ministri nemških držav sešli so se 9. avgusta v Frankobrodu ob Menu, da se dogovore, kateri davki bi se povišali, da dobe kakih .100 milijonov, potrebnih vsled potrjene nove vojaške postave. Menda se nemški davko-plačevalci ne vesele posebno teh posvetovanj. — Nemški katoliki so izdali socijalni program katoliške stranke v Nemčiji, Izrekajo se pi;oti načelom židovskega liberalizma in priporočajo naj se tudi narodno gospodarstvo ravna po krščanskih načelih. Velika industrija naj se omeji, rokodelstvo organizuje v zadrugah. Pri kmetijstvu naj se določi, koliko sme kdo največ kupiti zemlje; trgovska svoboda naj se odpravi, borza bolj obdači, določijo najnižje delavske plače, naredi trda postava proti oderuhom, zapov6 naj se popolen nedeljski počitek, itd.
C r n a g or a je slavila minule dni pomenljivo slavnost, namreč spomin, da so v Crnigori že pred 400 leti imeli tiskarno v Obodu. K slavnosti prišli so zastopniki vseh slavjanskih narodov in na tisuče ljudstva. Razmere mej Crnogoro in Rimom so kaj prijazne.
venskih in drugih krajev.
veste, da Vipavska, kolikor jo je od Šempaske mlake do sredine Hublja, Vam ni prijazna, če tudi
Vi sami ne veste zakaj. Priznati se pa mora ta-mošnjim gospodom, ki brezplačno opravljajo politične posle, da so delavni in gibčni. Pridno se shajajo in posvetujejo o raznih vprašanjih pri kozarcu rujnega Vipavca. Naj Bog blagoslovi trud in troške. Sicer se pa mi Vipavci zdaj prav malo brigamo za visoko politiko, ker nam Sumi železnica po ušesih. Najprej bi radi izvedeli, ali bo res tekla in kedaj? Potem pa smo radovedni: kod? Prav poleg Vipave, kakor so jo merili, gotovo ne bo tekla. Ako nam tedaj ne lažejo, pridejo še enkrat merit. Znajo služiti. Vipavci si ne damo izbiti iz glave, da šepa vsa stvar zato, ker nimamo v deželnem zboru svo-tega poslanca. Imamo sicer dr. Rojica, ki pa ne drži z vlado in nam tedaj pri takih „mrvicah“ ne more pomagati. Bog daj kmalu nove volitve, tako zdihujemo zdaj, ko ob veliki suši.
Še več pa nas skrbi trtna uš, ki se ne zmeni ne za ,,mlade“ ne za „stare“, ampak gre, kakor jo veter žene. Pokazala se je vže skoraj povsod: na Gočah, v Stijaku, v Smarijah, v Eihenberku, v Dornbergu, in tudi v Podgori. Ljudje so tudi tako nespametni, da si jo sami raznašajo in si ne dado dopovedati, da bi rožje in kolčje sežigali na mestu. Zdi se jim škoda in za-to nosijo suhovino domu ali pa v druge vinograde. Kar ni nesreča, je še nespamet. Vsi se pa povprašujemo, kaj bo z nami, če nam trta odreče? Pomagati nam bo morala vlada, ali kako, ako nimamo poslanca, ki bi z vlado držal! Sicer pa nam je trta letos obilo pokazala in bo tedaj trgatev obilna, ako nam Bog ne vzame. Saj smo dovolj poredni ljudje. Naj Vam povem danes le dva slučaja.
V Dornbergu so bile občinske volitve, pri katerih so se „Mladi“ in „Stari“ hudo imeli v laseh. Neki človek si je s tem ohladil srce, .da je sosedu luršico porezal! — Ker sem že pri tem, naj povem, da je stari g. župan A. Šinigoj zopet izvoljen, od „mladih‘- pa g. Ferd. Perozzi, ki bode menda prvi podžupan in denarničar.
V E i h e n b e r k u pa so fantje pretepli tovariša tako grozno, da Ježi na smrt bolan. Naklju-čilo se je, da so „škofje“ s palico pobili „Piščanca“. Žalostna stvar pride pred porotnike.
V Š e m p a s pride zopet kapelan in sicer č. g. V. Pipan. Pravijo, da ga bomo veseli.
V Črničah je pa 5. g. kaplan L. Stnbelj bolan in se zdravi z kraljem Dornberškim v Brik-senu. Bog njima daj dobro, ker sta oba, kakor Bog zapove!
V Loka ven bo letos na jesen nova maša č. g. Alf. Blažka. Vsi, ki poznajo izvedenega mojstra Blažka v(deda g. novomaSnika), bodo se ž njim ra-dovali. Čestitamo!
V Križu ni bilo letos še toče. — V Ajdovščini so čudni krokarji, kojim nikedo ne ve gnezda.
-JV Velikih Ž ablj ah je bolan č. g. vikar J- Šmuc in pa ljudje mu nagajajo. Na Brjah bodo zidali na Čukoven novo cerkev na čast sv. Nikolaju. — V Eihenberku speljujejo novo cesto okolu grada. Lepo delo in uže davno potrebno.
V Prvačini je opravičena nevolja, da jim vlada ni dovolila rudečih srajc. Odgovor grofa Taaffe-ja na interpelacijo dr. Gregorčiča jih je raz-jaril. jezijo se zakaj ni g. državni poslanec izrazil svoje nezadovoljnosti. Zdaj menijo spraviti to stvar z nova na dan in govori se, da po tem grot laaiie odstopi. Na dalje se čudijo vrli Prvačenci, kako so
gospodje v Gorici kar črez noč spremenili politično barvo. Ljudje ne razločujejo namena od sredstev.
V Renčah plešejo zdaj samo po dva dni zaporedoma. V Biljah nastavijo v kratkem nova kipa sv. Cirila in Metoda. V Vrtojbo so prišli topničarji iz Gorice, ker so konji bolni na hripi. Večinoma so Hrvatje in se prav lepo vedejo. — V Šempetru ne smejo več plesati na cesti pred Cerkvijo. V Mirno pride za kaplana č. g. novo-mašnik J. Budin. — V Šovodnjahje pa konec Vipavske doline.	Logar.
S Tolminskega. (Iz. dop.) Kmalu bo poteki šestletna doba pomnoženim c. kr. okrajnim šolskim svetom na Goriškem. Delokrog pomnoženega okrajnega šolskega sveta je obširen in velevažen. Pri ustanavljanju in vzdrževanju šol ima odločilno besedo kakor tudi pri spremembah učiteljskega osobja.
Pomnoženi c. kr. okrajni šolski svet obstoji iz 15 udov in sicer: okrajni glavar je predsednik, cerkveni zastopnik je voljen od nadškofijstva, učitelji volijo dva zastopnika, deželni odbor dva, okrajni nadzornik je ud okr. šolskega sveta vsled postave z dne 8. Febr. 1869 § 27. Osem zastopnikov pa volijo županstva celega glavarstva. Ker pa obstoji županstvo iz županov in podžupanov enega glavarstva volijo osem zastopnikov v pomnoženi okrajni šolski svet. (Pa naj reče kdo da niso važne volitve v občinski zastop!) Do zdaj se je občinstvo silno malo brigalo za te volitve, dve, tri glave so vse določile, ne da bi se spreminjali posamezni udje. Nekateri mislijo, da imajo dedno pravico do sedežev v okrajnem šolskem svetu.
Opomniti moramo tu, da je popolnoma krivo mnenje, ako mislijo nekateri, da le župani morajo sedeti v pomnoženem okr. šolskem svetu. Voljeni smejo biti tudi drugi Občinarji, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico v posamezne občinske zastope in ne župani, ki mnogokrat niti temeljnih šolskih postav ne poznajo.
Nedavno se je .izrazil ud okrajnega šolskega sveta tako le: „Silno nemodro je, da se sami župani pustijo Voliti v okrajni šolski svet, ki so vendar zelo odvisni . . . Ali bodo župani ugovarjali vladnim predlogom?'1 — Potem je pripovedal različne slučaje, pri katerih so se hudi nadsledki pokazali vsled odvisnosti županov.
Kdor daneS le nekoliko v prihodnjost zre ter motri kritičen položaj v Austriji, mora, rad ali nerad, priznati, da nas Slovane, posebno Slovence čakajo hudi dnevi. Ne posebno prijazna sapa piha z Dunaja — in utegne v kratkem se spremeniti v velik vihar. Ali ni torej posebno nevarno v različne zastope pošiljati odvisne može, ki morajo k vsemu kimati? Ali ni žalostno, da še tega se ne poslužujemo, kar nam ustava da?
Treba je preudariti, da zastopniki občin v posameznih samo-upravnih oblastnijah, so zato tu, da odločno zastopajo koristi ubogega ljudstva, ne pa koristi gospodujočih krogov.
V javne zastope je treba pošiljati cele može — v upravnih postavah podkovane, neodvisne, zmožne in značajne, ki v morebitnih slučajih znajo ugovarjati in svoje ugovore utemeljevati. Kdor se čuti nesposobnega, šibkega, odvisnega, naj si ne upa na taka mesta.
Vemo, da Pr. lišt. je premajhen in preskromen listič, njegov glas prešibek, da bi se ga slišalo, toda povedali smo in slavno občinstvo opozorili. Samo s tarnanjem, zabavljanjem in jadikovanjem med
štirimi stenami, ničesar ne dosežemo. Olikani krogi naj nevedne župane in podžupane podučijo ter jih opozorijo na to okoliščino.
Sv. Lucija. Iz. dop. Dne 6. t. m. je vis. čast. g. dekan iz Tolmina blagoslovil tukajšnje pokopališče, ki se je v tekočem letu razširilo. Po opravilu imel je g. dekan pred cerkvijo sv. Maura kratek nagovor, opisujoč pomen obreda, predstavil je Svetolucijskim faranom stanovanje, ki vsakega čaka
Slovesna sv maša, katero je služil g. dekan, je bila v farni cerkvi.
Cesaričina - vdova Štefanija se je bavila nekoliko dni v Daniji, kjer jo je kraljeva rodbina gostoljubno sprejela. Prva pot cesaričine, ko je izstopila iz ladije, je bila v katoliške cerkev, kjer je pobožno molila pri sv. maši.
Umrla sta 14. t. m. škof graški J. Zwerger in šenpoliški J. Binder. Oba sta se odlikovala po svoji apostoljski gorečnosti in učenosti. Bog jima daj večni mir in pokoj, katerega sta si zaslužila kot zvesta pastirja svojih vernikov!
Velike povodnji v Galiciji, nastale usled velikanskega dežja, so prouzročile mnogo škode itak revnim poljedelcem.
Trtno uš „filoksero“ je zasačila dotična komisija skoro pa vseh krajih tržaške okolice. Če se te preiskave obistinijo, bo slaba za naše okoličanske vinogradnike. Sicer pa v Trstu ne bo zmanjkalo vina, zakaj če ga Bog ne da, ga pa ljudje sami naredijo.
Kolera zahteva sveje žrtve po vshodnih delih Europe. Iz	Rusije	se poroča,	da je	bilo v sedmih
provincijah	od 60	julija do 5	avgusta 1006 slučajev,
od: teh jih je umrlo 339. V Rumeliji po raznih krajih 82 slučajev in 36 mrtvih. Bog nas varuj te grozne morilke!
Samoumorov deloma poskušenih, deloma dovršenih je bilo v	Trstu od 5.	do 16	t. m, nič manj
kot osem;	skoraj	sami mladi	ljudje	od 17 do 20 let
starosti. In uzrok te žalostne prikazni? Nesrečna ljubezen, po domače razuzdano življenje. Ako pojde tako naprej, ni treba kolere v Trstu, saj se ljudje sami davijo. O vera, vera — kako potrebna si!
Sramotno demonstracijo napravila je v Pazinu pouliška druhal g. Dr. Pr. Mandiču, ko je bival tam v uradnih poslih odposlan od c. kr. namestništva. To je pač žalostno, da pošten človek, potujoč kot uradnik, ni varen pred takimi izzivajočimi napadi celo v mestu, kjer se ponašajo s svojo izobraženosti]o! Zares čudna olikanost? Se razume, daje bil dr. 'Mandič napaden zato, ker ima podedovani greh, da je rojen Hrvat.
Prekop ožine pri Korintu se je slovesno završil 7. t. m. S tem.prekopom je za veliko okrajšana pot ladijam iz adrijanskega v grško (egejsko) moi’je.
Nov parobrod .,Metkovid“ so spustili nedavno v morje v lojdovi ladjedelnici v Trstu, namenjen za prevažanje kupčijskega blaga ob dalmatinskem obrežji ter bode mogel tudi pi j uti po reki Narenti do Metkoviča v Hercegovini. Prostora ima tudi blizu za 300 potovalcev.
Poskušem umor. Nek H. Furlan je raz okno svojega stanovanja trikat z revolverjem ustrelil na spodaj stoječe tri slikarje, s katerimi se je bil sprl, ter enega nevarno ranil. Ranjenca so odnesli v bolnišnico, Furlana pa odvedli v ječo.
Zastonj jedla, pila in vozila se po Trstu jo te dni neka „gospa Kristina14, ki si jo najela kočijo in v gostilni izvrstno se pogostila, ne da bi imela pri sebi beliča. Ko je imela vsega dovolj,
peljali so jo na policijo, od tam pa v via Tigor, kjer je nalašč za take ljudi, da tam premišljujoje svojo prebrisanost.
Kaj napravi dinamit. Blizu Bergama v Italiji je
23 letni ribič Ang. Rosini hotel si z majhnim trudom naloviti veliko rib z dinamitom. Stoječ na bregu reke Bembo prime jedno patrono v roko, jo zažge in hoče vreči v vodo — kar se mu v roki razpoči ter ga tako neusmiljeno razmesari po vzem životu, da je revež popolnoma oslepel, ter so mu odrezali jedno roko in jedno nogo; njegovo življenje je v nevarnosti, in ako tudi ostane živ, kaj bo delal brez očij, brez noge in roke? Nesrečna neprevidnost!
Nadepoln mladeneč je nek R. Kelch, kojega je te dni vgrabila policija na tržaškem kolodvoru južne železnice, pripeljali se je iz Berolina, kjer je izneveril svojemu gospodarju veliko svoto denarja, in ker tega ni mogel povrniti, je ukral se 1500 mark, da je ž njimi pobegnil. Menda sad novodobne vzgoje!
Obsojen na 18 mesecev ječe je bil nek J. Gojtan iz Trsta, ker je v družbi z dvema tovarišema, ki pa sta ubežala, poskusil ukrasti nekaj blaga iz voza nekega J. Sile, ki je peljal po cesti na Opčino Gojtan ima
24 let, pa je bil že 15 krat zaprt, dvakrat po 15 mesecev.
Štipendije. Pri c. kr. višji poljedelski šoli na Dunaju so razpisane za šolsko leto 1893-94 četiri državne štipendije po 200 gl. vsaka. — Prošnje velja predložiti ministerštvu za uk in bogočastje in ravnateljstvu imenovane šole1 do 25 septembra.
Nova SV- maša. Na P.orcijunkulo pel je č. o. Dijonizij Skalec, frančiškan novo sv. mašo v navzočnosti mnogo duhovnikov in vernih kristjanov. Pro-povedoval mu je preč. g. Kolavčič,'župnik solkanski.
Dopojnilna volitev. 5 septembra bodo volili v Tolminu poslanca v deželni zbor go riški zastopajočega trge: Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščino.
V	gluhonemnici v Gorici svršili so šolsko leto 12 t. m. brez običajne konecletne preskušnje, ker preč. g. vodja nekaj boleha.
Premeščeni c kr. avskultanti: g. dr Giacomelli iz Gorice v Volovsko; g. Pankrazi v Piran.
Duhovne vaje vršile se bodo v goriškej bogo-slovnici od 28 avgusta, do 1. septembra. Duhovniki, ki: se jih namerujejo vdeležiti, se imajo zglasiti pri prevzv. lcnezonadškofu vsaj do 21. avgusta.
Zločin V Kalu nad Kanalom ubil je neki kmet .12 letno devo svakinje. Nečloveško dejanje.
Stoletnica. Letos 29. septembra praznovala bo sv. Gora pri Gorici stoletnico, odkar je posvetna oblast dovolila v novič odpreti slovečo' božjo pot. V' proslavo stoletnice prirede 18. sept. procesijo na sv. Goro. Udeležba bo gotovo ogromna.
Napad. V nedeljo 6. t. m. po 11. uri ponoči napadli so štirje nepoznani (nekateri govorio: Solkanci, diugi, bržkone resničnejše; Goričani) štiri Goričane im solkanski cesti in jih hudo nabili in porezali. Kaj jo preiskava dognala, nam sedaj, ko to pišemo, ni znano.	.	\
Nič davkov ne plačujejo ktnotje v mali kneževini Liohtenstajn. Plačuje jim šolo skoraj sam knez in so v rokah redovnikov, vojaštva nimajo, ostali dizavm stroški so pa tako neznatni, da je knez raj se _ sam poravna, ko da se z „ dežel n im zborom'* pogaja. K e da.) pa odpadejo pri nas davki za nesrečno vojaštvo? Do zdaj nimamo nič upanja.
. .retina Vv°kolici Goriški boleha in cepa. Gnijejo JeJ l>luce. Čudna bolezen.
Toča. 10 t. m. popoldne vsula seje na Goriškem toča se silnim viharjem. Na nekaterih mestih je solkansko polje vničila skoraj popolnoma. Veliko škode je provzročila trti, ajdi, turšici, piči in sploh jesenskim pridelkom. Ubogi ljudje; zaman bil je letos njih trud, pot in znoj! V spremstvu toče je revščina in lakot. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod !
Utopljenec. 10 t. m.'našli so v Soči pri Zdrav-šini kacih 45 let starega utopljenca, vsega oteklega. Sklepa se, daje bil 10-12 dni v vodi. Je li nesreča, ali samomor, ne vemo.
čepovan ima tudi letos svoje poletne goste iz bližnje Gorice, nekaj družin slovenskih in nekaj laških. Nahvaliti ne morejo našega planinskega vz-dulia pa bistro-hladne naše vode. 8. t. m. nas je obiskal tudi slavnoznani pisatelj slovenski monsignor Dr. Anton Mahnič. Prenočil je pri nas. Naši dijaki in pevci so ga pozdravili in razveselili ob 9. uri zvečer s trikratnim strelom in z ubranim petjem, ktero je kaj lepo razlegalo v temno noč.
Frlanc.
Zahvala in vabilo. Podpisani odbor šteje si v dolžnost tam potom izreči zahvalo vsem blagodušnim dobrotnikom, posebno pa še preč. gg. duhovnikom, kateri so bodisi z denarjem bodisi z blagom podpirali zavod Alojzij e višče tudi v preteklem šolskem letu.
Iz radovoljnih darov, ki so med letom dohajali od dobrotnikov duhovskega in svetnega stanu, je razvidno, da se čedalje bolj ceni važnost in namen našega zavoda.
Gojenci so v ravnokar zaključenem šolskem letu izvrstno, deloma dobro napredovali; kajti izmed 14 imamo 9 odličnjakov, drugi so dobili dober prvi red, dva pa sta celo po zvršenem tretjem razredu vadnice napravila z odliko preskušnjo za prvi gimnazijski razred.
V	zavodu je sedmošolec, g. A. Ličan, gojence nadzoroval, spremljal jih na sprehod in ž njimi šolske naloge ponavljal; gospodinjile pa so vsmiljene sestre.
S 15. sept. t. 1. pričenja Alojzijevišče svoje tretje leto. Pogoji za sprejem novih gojencev so isti, kakor pretekli dve leti. Ivdor želi biti sprejet, naj do 81. avgusta vloži svojo prošnjo pri vodstvu malega semenišča. Prošnji se imajo razun šolskih spričeval zadnjega leta še pridejati: krstni in vbožni list. Častite gospode duhovnihe prosimo, naj bi priporočali le vboge, nepokvarjene otroke, katerih stariši krščansko in pošteno žive.
Koliko novih učencev bode sprejetih, za zdaj ne moremo še določiti, ker to bode odvisno deloma od tega, koliko dosedanjih bomo oddali v malo semenišče, deloma pa tudi od prostorov, katere imamo za zdaj v najemu.
Začasni odbor je sestavil načrt pravil, katera p- n. gospodom razpošilja v prevdarek. Ob enem pa vabi začasni odbor vse prijatelje na posvetovanje o nasvetovanih pravilih, ki bode dne 1. septembra t. 1. ob 10. uri zjutraj v bogoslovnici po končanih duhovnih vajah.
Častitim duhovnim bratom, slavnim županstvom in drugim za blagor mladino in sv. cerkve vnetim domoljubom po Goriškem priporočamo še enkrat blago podjetje v vsestransko podporo. Bog blagoslovi!
Odbor.
KOLEDAR.
21. sv. Ivana Frančiška od. — Adolf.
22.	sv.	Timotej m. —	Hipolit	šk.
23.	sv.	Filip Ben. sp.
24.	sv.	Jernej ap.
25.	sv.	Ludovik kr. (popolni	odp. za III. red.)
2(5 sv. Samuel prer.
27	sv. ned. 14 pobink. Evang. Jezus nas opominja, naj ne skrbimo toliko za časno življenje in njega potrebe, ker naš zadnji namen je večno življenje, je zveličanje neumrljive duše, to torej mora biti naša prva skrb, a drugo nam bode Bog dodal, ker je dober Oče, ki dobro pozna tudi naše telesne potrebe. — Žal, da ljudje večioma iščejo le-to, kar je posvetno, ne zmeneč se za kraljestvo božje, in tako izgube obedvoje; časno, ker jim manjka blagoslov božji, večno, ker tega niso iskali.
28. sv. Avguštin sk. — sv. Adelinda op.
29. Oblglavljenje sv. Johana Krst. — Nesrečni ples deklice je bil povod, da je dal Herod svetniku odsekati glavo na ljubo prešestnej ženi in njenej hčeri.
30. sv. Roza Sim.
31. sv. Rajmund op.
1. sept. sv. Egidij op.
2. sept. sv. Stefan, ogerski kralj.
3. nedelja 15. pobink. Jezus oživi mrtvega mladenča v Najmu. Koliko mladenčev je sedaj duševno mrtvih, molimo in delajmo na to, da jih Jezus oživi!
4. sept. sv. Rozalija dev.
5. sept. Lavrencij Justinijan šk.
Urnik službe božje.
1. Cerkveni govori v slovenskem jeziku v Trstu
1.)	Pri	sv.	Antonu nov.	vsako	nedeljo	in
praznik ob 6 zjutraj in 3 popoldne.
2.)	Pri	sv.	Antonu star.	vsako	nedeljo	in
praznik ob 6'/2 zjutraj in 3l/, popoldne.
3) Pri sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik ob 9 dopoldne in 3 popolne.
11.	Cerkveni govori v slovenskem ježiku v Gorici.
1.) V stolni cerkvi vsako nedeljo in praznik ob 6. zjutraj.
2.)	Pri	sv.	Jgnaciju na	Travniku in	pri
sv. Vidu na	Placuti vsako nedeljo in	praznik	ob
6. zjutraj.
3.) Pod Turnom vsako drugo nedeljo ob 6. zjutraj.
4) V semeniški kapeli vsako nedejlo ob 3. popoldne.
5.) Na Kost a n j e vici v§ako tretjo nedeljo v meseci ob 2 in pol popoludne za tretjerednike.
Naznanilo.
Podpisani vsoja se svojim p. n. gospodom odjemnikom prevljudno naznanjati, da je odšel 19. t. m. k vojaškim orožnim vajam, katere bodo' trajale do 18 septembra t. 1. Med tem časom bode fotografični zavod u Gorici, ulica sv. Klare št. 5 zaprt.
Priporoča so najtoplejše, da bi ga blagovolili po dokončanih vajah z mnogobrojmin obiskovanjem razveseliti.
Z odličnim štovanjem
Anton Jerkič svetlopisec.
Priporoča se vsem sorojakom, da bi ga blagovolili podpirati v njegove.) obrti.
Bajt Ivan
krojač GOBICA krojač
ulica „Treh kraljev41 (Via tre re)
NOVA
PAVLETI CEV A
HI S A.
S) IOV • V’> I (*'yv*) I (£Ai> I Ws?J I	I 1 I
1 *%
S
M. POVERAJ
7
trgovec in krojaški mojster v GORICI, n.-. TRAVNIKU
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrst-<-gg nega blaga za obleko raznih stanov, ovrat-nike za čast. duhovščino, opravo za c. kr. >§ častnike in uradnike, vsakovrstno izgotovit
-*3v
^	Vse po pošteni ceni.
ljeno perilo itd. itd j
1
■v-
S
I
Anton Jerkič
fotograf v Gorici, v ulici Sv. Klare št. 5.
Edini slovenski fotogral priporoča se sl. občinstvu, osobito preč. duhovščini v mestu in na deželi, da bi ga podpirali v njegovem podjetju. Izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela strogo natančne in elegantne oblike.
Z a delo se garantuje.
!>*>
&
sp
6 jo
E
*
gp
m
Anton Urbančič
Goric
trgovec s tkanino in drobnino v Raštelu št. 20
Priporoča se svojim sorojakom ter naznanja, da prodaja razno tkanine za raožke in ženske obleke, ovratnice, ovratnike, nogovice, trakove, gumbe, bombaž, sukanec in sploh ves drobiž, ki ga rabimo pri obleki.
cene
1
m
W“
S
1
m
»
G. Likar
trgovec, GORICA. Semeniška ulica 10.
■	r
Ima v zalogi m a S n e in Šolske 'k n j i g e , sv. pod ob e , tiskovine za farne in županijske urade, raznovrstni papir, vsakovrstne pisarske in šolske potrebščine.
Srt Preskrbi tudi tisk za vizitke in vsakovrstne naslove, zavitke itd po najnižjih cenah.
I
X
m
J. KOPAČ
Solkanska cesta št. 9 v Gorici.
 ■ -    ■ *___________________
Sveče iz pravega čebelnega voska izdelujem in prodajam po 2 gld. 45 kr. kilo.
Za pristnost sveč pod mojo postavno proto-kolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Kdor drugače dokaže, dobi vsako odvzeto naročilo brezplačno in po vrhu še 100 gld. nagrade. Priporom se čč. duhovščini in cerkv. oshrbniMvom !
Privaten zavod
za slovenske in italijanske dečke odpre se začetkom 1893,94. v (xo rici, pod vodstvom
!KIa.rola. IBa-uiToela,
stolnega vikarija.
Učenci bodo obiskovali tukajšnje c. kr. javne šole.
Za stanovanje, hrano in nadzorstvo bo znašala mesečni na 15 golil.
Učenci .«
sprejmejo se na stanovanje in hrano v neko pošteno slovensko družino. — Natančneja pojasnila se lahko poizve pri trgovcu
Anton Urbančič -u
v Gorici.
Iiastel $tev. 20.
Za oglase
v ,,Primorskem Listu“ so plačuje po prostoru ali pogodbi. Celoletni veliko popusta.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Slavec.
Tiskarna Tomasich.
PRILOGA
k št. 16 ..PRIMORSKEGA LI8TA“.
Cerkev
Skrbimo za naraščaj!
Zadnjič smo opozorili slovensko občinstvo in posebe še čč. duhovščino in gg. učitelje, naj vsaki po svoji moči skrbe, da odpravijo leto za letom nekoliko nadarjenih dečkov z dežele v šolo. Potreba je v Trstu in v Gorici zares velika. Ali še večja je tudi prav tam potreba, da se neizkušene in lehko-miselne dečke skrbno varuje in nadzoruje. Tej potrebi ima pomagati v Gorici zavod, kateremu porečemo „Slovensko Alojzijevišče“, ko bodo pravila uradno potrjena. Začasni odbor, čegar duša je velečislani starosta preč. g. Pr. Mercina stolni dekan, je uže sestavil pravila za novi zavod, ki bode sprejemal na hrano in stanje slovenske učence deloma zastonj deloma za doplačilo. Predno pojdejo ona pravila k namestništvu, bode odbor vprašal čč. duhovščino, naj se o nasvetovanih pravilih izreče. V ta namen bode posvetovanje po duhovnih vajah dne 1. septembra t. 1. Dobre svete in pa bogate darove bodo radi sprejeli. Naj tedaj tudi mi nekaj nasvetujemo po svoji vednosti.
1. Najpi'ej prepričajmo se, daje zavod potreben. Brez pomoči in nadzorstva, se učenci zgubljajo, maličijo in pokvarijo. Največ bistrih glav odbijejo profesorji vže v I. latinski šoli. Otroci so otročji, igravi in ne vedo presoditi nesreče, ki je zadene. Profesorji pa se ne morejo z vsakim posebe mučiti, ker imajo 40-60 učencev in morebiti samo 2-4 ure na teden. Profesor razloži enkrat, kdor ni razumel ali kedor ni slišal, njemu prileti dvojka. Visokim gospodom je tega malo žal, ker ne želijo, da si kmečki fantje pomagajo do boljega kruha in do vplivnih služeb.
Nadalje so dijaška stanovanja z večine taka, da se jih ne more priporočati in še manj gospodarjem zaupati. Koliko je nezdravih, zaduhlih sob, kjer otroci dobijo kali neozdravnih bolezni! Koliko je gospodarjev in gospodinj, katerim ni prav nič do otrok, ampak samo do denarja! Otroci skačejo m pohajajo brezskrbni, v šoli pa nič ne znajo.
Na nekaterih stanovanjih je tudi velika nevarnost za nedolžnost in blagonravje otrok. Kolikokrat se najde, da spavajo po ‘2-3 učenci v eni postelji. Kolikokrat so na istem stanovanju fantiči in dekleta: eden drugemu v pohujšanje! V takih hišah ena garjeva ovca vse druge okuži! Vemo sicer, da nekateri človekoljubi izgovarjajo mladino, češ: „Saj je povsod tako, mladost je norost*1. Ali ti izgovori ne zabranijo greha, in moči mladih učencev se zapravijo za vselej, glava oslabi in srce odrveni. Kaj začeti s takim mladeničem, ki morda uže od
II.	ali 111. latinske ni nič vreden? — Tu je tedaj treba pomoči; sezidati moramo mladini zavetišča, da se ohrani zdrava na telesu in čila na duhu, da bode zares mladina našo veselo upanje in naša srečna bodočnost.
2. Ali poreče mi kedo: Ako tudi zavod vsta-novimo, rešimo vendar le pičlo število učencev, ogromna večina pojde isto pot ko do zdaj.
To je res. Letos na pr. vsprejmo v Slovensko Alojzijevišče 5-6 dečkov, prosilo pa jih bo morda
in šola.
40-50!! Zakaj jih ne moremo vsprejeti več, ako so bistre glave? Prvič zato ne, ker nimamo svoje velike hiše in drugič za-to ne, ker nimamo večje glavnice. Treba nam je torej svoje velike hiše. Zato pa priporočamo čč. duhovščini, naj velikodušno sklene, da se Slovenskemu Alojzijevišču najde in nakupi svoja hiša: primerna za učence. Ta naj bo nam pravi slovenski dom v Gorici. Ta dom ostane in dajal nam bode vsaj duhovnikov, če bi še tako nemili časi napočili narodu slovenskemu na Goriškem. V slovenski dom naprosimo čč. usmiljene sestre, ki prevzemu gospodinjstvo in pa tudi nadzorovanje manjših otrok. Našel bi se pač vedno tudi kak duhovnik, prijatelj mladine, ki bi si dal zaslužno, če prav težavno delo, da bi nadzoroval in vodil večje učence.
Ali vprašanje je: od kod vzeti glavnico. Odgovor: Ne vprašajte plašljivo, kaj boste jeli in kaj boste pili in s čim se boste oblačili, ampak iščite najprej kraljestva božjega in vse drugo vam ■ bo dodano. Menim tedaj: za to misel se vsi navdušimo, duhovni in posvetni iz ljubezni do N. G. J. Kr.
—	da ne bo trud brez zasluge — in prepričan sem, da bo glavnica kmalu na kupu. Slovenska duhovščina ni imovita ali je radodarna. Da bi le včasih ne zamotali tisočakov nevrednim dedičem, ki se zanje tržejo, pravdajo in preklinjajo. Naj bi rajše plesnjivi Srebrnjaki in rumenjaki prišli v glavnico Slovenskega Alojzijevišča! Blagor dušnemu pastirju, ki more ob smrtni uri reči: ,,Gospod! Do zdaj sem delal jaz v Tvojem vinogradu, za seboj pa zapustim pri svetem delu mladeniča, katerega sem za Te jaz izšolal!** Ta bo lepša tolažba, ko smeh sorodnikov, ki si veseli manejo roke preštevajoč Srebrnjake, ki so cena Precenjenega (Gospoda) ....
Ali tudi ljudstvo se bo navdušilo za zavod in spominjalo se ga bo v oporokah in ob drugih prilikah. Do zdaj nismo še prav nič povedali ljudstvu o tem zavodu in vendar uže prosijo od povsod v zavod in neki gospodar na Vipavskem je prinesel 100 gld. z opombo, da se nima imenovati njegovo ime. Ali ni to lepo? Ali ni zares dobro naše slovensko ljudstvo? Ako je dajalo celo za ,,Nai-odni dom**', bo za prepotrebni ,,Slovenski dom** mar odreklo pomoč ? — Saj naše ljudstvo prav tako dobro ve ko mi, da nimamo v Gorici nič stalnega, nič trdnega ali vekovitega, ampak daje vse le na roko, od danes do jutri. Postavimo tedaj vsaj eno znamenje, ki ostane stalno,1 naj se politično kolo vrti kakor mu drago.
Kar se pa tiče vzdrževanja učencev, ne delajmo si preveč skrbi. Polno jih bo, ki bodo radi vse plačevali, drugi zopet vsaj polovico, nekateri morda samo v blagu. Za ostale potrebe bomo pa nabirali. O kako lehko je to delo, ako je li vdobi v roke mož, ki je hodil h Salezijancem v šolo! Božja previdnost nam ga podari!
Temu nasvetu moram dostaviti važen opomin. Predno pošljemo pravila v Trst, moramo je predložiti prevzv. knezonadškofu, da je blagovoli pregledati in zahvaliti, da se ne poreče, da je naš zavod na škodo deškega semenišča (Andreanum).
Pravila naj tedaj merijo na to, da bo naš zavod o svojem času zaslomba katoliški gimnaziji, ko se vstanovi v deškem semenišču. To opominjam zato, ker so nekateri menili, da bi naš zavod vtegnil škoditi katoliški gimnaziji. Slovensko Alojzijevišče
bode pripravnica katoliški gimnaziji. Toliko za zdaj. Bilo bi pa prav, da še kedo izreče svoje mnenje in je tudi objavi v „Slovencu“ pred 1. septembrom. Tudi naj se nasvetovana pravila skoraj natisnejo in razpošljejo.
Dopisi in razne novice iz slovenskih in drugih krajev.
Vlil shod družbe sv Cirila in Metoda Kratkemu poročilu o shodu družbe sv. Cirila in Metoda, priobčeni v 14 štev. dodamo danes še to, došlo nam iz druge roke. Potem, ko je g. dopisnik popisal dohod zborovalcev in sprejem v Sežani, nadaljuje: Ko se je dvignil predsednik družbe č. g. T. Zupan, pozdravili so ga skupščinarji prav prisrčno. Govornik je posebno poudarjal sveti namen družbe sv. Cirila in Metoda, ki je ta: Slovencem, ki so v nevarnosti, da se jim potujčuje deca, ohraniti jo pred tujimi silnimi navali. To skuša družba s tem, da ustanovlja šole v najnevarnejših krajih, in gleda posebno na to, da se v teh šolah vrši uk in vzgoja na katoliški podlagi. Gospod predsednik žel je za svoj govor občno zahvalo. Nastopil je tajnik družbe čg. Žlogar. Najprej je le izjavil, katere podružnice so poslale svoje pooblaščence, in kteri so ti. Preden je začel svoje poročilo, pozdravil je g. dr. Vitezič družbo v imenu družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
Tajnikovo poročilo je bilo silno natančno, zatorej obširno. Glavne poteze so po priliki te-le:
Družba stoji in deluje na katoliškem načelu, ki je: usmili se zapuščenega. Tako sirote so slovenski otroci posebno ob slovenski periferiji, kjer hočejo samooblastni tujci ugrabili slovensko deco slovenskemu narodu. Družba se trudi, da pobira kosce, da bi ne vzeli konca. Ona hoče ohraniti v nevarnosti stoječo deco katoliški veri, in slovenskemu narodu. To je njen prvi glavni in edini smoter; družili namenov družba nima, za druge namene ne deluje. Število podružnic je vzrastlo na 123. Družba preskrbljuje 2000 otrokom slovenski pouk. Ministerstvo za uk je pripoznalo družbeni šoli pri sv. Jakobu v Trstu pravico javnosti. Zahvaliti treba na tem mestu posebno slovensko ženstvo vseh pokrajin, ki je posebno letos po vseh podružnicah kar tekmovalo v doneskih za družbene zavode. Ker je družbin smoter verski in naroden, pozivlje, da vsi Slovenci podpirajo družbo po zmožnostih in močeh.
Sledil je za tim blagajnikov račun, kateri se je brez ugovora potrdil.
Nastopilo je slednjič nekoliko krepkih debat, ki so se pa lepo uravnale na splošno zadovoljstvo skupščinarjev. Najglasneje je občinstvo pritrjevalo predlogu g. Hribarja, v kojem je naglašal, da vlada slovenskemu ljudskemu šolstvu na periferijah ni baš naklonjena. Koncem pa se je volil novi odbor, kateri je ravno isti kakor prej, le da je mesto dr. Tavčarja voljen č. g. Koblar in mesto g. Moše-ta g. dr. Štor.
Predlagal je še č. gosp. Grča, da se tajniku izreče javna zahvala za krasno poročilo, kar se je takoj gromovitim živio izrazilo. Gosp. dr. Vitezi? predlaga, da se sestavi odbor petorice iz obeh družeb sv. Cirila in Metoda, ter se družbino delovanje raztegne na vse jugoslovanske pokrajine. Odbor vzame
to na znanje. — G. M. Mandič priporoča družbi, da ustanovi I. razred v Rocolu. Tudi s tem se bode odbor pečal.
Gospod predsednik zaklučuje zborovanje z pozivom, da se skupščinarji odzovejo trikratim ,,živio“ na Njeg. Vel. presv. cesarja, ki se svojim geslom: „Z združenimi močmi" kaže vsem, kako nam je delovati. Skupščina se je krepko odzvala.
Na to je bil banket v vrtu pod „latnikom“ katerega se je udeležilo 220 oseb, pa bi jih bilo še, da je bilo prostora več, kajti zborovanja se je udeležilo nad 500 odličnih oseb.
Med banketom svirala je godba slovanske komade. Sežanski mešan zbor pa je zapel kaj krasno nekoliko komadov dnevu primernih. Ko so se dovršile navadne napitnice, trebalo je odriniti v Divačo v vilenico, ker čas je bežal silno hitro. Sploh smo bili v prijazni Sežani le premalo časa!
Da dodam še nekaj. Pri tem zborovanju se je opazilo prav lahko kako narodna je duhovščina naša in kako ji je skrb za našo deco ob periferiji. Ne bodem pretiraval če rečem, da je bilo med ude^ leženci ena tretjina duhovnov, liavno tako moram pohvaliti učiteljstvo, ki se je mnogobrojno udele-ležilo skupščine, ter pridobilo si simpatije vseli že s prekrasnim petjem pri sv. maši, in po tem pri zborovanju še bolj. Tu se je videla lepa sloga, katere povsod želimo. In koliko dobrega bi ta sloga še več rodila, da imamo dobre šolske zakone! Nabrala se je lepa svota tudi za družbo sv. Cirila in Metoda, saj se ni mogel nihče ustavljati in moral je vsakdo omehčati se, ko se je prikazala neutrudljiva za družbo dična gospica Mahorčičeva in druge tovaršice, kojim čast in hvala! Sploh pa vsem skupščinarjem kličemo: le tako naprej!
Iz Mirna pri Gorici Dne 8. t. m. se je poslovil od naše župnije č. g. Ignacij Leban, naš čislani g. kapelan. Vsem je bilo žal po njem, najbolj pa preč. g. župniku, kojemu je č. g. kapelan mnogo pomagal bodisi v cerkvi, bodisi pri kat. delavskem društvu, za katero je vežbal pevce, ki pojo zdaj mnogo lepih slovenskih pesuij. Ohranimo mu blag spomin in prosimo čestitega gospoda, naj se tudi on nas spominja.
Za katoliški sklad so začeli vrli slovenski rodoljub) e prav pridno nabirati. Desetaki, petdesetaki, stotaki se obilno stekajo v glavnico, ki bode najprej služila za novo slovensko katoliško gimnazijo v Ljubljani. Ko bomo slavili 1. 1895. tristoletnico slavnega škofa Hrena, daj, Bog, da bi bila nova gimnazija njemu dostojen spomenik!
p; Jurij Mercina vikar v Sovodnjah gre v pokoj in^ se ta mesec zapusti Goriško, ter se preseli na Lrzelj pri Gočali. Sivolasemu starčku želimo na večer mirnih duij! — V Sovodnje pride č. g. Ant. Jug do zdaj vikar v Vrtojbi, na njegovo mesto pa pride č. g. Crv Franc.