YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE: Ni dobro, da so nezaposleni na obrobju (stran 2) Nova aH drugačna gibanja (stran 3) 1800 kilometrov s kolesom (stran 4) Bistričani preplezali novo smer (stran 5) Ansambli letošnjega festivala (stran 9) LETO XL, ŠT. 29 Ptuj, 30. julija 1987 CENA 150 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Ujma tudi nad Halozami Narava je vnovič zagodla haloške- mu območju.Točonosni oblaki so v dobrem mesecu štirikrat udarili: prvič 18. junija, drugič 24. junija, tretjič 15. julija in četrtič 25. julija. Komisije za oceno škode v krajevnih skupnostih še niso uspele zaključiti poročil o ško- dah, ko je toča ponovno udarila. Miran Glušič, predsednik občinske komisije za oceno škode po elemen- tarnih nesrečah v kmetijstvu, je pove- dal, da so po zadnji toči, tisti, ki je divjala 25. julija v popoldanskih urah, prejeli poročila iz krajevnih skupnosti Podlehnik in Žetale. Točo so v KS Podlehnik občutili na širo- kem območju: v Sedlašku, Gruškov- ju, Ložini, Stanošini, Kozmincih in Strajni. Neurje je divjalo tudi na območju Majšperka in Stoperc, kaže pa, da večje škode ni povzročilo. Precejšnjo škodo pa so po prvih podatkih utrpeli v Žetalah in Cermožišah, kjer je veli- ko kooperacijske vrtninarske proiz- vodnje. Najbolj so prizadeti kumar- čni nasadi, pridelka letos ne bo. Po besedah Mirana Glušiča sanaci- ja po zadnji toči ni mogoča; vegetaci- ja je na višku, zato dognojevanje, ki so ga priporočali po junijski -ujmi, zdaj odpade. V vinogradih pa je po- trebno takojšnje škropljenje s fungici- di, da bi preprečili širjenje različnih bolezni. MG Monografija o ptujskih slikarjih Ob prazniku občine Ptuj, 8. avgu- stu, bo končno izšla dolgo pričakova- na monografija »Ptujski slikarji 20. stoletja«. Na 180 straneh je predsta- vljenih 11 slikarjev, ki so se rodili v Ptuju in tu ustvarjajo ter slikarji, ki so tu živeli krajši čas in vplivali na kul- turno podoba Ptuja z okolico. Tako so v monografiji predstavljeni Rudolf Gaupmann, Alojz Kasimir, Luigi Ka- simir, Elsa Kasimir-Oeltjen, Jan Oelt- jen, France Mihelič, Janez Mežan, Al- bin Lugarič, France Anžel, Viktor Gojkovič in Dušan Kirbiš. Uvodno besedo v monografiji je napisal Ivan Potrč, esej o slikarstvu Ptuja v 20. stoletju pa dr. Ivan Sedej. Knjiga vsebuje tudi obsežno biblio- grafsko gradivo in življenjepise likov- nih ustvarjalcev. Obogatena je s 120 reprodukcijami, 50 je barvnih, 70 pa črno belih. Mladinska knjiga TOZD Koprodukcija bo natisnila monogra- fijo v 2500 izvodih. Okrog 1600 izvo- dov je bilo prodanih v prednaročilu, tako da bo v prosti prodaji 900 knjig. Cena monografije je 16.700 dinarjev, naprodaj pa bo v knjigarni Mladin- ske knjige v Ptuju in v prostorih Turi- stičnega društva Ptuj. ' N. D. ALI BO KRUHA DOVOU? Sredi žetve letošnjega pridelka pšenice smo. Kombajnisti hitijo s časom in vremenom. Ponekod so po- želi že tri četrtine pridelka, ki je količinsko in kakovostno precej boljši od lanskega. Ponekod pa . . . pred- vsem v Prekmurju pa bodo še pred tednom dni bogata žitna polja ostala nepožeta. Zrnje zabito v zemljo, ki gaje rodila, in klasje, ki gaje namesto kombajnov zmlatila toča. Ali bo ob vsem tem letos kruha dovolj? Fntn • M O-ziripr ZMDA SLOVENSKE GORICE '87 Na delu druga izmena brigadirjev Minuli petek, 24. julija, je bila v na- selju ZMDA Slovenske gorice 87 slo- vesnost ob zaključku prve izmene le- tošnje akcije. Kot je povedal koman- dant akcije Ivan Rojs, je 156 brigadir- jev iz Ljubuškega, Sente, Kruševa, Murske Sobote in Slovenske Bistrice izkopalo na Majskem vrhu s pomočjo kompresorjev 350 metrov jarka za se- kundarni vodovod, medtem ko so od Jurovc proti Doleni izkopali že prek 2.000 metrov jarka, prav tako za pri- marni vodovodni cevovod. Okoli 4.000 metrov je izkopal delovni stroj, tako da ostaja za brigadirje še okoli 1.500 metrov ročnega izkopa. Bogato je bilo tudi na področju interesnih de- javnosti, kjer so brigadirji obiskovali sedem tečajev in krožkov, poleg tega pa so si ogledali nekaj zanimivih na- stopov folklornih skupin in zabavno glasbenih ansamblov. Vse brigade so prejele za svoje za- res dobro delo vsa možna priznanja. Tako udarništvo udarnega dne kot trak akcije, dve brigadi pa sta bili predlagani tudi za republiško, oziro- ma za zvezno priznanje — plaketo Veljko Vlahovič. V nedeljo, 26. julija, so v naselje akcije prispeli že brigadirji druge iz- mene. Vseh je natanko 197, združeni pa so v petih brigadah in sicer iz Pa- račina, Mionice, Olova, Titove Mitro- vice in Podravske Slatine. Struktura je tudi tokrat podobna kot v prvi iz- meni, saj je na akciji 163 fantov in le 34 deklet, njihova povprečna starost pa je 20 let. V ponedeljek so vsi brigadirji nada- ljevali z izkopom jarka na Majskem vrhu, kjer bodo z delom končali ver- jetno že danes. Jutri (v petek) pa bo- do pričeli z deli na območju občine Lenart. Vsem brigadirkam in briga- dirjem želimo v ptujski občini iskreno dobrodošlico in seveda čim več de- lovnih uspehov! M. Ozmec Brigadirji prve izmene so bili ob koncu najbolj veseli najvišjega prizna- nja — traka akcije. (Foto M. Ozmec) -^UVODNIK Privlači le učinkovitost Pred kratkim je ptujska občinska konferenca socialisti- čne zveze krajevnim konferencam in ostalim družbenopoliti- čnim organizacijam sporočila, da pričenja evidentiranje obča- nov in občank, ki bi od oktobra naprej vodili to najširšo zvezo ljudi in delali v kateri od tridesetih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi področji. Časi so takšni, da ne prenesejo molka in stanja oh stra- ni, čeprav je na drugi strani res, da se tistim, ki si prizadevajo in o zagatah naše družbe sploh še kaj povedo, morda tudi zdi, da se kljub njihovim prizadevanjem stvari odvijajo po svoje. Po neki železni logiki, ki ji ni nihče kos. Naj za primer tega navedem nedavno, za slovenske raz- mere čudovito široko izpeljano problemsko konferenco o eko- logiji. energiji in varčevanju. Verjetno v Sloveniji že dolgo ni v kateri javnih razprav sodelovalo toliko ljudi različnih starosti in poklicev, čeprav so morda v nekaterih občinah še stali ob strani. Toda poglejmo, kaj se dogaja z ostrimi zaključki se- daj, ko jih premlevajo skupščinski mehanizmi, ko razne komi- sije razlagajo, kaj želijo zaključki povedati, ko se jim v dobro poznanem razmerju moči odvzemajo kritični naboji in ko po- časi tonejo v pozabo. Kot da sploh ni nihče ničesar zahteval. Čas in razmerje moči nagrizeta neposrednost izraženih mnenj in ljudem, ki so jih izrazili, se naenkrat zdi, da so se razblini- la, da zvenijo drugače in da so jih »objektivni pogoji« postavi- li vsaj na stran, če že ne na laž. Ko se torej sedanje vodstvo občinske konference odloča za evidentiranje, mora imeti pred očmi vse te igre razmerij moči. razlike med dejanskimi interesi ljudi v osnovnih okoljih in njihovim preoblikovanjem v sistemu. Kdor prijaha iz osnovnih okolij in se odloča, da bo inte- rese, težave in potrebe soljudi zastopal nekje drugje, kjer se o njih usodno odloča, tega verjetno ne počne zaradi koristi, če- prav se morda tudi taki ljudje še najdejo; temveč zato, ker re- sno misli, da ljudje lahko vplivajo na odločitve in da centri moči niso neposlušni za njihove predloge. Kaj se potem doga- ja s takim pogumnežem, ali zadovolji pričakovanje soljudi, ki so ga predlagali ali pa kar naenkrat postane tujec in dobivajo njegove besede drugačen pomen, je seveda od okolja do oko- lja različno. Mnogo je zborov krajanov, pritožb posameznikov, pobud mladih in priložnosti, da ljudje, ki želijo druge zastopati, ob- čutijo v čem je bistvo njihovih potreb. Dovolj pa je tudi prime- rov. ko gredo takšna dogajanja, predlogi mnogih pametnih in poštenih ljudi mimo ušes predstavnikov. Tisti, ki to želijo vide- ti in prisluhniti, pa naj se le opogumijo in pustijo, da jih ljudje predlagajo kot svoje glasnike. Gotovo je v dosedanjem delu občinske konference kak dober primer, kako je treba zastopa- ti in braniti interese ljudi. Upam, da bo to ljudi spodbudilo, da bodo naloge v socialistični zvezi sprejeli. Da se bodo vklju- čevali tudi strokovnjaki za posamezna področja in prispevali k učinkovitosti te zveze, kljub naivni predpostavki predlagate- ljev evidentiranja, da naj delajo na posameznih področjih lju- dje, kijih področja zgolj nepoklicno zanimajo. Žalostni ostan- ki preteklosti politiko še vedno nagovarjajo, naj se izogne znanju, toda politika pozablja, da za svojo demokratičnost potrebuje argumente, torej znanje. Drugače pač razmerja mo- či ni mogoče premakniti v korist učinkovitosti socialistične zveze in doseči, da bi se sposobnim posameznikom, ki so do- slej morda stali ob strani, zdele vodilne funkcije v njej privla- čne in priljubljene. r^ . , , Darja Lukman Ponekod tudi za 20 odstotkov večji pridelek ŽETEV '87 Žetev pšenice poteka na ob- močju ptoijske občine zadovolji- vo, saj so do minule sobote z njiv kmetijskega kombinata poželi 45 odstotkov letošnjega pridelka, medtem ko so v kmetijski zadru- gi (s kooperanti) poželi že kar 75 odstotkov pridelka. Predsednik republiškega komiteja za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano Mi- lan Kneževič ter predsednik Za- družne zveze Slovenije Leo Fre- lih in predsednik splošnega zdru- ženja za kmetijstvo in živilstvo Jože Kaučič so bili ob ponedelj- kovem dopoldanskem obisku v ptujski občini z doseženimi re- zultati nadvse zadovoljni, saj ka- že da bo pridelek pšenice nad- povprečen - tako količinsko kot kakovostno. V družbenem sek- torju namreč pričakujejo povpre- čno okoli 60 stotov pšenice na hektar, medtem ko v zasebnem sektorju pričakujejo v povprečju od 40 do 50 stotov na hektar. Pri tem je treba poudariti, da so na posameznih poljih poželi tudi 70 in več ^totov na hektar, odvisno sevedtuj so že pripravili podatke o de- lu v prvem letošnjem polletju. Podatki so razveseljivi. Izposodili so 61.454 enot ali 2274 več kot v lanskem prvem polletju, dnevno so si bralci izposodili 438 enot ali 28 več kot lani, knjižnico je obiskalo 25.752 bralcev ali 578 več kot lani, aktivnih bralcev je bilo 4179 ali 143 več in novih bralcev 490 ali 57 več kot v lanskem prvem polletju. V knjižnici so pripravili v tem času šest razstav, ki so bile dobro obiskane, v mladinskem oddelku pa je bilo zelo živahno. Izvedli so več predavanj o otrocih in knjigah, propagirali knjigo v vrtcih, pripra- vili razstave izdelkov mladih bralcev in pravljično uro. Vsi ti razveseljivi podatki ponovno opozarjajo na kadrovsko, prostorsko in finančno stisko te profesionalne kulturne ustanove. De- lo z bralci zastaja, ker je v knjižnici premalo ljudi, prostori so premaj- ni in neprimerni. Veliko težav so imeli v knjižnici tudi zaradi interven- cijskih zakonov, saj so močno okrnili nakup knjig, mikrofilmanje in restavracijo gradiva. Delavci knjižnice upajo, da bodo s pomočjo kul- turne skupnosti in občinskega izvršnega sveta uresničili načrte o pri- dobitvi novih prostorov v malem gradu, kar pa seveda ni njihova edi- na želja. Zaposliti bo treba nekaj novih delavcev, delo knjižnice pa posodobiti tako, da bodo bralci brez daljšega čakanja dobili potrebne informacije. Več denarja bi potrebovali tudi za knjižni fond, saj je ta glede na povpraševanje premajhen. N. D. Drobno gospodarstvo se bo predstavilo v športni dvorani Mladika v Ptuju bo od 24. do 27. septembra druga razstava drobnega gospodarstva občine Ptuj. Pokrovitelj razsta- ve je ptujsko obrtno združenje, ki z obrtno zadrugo Panorama Ptuj slavi petnajstletnico. Ker je združenje svoj jubilej proslavilo v prejš- njem letu, bo slavnostni del ob razstavi letos izvedla obrtna zadruga Panorama. Na drugi razstavi drobnega gospodarstva bodo svoje iz- delke predstavili ptujski obrtniki in združeno delo s koperacijsko pro- izvodnjo. S svojimi izdelki naj bi sodelovali tudi kooperanti obrtne zadruge Panorama, ki imajo obratovalnice v sosednjih občinah. V sejemskih dneh bo obrtna zadruga organizirala poslovne dni. Za gostinske in druge usluge bodo skrbeli člani gostinske sekcije, pred dvorano pa bodo organizirali prodajo izdelkov domače in umet- ne obrti. MG NI DOBRO, DA SO NA OBROBJU! V ptujski občini je konec lan- skega leta iskalo zaposlitev kar 1172 ljudi. To število pove, da je v naši občini kar osem in pol od- stotka vseh iskalcev zaposlitve v Sloveniji. Nekaj slabše je z brez- poselnostjo le še v Murski Soboti, Lenartu in Ormožu. Naj omenim, da so se ptujski in ormoški mladinci znašli v podob- nih težavah in so maja v okviru štafetnih prireditev pripravili ja- vno tribuno o zaposlovanju in ne- zaposlenosti v Podravju. Zaključ- ki so bili dobri in konkretni, kako bodo uresničeni pa seveda ni odvi- sno samo od mladih. Ukvarjanje z nezaposlenostjo, iskanjem novih zaposlitev in pri- kazovanje težav nezaposlenih, še posebej tistih, ki iščejo prvo zapo- slitev, je gotovo nehvaležna nalo- ga, hkrati pa je zelo nujna in tež- ka. K pogovoru smo tokrat povabili Žarka Markoviča, mladega diplo- miranega sociologa, ki dela v ptujskem komiteju za družbene dejavnosti. Pred kratkim je na- mreč izdelal oceno družbenega in ekonomskega položaja ter stanje oseb, ki iščejo zaposlitev. — V kakšnih okoliščinah je na- stala ta ocena in kakšne so značil- nosti ptujske brezposelnosti? »Oceno sem pričel pripravljati v drugi polovici lanskega leta. V začetku lanskega leta je namreč bilo v ptujski občini kar 1 537 brezposelnih, kar je največ do- slej. Stanje pa se je po tem »re- kordu« pričelo samo popravljati. Do konca leta se je število iskal- cev zaposlitve zmanjšalo za 365. Vseeno pa je tako število brezpo- selnih velik problem za celotno občino, prav tako pa za brezpo- selne in za njihove družine. Brez- poselnost ni samo težava tistega, ki je nezaposlen, temveč tudi nje- govih v družini. Z analizo sem hotel dognati značilnosti brezposelnosti in predvsem doživljanje lastne brezposelnosti pri mladih in tudi pri starejših. Pri pridobivanju in- formacij sem imel pomoč na ptujski skupnosti za zaposlova- nje in v drugih ustanovah v Ptuju in Mariboru. Za določnejšo po- dobo pa sem se moral odločiti tudi za vprašalnik med samimi brezposelnimi, tako da sem dobil informacije, ki jih v omenjenih institucijah ni mogoče dobiti ali pa niso dostopne. Pri analizi značilnosti brezpo- selnosti sem prišel do nekaterih precej neprijetnih značilnosti. Poleg tega, da je število brezpo- selnih ogromno, je le-ta tudi zelo neskladna. To pomeni, da je brezposelnih veliko žensk — kar več kot 55 %, kar se še poslabšu- je. Prav tako je več kot polovica iskalcev mladih. Najbolj zaskr- bljujoče pa je, da jih je več kot polovica tudi brez poklica, oziro- ma s končano osnovno ali nepo- polno osnovno šolo. K temu pa je potrebno povedati še žalostno dejstvo, da več kot tretjina brez- poselnih išče zaposlitev več kot eno leto.« — Kako si anketo zastavil, kdo je v njej sodeloval? Si imel pomoč pri anketirancih, katere so bile poglavitne težave? »Do nekaterih podatkov sem "lahko prišel le z anketo. V njej je sodelovalo 350 iskalcev zaposli- tve, ki so prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje. Zajeli smo le ti- ste, ki so tam prijavljeni, ne pa tudi tistih, ki iščejo zaposlitev mimo zavoda. Ankete sem sesta- vil, potem pa so jo izvajali delav- ci te skupnosti. Pripravljenost brezposelnih za sodelovanje je bila ogromna. Anketa je bila anonimna, tako da sem dobil od- govor tudi na nekoliko neprijet- nejša vprašanja. Podatki pa so zato verodostojnejši.« — Ena večjih skupin brezposel- nih so iskalci prve zaposlitve. Kakšne so značilnosti te vrste brezposelnosti? »Med njimi so v glavnem mla- di, pojavljata pa se dva skrajna primera. Na eni strani so brezpo- selni brez poklica, ki se vključu- jejo v zaposlovanje takoj po za- ključeni osnovni šoli, na drugi strani pa so mladi, ki so končali srednje usmerjeno izobraževanje in tudi višje ter visoke šole. Zato se pojavljata tudi dve vrsti brez- poselnosti — zaradi premalo de- lovnih mest in zaradi neustrezne- ga usmerjanja v poklice. Zaradi slednjega prihaja včasih tudi do osebnostnih tragedij, kajti zelo težko je, če po končanem izobra- ževanju ugotoviš, da si se zaman izobraževal, da tvojega znanja nihče ne potrebuje ...« — Osnovni problem, tako je verjetno pokazala tudi tvoje anke- ta, so denarne zadrege brezposel- nih. Kdo vzdržuje brezposelne? So pripravljeni prijeti za kakršnokoli delo? »Brezposelnost po svoje po- staja drugo ime za slabše pogoje življenja. Nadomestilo prejema zelo majhen del vseh brezposel- nih — le 11 odstotokov, vsi ostali pa nimajo pokritih niti osnovnih potreb po denarju za preživlja- nje. Svoj način življenja in preži- vetja morajo brezposelni prilago- diti pomanjkanju denarja, kar ima težke posledice. Anketa je pokazala, da je več kot polovica brezposelnih odvi- sna od drugih. V začetku sem menil, da imajo tovrstne težave samo mladi ljudje, spoznal pa sem, da je zraven teh, ki jih veči- noma vzdržujejo starši in s tem podaljšujejo otroštvo svojih po- tomcev, veliko starejših brezpo- selnih, ki imajo svoje družine. Ta položaj je nekoliko težji, kajti mladi še nekako preživijo s pri- ložnostnimi deli, s pomočjo go- spodinjskih in kmečkih opravil pri svojih starših, starejši pa, na- mesto da bi prispevali k družin- skemu proračunu, le-tega obre- menjujejo in so odvisni od za- koncev. Posledica tega je seveda nelagodje in občutek nekoristno- sti. Približno dvajset odstotkov anketiranih je kot vir zaslužka omenilo priložnostna dela, go- spodinjsko pomoč in delo na kmetiji. Vendar je delo na kmeti- ji, ob dobri opremljenosti neka- terih kmetij, velikemu številu družinskih članov in majhnih po- vršinah, bolj oblika preživljanja odv'ečnega časa kot pa produkti- vna zaposlitev.« — Vprašanje, ki si ga zastavil v raziskavi, je, kako iskalci gledajo na lastno nezaposlenost. Ali mor- da pri njih prevladuje občutek kri- vice, krivde, zavrženosti ali česa podobnega. Kaj doživljajo brezpo- selni? »Pri zelo velikem številu iskal- cev brezposelnost predstavlja ve- like osebnostne težave. Omenila si krivice . . . Velik del — kar de- set odstotokov — doživlja brez- , poselnost kot krivico. Predvsem tisti del, ki se je izobraževal. V mislih mi je ostal odgovor, ki sem ga večkrat srečal: izobraziš se za določen poklic, potem pa ne dobiš zaposlitve. Zaradi pomenjkanja denarja pa se brezposelni tudi manj vključujejo v družbo. Brezposel- ni se manj družijo z ljudmi, saj so lokali še vedno eno osnovnih zbirališč, brez denarja pa težko zahajaš med ljudi. Brezposelni se zapirajo v svoj krog, veliko bolj so osamljeni. Na žalost pa je tu- di gledanje okolice na njih nega- tivno, veljajo za lenuhe, nezain- teresirane in podobno. Tudi to brezposelne v veliki meri potiska na obrobje družbe in jih prizade- ne. Število predsodkov do brez- poselnih je brezmejno. Posledice tega so tudi psihične težave brez- poselnih, ki jih omenja precejšen del anketiranih. Veliko pa je ta- kih, ki o tem ne želijo govoriti. Ne smem pa pozabiti omeniti tu- di dolgčasa kot posledice, ki jo navajajo anketirani. Pri starejših nezaposlenih pa je dodatna težava še pomanjka- nje delovne dobe.« — Kje dobivajo brezposleni največ informacij o možnostih za zaposlitev? »Osrednja točka je skupnost za zaposlovanje — kar 90 odsto- tkov jih išče tam ustrezne infor- macije, 76 odstotkov pa samo tam. Vedno več pa je takih, ki sa- mi iščejo zaposlitev, bodisi preko prijateljev, sorodnikov ali pa kar sami obiskujejo delovne organi- zacije ali obrtnike. Vedno več je torej takih, ki se ne zanašajo na druge, temveč vlagajo sami ogromno napora v iskanje. Naj- večja težava pa je gotovo privati- zacija delovnih mest, ki zožuje krog informiranih in tistih, ki iš- čejo zaposlitev.« — Najkrajše, toda verjetno naj- težje vprašanje. Kje vidiš izhod? »Težko ga je najti, kajti tudi mi se približujemo tokovom, ki jih Zahodna Evropa pozna že več kot desetletje. Zanimiv je po- datek o povezanosti naložb v proizvodnjo in številom novih delovnih mest. V Zahodni Nem- čiji je v petdesetih letih milijarda DM odpria 400 tisoč delovnih mest, čez pet let samo še 100 ti- soč, — danes pa je tako, da na- ložbena milijarda zmanjšuje — ukinja kar pol milijona delovnih mest. S posodabljanjem gospodar- stva se torej tudi mi približujemo takim spremembam. Pri odpra- vljanju brezposelnosti ima sklad za nove zposlitve veliko vlogo, čeprav protislovno. Ogromno neizkoriščenih mož- nosti je še v osebni obrti in v kmetijstvu, ki pa bi jih morali znati bolje izkoristiti in pred- vsem popraviti vrsto napak in pomanjkljivosti v odnosu do njih in v formalnostih, ki urejajo kre- ditiranje, zemljiški maksimum, vzpodbude ... Seveda pa ostaja poglavitna možnost v prodornej- ših programih obstoječih delov- nih organizacij.« Darja Lukman Žarko Markovič: »Nekateri odgovori so me presenetili...« (foto M. Ozmec) GARAŽE ZA PRODAJO v Kraigherjevi ulici v Ptuju gradijo garaže. V ptujskih Gradnjah so povedali, da so jih polovico od 74 že prodali. Vseljive bodo v za- četku septembra. Prodajajo jih po ceni nekaj nad dva milijona dinarjev, poznejši kupci jih bodo kupili po višjih cenah. Mesečno se cena poveča za deset odstotkov. Do polletja je Gradiš imel 1,9 milijarde prihodkov. Polovico plana bodo glede na iz- kušnje prejšnjih let realizirali v tem mesecu. Kot je povedal direktor Ljubo Cimerman, so pogodbeno zasedeni do oktobra. Prizade- vajo si, da bi bili zasedeni tudi v takoimeno- vani mrtvi sezoni. V temeljni organizaciji je 260 zaposlenih, gradbenikov je 160. Poletje je za gradbenike polna sezona, saj imajo za- sedene vse zmogljivosti, pomagajo pa si tudi s kooperanti. Letos jih najbolj pritiskajo z ro- ki. Povsod, kjer gradijo, so zakasnili s pripra- vami, proizovdni plani pa zahtevajo svoje. Med večje objekte, ki jih sedaj gradijo, so- dijo: 96-stanovanjski blok v Rabeljčji vasi. dvajset stanovanjski blok v Majšperku, adap- tacija in novogradnja v Gumami, obnova gradu, obnova pekarne v Ljutomeru; mizarji pa delajo v Ravnah in na Sladkem vrhu. Kljub veliki zasedenosti, se ptujski gradbe- niki pripravljajo na združitev. Pripravili so okvirni elaborat, o katerem se bodo kresala mnenja že avgusta. Načrtujejo močno grad- beno organizacijo z okrog 700 zaposlenimi. MG Po obnovi je pogled na ptujski grad veliko lepši Garaže bodo vseljive septembra foto: M. Ozmec TEDNIK - 30. julij 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Najboljši med našimi je bil Danilo Soršak Na letošnjem republiškem tek- inovanju kovinarjev se je najbo- lje izkazal ključavničar Danilo Soršak iz tozd Montal, ki je do- segel tretje mesto. Vsekakor je to zanj velik uspeh, za Impol in tozd Montal pa ponos, da imajo v svoji sredini takšnega sodelav- ca. »Tekmoval sem prvič, navdu- šil sem se pa takrat, ko sem po- magal pri pripravah drugih tek- movalcev in videl, da bi tudi jaz to zmogel. Pred tem je bilo že občinsko in regijsko tekmovanje v Montalu, kjer sem bil prvi in sem šel zato naprej.« Kako je potekalo tekmova- nje? »Tekmovanje je bilo razdelje- no na dva dela in sicer na teorijo in prakso. Teorija je imela tri po- dročja: samoupravljanje, varstvo pri delu in strokovna vprašanja. Teorija je bistveno vplivala na mojo uvrstitev, kajti v prakti- čnem delu sem bil najboljši. No- vi republiški prvak je bil boljši v teoriji, vodil je za 18 točk.« — Kakšno nalogo si dobil pri praktičnem delu? »Najprej sem dobil načrt. V njem je bilo pet konkretnih mer. ki so bile označene z zvezdico, in določene na desetinke. Sestavni deli izdelka so bili že na grobo obdelani. Moral sem posneti ostre robove, zarisovati in dele sestaviti. Nazadnje sem še varil. Največjo vlogo je igrala točnost, seveda pa nisem smel zanemariti tudi estetskega videza.« Ti bo poleg dobre uvrstitve še kaj ostalo v spominu? »Ko smo izdelke naredili, jih niso označili (kdo je lastnik). Drugi dan je bila razglasitev. S kolegom sva ugotovila iz biltena, da sva na listi neuporabnih izdel- kov. Potem sem takoj vložil pri- tožbo, ker sem vedel, da tako slab izdelek ni bil. Vse se je do- bro izteklo, ker so ugotovili, da je res bila napaka. Izdelek z mo- jo številko je bil najboljše oce- njen, škoda le zaradi teorije.« Kaj bi priporočal tistemu, ki gre na takšna tekmovanja? »Zelo dobro bi bilo, da se bo- doči tekmovalci prej pripravijo, na primer vsaj v teoriji. Res, da se prakse ne moreš naučiti v enem tednu, lahko pa izpopolniš znanje iz samoupravljanja in strokovnega dela.« Samo Hrbre VELIKO GRADBIŠČE OB POTRČEVI CESTI Bolnišnico in"ostale zdravstvene objekte ob Potrčevi cesti v Ptuju so obdali globoki jarki. »Potrebuje« jih nov način ogrevanja teh ob- jektov, ki bo prvo toploto oddal že to jesen. Potrebna sredstva so zbrali občani s tretjim občinskim samoprispevkom, foto: M. Ozmec Napotki za zmanjšanje škode po toči Hudo neurje s točo je konec tedna zajelo različna območja Slovenije. Za preprečeva- nje nadaljnje škode je najpomembneje, da se rane na rastlinah čimprej zapro in da prepre- čimo vdiranje gliv vanje. To bomo dosegli s škropljenjem s fungicidi in z dognojevanjem. V sadovnjakih in nasadih jagodičja odstra- nimo vse močno ranjene in polomljene veje ter poganjke, večje rane premažemo s cepil- no smolo. Škropljenje proti glivičnim bolez- nim opravimo s pripravkom Dithan M 45 ali Captan WP 50, proti pepelasti plesni pa do- damo še BayIeton ali Cosan. Uporabimo lah- ko tudi sredstva s kombiniranim delovanjem, kot so Rubigan, Baycor, Toper — C ali So- nax. V vinogradih najprej očistimo prizadete tr- se in odstranimo zlomljene mladice, da bo škropivo čim bolje učinkovalo. Ostale poško- dovane mladice zaenkrat ne odstranjujemo, saj se na zalistnikih, ki po poškodbah močne- je poženejo, razvije nova listna masa. Ta bo vsaj delno prehranjevala trs do jeseni, kasne- je pa bodo zalistniki lahko služili tudi kot rodni les. Trto temeljito poškropimo proti peronospori, oidiju in sivi grozdni plesni. Za škropljenje proti peronospori uporabimo An- tracol ali Dithan M 45, z zatiranje oidija do- damo škropivu še Cosan ali Bayleton ali Tilt ali Rubigan ali Topas C, proti sivi grozdni plesni pa Sumilex, Rovral, Ronilan ali Pinu- lin. Škropivu v vinogradih in sadovnjakih do- dajmo še katerokoli razpoložljivo foliarno gnojilo: Wuxal, Foliar ali Folifertil. Delno poškdovane posevke koruze nemu- doma dognojimo z dušilnim gnojilom KAN 150—200 kg/ha. Popolnoma uničene posev- ke preorjemo, na njih lahko posejemo le take vrste rastlin, ki prenesejo poprej uporabljene herbicide. Prizadete nasade krompirja in vrtnin takoj poškropimo s fungicidi Dithan M 45 ali An- tracol ali z bakrenimi pripravki v kombinaciji z organskimi fungicidi. Škropivu za vrtnine dodajmo še foliarno gnojilo. Od toče zelo prizadete travnike pognojimo s 150-200 kg KAN na hektar ali z 250-350 kg/ha NPK 15-15-15, ali z ustrezno količino drugega NPK gnojila. Poleg ukrepov, ki naj zagotovijo čim večji pridelek s strniščnimi dosevki, na travnikih in na preoranih njivah, kjer je rasla koruza, bi za krmo lahko pripravili in rezervirali tudi žitno slamo. Ta ima zaradi slabe prebavljivo- sti in nizke vsebnosti beljkovin majhno hra- nilno vrednost. Uporabna je v omejeni količi- ni kot dopolnilo mladi zeleni krmi, ali v zim- skem obdobju, če je v obroku dovolj močnih krmil, pesnih rezancev ali druge lahko preba- vljive krme. Slamo bomo lahko uporabili kot krmo predvsem za manj proizvodne živali, na tistih območjih, ki so posebej prizadeta zaradi toče. Slama za krmljenje naj bo pred skladiščenjem dovolj osušena, da ne plesni. Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana ŽETEV V ORMOŠKI OBČINI DO PONEDEUKA 1705 TON Lepo in suho vreme je omogo- čilo nemoteno žetev. V ormoški občini so planirali, da bodo od- kupili 1900 ton pšenice. S koope- ranti so sklenili 850 pogodb za 475 hektarov, planirali pa so jih 650. Kot kaže sedanji odkup se bodo približali 1900 tonam, do ponedeljka so, kot je povedala Jelka Kelemina, vodja rastlinske proizvodnje v TOK Kooperacija, odkupili že 1705 ton pšenice. Odkupujejo v poslovalnicah: Ormož, Vitan, Miklavž, Tomaž, Ivanjkovci, Podgorci, Velika Ne- delja in mešalnici Središče. Po- goji za odkup so določeni v pra- vilniku o kakovosti pšenice. Os- nova za obračun je cena pšenice drugega razreda in standardna kakovost: trinajst odstotna vla- ga, 76 kg hekt. teža in dva odstot- ka primesi. Pšenico tretjega ra- zreda bodo plačali po oceni dru- gega razreda, pri pšenici prvega razreda pa je potrebno zahtevati analizo kakovosti, ki je 20 tisoč dinarjev po vzorcu. Ce je negati- vna, jo plača dobavitelj. K ceni za prvi in drugi razred je potreb- no prišteti še pariteto, ki je pet dinarjev za kilogram oddane pšenice. Regres, devetnajst di- narjev, dobijo pridelovalci v obliki repromateriala, vendar le tisti, ki izpolnjujejo pogodbene obveznosti za letos in sklenejo pogodbo za proizvodnjo pšenice že za naslednje leto. Pri pšenici z več kot petnajst odstotkov vlage zaračunavajo tu- di stroške sušenja: polovico pla- ča pridelovalec, polovico žitna organizacija — Intes. Cenik je sledeči: če je vlaga nad petnajst odstotkov, plačajo 5 dinarjev za kilogram, pri pšenici z vlago med 16 in 17 odstotkov šest dinarjev, med 17 in 18 odstotkov sedem dinarjev in tned 18 in 19 odsto- tkov vlage 8,50 dinarjev za kilo- gram. Pri pšenici, ki vsebujejo od 15 do 13 odstotkov vlage, suše- nja ne zaračunavajo. Kot je povedala Jelka Kelemi- na, pridelovalcem priznajo tudi stroške prevoza in sicer en dinar za kilogram. V primeru, da ko- operant pripelje pšenico v silos v Središče, dobi dodatne štiri di- narje za kilogram. Središkim pri- delovalcem se prizna prevoz v znesku 2,60 dinarjev za kilo- gram, poleg še standardnega di- narja. V poslovalnicah oziroma me- šalnici sprejemajo le zdravo pše- nico, ki ne sme biti okužena z žižki, zatohla, plesniva in nima več kot 25 odstotne vlage. Letos z vlažnostjo nimajo te- žav. Ocenjujejo, da bo letošnji pridelek boljši od lanskega. V TOK Kooperacija so tudi pove- dali, da iz leta v leto narašča šte- vilo dobrih pridelovalcev, tistih, ki presegajo povprečne pridelke in dosegajo na hektar že šest in tudi sedem ton pšenice. Male proizvajalce je težko navaditi so- dobnega pridelovanja. Kot pravi Jelka Kelemina, vsi škropijo pro- ti plevelu, pri plesni in rji pa so že težave. Pridelovalci, ki upošte- vajo vsa strokovna navodila, imajo tudi dobre pridelke, majh- ni pridelovalci pa so se »sprijaz- nili« z ekstenzivno proizvodnjo. MG Tako je bilo v soboto in nedeljo na pšeničnih poljih v Osluževcih foto: Štefan Hozyan V septembru konferenca o društvih Družbene organizacije in društva naj bi na novo zaživele. To si želijo tudi v občinski konferenci socialistične zveze, kjer se pripravlja- jo na problemsko konferenco o družbenih organizacijah in društvih. V koordinacijskem odboru, kjer povezujejo to obliko prostovoljnega dela več tisoč občanov, predlagajo, da naj bi bila konferenca 17. sep- tembra. Kot je povedal sekretar OK SZDL Ptuj Franci Golob, v ptujski občini deluje več kot tristo družbenih organizacij in društev Pogoji za njihovo delovanje pa so različni. Večina je svoj prostorski problem znala rešiti, v najhujših škripcih pa so ptujske humanitarne organiza- cije, ki pa se bodo, tako je vsaj pričakovati, v kratkem preselile v pro- store bivšega kopališča v Muršičevi ulici. Pričakujejo, da bodo pripravljeno pisno gradivo obravnavali v vseh družbenih organizacijah in društvih, družbenopolitičnih organi- zacijah, krajevnih konferencah socialistične zveze ter drugih oblikah organiziranosti. Javna razprava bo predvidoma sklenjena v prvi polo- vici septembra. Osnovni namen javne razprave in tudi problemske konference je, da po temeljiti prevetritvi dela družbenih organizacij in društev le- tem zagotovimo osnovne pogoje delovanja. Takšna bodo veliko lažje okrepila svojo vlogo v političnem sistemu. MG P PTUJSKA POLETNA NOČ Prireditev nad prireditvami Po festivalski in ptujski noči bo Ptuj dobil še poletno noč. Sodeč po stro- ških in predvidenih udeležencih bo to doslej najdražja noč. Posvečena bo ob- činskemu prazniku in uvedbi prometne zapore v mestnem jedru. Pričakujejo, da se bo na ulicah in trgih sedmega avgusta zbralo več tisoč ljudi. Poletna noč se bo pričela ob 16. uri na Titovem trgu, drugi prireditveni prostor pa bo ob vodnjaku v Prešernovi ulici. Organizatorji tudi pričakujejo, da bo prireditev uspela tudi zato, ker jo bo vodil znani Mito Trefalt. Pripravil bo triinpolurni program. Za zabavo in ples bo skrbelo več ansamblov,.zanimivo je, da bi na prireditvi želeli sodelovati vsi ptujski narodnozabavni ansambli. To je tudi razumljivo, saj jih poznajo v okolici, v mestu pa redko nastopajo. Nosilec prireditve je ptujsko turistično društvo, ki je s pogodbo obvezalo vse udeležen- ce, da bodo zagotovili kakovostno ponudbo. Glede nato, da je do prireditve le dober teden, se bodo morali precej potrudili, saj starosta kot je Ptuj zasluži le dobro. Organizacijo in izvedbo prireditve je prevzel odbor za sejemske priredi- tve pri občinskem izvršnem svetu. Za hrano in pijačo bodo v poletni noči od sedmega na osmi avgust skrbeli družbeni in zasebni gostinci. Obljubili so kako- vostno ponudbo in zmerne (enotne) cene. Prva ptujska poletna noč bo noč presenečenj, to pa je tudi dodatni namig vsem, da bodo prišli na ulice in trge, kjer bo prireditev. Pričakujejo tudi več gostov. V počastitev občinskega praznika bodo v Ptuju organizirali še eno priredi- tev: v soboto, 8. avgusta, bodo na tržnici nastopile folklorne skupine. Pokrovi- telj bo Občinski svet zveze sindikatov Ptuj. Sodeč po programu obeh prireditev bo Ptuj tokrat pridobil, saj je tovrstna ponudba v mestu skromna. Poletne prire- ditve v glavnem pripravljajo zunajmestni organizatorji, Ptuj pa ostaja samotar in živi odmaknjeno. ^^g Markovčani nastopili v Železni Kapli Folklorna skupina »ANTON ŠTRAFELA« Markovci, ki je po- bratena s FS »ZARJA« iz Železne Kaple na Avstrijskem Koroškem, je minulo nedeljo nastopila na srečanju folklornih skupin v tem kraju. Plesalci so zaplesali splet štajerskih plesov, ljudske pevke iz Zabovec pa so v pesmi prikazale kako se goji čebula na Ptujskem polju. Prire- ditev je bila predvidena na prostem, vendar so jo zaradi slabega vre- mena izvedli v slovenskem hotelu Obir. Le-ta gosti predvsem turiste iz Holandije, ki so bili nad nastopom Markovčanov izredno navduše- ni. Predvsem pa jih je zanimalo kako se pride do pridelka čebule — liika, ki gaje po njihovih izjavah na Holandskem zelo veliko in ga ra- di uporabljajo pri kuhi. Iz Slovenije je nastopila še godba na pihala iz tovarne celuloze v Krškem. V soboto pa se bo Folklorna skupina Markovci z ostalimi krajani udeležila izvedbe MIKLOVE ZALE v Svatnah na Avstrijskem Koro- škem v Rožni dolini. To je v kraju, kjer bi naj Miklova Zala nekoč ži- vela. OP NOVA ALI DRUGAČNA? Predsedstvo jugoslovanske mladinske organizacije je potrebova- lo kar nekaj časa, da se je konec maja odločilo za javno razpravo o novih družbenih gibanjih, bolje poznanih pod imenom alternativna. Mnenja o njih se v jugoslovanskem prostoru krešejo že več kot leto dni, v Sloveniji pa se je odnos do njih oblikoval že nekaj let poprej. Zakaj je potrebna javna razprava o tem družbenem pojavu? Je tako nenavaden, da se morajo mladi v svoji organizaciji in starejši v SZDL pogovarjati o njem in sprejemati splošna stališča do pojava, ki ga je prineslo življenje in razmišljanje predvsem mlajših ljudi? Je tako pre- senetil vodilne družbenopolitične strukture, da ga morajo vzeti pod lupo? Je vplival na odnose v družbenopolitičnih in predvsem v mla- dinski organizaciji? Je razprava o alternativcih tako pomembna, ker je bilo o njih v začetku v slovenskem, nato pa še v jugoslovanskem ča- sopisju napisanih toliko nasprotujočih ocen, grajanj ali kar žalitev, manj pa resničnih poskusov prikaza s čim se dejansko ukvarjajo te skupine? Ali pa je njihova označitev za meščanske, desničarske sile le prekrivične in pobudniki javne razprave pričakujejo, da se bo omili- la? V različnih okoljih so na ta vprašanja možni različni odgovori in dobra plat javne razprave je, da se o pojavu govori odkrito in s tisti- mi, ki v njih delajo, da pride do strpnega dialoga, ki najbolje odpra- vlja črno bele slike. Sedaj je vodstvo jugoslovanske mladine pripravilo o teh gibanjih teze in vsekakor je najbolje, da ljudje o njih razpravljajo. Morda bo- do izvedeli kaj novega, morda bodo premislili svoj odnos do njih. Najbolj je to pomembno za mlade, tudi v ptujski občini. Nekoliko z zamudo, pa vendarle so se na občinski konferenci odločili, kako bodo razprave izpeljali. Po osnovnih organizacijah naj bi jo vodili člani predsedstva, koliko imajo seveda stik z njimi, največ- ji delež pa bodo prispevali člani komisije za idejnopolitično delo in mladi ptujski ekologi. V zadnjem času pa se jim bodo pridružili tudi mladinci, ki ustanavljajo mirovniško skupino. Vsi skupaj bodo pri- pravili svoje mnenje o zveznih tezah, ga predstavili skupaj svojim de- lom v glasilu Strogo zaupno ter pripravili stojnice, kjer bodo ljudje lahko dobili informacije o gibanjih, se pogovorili z najaktivnejšimi o svojih pogledih in predlagali katero od aktivnosti. Mladi želijo, da bi se v razprave vključilo čim več ljudi vseh sta- rosti in poklicev, da bi njihovih prizadevanj ne obdal molk in sprene- vedanje. Vse, ki si želijo pogovora z domačimi »alternativci«, pa že sedaj vabijo, da se jim 10. septembra pridružijo na javni tribuni v ptujskem srednješolskem centru. Tja pa bodo povabili tudi predstav- nike družbenopolitičnih organizacij iz Podravja in pobratenih občin. D. Lukman 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 30. julij 1987 - TEDNIK Ponatis prospekta v pomanjkanju turističnih informacij in propagandnega materia- la je turistični prospekt Ptuja imel in ima pomembno mesto. Prvič so ga izdali leta 1981, drugič leta 1984, v prejšnjem tednu pa se je pred- sedstvo Občinske turistične zveze s komisijo za propagando ptujskega turističnega društva odločilo še za tretji ponatis. Od trideset tisoč iz- vodov iz leta 1984 jih je ostalo le še štiri tisoč. Pri normalni turistični žetvi bi to zadostovalo za eno leto. Prospekt bodo ponatisnili v nespremenjeni obliki in obsegu, saj bo že to zelo drago. Dvajset tisoč izvodov bo stalo 3,7 milijone dinar- jev, en izvod pa 185 dinarjev. Izvod iz leta 1984 je veljal 14,35 dinar- jev. Sredstva so zagotovili v Občinski turistični zvezi. Prospekt je le skromen kažipot sodobnega turista, zato v obeh ptujskih družbenih organizacijah (turističnem društvu in občinski turistični zvezi, ki po- vezuje interese vseh turističnih društev in drugih) vztrajajo na novem turističnem vodniku. Interventni zakoni so oklestili program kulturne skupnosti, kjer je bilo trideset milijonov dinarjev rezerviranih za turi- stični vodnik. Zato bo potrebno sredstva zagotoviti drugače, najbolje z združevanjem. Nekoliko bolje je letos pri razglednicah. Natisnili bodo šest no- vih, dve sta že v prodaji. Turistom in drugim bodo ponudili skupaj 18 tisoč razglednic, vsak motiv bo na tri tisoč razglednicah. MG Poletje v domovini Deset julijskih dni so učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Frankfurta in Darmstadta s sovrstniki osnovne šole Tone Žnidarič iz Ptuja preživeli na morju, v Kaštel —Starem pri Splitu. Vse dni nam je bilo sonce naklonjeno. Vedelo je, da potrebujejo mlada telesa za zdravje in razvoj tudi njegovo moč. Navajeni toliko toplote ob hladni, deževni pomladi in zakasnelem poletju smo že v zgodnjem dopoldne- vu uživali na prodnati obali, zaplavali, iskali in spoznavali čudo mor- skega živalskega in rastlinskega sveta. Zbrali smo se na ptujski železniški postaji. Učenci so vstopali v vlak še v Celju in Zidanem mostu. Prisrčni objemi in nešteto novic je bilo izrečenih pozno v noč, vse dokler niso še tako ščebetava dekleta utihnila v sladek san. »Morje, morje, naše morje!« Ob svitu naslednjega dne nas je po- zdravilo mirno in spokojno, saj tudi vetriča ni bilo, ki bi zmotil jutra- njo tišino. Polni pričakovanj smo hiteli v tabor, kjer nas je pozdravil tovariš Ivan Šumandl s toplim čajem, kruhom in namazom. V taboru so že stali šotori. Iz kuhinje je dišalo po dobri domači juhi. Starešina tabora, tovarišica Marija Šumandl, je porazdelila 53 tabornikov po šotorih, upoštevajoč želje mladih, da ostanejo prijatelji tudi čez noč čimbolj skupaj. Dneve smo v celoti preživljali v morju. Še redki neplavalci so splavali, sonce pa nam je iz dneva v dan bolj temnilo kožo. Dodatni praznik taborjenja so bili štirje izleti z ladjico na otok Čiovo. Ob njegovi obali dobiva morje izbrano modrino. Kar vabi te in težko splavaš na obrežje, če si še tako naplavan. Na sprehodih smo spoznali mediteransko rastlinje, ki je letos nekoliko zakasnilo s svo- jim cvetenjem v paleti najrazkošnejših barv. Igric in tekmovanja ob večerih sta v taboru vodila tovarišica Re- gina Horvat in Valter Pliberšek. Navdušenju zmagovalnih ekip tovari- šice Regine ni in ni bilo konca. Uspel je trinožni tek, nasmejali smo se prenašanju krompirja in navijali v igri z zračno puščico. Tabornikom so se tudi letos pridružile družine iz Ptuja in Frank- furta. Sodelovanje obeh šol so ocenili pozitivno in izrazili željo, da se le-to neguje tudi v bodoče. Skupno opazimo, da doprinašajo tovrstna srečanja k boljšemu znanju materinskega jezika, k večji naklonjenosti do domovine, spoznavanju njenih vrednot in sklepanju novih prija- teljstev. Na predvečer slovesa smo se ob tabornem ognju zahvalili našim gostiteljem; osnovni šoli Tone Žnidarič iz Ptuja za povabilo in skrb nad mladim slovenskim rodom, ki živi na tujem. Dragica Nunčič 1800 kilometrov s kolesom Rudi Potrč je navdušen kolesar, ki svoje dopuste preživlja na ko- lesu. Letos seje iz VVuppertala napotil v Beograd, kamor je prispel — če je šlo vse po načrtih — v soboto, 25. julija. Ob obisku v naši redak- ciji je povedal, da se je za to dolgo potovanje dobro pripravil. Načrte je koval dobro leto dni, hkrati pa nabiral moči za to dolgo pot. »Vo- zim samo podnevi, ker me vročina ne moti. Zvečer je malce neprijet- no zaradi mušic, ponoči pa ne vozim zaradi precej gostega prometa. Povedati moram, da je promet v Avstriji v smeri Jugoslavije izredno velik. Sicer pa me avtomobilisti nenehno vzpodbujajo, ker imam na kolesu tablo z opisom poti. Moj konjiček je tudi fotografiranje in potovanje s kolesom mi daje ogromno priložnosti za dobre posnetke. Ko bom doma, bom pri- pravil razstavo fotografij s te poti.« Rudi Potrč, ki je sicer doma v Šentilju, že 18 let pa živi v Wup- pertalu, pravi, da kolesarjenje ni naporno, če poznaš pravila igre. Ko- lesa ne kaže preveč natovoriti, le najbolj potrebno obleko, rezervne dele za kolo in tranzistor je vzel na pot. Prenočuje v mladinskih do- movih ali v cenejših hotelih. Med vožnjo uživa lahko hrano, precej te- kočine in dosti sladoleda, ki ga prijetno osveži in mu daje dovolj ka- lorij. Iz Beograda bo potoval proti domu z vlakom in avtobusom. Obljubil je, da se bo ponovno oglasil v naši redakciji in kaj napisal za naše bralce. Upajmo, da bo obljubo izpolnil, tako kot lani, ko nas je obiskal na poti v Zagreb. N. D. Rudi Potrč ob kratkem postanku na poti v Beograd. Foto M. Ozmec Sedemdeset let od majniške deklaracije in njen odmev na ptujskem območju (9. nadaljevanje) Posamezne deklaracijske izja- ve nam dajo vedeti, kako se je podeželje čutilo odrinjeno od ptujske »nemške trdnjave«, v ka- ko podrejenem položaju je de- jansko bilo. Ko npr. nekateri so- glašajo z Jugoslovanskim klu- bom, napadajo tudi postopke uradnega Ptuja. Tako so »občin- ski odborniki in posestniki« Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah (Trnovska vas) obsodili »posto- panje« uradništva in policije me- sta Ptuja na tamkajšnjem politi- čnem shodu februarja 1918, o katerem smo že govorili. Nadalje v izjavah za »majniško deklara- cijo« občin Kicar, Podvinci, Slo- mi. Slovenje vasi, Spuhlje ter župnije Sv. Andraž v Leskovcu sledimo ostrim protestom zoper »nepošteno ravnanje« Okrajne- ga zastopa ptujskega, ki je v de- cembru 1917 »strašil« zbrane žu- pane in jih prisilil k podpisu pro- tideklaracijske izjave. Te podpi- se zdaj »preklicujemo«, pišejo v občinah Kicar in Podvinci." Nasploh pa je potrebno pove- zovati deklaracijsko gibanje na ptujskem območju s specifičnimi objektivnimi pogoji, z družbe- noekonomsko zaostalostjo. Več kje se je prebivalstvo ob »majni- ški izjavi« komaj politično vzdramilo; pojma samoodločbe naroda oz. resnične narodove svobode ni moglo razumeti. »Mi ostanemo Avstrijski Jugoslova- ni!« so zapisali podpisniki de- klaracije v župniji Sv. Barbara v Halozah (Cirkulane). V prilože- nem pismu k podpisni poli se občinski odbor Kog 27. dec. 1917 obrača na Jugoslovanski klub na Dunaju. Medtem ko z »navdušenjem« sprejema »maj- niško izjavo«, pravi tudi, da je »vojni čas naše hribovsko, doslej več ali manj indiferentno ljud- stvo v političnem oziru zelo izšo- lal in povzročil tudi tukaj preo- brat v mišljenju in nazorih«." In kako seje prebivalstvo ptuj- skega okraja odzvalo na jugoslo- vansko deklaracijo? Uvodoma je potrebno reči, da so podatki, ki sem jih uspela zbrati, lahko le relativni pokaza- telji. Podatki za posamezne obči- ne v okraju so pomanjkljivi, se pravi, da ni podpisnih pol prebi- valstva in da obstoje le izjave po- sameznih občinskih odborov. Žal je veliko krajev, o katerih ni prav nobenih poročil. Torej je bi- lo potrebno v končnem seštevku take občine izvzeti. Za primer naj navedem deklaracijsko izja- vo občinskega zastopa trga Sre- dišče, ki se je že 2. dec. 1917 opredelil za »ujedinjenje vseh Jugoslovanov« pod habsburškim, okriljem, toda podpisov tržanov ali vsaj podatkov o izidu akcije ni med viri, ki sem jih imela na voljo. Prav gotovo je, da se je Središče, ki je ohranilo svoje slo- vensko bistvo, širše odzvalo na deklaracijsko gibanje, pa vendar se nisem imela na kaj opreti. Ne- kaj podobnega je s slovenskim Hardekom, ki je uspešno kljubo- val »nemškemu« Ormožu, a to- čnih podatkov, kako se je izreka- lo njegovo prebivalstvo, zopet ni, oz. nam je znana le skupna izja- va s podpisi prebivalcev občin Hardeka, Litmerka in Ormoža. Tudi podobna izjava za občine Jastrebci, Kog, Vitan in Vodran- ci s 16,7% zbrianimi podpisi, ne daje realne podobe stanja po po- sameznih občinah. Vemo na- mreč, da se je občinski odbor na Kogu decembra 1917 izrekel za »majniško izjavo« in da zato ni mogel biti na svojem terenu pasi- ven, hkrati pa nam je poznano, da so vitanski občinski možje močno omahovali. Taki in podobni primeri one- mogočajo natančnejši prikaz od- zivov na »majniško izjavo«. Šte- vilo deklaracijskih izjav pa je bi- lo potrebno primerjati s številom prebivalstva po občinah. In ker izhajam iz zadnjega avstrijskega štetja leta 1910, ki seveda ne lo- čuje otrok in mladine od starej- ših, je nujno upoštevati še ta fak- tor v odstotkih oddanih deklara- cijskih izjav. Kljub vsemu pa menim, da nam lahko zbrani podatki veliko povedo. Upoštevaje pogoje, v katerih je živelo slovensko ljud- stvo na ptujskem območju, so številni podpisi dober pokazatelj prebuje narodne zavesti. Spremljajmo odzive prebival- stva po posameznih sodnih okra- jih. Sodni okraj Ormož je po po- datkih iz 1. 1910 zajemal 33 ob- čin, oz. je štel 20.792 prebivalcev. Deklaracijske izjave je podalo 15 občinskih odborov ali 45,45 %, med katere štejemo Cvetkovce, Jastrebce, Kog, Mihalovce, Pu- šence, Samožane (Zamušani), Savce, Središče, Sv. Tomaž (To- maž pri Ormožu), Šalovce, Trgo- vič (Trgovišče), Trnovce, Veliko Nedeljo, Vitan in Vodrance. Po številu zbranih podpisov procen- tualno izstopajo občine oz. posa- mezni kraji, in to: občina Savci (96,2 %), kraj Žvab (94,9 %) v ob- čini Runeč, občina Bratonečice (74,§ %), kraj Grabe (69,03 » v občini Obrežje (Obrež) in kraj Tibolci z zaselkom Prerad (55,2 %) v občini Samožani (Za- mušani), sledita pa si še občini Brebrovnik (48,8%) ter Hum (48,1 %). Za navedene kraje velja navesti še podatek, da statistika I. 1910 tod ne beleži nemško go- vorečega prebivalstva.'* Temu nasprotno pa nekateri kraji izkazujejo, po oddanih izja- vah, močan zaostanek. Gre sicer za slovenske občine (ob ljud- skem štetju je bilo le nekaj nem- ško govorečih posameznikov), a hkrati za zaostalo viničarsko ob- močje, za kraje, odvisne od tujih lastnikov; tudi bližine »nemške- ga« Ormoža ne moremo prezreti. Med take omenimo občini Miha- lovce in Veličane, ki sta skupno nabrali 9,9 % deklaracijskih pod- pisov, nadalje občino Šardinje (12,1 %), občine Hardek, Litmerk in Ormož s 13,5 %, ter občini Vi- čanec (17,1 %) in Sv. Miklavž (Miklavž pri Ormožu) s 17,4% zbranimi podpisi." Če torej ne upoštevamo občin, o katerih nimamo nikakršnih po- ročil, se je v celoti za »majniško izjavo« v sodnem okraju Ormož izreklo 4562 prebivalcev ali 27,61 %. V ptujskem sodnem okraju na- vedimo, da je štel ob mestni ob- čini ptujski še 79 občin, v katerih je živelo 49.020 ljudi. Izhajajoč le iz občin, katerih izjave za »majniško deklaracijo« so nam na voljo, je bilo na tem območju zbranih 11.749 podpisov ali 39,25 %. V tem sodnem okraju se je opredelilo za deklaracijo Ju- goslovanskega kluba 43 podežel- skih občinskih odborov ali 54,4 %.■" Primerjava med posameznimi kraji nam pove, da so po odzivu na »majniško izjavo« v tem sod- nem okraju izstopale naslednje slovenske občine oz. posamezni kraji: občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju (62,2 %) ter Pa- cinje s krajema Pacinje (100%) in Spodnji Velovlek (6T,6 %). Obe občini izkazujeta v deklara- cijskem gibanju veliko aktivnost z izjemo vasi Dornava v občini Pacinje, kjer se je za deklaracijo opredelilo le 6,7 % občanov. Po- membne uspehe so nadalje dose- gli še v Paradižu in Pohorju (ob- čina Sv. Elizabeta — podr. cer- kev župnije Sv. Barbara v Halo- zah v Pohorju) z 80 % zbranimi podpisi, v občini Podvinci (77,4%), na Polenšaku (67,4%) in v Zlatoličju v občini Sv. Janez na Dravskem polju — Staršah (61,6%). Tudi občine Bišečki vrh, Dragovič, Gorišnica, Kicar, Slomi, Trnovski vrh in Zagorci z nadpolovičnim odzivom ne gre prezreti. Povsem drugače se nam raz- krivajo občina Borovci (1,3%), že omenjena Dornava (1. 1910 bi- lo 11 nemško govorečih prebival- cev), občine Klaponci (Hlapon- ci) z 11,7 %, Stoperce (14,7 %) in Zavrč s 15,7% zbranimi izjava- mi. Le nekaj več — nad 20% — podpisnikov so našteli v Loki (občina Sv. Janez na Dravskem polju, v občinah Pobrežje (Vi- dem pri Ptuju), Turški vrh in Vurberg (v zadnjih dveh je živelo I. 1910 po pet nemško govorečih prebivalcev)." Zakaj takšno stanje, je težko natanko ugotoviti. Ob dejstvu, da so npr. 1. 1910 našteli v Po- brežju 90 nemško govorečih pre- bivalcev, je mogoče, da je prišlo v kraju do protideklaracijske propagande. Viničarski odnosi, splošna zaostalost haloških in siovenskogoriških krajev, prisot- nost nemških lastnikov v teh kra- jih ter nemška propaganda urad- nega Ptuja nas peljejo k določe- nem zaključku. Kako pa je reagiralo prebival- stvo na »majniško deklaracijo« dela rogaškega sodnega okraja, ki je bilo pod okriljem Okrajne- ga zastopa ptujskega, žal ne ve- mo. Upravičena je domneva, da popolne pasivnosti ni moglo biti, saj so pristojni občinski zastopi z žetalskim župnikom pozdravili Jugoslovanski klub na Dunaju že dec. 1917. Zato ugotovljen poda- tek za celotni ptujski politični okraj ne more biti dokončen; v okraju je namreč poslalo izjavo za »majniško deklaracijo« 63 ob- čin s 46.458 prebivalci in zbranih je bilo 16.317 podpisov. Kljub vsemu, je bilo deklara- cijsko gibanje na ptujskem ob- močju za slovenski živelj po- memben mejnik v njegovi narod- ni prebuji. V primerjavi z dekla- racijskimi podatki na sloven- skem Štajerskem, kjer je podalo zaupnico Jugoslovanskemu klu- bu 215 občin in je bilo zbranih 72.038 podpisov," se v ta okvir uvršča 29,3 % občin ptujskega okraja ter 22,5 % tukajšnjega pre- bivalstva. Na poti k uresničevanju jugo- slovanske ideje ima torej po- memben delež tudi ptujsko ob- močje. (konec) " Kakor pod op. 40, dok. štev. L 2, 143/1 (17. 2. 1918) in 11. 263/1 (24. 2. 1918), 331, 340 in 386. " Kakor pod op. 40, dok. štev. 10/1 in 145. " PAM, Acta declarationi fa- ventia, 30. 5. 1917, Karton L in II. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel IV. Štajerska, iz- delan na podlagi podatkov ljud- skega štetja z dne 31. dec. 1910, Dunaj 1918, str. 120-121.; arhiv SRS, Jugoslov. klub na Dunaju, maj. deklaracija, fas. 17, podpisi Ormož z okolico. " Kakor pod op. 85, PAM...; arhiv SRS, Jugoslo- van. klub na Dunaju, fas. 17, podpisi Ormož z okolico. " Kakor pod op. 85. " Kakor pod op. 85, Kraje- vni... str. 125, 129. " Kakor pod op. 2, str. 102. Občinski odbor Slovenja vas protestira proti postopanju Okraj- nega zastopa ptujskega (iz Pokrajinskega arhiva Maribor) TEDNIK - 30. julij 1987 SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5 Bistričani preplezali novo smer v severnem Huandoyu Milan Romih Danilo Tič Iz Južne Amerike so se vrnili alpinisti Alpinističnega odseka Impol Slovenska Bistrica, ki so plezali v delu Andov — Cordille- ri Blanci. Njihov skoraj dvome- sečni obisk v Andih je bil znova zelo uspešen. Odpravo so sesta- vljali kategorizirani alpinisti Da- nilo Tič (mednarodni razred), Milan Romih (zvezni razred) in Marjan Frešer (republiški ra- zred). Z njimi se je vrnila tudi Mira Uršič, ki je v Andih plezala s čla- ni mariborskega alpinističnega odseka in je članica bistriškega kluba. Tič, Romih in Frešer so se naj- prej morali aklimatizirati, zato so opravili prve jugoslovanske po- novitve na vrhove Rima Rima 5240 m, Uros 5483 m, Tocllaraju 6034 m in Shopicalaqui 6354 m, ki je bila hitra ponovitev po nor- malni smeri. Za vzpon in sestop so potrebovali le osem ur. Po aklimatizaciji so sledili gla- vni cilji. Potem, ko so znosili vso opremo (180 kg) pod severno ste- no Severnega Huascarana (6650 m), so se zaradi neprehodnega ledenika morali umakniti v doli- no. Zaradi tega so zapravili dva tedna in veliko denarja. Morala jim ni padla in že nekaj dni po povratku so znova odšli. Tokrat pod severno steno Severnega Huandoya (6395 m), ki je bila še nepreplezana in je predstavljala celo v Cordilleri Blanci enega iz- med največjih problemov. Ttrikotni skalni odlom, ki se pne nad dolino Paron, so plezali od 29. julija do 2. julija. Velike težave so jim povzročali kameni in ledeni plazovi, padajoče skale, itd. Da jim je bila pot še bolj ote- žena, so bili zadnja dva dni oviti v meglo, tako da so komaj našli pot v dolino. Smer je visoka 1445 m in je ocenjena z ekstremno točko VI. V steni so trikrat biva- kirali. Po letošnjih vzponih, ki sta jih že opravila Tič in Romih, sta s tem že dvajsetkrat stala na vrho- vih višjih od 6000 metrov. Letos je bilo vreme v Peruju zelo slabo. Neprestano spreminjanje je alpi- nistom povzročalo številne teža- ve. Marsikomu je tudi prekrižalo načrte. Vzpone v Južni Ameriki so omogočili: pokrovitelj Konus Slovenske Konjice, Planinsko društvo Impol Slovenska Bistri- ca, TKS Slovenska Bistrica, Štu- dentski servis Maribor, Ferromo- to Maribor, Mercator Slovenija sadje Hoče, GG Maribor tozd Oplotnica. Vsem naštetim in vsem, ki so jim kakorkoli poma- gali pri izvedbi odprave, se člani iskreno zahvaljujejo. Samo Brbre Mescalin sev. stena — 1445, sev. Huanday 6395 m (foto Danilo Tič) Marjan Frešer V VRTU Kakšne vrednosti je zeleno okolje, smo se ponovno zavedli v teh vročih poletnih dneh, ko smo iskali zatočišče in sveži zrak v senci rastlinja. Da nam bo tak- šno zeleno okolje na voljo v vseh letnih časih, ko ima vsakokrat svoje čare, moramo zanj vedno skrbeti, ga negovati in vzdrževa- ti. S tem prispevkom se bomo spomnili opravil, na katera vr- tnik v tem času ne bi smel poza- biti. V OKRASNEM VRTU kon- cem julija in v začetku avgusta sadimo oziroma presajamo iglav- ce, ker je to za njihovo vkoreni- njanje in s tem pripravo na zimo najprimernejši čas. Pred presaja- njem jih dobro zalijmo in poskr- bimo, da so na novem mestu za- ščiteni (senca) pred vročim son- cem. Tudi vse odcvetele trajnice je najbolje deliti sedaj, ker se bodo do jeseni lepo prekoreninile in dobro prenesle zimo. Če rastline takoj po saditvi dobro zalijemo in korenine prekrijemo s 3 do 5 cm debelo plastjo šote, bo uspeh boljši. Balkonske cvetlice prehajajo v tem času v vrhunec rasti, zato potrebujejo veliko vlage in hra- nilnih snovi, bogatih z dušičnimi snovmi. V teh vročih in sušnih obdobjih trate ne kosimo nizko, odkos pa pustimo na trati, da ko- renine trav nekoliko zasenči pred sončno pripeko. Če trato intenzi- vno negujemo, jo sedaj ponovno pognojimo, vendar to opravimo le ob deževnem vremenu ali pa pred gnojenjem trato dobro zali- jemo. Pri okrasnih rastilnah, ki so občutljive na pepelaste plesni ali oidij, skrbimo, da bodo varo- vane pred to boleznijo. Upora- bljamo pesticide na podlagi žve- pla kot so kosan, karatane, bajle- ton in drugi, pri čemer pa se izo- gibajmo škropljenja ob močnih sončnih pripekah, ker na listih nastanejo ožigi. V ZELENJAVNEM VRTU: Kitajski ohrovt je na naših vrto- vih še vse premalo znana in raz- širjena vrtnina, čeprav je upora- ben kot izdatna zelena solata, daje pa tudi okusno kuhano pri- kuho. Gojimo ga kot druge ka- pusnice, najbolje uspeva v sred- njetežkih vrtnih zemljah, v kate- rih ne primanjkuje vlage, sicer pa je njegova prednost v tem, da sodi med rastilne, ki se najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh ter je izrazita je- senska rastlina. Ustreza v vsak zelenjavni kolobar, z njim pa smotrno izrabljamo vrtno zemljo tudi v pozni jeseni. Sejemo ga koncem julija v kupčke 4 do 5 se- men na vsakih 35 do 40 cm in 40 cm med vrstami. Ko seme vzkali, pustimo v skupini po eno najmo- čnejšo rastlino. Kitajski ohrovt po potrebi zalivamo ali namaka- mo, da ne požene v cvet. Pobira- mo ga od oktobra do novembra. Preizkusite! Vrtnik, ki bo kitajski ohrovt preizkusil v pridelovanju, in gospodinja v pozni jeseni na mizi, ga ne bo več opustil. Nekatere zgodnje fižole v vrto- vih že pospravljajo, drugi pa jim bodo sledili, pri čemer svetujemo nekaj povsem drugega: fižol, ki izhaja iz botanične družine stro- čnic, ima sposobnost osvajati zračni dušik, ki se nakopiči v ni- trogenih bakterijah na koreni- nah. Zato pri odstranjevanju fi- žolovke nikoli ne popipajmo s koreninami, temveč jo nizko pri tleh požanjimo, da bodo ostale korenine v tleh in z njimi osvo- jen dušik, navsezadnje pa razpa- dajoče korenine pozneje zemljo obogatijo s humusom. Prav tako počnemo tudi z grahovino. Ver- jemite, da je ta morebiti skromen nasvet zelo pomemben ukrep za ohranitev plodnosti vrtne zemlje. V SADJARSTVO prištevamo tudi pridelovanje vrtnih jagod, ker je njihov plod sadje. Ko so jagode obrane, ne smemo poza- biti na njihovo nego, kajti od te je odvisen rod v naslednji letini. Jagode se razmnožujejo s po- močjo takoimenovanih pritlik. Vkoreninjene in dobro razvite ter zdravstveno neoporečne členke oziroma dele pritlik porabimo, za nove sadike, sicer pa pritlike po obiranju jagod ostranimo. Pritlike namreč jemljejo hranilne snovi rastlinam, ki so že izčrpane zaradi rodu jagod, zato jih mora- mo odstranjevati kolikor zgodaj je to mogoče. Kdor pritlike trga, lahko napravi na matični rastlini raztrgnine z velikimi ranami, za^ to pritlike vedno odstranjujemo z nožem. Hkrati z odstranjeva- njem pritlik odstranimo plevel in nasad skrbno okopljemo, da zemljo zrahljamo. Ko je nasad očiščen pritlik in plevela ter oko- pan, opravimo gnojenje z 30 g gnojila NPK na 1 m', še bolje pa je, če ga zalijemo z 10 litri 0,3 % raztopine gnojil ali umetno gnoj- nico, kot jo imenujemo, ker z njo rastilne ob sušnih in vročih dneh oskrbimo z nujno potrebno vla- go. Jagode rada napada jagodo- va pršica, ki zlasti ob sušnih ob- dobjih naredi veliko škodo. Ce se nam je pojavila množično, jo bomo uspešno zatrli z 2 x le- tnim škropljenjem nasada z 0,1 % ultracidom, v jeseni pa z 0,1 % endrinom. Miran Glušič, ing. agr. OB PRAZNIKU TUDI TRŽNICA v teh vročih dneh Ormožani že razmišljajo, kako bodo v sep- tembru proslavili praznik kraje- vne skupnosti. Kot je poudaril tajnik bodo do takrat uredili trž- nico. Urejati so jo pričeli že lani in kot kaže jih bo stala dvajset milijonov dinarjev. V grobem je že postavljena. Za prodajalce bodo uredili osem prodajnih mest, načrtujejo pa še štiri dodatne. Prednost bodo imeli stalni prodajalci. Ormoško tržnico gradijo no zamislih arhitekta Moškona. Če- prav se je vsi veselijo, zatrjujejo, da v začetku ne bodo brez težav. Okoliški pridelovalci niso vajeni, da bi svoje tržne viške prodajali na tržnici. To je tudi razumljivo, saj niso imeli pogojev zato. Na nek način pa jih bo potrebno pri- dobiti. Življenje in delo tržnice bo po- tekalo po tržnem redu, ki ga bo- do prav tako morali sestaviti. Pri tem bodo uporabili izkušnje so- sednjih tržnic in krajev z dolgo- letno tovrstno tradicijo. MG Ormoška tržnica dober mesec in pol pred otvoritvijo foto: Štefan Jozyan Moulin Rouae Duet ali bolje ansambel Moulin Rouge je gostoval na tretji Ptuj- ski noči. Izkoristili smo trenutek njihovega prostega časa in se malce pogovorili. Se lahko najprej predstavita? Alenka Šmid-Cena in Matjaž Kosi (Jugoslavija). Kakoi dolgo sta že skupaj? Dobro leto. In s katero skladbo sta uspela? Cena: Uspela sva s skladbico Lady, lady, lady. Matjaž: Ki je lani zmagala na Pop delavnici. Katere pa so sedaj največje uspešnice? Cena: išle, ne, ne in Baye, baye, baby. Matjaž: In seveda Ti si moj bonbonček. Slišala sem, da se vajina kaseta dobro prodaja tudi v tujini. ,)e to res? Matjaž: Da! Februarja je izšla angleška verzija Lady, lady in se najbolje prodaja na Švedskem, Norveškem in Finskem. Obenem opo- zarjam vaše bralce, naj si čimprej nabavijo kaseto, ker jih bo vsak tre- nutek zmanjkalo. V petih tednih so je namreč prodali 2000. Jeseni pa bo izšel maxi singl High energy boy. Kako pa kaj zasebno, s čim se ukvarjata? Cena: No, poročena še nisem, v prostem času pa se ukvarjam s tenisom, ljubeznijo, rada pa tudi plavam. Matjaž: Rada gleda plavanje. Cena: Ne laži! Res rada plavam! Kaj pa Matjaž? Matjaž: Jaz pa se rad vozim z avtomobilom po ulicah, kjer je mnogo lepih deklet, drugače pa se ukvarjam tudi z body buildingom. Dresiram tudi nemške ovčarje. Res? Cena: Ja, doma ima tri nemške ovčarje. Matjaž: Samo enega. Kaj pa, recimo, najraje jesta? Matjaž: Alenka najraje je žgance z zeljem, ha, ha. Cena: Saj ni res, jem vse, razen žgancev z zeljem. Matjaž: IMajraje imam pizzo. Iz Nove gorice? Matjaž: Mogoče! Kaj pa najraje pijeta? Čena: Hm, jaz najraje pijem . . . napiši kakav. Matjaž: Jaz pa mleko, ha, ha! In za konec, želita našim bralcem kaj sporočiti? Matjaž: Ja seveda! Sporoči vsem oboževalkam, da jih lepo po- zdravljam. Čena: Jaz pa vse oboževalce. Matjaž: Ti, oboževalce? Čena: Kaj misliš, da jih imaš samo ti? Napiši, da vse oboževalce prav lepo pozdravljam. Hvala za pogovor in hvala tudi za coca colo! Matjaž: Ni zakaj, ni zakaj, na zdravje! Želima vama še naprej veliko uspeha in adijo! Čena in Matjaž: Hvala in adijo! V. K. w Se dopustujemo! v turistični agenciji Petovia so v polletju presegli vsa pričakova- nja. Zaradi nujnega zategovanja pasu naj bi ljudje manj dopustovali, hodili na krajše in daljše izlete ter zanemarili druge oblike rekreacije. Tudi letos se je pokazalo, da so bila takšna razmišljanja odveč. Za dopust prek agencije se je odločilo čez 400 družin. Najpogo- steje so izbrali Španijo in Grčijo. Med jadranskimi kraji pa je bil letos najzanimivejši otok Brač, povečalo pa seje tudi število tistih, ki bodo preživeli dopust v Črni gori. Nekaj se jih bo namakalo v toplicah naj- bolj vneti planinci pa bodo tudi v juliju in avgustu v planinah. Cisto na dnu dopustniške lestvice so letovanja na turističnih kmetijah. V agenciji so za dopustniški čas pripravili najrazličnejše ponud- be, pri tem so se povezali z vsemi jugoslovanskimi »tour operaterji«. Kljub črnim napovedim, da bodo letos ostali Jugoslovani doma, se to ni zgodilo. Za zamudnike imajo še nekaj prostih programov, povsod, tako na kopnem kot na Jadranu, so še proste postelje. Sindikalni turizem je bil prav tako uspešen. V šestih mesecih so organizirali nekaj nad 250 izletov. Za sindikalne organizacije, šole in društva so pripravili program izletov, potovanj in ekskurzij in ga, če je bilo potrebno, dopolnili. Največ izletov je bilo dvodnevnih. Skupi- ne so največkrat potovale v Dubrovnik, ki je prava letošnja uspešnica. Pri izletih v tujino je med prvimi še vedno Češka. V zadnjem času se vse bolj odpira tudi Madžarska. Že po tradiciji pa so naši sindikalisti potovali v Italijo (Benetke), novejša privlačnost je tudi San Marino. V prid Ptujčanov pa govori podatek, da jih je zelo malo potovalo v Ca- rigrad. Največ izletov je bilo v maju in juniju. Sindikalni turizem bo znova zaživel v jeseni. V agenciji pravijo, da bo tudi jesenska ponud- ba dobra. Večje povpraševanje je letos še pri letalskih vozovnicah. Mese- čno jih prodajo okrog 300, od tega deset odstotkov za tujino. Ptujčani so med drugim kupili letalske vozovnice za skandinavske dežele, Av- stralijo, Kanado, najekskluzivnejši pa je bil polet na Florido. Če smo še v prejšnjem letu agenciji očitali, da premalo stori zato, da bi goste pripeljala v Ptuj, zasluži za letošnje aktivnosti vso pohva- lo. Grajo zdaj zaslužijo tisti, ki ji ne priznavajo ustreznega plačila za njeno posredovanje. Tako je tudi zapisano v sporazumu o skupni tu- ristični ponudbi Ptuja. Za več sto ljudi so zagotovili celodnevne aranžmaje. Veliko več pa je bilo tistih, ki jim je pomagala pri odloči- tvi za obisk Ptuja in okolice. MG 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 30. julij 1987 - tednik TO JE PRAVI KMEČKI TURIZEM O tem, kako luštno je bilo na tradicionalnem 24. prazniku žetve, kruha in pogač na Polenšaku, smo zapisali že v prejšnji številki Tedni- ka. Tokrat vam ponujamo na ogled še nekaj zanimivih fotografij, ki jih je posnel Martin Ozmec. Čeprav je bilo živo srebro prek 30 stopinj Celzija, so žanjice doka- zale, da imajo še vedno urne in spretne roke. Njivo so »pospravile« v do- brih 20 minutah. Na lojtrskem vozu s konjsko vprego so jih ob zvokih koračnice po končani žetvi prepeljali na osrednji prireditveni prostor. Med žanjicami na vozu je tudi Mimica Šegulova, duša in srce tega praznika (v svetli obleki). Najmlajši tekmovalci so dokazali svojo spretnost v voznji s kolesi — seveda so poželi tudi največ aplavza številnega občinstva. Polenški fantje so postali v hoji s hoduljami že pravi mojstri. Tako- le so se sprehodili med veseliškimi mizami. Eden od domačinov je na ogled pripeljal tudi dva plemenska kozla — v šali je zatrjeval, da sta čistokrvna lipicanerja (vsaj po barvi dlake bi to lahko tudi sklepali). Prva dežurna trgovina odprta v nedeljo v nedeljo, 26. julija, je trgovina Hrana prvič dežurala. Odprta je bila od 10. do 12. ure. Kljub temu, da je bila obveščenost potrošnikov izredno slaba in je zunaj divjala nevihta, je bil obisk še kar zadovoljiv. Trgovino je obiskalo kar precej tujcev, nekaj pa je bilo tudi naših. Verjetno bi bilo naših potrošnikov še več, če bi bila večja reklama, oziroma obveščenost. Prodajalke seveda niso najbolj navdušene nad dežurstvom, ven- dar kar mora biti, mora pač biti. Največ problemov imajo seveda vo- zači, ki nimajo najboljših zvez in morajo zato priti mnogo prej. Am- pak glavno je, da so stranke zadovoljne. Za konec pa si poglejte seznam dežurnih trgovin ob nedeljah: 2. 8. Delikatesa, 9. 8. Jelen, 16. 8. Koloniale, 24. 8. Breg, 31. 8. Hrana. V. K. OBVEŠČENOST ŠEPA Redkokdo ne pozna prijetnega naselja Kidričevo. Če že ni oseb- no občutil prijaznosti kraja, pa je zanj vsaj slišal zaradi kopališča, ki v vročih dnevih hladi množico kopalcev, ah zavoljo TGA, ki je še pred nedavnim burila ljudi in »večala prodajo dnevnega časopisja«. Zad- nji stavek zveni ironično in črno, pa upam, da nisem koga nenamerno prizadela. Nimam namena razmišljati ne o tovarni TGA ne o kopališču. Ži- vim v Kidričevem, zunaj blokovskega naselja, pravzaprav na »meji«, kjer se zadnje hiše naselja Kidričevo tako rekoč dotikajo onih iz vasi- ce Apače. Le nekaj nas je »mejnih Kidričanov«, ki že s korakom prek ceste stopimo v Apače in dobro vemo, da smo uradno sicer Kidricani, v resnici pa se počutimo, in tudi smo, glede na izkušnje, v tem okolišu deseti brat. Ko gre za razno obveščanje in druga dogaiama v naselju in okolici, na nas pozabijo. Ko v krajevni skupnosti Kidričevo ali v Apačah razpravljajo npr. o priklopu na telefonsko omrežje, nismo ob- veščeni ali vabljeni na zbor ljudi. O namenu in izidu sestankov često izvemo od svmih znancev bodisi iz naselja Kidričevo ali od najbližjih sosedov, Apacanov. Takšen mačehovski odnos do teh nekaj prebival- cev, ki živimo na omenjenem »obmejnem« ^območju Kidričevo — Apače, se zdi zelo nepošten in neodgovoren. Želimo vedeti, kaj se v kraju dogaja in kdaj se kaj dogaja, ne le kadar rabijo naše glasove z DA ali PROTI, ko nas namreč ne nrezrejo. Dobro se spominjam dne, ko sem podpisala pogodbo za priklop na telefonsko omrežje in me je glede na dosedanje izkušnje o obveš- čanju skrbelo, kaj in kako naprej. Odgovorili so mi, da nadaljnje in- formacije sledijo, pa sem jih, pravzaprav na srečo, zadnji hip ujela od znanke iz Apac. Spet so bili »centralni« Kidričani in Apačani uradno in pravočasno pozvani in informirani, mi »obmejni« pa nismo prejeli nooenega poziva za zbor in tako seveda tudi informacij ne. Sicer pa za nas sploh ni važno, ali nas obveščajo doli v naselju ali v bližnjih Apačah; odtehta le dejstvo, da nas vselej ne nrezrejo, da sploh smo obveščeni, četudi nas je le za hekaj hiš. V urbanističnem načrtu imamo svoje mesto, v krajevni skupnosti plačinemo določen procent samoprispevka, plačujemo še mnoge druge (določene) pro- cente. torej smo nepozabtjeni. Cemu bi potlej bili krajevni analfabeti tam, kjer lahko tum mi dodamo svojo piko na I? Sonja Votolen S Ptujski » can Oglejmo si čudežno Vičavsko pot. najlepše ptujsko sprehajališče za občane in turiste, to zdravo naravo, spomin na rimski most čez Dravo! Za mestni plan - občan Urha. Javna razsvetljava tudi v Volkmerjevi Sredi julija so delavci mariborskih elektrogradenj in montaže po- stavili devet uličnih svetilcev (kandelabrov). Volkmerjeva je ena iz- med redkih ptujskih ulic z velikim prometom, vendar brez javne raz- svetljave. Sredstva osemnajst milijonov dinarjev so zagotovili v krajevni skupnosti Boris Ziherl, kjer so se tudi odločili, da bodo vsa letos zbra- na sredstva krajevnega samoprispevka porabili za razsvetljavo in ure- ditev pločnika od Panonske do Kraigherjeve ulice v dolžini 280 me- trov. Le-tega bodo uredili delavci cestnega podjetja Maribor-temeljne organizacije za varstvo in vzdrževanje cest Ptuj. Rok za dokončanje je 28. avgust. Pločnik bo dobrodošel tudi zaradi učencev, ki obiskujejo bližnji center. V šolskem letu jih je vsak dan več kot dva tisoč. MG foto: M. Ozmec PRVA ARANZERKA V PTUJU Lidija Krabonja je stara 21 let in je prva aranžerka v Ptuju. Pred dvema letoma je končala aranžersko šolo v Mariboru in po velikem trudu dobila zaposli- tev v Emoni Merkur v Ptuju. Kot pravi, je aranžerstvo zelo težak in naporen poklic, zanj pa moraš imeti veselje. Že od tretjega letni- ka srednje šole se po malem ukvarja z aranžerstvom, delala je tudi kot prodajalka, se ukvarjala s slikarstvom, z izdelovanjem raznih igrač in kozmetičnih do- datkov, kot so ogrlice in broške. Pravi, da je aranžerska šola tež- ka. Največ so ji pri učenju poma- gale razne nemške revije, v kate- rih je spoznala oblikovanje in modo v svetu. Preden so jo spre- jeli v Merkurju je morala uspe- šno opraviti sprejemne »teste«. Čeprav ima pogodbo do konca leta, upa, da bo vodilnim delav- cem njeno delo všeč in bo dobila službo za stalno. Dela aranžerja je zelo naporno, včasih mora de- lati tudi ves dan. Najpomemb- nejše je, da pozabiš da si ženska in delaš kot moški. Lidija je do sedaj vedno delala z moškimi in tudi v Merkurju dela tako. In res je že skoraj pozabila, da je žen- ska, saj mora biti trdna, močna in vložiti v delo veliko napora. Pravi, da je v izložbah potrebno nekatere stvari izpostaviti, da pridejo do izraza, da jih potroš- niki takoj opazijo. Ptuj, kot turi- stično mesto, bi moral biti bolj okrašen. Z veseljem bo pomaga- la, če jo bodo povabili k sodelo- vanju. Menim, da je Lidija kot aran- žerka vešča svojega poklica. O tem se lahko prepričate sami, le malce bolje si oglejte izložbe Emone Merkurja. v. K. Lidija Krabonja (foto: M. Ozmec) ŠESTNAJSTI DAN GASILCEV Dvaindvajsetega julija je bil v Senešcih dan gasilcev ormoške občine, ki ga že šest- najst let povezujejo s praznikom vstaje slo- venskega naroda. Letos so dodali še praznik gasilskega društva Senešci, ki je eno od mlaj- ših društev v občini s 84 člani in 35-letno tra- dicijo, zajema pa požarni okoliš naselij Sene- šci, Vinčanci in Sodinci. Na 22. julij je v Senešcih spomnil predsed- nik občinske konference socialistične zveze Franci Debeljak, o prazniku ormoških gasil- cev pa je govoril predsednik občinske gasil- ske zveze Mirko Munda. Ob tej priložnosti so prebrali tudi kroniko. V ormoški občini deluje dvaindvajset gasil- skih društev s 1560 aktivnimi člani. Ob 35-le- tnici gasilskega društva Senešci so podelili priznanja za deset, dvajset in trideset let dela. Posebna priznanja so izročili tudi nekaterim ustanovnim članom: Francu Ozmecu, Stanku Jobu in Francu Kosiju. Priznanja republiške gasilske zveze pa so izročili Francu Šoštariču, Mirku Mundi in Francu Poliču. MG S praznika ormoških gasilcev S svečane seje GD Senešci foto: Štefan Hozyan TEDNIK - 30- julij 1987 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 NADAUEVANJE MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA T/^BORA Podatki, ki znova privlačijo raziskovalce Tudi letošnje leto je v Šmart- nem na Pohorju potekal republi- ški tabor (v začetku julija). Ude- ležilo se ga je 26 mladih razisko- valcev iz Slovenije, ena tretjina jih je bila iz občine Slovenska Bi- strica, ki je hkrati tudi glavni or- ganizator. V okviru tabora je de- lovalo sedem različnih skupin (arheologija, botanika, dialekto- logija, etnologija, etnokoreologi- ja, geografija in hidrografija), ki so jo vodili strokovno usposo- bljeni mentorji s posameznih po- dročij. Vodja tabora je, tako kot lani, bil prof. Srečko Stajnbaher, ki je delo tabora oziroma posameznih skupin opredelil takole: »Arheo- logi so nadaljevali izkopavanja na Ančnikovem gradišču pri Jur- šni vasi. Botaniki so nadaljevali z zbiranjem materiala v okolici Tinja. Do zdaj so nabrali že oko- li 150 različnih rastlinskih vrst. Dialektološka skupina je razi- skovala narečja in ljudsko govo- rico v teh krajih, na osnovi teh proučevanj bo pozneje sestavlje- na tudi diplomska naloga. Etno- loška skupina je našla hišo z le- tnico 1962, pri domačiji Skrbi- nek pa so našli še zapiske iz leta 1928 do 1933 o ljudskih običajih, pesmih in o zdravilih za nekatere bolezni. Tudi na tem področju bo udeleženka iz bistriške občine na osnovi letošnjih in prejšnjih raziskovanj pripravila diplomsko nalogo. Najvažnejša najdba etnoko- reološke skupine je bil zapis ple- sa TRAMPLAN. To je bil že de- seti najdeni zapis od dvanajstih, ki obstajajo. Poleg tega so ugota- vljali obseg proizvodnje lanu. Geografi so s pomočjo anketira- nja raziskovali starostno struktu- ro prebivalstva, izobrazbeno ra- ven, razvoj kmetijstva in nasled- stvo na kmetijah. Hidrografsica skupina je na območju KS Tinje iskala upo- rabne in opuščene vodne vire ter njihova izkoriščanja v preteklosti pri mlinih in žagah.« Ker je že z lanskoletnega tabo- ra bilo nekaj več zapisanega o ar- heološki skupini, sem sklenil tu- di tokrat napisati nekaj več. Kot je že bilo omenjeno je pet mla- dih arheologov s pomočjo stro- kovne arheološke ekipe iz Zavo- da za spomeniško varstvo v Ma- riboru nadaljevalo z izkopavanji na Ančnikovem gradišču pri Jur- šni vasi. Poznoantično gradišče iz 4. stoletja leži 750 metrov visoko nad strmo sotesko Bistrice, do- brih 500 metrov severno od Jur- šne vasi. Torej je dokaj oddaljen od naselja, vendar se zelo dobro vidi iz bistriške strani. Kopast vrh z 1,30 m širokimi zidovi iz lomljenega kamna, vezan z mo- čno malto in zidan na živo skalo, ki je rabila za naravno oporo, privlači številne raziskovalce. Do nedavna je bilo kamnito obzidje na čelni strani visoko 10 metrov. Leta 1983 je lastnik dal zemljišče izravnati z buldožerjem in je s tem napravil ogromno zgodovin- sko škodo. Oblo se je okrušilo, zato se danes vidi le še rahla sled. Zemlja je nasuta proti po- bočju, kjer so lani s sondo odkri- li pomembne najdbe za ugotovi- tev kulturne pripadnosti zemljiš- ča. Mira Strmčnik-Gulič, diplomi- rana arheologinja in vodja ar- heološke skupine: »Mladi so se seznanili z arheološko metodo in postopkom izkopavanj. Spoznali so tehniško dokumentacijo in preparacijo materiala. Pridobili so nove izkušnje ter poglede in kakovost v razumevanju arheolo- ške znanosti. Naj orišem potek dela. Nada- ljevali smo z drugo sondo. Zno- va so nas presenetili najrazličnej- ši podatki. Masivno grajen zid je bil proti strmemu robu utrdbe dodatno ojačan in zamaknjen. Celotna njegova ohranjenost go- vori za izredno močno utrjeno pribežališče iz 4. stoletja, nekoli- ko tudi v začetku petega. V prsti smo zopet našli keramične ostali- ne, steklene in železne ostanke, razno kovaško orodje . . . Pod utrdbenim zamikom smo izkopa- li 170 X 80 X 17 cm masivno ploščo iz belega marmorja, ki je bila podložena še z eno manjšo. Na njej je bil grajen del zidu. Približno na sredini je nekakšen kanal, kjer so bili ostanki neke vrste sige, skozi pa je tekla voda. Znotraj je bilo veliko kurišče premera 1280 cm in s 25 cm de- belo plastjo. Med najdeno keramično usta- lino izstopajo še posebej trije ko- si, nejbrž uvožene keramike, iz- redno fine fakture. Takšna vrsta je zelo težko najdljiva na podob- nih najdbiščih. Materialne ostaline so sedaj v konzervaciji zavoda za spomeni- ško varstvo. Po strokovni obdela- vi jih bomo dali v Pokrajinski muzej v Mariboru. V času bistri- škega tedna bodo predstavljene skupaj z lanskimi najdbami, saj smo prepričani, da si jih bodo ljudje z zanimanjem ogledali. Vsi odkriti podatki uspešno opravičujejo širše postavljeno akcijo, ki narekuje pr^edstavitev in konzervacijo gradbišča, ki je lahko zgodovinski spomenik. V ta namen bi bilo najbolj smotr- no, da občina Slovenska Bistrica zemljišče odkupi in ga v celoti nameni prej navedenim načrtom in potrebam. Vsakodnevno bi namreč lahko prihajali razni obi- skovalci, šole bi lahko pripravlja- le zanimive ekskurzije, itd. Zato poudarjam: zaradi novega izred- no pomembnega podatka — marmornate plošče, se da sklepa- ti, da gre tukaj za zelo veliko in močno utrdbo, ki ji kaže nameni- ti še dodatna raziskovanja.« Besedilo in posnetki: Samo Brbre Prof. Srečko Štajnbaher Del zidu, ki so ga raziskali letos. Spodaj je marmornata plošča, podlo- žena z manjšo. Predmeta iz keramike Zid z zgornje strani, ob njem arheologinja Mira Strmčnik-Gulič NESKONČNA ZGODBA Fantazija Michaela Endeja nima meja, kar je dokazal že s prvo mladinsko zgodbo Mo- mo, ki jo je slovensko bralsko občinstvo spre- gledalo. Njegova dela lahko postavimo ob bok svetovno priznanim mladinskim delom, kot so: Mali princ, Hobbit, Galeb Livinston, Medvedek Pu, Cica iz metroja, Canek . . . Momo je zgodba o deklici, ki se nekega dne naseli v razpadajočem rimskem amfitea- tru blizu mediteranskega mesta. S prebivalci okraja, v katerem živi, naveže prijateljske od- nose in je nekakšna zdravnica duš. Kmalu zatem pridejo v mesto sivi možje, ki prepriča- jo meščane, da je potrebno varčevati s časom in prav zato ustanovijo hranilnico časa. Mo- mini someščani kar naenkrat nimajo več časa za pristne prijateljske in družinske stike in njena moč zdravljenja duš upade. Momo se poda v boj proti sivim možem. Kako se boj konča, ne bom izdal. Delo Momo je nastalo v času, ko so redki dvomili v blaginjo napredka, ki prinaša med- sebojno utujevanje. Od časa nastanka pa do danes pa Momo ni nič izgubil na svoji aktu- alnosti. Knjiga NESKONČNA ZGODBA je zra- ven vsebinske vrednosti še izjemno zanimivo oblikovno urejena, podrejena vsebini, toda tako, da ji je enakopravna. To tesno prepleta- nje vsebine in oblike je ohranila tudi sloven- ska izdaja, kar lahko označimo kot izjemen tiskarski dosežek. Vsebino Neskončne zgodbe ne bi razodel, ker je potrebno knjigo enostavno prebrati. Omeniti velja, da sta Momo in Neskončna zgodba doživeli filmsko upodobitev, da sta prevedeni v več kot 30 jezikov, in ima avtor samo v Nemčiji več kot pet milijonov bral- cev. Neskončna zgodba je navdihnila znane- ga pop pevca Limahla, ki je s svojo Never en- ding story kraljeval po svetovnih pop lestvi- cah. L Piano »Nesnažitev« slovenščine Ničkolikokrat smo v izjavah opozarjali proizvajalce in trgov- ce, da k »neoporečnosti« izdel- kov na prodajnih policah sodijo tudi slovenska uporabnostna na- vodila. Žal se še vedno vse pre- več pogosto dogaja, da takih na- vodil sploh ni ali pa da je v njih slovenščina komaj še prepozna- vna. Nič čudnega tedaj, da nas dopisovalci pogosto opozarjajo na take malomarnosti. Pred časom nam je prišlo v ro- ke navodilo za uporabo herbici- da deherban, ki ga izdeluje za- grebški Chromos in »se upora- blja za zatiranje širokolistne ple- veli po poganjanju«- S tem stru- pom naj bi »obravnavali« razne vrste »vzgajanih rastlin« — np.. koruzo - »s pršenjem kadar se- tev ima 3 — listov«. Zdi se, da je herbicid učinkovit samo, če je plevel ženskega spola; tako bere- mo: »za ozkolistno plevel«, »ši- rokolistne pleveli« .. . Lahko ga dodajamo tudi drugim »sred- stvom za obravnavanje«, vendar: »Če se pokaže potreba za meša- njem sredstva (. . .), pred meša- njem je treba narediti preizkus v malem in ugotoviti možnost me- šanja ... Ne smemo mešati z ostalimi sredstvi za zaščito rast- lin (?).« Če je s škropivom »prše- na« trava, »ne smemo trave upo- rabljati za krmo«. Proizvajalec navodilo končuje z nasvetom: »Preostalega neupo- rabljenega sredstva ne zavržujte (. . .), ampak zakopljite na ustrez- nem mestu, kjer ne more priti do nesnažitve človekovega okolja.« Ta nasvet bi kazalo upoštevati tudi glede navodila, da ne bi »nesnažilo slovenščine«. P. S. Od TOZD Gradbenik iz Lendave smo po objavi 304. izja- ve Nevljudnost poslovnega dopi- sovanja prejeli pripombo, da kri- tiziranega dopisa niso napisali v njihovem tozdu. V izjavi smo go- vorili o gradbenem podjetju in ne o TOZD Gradbenik. Res pa je, da bi bili lahko malo natan- čnejši in bi morali zapisati, da gre za Opekarno Lendava — Dolga vas, tozd Splošnega grad- benega podjetja Konstruktor iz Maribora. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske- ga 7. ZAKLADI, PRIČEVANJA PTUJA IN ORMOŽA Meščanstvo — Kristina ŠamperI—Purg — Obrtniki in obrti Na Ptuju je bilo razširjeno okoli 70 obrti; tudi Ormož ni zaosta- jal. Najbolj razširjene ojbrtj, kot jih lahko sledimo po listinah, statutih in kronikah, so: 1311 krojač, usnjar, izdelovalec pergamentov, mesar, sodar, izdelovalec studenčnih cevi, pek, zlatarski mojster, 1345 — mlinar 1376 ščetkarica, tesar, peki, mesarji, krojači, čevljarji, usnjarji, solnarice, voskarice, mestni pisar 1377 - kopališki mojster 1398 lončar 1513 - zraven vseh naštetih še: slikar, irhar, nožar, mizar, kosi- trar, zidar, tkalec, krznar, jermenar, izdelovalec škarij, ključavničar, sedlar, steklar, kovač, padar, gostilničar, žganjar, kramar (trgovec), tehničar, brivec, kletar, barvar. Pozneje se je omenjenim obrtim priključilo še več drugih, kot se je pač razvijala tehnika in so prihajali novi izsledki. Od vseh naštetih obrti smo se odločili le za nekatere, in,sicer v glavnem za tiste,'^ ki so nam pustile ali zaklade ali pa pričevanja o sebi. Poudarek je na obrtih v mestu, vendar teh danes skoraj ni več, obrti v okolici pa so se obdržale. Nekatere od njih je dobro obdelal etnolog Pokrajinskega muzeja v Ptuju Ralf ČEPLAK (Vodnik k razstavi: Kje so tradicionalne obrti, Ptuj 1984), ki je predstavil tudi razvoj cehov- slcih organizacij, od prvih začetkov v 15. stoletju do fiziokratizma v in merkantilizma 18. stol. ter do prvih začetkov manufaktur in nato pr- vih industrijskih obratov. Kljub vsemu temu razvoju se je nekaj obrti obdržalo predvsem na podeželju in po delu teh često ugotavljamo po- stopek dela obrtnikov v srednjem veku. V zadnjem času pa opažamo še nekaj, da namreč neobrtniki kupujejo obrtniške delavnice, jih ure- jajo, preurejajo, nekateri pa celo usposabljajo za ponovno obnovitev obrti (mlini, kovačije, vrvarne, pletarne . ..). Vsi obrtniki, kolikor jih je preostalo, uporabljajo iz roda v rod podedovane metode dela, le orodja so se izboljšala in pogoni spremenili. Kositrarji »Kositrarstvo, ena najbolj meščanskih obrti, se je razmeroma zgodaj (v 2. pol. 15. stol.) uveljavila tudi pri nas in doživela največji- razcvet« Žargi, str. 26). K temu razcvetu so veliko pripomogli tudi ptujki kositrarji: Paul Pelsler (p. o. 1644, z. o. 1667), ta je zraven mojstrskega zna- ka uporabljal tudi grb mesta Ptuja Hans EHEMANN (p. o. 1653, z. o. 1673) Johan B. PELSLER (p. o. 1654, z. o. 1671) Hans B. PELSLER (p. o. 1671, z. o. 1676) Simon B. PELSLER (r. 1626, u. 1696) Franz SCHATTNER (p. o. 1697, z. o. 1723) • Johan SCHATTNER (p. o. 1718, z. o. 1722) Ambrosius WATY (p. o. 1982, u. 1810) Johann CERUTTI (p. o. 1806, z. o. 1840), kije bil leta 1810 izvo- ljen za deželskega nadzornika graškega ceha. Po tej funkciji je bil za- dolžen za nadzor nad kvaliteto posod. Mešanica kositra in svinca je bila namreč točno določena (običajna je bila 10:1) in so se je mojstri morali držati, nepravilno razmerje je bilo zdravju škodljivo. To meša- nico so vlivali v različne kalupe, ki so često rabili večim rodovom ko- sitrarjev. Kositrarji so že leta 1689 imeli cenik za svoje izdelke, tako je npr. 1 funt krožnikov najboljše kvalitete stal 36 krajcarjev. Po približ- nih izračunih je funt krožnikov bil vreden 9 kg govejega mesa. Kositrarji na Štajerskem so zaradi maloštevilnosti bili povezani v graški ceh, v vsakem mestu je bil približno po eden; leta 1513 (člen 174) zasledimo na Ptuju dva, in sicer kositrarja Ivana, ki je moral pla- čati od svoje hiše polčetrti dinar remanečnega davka, in kositrarja Ja- koba, ki je plačal od hiše 6,5 dinarjev, ravno toliko od delavnice. Kositrarji so serijsko izdelovali tisto posodje, ki so ga ljudje po- trebovali, torej enostavne in preprostejše oblike, namenjene izključno vsakdanji rabi. Zraven tega so bili domači kositrarji sposobni obliko- vati in vlivati zahtevne predmete, kot npr. cehovske vrče, ki so pred- stavljali vrhunske stvaritve kositrne obrti pri nas. Nadaljevanje prihodnjič Kositrni vrč pomočnikov ptujskega zidarskega ceha iz leta 1723, na ro- čaju ima letnico 1697, izdelal ga je Franc Schattner, original v PMP, 66 cm visok, premer 25 cm. 8 — ZA RAZVEDRILO 30. juiij 1987 - tednik Dober den! Po provi poletni hici, Švici no vročini, se je gnes v ne- delo 26. julija, te le malo ohlodilo. Včeraj je dežek padna, ki je bija vreden zlata, saj bla na našem bregi že tokšna suša, da se skoro več ni- ti dihati neje dalo. Zdaj se samo še toče bojimo, saj sen snoči po tele- viziji posluša, da je tan po Goričken no Prekmursken fejst toča vseka- la. Samo, da se nam nebi kaj tokega zgodilo glih zdaj gdo še niti vse- ga kruha nemamo pod streho. Gnes man pred seboj zanimivo pismo Hanza iz Dravskega polja. Tak mi piše: Lepo te prosim za dvo odgovora oziroma nasveta: Moja ZŽD (zakonska življenjska družica) Matilda, ki jo imamo vsi (ne radi) mi je napovedala štrajk, oziroma prekinitev dela, kak se toti zadevi strokovno in politično reče. Ker man premalo penzijo, mi je rekla, naj se poberem v Zogreb na odlagališče smeti, ker tja, kak sen šteja v caj- tnigah, vozijo tudi devize. Ker pa neman tejko dnara, da bi se v Zo- greb pela, te kak delegata prosim, da bi mi sporoča (seveda tak na vu- ho, ke nišče drugi nede veda) kdaj bode se kaj tokšnega na Ptuji zgo- dilo, da bi si lehko tudi jaz kokšno vrečo deviz nobra. Ce mi na to pravilno odpišeš, ti je pri Roziki špricar zagararitirani. Lepo te poz- drovla sotrpin Hanza z Drovskega polja. Zdravo Hanza, vidin, da se ti glih tak godi kak meni. Tudi meni je Mica rekla naj gren v Zogreb na tisto smetiše po marke, dolare, ši- linge no druge devize. Samo, veš ti si dosti na bojšen kak jaz. Meni je Mica rekla: marke pošlji domu, ti pa lehko tan ostoneš. Vidiš, v tem je razlika, da bi tvoja tebe mela z devizami vred, moja pa samo devi- ze. Z devizami na smetišči v Ptuji pa veš zagvišno nede nič. Saj Ptuj- čano skoro niti več smetišča nedo meli, ne da bi še tan devize odlaga- li. Ce glih s tetin odovorom neboš zadovoljen, mi vseeno lehko pločaš špricar pri Roziki, če ne pa pridi k meni v klet domu, boma spila vso- ki liter. O devizah pa še to: saj veš kak je na morji: daj mi devize, po- kažem ti zize. LUJZEK fEDNIK - 30- julij 1987 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 PRIDELOVALCEM RIBEZA 4GROTtHMKA Svetujemo vam, da takoj pri- čnete z rezjo. Rez opravite tako, ja izrežete vse polegle in polom- ljene veje ter očistite sredino gr- ^a. V novejših nasadih, kjer so razdalje med grmi 1 m ali manj, pa izrežite veje, ki so stare več Icot 4 leta. Travo v medvrstnem prostoru še naprej redno kosite oziroma tnulčite. varstvo NASADOV Po obiranju poškropite nasade proti rji in rdečemu listnemu oži- gu z 0,25 % antracolom ali 0,25 % dithanom M-45, proti pepelasti plesni pa uporabite bayleton special v 0,05-odstotni koncen- traciji. Namesto mešanice antra- cola in bayletona special ali dit- hana M-45 in bayletona special lahko uporabite antracol BT v 0,15-odstotni koncentraciji. Posebej opozarjamo na močan pojavi fižolove pršice (rdečega pajka). V večini nasadov je zato fungicidom potrebno dodati aka- ricid. Svetujemo vam predvsem uporabo 0,1 % plictrana WP 25 ali 0,1'^ omitr. Tam, kjer v na- sadih opazite listne uši ali pa ri- bezovo hržico, uporabite 0,1 % folimat ali 0,1 % metasystox. ZATIKANJF PLEVKl.OV Povsod tam, kjer ste proti ple- velom škropili spomladi, se sedaj pojavljajo predvsem širokolistni pleveli. Te lahko sedaj uspešno uničite z deherbanom A (3 l/ha) ali herbocidom (3 l/ha) ali anite- nom I)S 2,5 l/ha ali pa dicoflui- dom 4 l/ha. Škropite nizko! Tam, kjer je ribez zapleveljen tu- di s travnatimi pleveli in letos še niste uporabili katerega od tria- zinskih herbicidov ali pla ustinex, lahko sedaj zatrete plevele z usti- nexom special v odmerku 8 10 kg/ha. Vse navedbe od- merkov veljajo za dejansko po- škropljeno površino! Za morebitne dodatne infor- macije kličite Oddelek za varstvo rastlin na Inštitutu za hmeljar- stvo in pivovarstvo v Žalcu od 7. do 8. ure zjutraj tel. (063) 71 1-221. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Ž^ALtC" Strelišče v Babosekovi grabi — smetišče Ptujski strelci v zadnjih letih urejajo stre- lišče v Babosekovi grabi, kjer naj bi bilo stre- lišče urejeno v tolikšni meri, da bi omogočalo prepotrebne treninge aktivnim strelcem in ra- zna tekmovanja v streljanju — od mk orožja pa do velikega kalibra. Seveda vse v mejah dovoljenega in z orožjem, s katerim lahko strelci tekmujejo v najrazličnejših kategori- jah. Vse to je lepo in prav. Objekt je pepotre- ben za strelski šport v občini Ptuj. Seveda pa na to ne mislijo vsi ljudje. V tem letu je novo strelišče, vsa leta pa tudi staro, postalo po- dročje, na katerem imajo ljudje tako imeno- vane piknike, kjer se sprostijo ob malo hrane in pijače. Ob vsem tem pa naredijo iz prijetne travnate površine pravo smetišče. Prav to se dogaja s streliščem v Babosekovi grabi. V no- vih zaščitnih rovih in po vsem travnatem po- dročju lahko danes opazimo nevzgojeno ob- našanje občanov, saj za seboj puščajo razne odpadke — od papirja do razbitih steklenic. Strelci želijo s tem obvestiti delovne ljudi in občane, da je strelišče v Babosekovi grabi oziroma zemljišče, na katerem stoji, zasebna lastnina oziroma last OSZ Ptuj ter ni name- njeno za odlaganje najrazličnejših odpadkov, za prirejanje piknikov in za sprehajanje v ča- su treningov. Takšno početje je nepremišlje- no in se ga raje izogibajmo ter se vedimo, kot je zapisano v bontonu. ZB Predstavljamo ansamble letošnjega festivala še dober mesec nas loči od letošnjega, že osemnajstega sloven- skega festivala domače zabavne glasbe, ki bo od 4. do 6. septembra na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju. Na festival je sprejeto 35 ansamblov, danes predstavljamo sedem le-teh: ROGAŠKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL iz Rogaške Slatine bi lahko poimenovali »večno srebrni«, saj so na našem festivalu bili že šestkrat srebrni. Letos jim želimo, da prestopijo stopnico do zlata. NOVI ODMEVI iz Črnomlja so opravljali avdicijo za festival v Dolenj- skih toplicah, bili so uspešni in v septembru jih bomo slišali na ptujskem odru. HMELJARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET iz Žalca prihaja v Ptuj drugič, lani so začeli z bronasto Orfejevo značko. KOGRAS iz Spodnje Kungote sestavljajo mladi muzikantje, ki so lani doživeli ognjeni krst v Ptuju. Osvojili so srebrno Orfejevo značko, pose- bej priljubljeni pa so bili pri občinstvu, ki jim je namenilo prvo nagrado. Ansambel FRANCIJA ZEMETA iz Vojnika je eden najzvestejših an- samblov ptujskega festivala. Lani mu je malo manjkalo do zlatega odličja, sicer pa je ansambel dosegel eno bronasto in tri srebrne Orfeje- ve značke. Ansambel STOPAR iz Mengša se je lani uspešno predstavil na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju. Zelo mladi glasbeni navdušenci so osvo- jili zlato Orfejevo značko in si pridobili toliko glasov občinstva, da so dobili drugo nagrado. PRIJATELJI iz Ptuja se bodo na festivalu tudi drugič predstavili. Lani so kot debitanci osvojili bron. OD ZGORAJ JE SVET LEPŠI Tako pravijo ljubitelji modrih višav, ki se z aluminijastimi ptiči podijo po nebu in opazujejo svojo domovino iz te perspektive. In res je, od zgoraj ni slutiti vsakodnevnih težav, ni videti mej, ne.zlobnih ljudi. Le brezmejno prostranstvo vse naokrog in nekakšen nadobču- tek, ki ga ni mogoče primerjati z ničemer. Še prijetneje je človeku, ko se za nekaj trenutkov loči od hropeče ptice ter med nebom in zemljo v grobni tišini opazuje svet pod seboj. In pada, vse niže ... in vse bliže vsakdanjosti. V naslednji fotoreportaži vam tega sicer ne bomo mogli pričarati, a upamo da boste lažje razumeli pogum fantov in deklet, ki so se na treh padalskih prvenstvih od 16. do 19. julija metali iz letal ter varno doskočili na letališču v Moškanjcih. Letalo AN 2 sprejme poleg dveh članov posadke šc do 14 padalcev — na posnetku pred vzletom. Po 15 minutah prodiranja v višine dosežemo višino 2000 metrov in po zvočnem signalu pilota odskoči prvi padalec. Ker gre za tekmovanje v figurativnih skokih, na zemlji vsak skok budno spremlja video kamera z močnim teleobjektivom in vse skupaj posname, da ima komisija pri oceni in ponovni projekciji lažje delo. Srečni obrazi padalcev iz Alpskega ictai^KC-gii cciiiia i^sce, ki so imeli tudi tokrat največ sreče, znanja in hrabrosti. Fotoreportaža: M. Ozmec Dobra tudi med mladimi balkanskimi atleti Hedvika Korošak in Kristjan Kovač sta ob množici drugih tek- movanj tokrat tekmovala tudi na mladinskem balkanskem prvenstvu v romunski Pitešti. Na njem se je zbralo rekordno število perspektiv- nih mladih atletov in atletinj. Kristijan je v skoku v višino s preskoče- nimi 208 centimetri zasedel odlično peto mesto, Hedvika pa je v dalji- no skočila 585 cm, kar je eden njenih najboljših rezultatov. Z njim se je uvrstila na prav tako izvrstno šesto mesto. Najuspešnejši so bili na tokratnih igrah romunski atleti in atletinje, poznavalci pa ugodno ocenjujejo tudi nastop jugoslovanskih, ki so osvojili dvanajst medalj. Obema ptujskima udeležencema čestitamo za uspešen nastop, d. 1. Jutri mali nogomet v Ptuju Iz nogometnega kluba Tržeč so nam sporočili, da bodo jutri (v petek, 31. julija) zvečer na rokometnem stadionu v Ptuju izvedli turnir v malem nogometu v počastitev praznika občine. Začeli ga bodo ob 19. uri, do takrat pa tudi zbirali prijave. Nagradni sklad je tudi na tem turnirju precejšen, prva nagrada pa bo 2{X).000 dinarjev. Podelili bo- do še dve denarni nagradi ekipam, ne bodo pa pozabili tudi na vratar- je in igralce. j. k. 10 - ZA RAZVEDRILO 30. julij 1987 _ tednik TEDNIK - 30. julij 1987 OGLASI IN OBJAVE -11 DVIGOVANJE ZAPORNIC NE REŠI STUDENČNICE V preteklih dveh mesecih so nas ribiči in obiskovalci Studenčnice pri Pinčarjevem mlinu večkrat obvestili o prekomerni onesnaženosti te- ga potoka. Pretekli teden pa smo tudi sami obiskali Pinčarjev mlin in si ogledali, kaj se tam pravzaprav dogaja. Pretekli četrtek smo v dopol- danskih urah ob nekdanjih za- pornicah mlina opazili decimeter debel in štirideset metrov dolg sloj maščob in drugih odpadkov. V petek popoldan, ko smo bili ponovno tam, pa sloja umazanije ni bilo več. Ob toku navzdol pa smo v mirnejših delih potoka na- šli veliko krp maščobe. O smra- du in črnem sloju na dnu potoka pa raje ne bi pisala. Tam smo slučajno našli tudi ribiča Kon- drada Letiča iz Turnišč, ki nam je bil takoj pripravljen pomagati in pojasniti, kaj se je dan poprej dogajalo pri mlinu: »V četrtek sem prišel sem oko- li tretje ure. Tukaj sta bila dva delavca Perutnine in »čistila«. Vprašal sem ju, zakaj to počneta. Eden od delavcev je dejal, da ju je poslal delovodja in jima naro- čil, da morata umazanijo počisti- ti. Za čiščenje pa sta uporabljala vile in grablje. Spuščala sta vso umazanijo po toku navzdol. V vodi je bil deset do petnajst de- bel sloj umazanije, ki je bil dolg kar 150 metrov. Ta pojav opažam že nekaj dni nazaj. Včasih tega ni bilo. Zelo obsojam vse to, ker prihaja do poginov rib. Tudi delavca, ki sta čistila, sta dejala, da tak način čiščenja gotovo ni v redu. Čistil- no napravo v Perutnini imajo, ne vesta pa zakaj prihaja do izpu- ščanja v Studenčnico. Po mojem mnenju odplake ne morejo priti od drugje kot iz klavnice in mor- da še iz perutninske farme. Zakaj prihaja do takih napak, ne vem, naprava bi morala delovati. In- špektorjev doslej tukaj še nisem videl, da bi si ogledali, kako de- lavci Perutnine »čistijo« Studen- čnico. Tudi iz ribiške družine do danes še nisem nikogar videl, včeraj pa sem klical družino, pa je delavec verjetno na dopustu. Skoda, da nihče ne pride. Ni mi všeč, kako onesnaževalec čisti. Samo dvignejo zapornice nekda- njega jezu in spustijo umazanijo naprej. Pred mnogimi leti smo se v tem potoku kopali in bil je kri- stalno čist. Odnos naše družbe do vodotokov je nerazumljiv.« Kondrad nas je spremljal tudi potem, ko smo si ogledovali po- tok po toku navzdol in nikakor nista s sinom mogla skriti ogor- čenja. Pa tudi mi ne. V ponedeljek sem obiskala di- rektorja Perutnininega tozda Mesna industrija Erika Šaro. Naj dobesedno navedem najin pogovor: — Bi nam lahko pojasnili, za- kaj prihaja do onesnaževanja Studenčnice? »Najprej moram povedati, da je klavnica stara dvajset let in te- mu primerna je tudi oprema. Zlasti so dotrajane črpalke, ki so uvožene in prečrpavajo odpadke iz klavnice v kafilerijo, oziroma v predelavo odpadkov v mesno moko. Tu prihaja začasno do za- stojev, ker nam primanjkuje re- zervnih delov iz uvoza. Verjetno je vsem jasno, kakšna je trenutna situacija na področju uvoza in zagotavljanju deviz za uvoz re- zervnih delov in opreme. Zadnjič se je torej zgodila tovrstna napa- ka, črpalke so zastale in zaradi tega so udarili odpadki čez var- nostni pretok v Studenčnico. To pomeni, da zaradi te okvare ni drugega izhoda, kot rešiti nastalo situacijo v klavnici in te odpadke spustiti v Studenčnico. Pristopili pa smo tudi že k čiščenju potoka in mislim, da smo strugo Studen- čnice očistili, oziroma sanirali. — Morda je najpametneje, da pojasnim, da smo mi bili v četr- tek in petek na mestu dogajanja in tamkajšnji ribič nam je pojas- nil, da so vaši delavci počistili Studenčnico tako, da so dvignili zapornice nekdanjega jezu in spustili vso umazanijo naprej. Predvidevate kakšen resnejši na- čin čiščenja, na primer pobiranje in zbiranje teh odplak ter ureje- nejše odlaganje? »Ja zbiranje . .. mislim, da smo pristopili k sanaciji na viru onesnaženja. Mi bomo ta zasilni izpust preusmerili v našo čistilno napravo, tako da tudi v primeru zastoja pri delovanju omenjenih črpalk ne bo več izpustov v Stu- denčnico, temveč da bo ta tok preusmerjen v našo čistilno na- pravo, ki pelje potem naprej v centralno ptujsko čistilno napra- vo.« — Tega se boste torej lotili. Kje boste dobili denar za uredi- tev? »Ta rešitev gotovo ne bo poce- ni, denar bomo zagotovili iz in- vesticijskega vzdrževanja v klav- nici. Upam, da bomo to storili v kratkem. Tudi sam sem prebiva- lec te krajevne skupnosti in mi je pri srcu ta naš vodotok, ki je bil včasih res tako čist kot studen- čnica. Danes pa je onesnažen, ra- zen od nas tudi od drugih ones- naževalcev. Tudi moja osebna želja je, da bi ga očistili in obdr- žali na povprečnem nivoju čisto- sti naših voda.« Naj k temu dodam še mnenje vodnogospodarske inšpektorice za Ormož in F*tuj Sonje Hojnik. Takole je zapisala v poročilo o večkratnem onesnaženju Studen- čnice: »Na prijavo vaščanov sva si 3. junija letos vodnogospodarski in ribiški inšpektorici ogledali onesnaženje potoka Studenčnica in ugotovili, da je prišlo do ones- naženja zaradi okvare na čistilni napravi oziroma črpalkah Peru- tnine tozd Mesna industrija. Za- radi tega je prišlo do izpuščanja slabo prečiščenih odplak v po- tok, kjer se je nabrala velika koli- čina maščob in perja vse do Pin- čarjevega mlina. Vodnogospodarska inšpektori- ca je odvzela vzorce vode, anali- zo pa je opravil Zavod za zdrav- stveno varstvo v Mariboru. Iz re- zultatov analiz je razvidno, da so odpadne vode že močno obreme- njene in da je delovanje čistilne naprave slabo. Prav tako je bila izdana odloč- ba o prepovedi izpuščanja od- plak v potok ter rok, v katerem je potrebno potok očistiti. Zoper kršitelja je podana tudi prijava za gospodarski prestopek. Pri kontrolnem pregledu smo potem ugotovili, daje potok del- no očiščen. 21. julija pa sem pri kontrolnem pregledu Studenčni- ce ponovno ugotovila močno onesnaženje potoka vse do Pin- čarjevega mlina. Še isti dan sem obvestila Mesno industrijo in se dogovorila, da bodo očistili po- tok. Ponovno sem izdala odloč- bo o čiščenju potoka in prepo- ved izpuščanja odplak v potok. Čistilna naprava Perutnine Ptuj — TOZD Mesna industrija je močno obremenjena, njeno delovanje ni takšno kot bi mora- lo biti, saj odhaja v kanalizacijo še veliko maščob in perja. Zaradi tega je nujno, da se pristopi k iz- gradnji nove čistilne naprave, oziroma rekonstrukciji obstoje- če, saj je pri delovanju sedanje in takšni kapaciteti klanja v klavni- ci nemogoče preprečiti nastajajo- če havarije in onesnaženje. Na- vedene odplake so povzročile ve- like probleme tudi na čistilni na- pravi mesta Ptuj, dokler je ta še delovala.« Kaj naj zapišemo za konec. Iz navedenih mnenj vpletenih je moč sklepati, v katerem grmu tiči zajec. Nam pa ostane, da vzame- mo obljube zares in čakamo, kaj bo onesnaževalec storil. Grablje in vile ter dvigovanje zapornic pri Pinčarjevem mlinu odslej prav gotovo ne bo več zadosto- valo! Darja Lukman slikal: Martin Ozmec Debelina nabrane umazanije je lepo vidna ob nekdanji zapornici. Le kaj počne tu ribiški sak ... Človek bi na prvi pogled mislil, da je to gozdna cesta in ne potok. TOČA KLESTILA TUDI V ŽETALAH Sobotno neurje je prizadelo tudi nekatera območja ptui^ske obči- ne—o čemer poročamo posebej. Kot je povedal tajnik KS Zetale Jo- že Krivec, je okoli 16.30 pričela na te kraje padati tudi toča, ki je kle- stila dobre pol ure. Po prvi oceni je toča padala na okoli 3.800 hekta- rih, najhuje pa je prizadela katastrski občini Čermožiše in Žetale. Najbolj so prizadeti vinogradi, pa krompir in koruza, medtem ko je posameznim pridelovalcem kumar pridelek popolnoma uničilo. Se sreča, da je večina kmetov do takrat že požela pšenico, sicer bi bilo še huje. V ponedeljek je prišlo v prostore KS Žetale prek 30 kmetov, ki so tožili zaradi poškodb pridelkov po toči, zato se je v torek sestala kra- jevna komisija, ki si je ogledala vse huje prizadete kraje in med dru- gim ugotovila, da je na cesti proti Majšperku voda na več mestih od- nesla precejšen del cestišča. Zbrane podatke bodo posredovali občin- ski komisiji za oceno škode in pričakujejo, da bodo imeli prizadeti kmetje vsaj kakšne davčne olajšave. Žetalanci negodujejo, saj je bila pred leti na njihovem območju v Kičicah še strelna rampa obrambe pred točo. Tomesto je bilo ukinje- no in pravijo, da nimajo pravih, še manj pa opravičljivih vzrokov za to. Sicer je sobotno neurje prineslo s seboj tudi dež, ki so ga bili kme- tovalci zelo veseli, saj je v posameznih vodnjakih že primanjkovalo vode — toče pa so se bali in žal njihov strah tudi tokrat ni bil neupra- vičen. M. Ozmec Del makadamske ceste proti Majšperku je voda enostavno odnesla v do- lino. Poleg vinogradov je toča najhuje prizadela nasade kumaric. (Foto: M. Ozmec) Rodile so: Marija Liponik, Gomilškova 5. — deklico; Ana Zajšek, Stanoši- na 24 — Matjaža; Martina Zaj- šek, Kozminci 5/b — dečka; Martina Rajh, Mihovci 66 — Ni- no; Mira Sok, Sodinci 85 — de- čka; Zdenka Hanc, Arbeiterjeva 7 — Jureta; Martina Fras, Mo- ravci 18 — Boštjana; Ivanka Bračič, Sovjak 7 — Mateja; Ljudmila Meško, Podgorci 32 — Adrijano; Liljana Zupanič, Can- karjeva 4 — deklico; Danica Ha- meršak, Sp. Velovlak 43 — Anjo; Darinka Jakolič, Ul. 5 Prek. br. 5 — Tomaža; Marija Petrovič, Brezovec 76/a — Sabi- no; Majda Svenšek, Zakl 30 — deklico; Marta Kukovec, Lasi- govci 17/b — dečka; Nadica Kosi, Dobrava 29 — Denisa; Marija Martelj, Skorba 56 — Pe- tra; Silva Herega, Placarovci 4 — deklico; Danica Jelen, Can- karjeva 9 — Smiljano; Darinka Vreg, Kajuhova 5 — Katarino;. Poroke: Edvard Tratnik, Zg. Polskava 311 in Matilda Lesjak, Tržeč 43; Srečko Krajnc, Ločki vrh 52 in Sonja Gregorič, Muzejski trg 2/a; Franc Koren, Cirkovce 33 in Ana Planine, Lešje 8; Branko Lorenčič, Dragovič 30 in Marija Lajh, Dragovič 30; Emil Golob, Dornava 48/a in Dragica Koci- per, Dornava 56/c; Roman Gr- mič, Vel. Brabrovnik 43 in Dragi- ca Jurgec, Gradišča 54; Franc Meško, Trnovski vrh 16 in Mar- jeta Iljevec, Trnovski vrh 16; Mi- lan Drevenšek, Pristava 40 in Ana Horvat, Ljubljana, Ul. Mil- ke Kerinove 8; Franc Brumen, Juršinci 3/b in Sabina Koželj, Juršinci 3/b; Daniel Cafuta, Pre- šernova 18 in Terezija Kobale, Prešernova 18; Jože Čuden, Lju- bljana, Hudovernikova 8 in Alenka Pavko, Ljubljana, Jamo- va 3; Danilo Matjašič, Gorišnica 156 in Marjana Mlakar, Vinta- rovci 44;. Umrli so: Neža Meznarič, Zabovci 44, roj. 1903, umrla 17. julija 1987; Ana Volkner, Muretinci 45, roj. 1897, umrla 20. julija 1987; Mi- hael Štumberger, Slatina 64, roj. 1911, umrl 20. julija 1987; Maks Rozman, Muršičeva 4, roj. 1913, umrl 21. julija 1987; Roza Dob- nik, Zlatoličje 20, roj. 1912, umr- la 24. julija 1987; Franc Žvarc, Rjavci 2, roj. 1937, umrl 25. julija 1987; Otilija Babič, Loperšice 7, roj. 1910, umrla 25. julija 1987. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja- kova 5, poitni predal 99. Ure- ja uredniiki kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Darja Luk- man, Martin Ozmec, Marjan Sneberger in novinar-lektor Jože šmigoc. Uredniitvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-281 in 771-226. Celo- letna naročnina znaia 7500 dinarjev, za tujino 9500 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-803-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju pro- izvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne pla- čuje temeljni davek od pro- meta proizvodov. RDEČE-BELI OBJEM škoda, da v Tedniku ne objavljamo barvnih fotografij, sicer bi bila tale igra narave veliko bolj prepričljiva za vse bralce. Pri Grulovih v Skorbi 41 so med presajanjem krmilne pese našli tudi tale dvojček. Ne samo, da je vijačne oblike, posebnost je predvsem v tem, da sta takole zrasla rdeča in bela pesa. To pa se ne zgodi vsak dan. Foto: M. Ozmec y minulem tednu od 21. do vključno 28. julija .vo miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev ter tri lažje telesne poškodbe. Vzroki ne- sreč so bili izsiljevanje prednosti, nenadno zavijanje in neprilagojena hi- trost vožnje. Materialna škoda na vozilih je bila ocenjena na okoli 1.5 milijona dinarjev. SMRT KOLESARJA Do zelo hude prometne nezgo- de je prišlo v četrtek, 23. julija, ob 18.15 v naselju Placar pri Ptu- ju. Kolesar Anton Voda iz Ptuja seje peljal proti mestu. V Placar- ju pri hišni številki 4 pa je med vožnjo nenadoma zavil v levo, pri čemer je zaprl pot voznici osebnega avtomobila Ani Gro- chol iz Cerovca, začasno zapo- sleni v ZRN. Kljub zaviranju in zavoju v levo ga je voznica s prednjim delom vozila zadela in zbila po cestišču. Zaradi hudih poškodb je Voda v nedeljo, 26. julija, na oddelku za reanimacijo mariborske bolnišnice umrl. KOMBI V HIŠO Voznik kombija Ivan Šajn (31) iz Pitomače SR Hrvatska se je minuli petek, 24. julija, popold- ne peljal v smeri iz Ptuja proti Ormožu. V Cvetkovcih je zape- ljal na desni rob vozišča, od tam na bankino, zatem pa je avtomo- bil trčil v hišo številka 68. Voznik je pri tem dobil hude poškodbe, njegovi sopotnici Marija Šajn in 5-letna hči pa lažje. Na hiši je nastala materialna škoda za oko- li 200, na avtomobilu pa za okoli 500 tisočakov. UTONIL V GRAMOZNICI V gramozni jami v Tržcu pri Ptuju je v petek, 24. julija, okoli 22. ure med kopanjem utonil 23-letni Danilo Franič iz Mari- bora. Popoldne so se kopali s prijatelji in zvečer so se odločili, da se osvežijo z vodo v gramoz- nici. Prijatelji so ostali blizu oba- le, Franič pa se je oddaljil. V so- boto zjutraj so ga iz globine še- stih metrov in 80 metrov od bre- ga potegnili ptujski potapljači. -OM