369 Naši dopisi, Marija Zvezda pri Banjaluki v Bosni na dan sv. Martina. — Stanovitno sem mislil in namerjal, da bom pri hodnjo pomlad poklical kakih 30 — 50 družin iz kranjske dežele v Bosno, in uže sem imel kraj odbran ter kupčijo skoraj sklenjeno , samo pismo bi bilo še treba napraviti in potem novac brojiti prodajalcu. Turčin je bil trd in zvit, jaz pa sem bil dobro podučen, toraj se mi ni nič mudilo, zato sem še čakal in okoli pozvedoval, ter se popolno prepričal, da preti Bosni gladin lakota ravno prihodnjo spomlad, ker je preteklo poletje strašna suša vso strn popalila, da so komaj četrtino navadne letine pridelali, in koruza je skor vsa in povsod neznano slaba; uže zdaj javkajo in zdihujejo, kaj bode spomladi? To me je začelo skrbeti in odstopil sem od svojega sklepa; letos ne bom klical nikogar v Bosno, zlasti ne siromašnih ljudi, katerim bi dragina kmalu požrla kak petdesetak več, kakor druga navadna leta, in toliko denarja se močno pozna majhnemu kupcu. Ako pa kdo želi uže to leto le-sem priti, tudi lahko pride, če ima potrebni denar v rokah , da si bo zamogel hišo postaviti in živež ter hrano oskrbeti. Da pa ne bi bil sam, ali kje tam med Turci in Bošnjaci, svetujem mu Maglaj na Vrbasu, 5 ur hoda od Stare Gradiške, ravno na sredi pota proti Banjaluki. Ta kraj se bode kmalu kmalu povzdignil! ker je tako zdrav, da po zagotovilu g. stotnika, ki ima eno sotnijo (kompanijo) v po- 370 sadki, ni bilo od pomladi do jeseni nobenega bolnika med vojaki; tudi drugi ljudje so bili zdravi, še cel6 na-selniki, ki so došli iz daljnih krajev, ko so pa ljudje dt* uri od Maglaja na obe strani, proti Banjaluki naprej in proti Stari Gradiški nazaj, pogosto bolehali za grozni c o (mrzlico) in vročinsko boleznijo. Tukaj je vojaška posadka , ki skrbi za javni mir, da nikdar ni slišati o kakem napadu in drugih enakih dogodbah; tudi pošta je tu, in okoli 25 družin naseloikov iz pruske Šlezije, iz Oldenburga in Hanovera, trdih pa vernih Nemcev katolikov. Da se vendar ne bi kdo prevaril in mene dolžil, popišem vse okoliščine v prihodnjem listu. Ako kdo želi sam ogledati zemljo, naj gre na železnico ob takem Času, da pride v petek zvečer v Sisek; v soboto ob 6. uri hodi ladija (parobrod) od Siska v Starogradiško, kamor navadno dohaja ob 1. uri popoludne, toraj ima še čas, da pride polagoma ob 6. uri zvečer v Maglaj , kjer bo prenočil; v nedeljo, ako hoče, pa bo mene tam dobil, da mu pokažem zemljo. To pa svetujem, da naj ima vsak potrebni denar, sicer se mu bo hudo godilo , kakor večidel vsem Nemcem, kateri so prišli v Bosno, misleč, da jim bodo kar Boš-njaci piske pohali in cvrli. Tudi niso imeli med seboj Dobene posebne zaveze, toraj so denar potrosili, in preti jim pomanjkanje, radi bi, naj jih vlada podpira, pa ta jih je tudi sita, ker sama nima nič kaj odveč denarja. Ako se kdo odloči le-sem priti, ter želi, da bi mu kako pomagJ, naj mi razodene svoje misli, ter povč, k oliko oralov zemlje bo kupil, kdaj bo denar mogel poslati, kdaj bi sam dol utegnil priti itd. Toliko sem se uže izuril, da si upam pred Turčina stopiti in zemlje od njega kupiti; v uradniji pa so mi posebno postrežljivi. Zato tudi zamorem vse posle opraviti, da kupec, pridši v Bosno, zemljo v roke sprejme in ne bo imel nič več opraviti, razen denar meni odšteti. Kdor pa ni vajen, ga gotovo opeharijo ; nekateri prav predrago plačujejo zemljo, drugi so prevarjeni, da čisto ves denar zgubč ; še celo nekaterim judom se je v Bosni zgodilo, da so denar tukaj zgubili ter se brez njega domu vrnili ; nekateri, posebno kupci, so pač obogateli v teh treh letih, ker so zlasti nevednim Turkinjam novo blago za obleko neznano drago prodajali. Vsacega kupa posebej bi vendar nikakor ne mogel sprejeti, ampak več skupaj, ker Turki imajo večidel velika posestva, katera hočejo navadno le skupaj ob enem prodati, nikakor pa ne na drobno. Ko toraj dobim toliko kupcev, da bi vsi skup v zeli eno tako posestvo , potem ga bom kupil in potrebne reči dovršil. Zato naj se vsak kmalu premisli in svoj sklep meni pismeno pa določno in natančno razodene; ker bo menda prišlo še več nemških družin le sem, potem bi bilo uže težje kupovati in pa morda cel6 dražje. Do novega leta mora biti dognano, koliko oral zemlje bo kupljenih. Pisma naj pa se meni pošiljajo pod napisom: „gospod V. Lah, misijonar v Mariji Zviezdi, P. Banjaluka v Bosni.'* Kdor se preseli od te jeseni do končane prihodnje spomladi, bo od Ljubljane do Siska po železnici za se in za vso družino samo polovico plačal. Kaj ima st( riti za to, mu bom povedal. Toliko o naselitvi v Bosno za prihodnje leto. Med tem časom bom pa gledal dobiti zemljo za čisto slovensko naselbo, ako Bog dd dobro letino; in kdor bi se še to leto naselil pri Nemcih, bo lahko svoje selišče prodal Nemcem , kateri bodo, kakor se kaže uže zdaj, zopet k svojim rojakom se naselovali, in tako bo za-mogel priti tudi k svojim domačinom, kateri ga gotovo ne bodo odganjali. Iz KarlOVCa 8. nov. — Slovenski narod postavil je grobni spomenik svojemu zaslužnemu pisatelju Valentinu Mandelcu, bivšemu gimnazijainemu profesorju in izvršujočemu Članu požarne brambe in prvega hrv. pevskega društva „Zore" v Karlovci, kateri počiva na dubovaškem pokopališči. Da mesto Karlovec zagotovi jednokrvnim bratom Slovencem bratsko ljubezen, in izkaže zasluženo čast Valentinu Mandelcu, kateri ima zaslug obilo za mesto Karlovec, in po tem za narod hrvatski, posvetil se mu bode v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. grobni spomenik. Program, ki gaje odbor doposlal tudi slovenskim okrajinam , se glasi tako: J. Dne 13. t. m. ob polu 3. ure popoludne poda se gimnazijalna mladež, požarna hramba in pevsko društvo ,.Zora" na kat. dubovaško pokopališče. — 2. Na grobu Valentina Mandelca najprvo zapoje hrv. pevsko društvo ,?Zora" nadgrobnico. — 3. Duhovnik požarne brambe, velečast. gosp. Gabriel Mašek, posveti spomenik. — 4. Gospod Mijo Vamberger , gimnazijalni profesor in rojak pokojnika, govori od strani gimnazije slovo. - 5. Predsednik ,,Zore", gosp. Davorin Trstenjak, govori o Mandelčevem književnem delovanji in njegovih zaslugah za slovensko književnost, kakor o zaslugah za ,,Zoro" in požarno brambo. — 6. Pevsko društvo ,,Zora" zapoje nadgrobnico. — Odboru za posvečenje spomenika, katero se bode gotovo sijajno vršilo, je predsednik gosp. Lavoslav Rokaandič tajnik pa Janko Orašin. Z Dunaja 12. nov. (AgronomiČni odsek akademic-nega društva ^Slovenije1' na Dima ji) imel je prvo svojo sejo dne 3. t. m. — Pri volitvah v novi odbor bili so izvoljeni: g. Jurij Krajgher, stud. forest. za predsednika, g. stud. agr, Valei.-tin Oblak za podpredsednika, g. stud. agr. Ivau Arh za tajnika in g. stud. agr. Ferdo 8 ve te k za blagajnika. Predaval je g. V. Oblak „o kmetijstvu starih Egipčanov". — Drugo zborovanje bode 17. dne novembra se sledečim dnevnim redom: 1) Ci-tanje zapisnika prejšnjega zborovanja. — 2) Predavanje g. Jurija Krajgherja „o gozdni štel i". — 3. Kritika predavanja g. V. Oblaka, — kritikuje g. Ivan Arh. — 4. Slučajnosti. — Lokal VIII. Strozzigasse, Gasthaus „zur Miihle". — Začetek ob 8. uri zvečer. V Gorici 13. nov. — Srce me danes žene najprej sporočiti kaj o našem častitem zimskem gostu, vsem Slovencem priljubljenem Ljubljanskem državnem poslancu gosp. vitezu Schneid-u. Zdravi ga Qden najbolj izvedenih tukajšnjih zdravnikov, gosp. dr. Rojic, v katerega stavi vse zaupanje in se je tedaj nadejati, da se bolehnost obrne kmalu na bolje, zlasti, Če bo zima tako mila, kakor do zdaj kaže. Posvetoval se je vestni ordinarius dr. Rojic tudi s Pa'mskira zdravnikom Bar-tolotti era. Gospod vitez vstaja vsak dan po nekaj ur, hodi trdno, piše pisma itd. V državni zbor za zdaj ne pojde; pogrešali ga bodo z druzimi vred sosebno njegovi tovariši, slovenski posanci; saj je znano, da je pl. Schneid posebno izvrstna delavna moč, moder sve-tovavec in sploh ,,dobri duh" v poslanskih krogih. Njegovo zdravje je njihovo, a tudi naše zdravje. — Druzih novic je malo. —V spomin stoletnice našega gle-diščajedai glediščni tasnik Albert Planinscig na svetlo knjigo z naslovom ,,Cenni cronistorici sul Teatro di Societk di Gorizia". —Nadvojvodinja Marija Terezija grofinjaChambord je došla preteklo sredo po noči (9. t. m.) v Gorico prezimit. — Na mesto barona Waldstatter-ja pride v Gorico za vojaškega poveljnika gosp. Rudolf knez Lobkovic. — „Bralno društvo" — ki je zdaj podružnica Goriške čitalnice — spremeni se v „bralno in podporno društvo". — Dotična pravila so se uže oddala v potrditev. — C i tal niča je od 1. t. m. spet v lepih prostorih Stabile — nove hiše na Travniku, v katerih je začela pred 19 leti sloveti. — Tako lepih in toplih dni o sv. Martinu kakor letos nismo imeli uže veliko let. — Zdaj še le spravljajo naši ljudje činkvan- 371 t i n domii; dobro se je obnesel, da si ni prav dozorel. — Cena naših vin rase. Dovje 4. nov. (Dalje.) — Po prijaznem pozdravu navzočih je g. Pire v prav lepem in vnetem domačem govoru začel svoje predavanje. Omenil je najpoprej , kdo ga je poslal in zakaj. Naznanil je, kaj mu bode tvarina o današnjem govoru, namreč: ,,ži vinor e j a" in sicer le govedoreja. Povedal je tudi pričujočim, da si je po nekaterih hlevih ogledal živino ter da je videl različna plemena. Za tukajšnje kraje nasvetoval je ona plemena, katera niso velika, tedaj le bolj srednja. Ko je nekoliko o splošni govedoreji omenil, prestopil je potem k posameznim vrstam domače živine. Začel je z biki. Opisal jih je, kakošni naj so za pleme, da so dobri, kajti na biku je, kar se tiče vplemenienja, največ ležeče. Treb je toraj skrbeti zato, da se krava za pleme izbere taka, ki^je hči dobrega bika, potem dobimo tudi dobro tele. Živo priporočal je, nai občine skrbijo za to , da vsaka občina ali srenja na 80, k večemu na 100 krav si drži vsaj enega vsied dotične postave od komisije za pleme potrjenega bika. Vse lastuosti, katere naj ima krava, da bode dobra za rejo in molžo, so bile potem naštete. Povedal je, po čem se večidel krava pozna, da je dobra molznica. To je bilo ljudem prav po volji, da se bodo vdrugič pri kupčiji vedeli po tem ravnati. Omenil je gosp. govornik tudi vplemenitev krav. Večkrat se čuje govoriti, da je ta krava prešibka za onega težkega bika; nevarno jo je k takemu biku peljati. Res je nevarno, djal je g. govornik, tako ravnati pri prosti vpleinenitvi. A če se napravi priprava, katera le prav malo truda stane, ognemo se tej nevarnosti. Razložil je, kakošna je ona priprava. — Tudi ni pozabil nam omeniti, da se je po mnogih skušnjah prišlo do tega, da se uže naprej ugane, kdaj bode tele junček, kdaj junica. Razkladal je to reč prav razumno in tudi pri poslušalcih je s tem vzbudil izvanredno paznost. (Konec prih.) Iz Borovniške Občine 7. nov. — Pretekli teden smo imeli pri nas volitev v občinski zastop. Naši občauje so prav složno volili in po zahtevanji nekega dopisnika v 42. listu ^Edinosti" pri volitvi osat in plevel iz odbora poruvali, tako , da ga je burja daleč proti Trstu odnesla. Moj namen sicer ni tu enega grajati ali dru-zega zagovarjati, a to naj rečem gosp. dopisniku ,,Edinosti", naj bode nekoliko bolj zmeren in naj se drži izreka: kdor drugemu jamo koplje, sam va-njO pade. Da tukajšnje ljudstvo vaših dopisov, ki izhajajo le iz golega hudomušnega osobnega sovraštva, ne odobruje. pokazal je vspeh zadnjih volitev. Da pa ne bote zopet kacega nedolžnega dolžiii za pisatelja teh vrstic, vedite, da jih je pisal Čisto priprost kmet. K. Iz Ljubljane. — Prihodnjo sredo, to je danes teden dopoludne, ima v dvorani mestnega magistrata c. kr. kmetijska družba svoj letni občni zbor, — popo-ludne pa zboruje v isti dvorani konjerejski samostojni odsek, — drugi dan, to je, v četrtek 24. novembra dopoludne pa ima tudi čebelarsko društvo svoj občni zbor v sobani katoliškega društva na starem trgu št. 10. — Prav je tako, da ta tri društva poredoma skupaj zborujejo, vsaj so le trojica ene korenike — domačega gospodarstva, in ker je marsikdo ud vseh treh društev, mu bo gotovo všeč, da se more udeležiti vseh treh zborov , katerih programi obsegajo zanimive predloge. Na noge možje! ki se imenujete umne gospodarje in iskrene rodoljube, — dela je dokaj , zato pa treba poslužiti se vsakega shoda, kjer se razprav-ljajo za napredek gospodarstva potrebne zadeve. To je eno, zakaj naj letos 23. in 24. november privabita iz dežele mnogo rodoljubov v Ljubljano, — Drugo pa je to: 20. dan meseca januarija leta 1882. bo 100 let, kar se je rodil svetli nadvojvoda Joan, pravi oče kmetijstvu avstrijskemu, predsednik c. kr. družbe kmetijske štajarske, pa tudi protektor c. kr. družbe kmetijske, katero je preprijazno odlikoval s tem, da je skor v vsak njen občni zbor prišel v Ljubljano ; tudi k oživljeoju „Novic' je slavni vojvoda veliko pripomogel. Stoletnica rojstnega dne nadvojvode Joana ne bode tedaj tih dan ostala v srci hvaležnih mu Šta-jarcev, Kranjcev, Korošcev itd., kajti uže je centralni odbor družbe kmetijske štajarske sklenil, slovesno obhajati lOOletnico rojstnega dne nadvojvode Joana in zato si izvolil poseben odsek , ki naj na-ivetuje , kako izvršiti to svečanost. Tudi našemu občnemu zboru se ponuja lepa prilika, hvaležnega srca se spominjati stoletnice preblazega našega protektorja, nadvojvode Joana, zato naj pridejo v sredo v občni zbor gotovo vsi zastopniki podružnic kmetijskih, katerim velik pri* jatelj je bil naš nepozabljivi nadvojvoda Joan! — Pre8vitli cesar je v svojem imenu in v imenu cesarjeviča Rudolfa v podporo pogorelcem občine Kne-žaške na Notrsnjskem 500 gola. iz lastne blagajnice darovati blagovolil. — (Železnica iz Ljubljane v Novomesto se snuje!) Ces. kralj, trgovinsko mmisterstvo je vodstvu gozdov in fužin knez Auerspergovih grajščin na Dolenjskem in pa inženirju Jožefa vitezu Wenusch-u za 9 me secev dalo dovoljenje za tehnična pripravljajoča dela za lokalno železnico iz Ljubljane v Novomesto. Dobro srečo! —- (V prevdarek živinorejcem ki presice prodajajo ljubljanskim mesarjem!) Znano je našim bralcem, da se je prve dni tega meseca v Ljubljani odprla velika klavnica in da odslej mora se vsa živina, velika in drobnica, katero mesarji in pa krčmarji za prodaj koljejo, po natančnem ogledu v tej klavnici klati. Ikre ali šenki (nemški Fin n en) so pa prešičja bolezen, ki se večkrat ob življenji živine spoznati ne da , al ikre so bolezen, zarad katere je meso in špeh za vžitek škodljivo, se v mesnicah prodajati ne sme, tedaj zavrže. Kdor je tedaj ikrovega prešiča prodal mesarju ali krč-marju, za prešiča po ostrem mesogledu zavrženega, ne more pričakovati, da bi se mu plačal. To pa uže neki prodajalce prešičev plaši, jih v Ljubljano prodajati, ker se boje velike izgube, ako bi morebiti tudi kak njihov prešič ikrast bil. Tej zgubi bi se pa dalo lahko z malo v okom priti, ako bi namreč vsak prodajalec od prešiča 50 kr. kupcu prepustil. Iz teh krajcarjev bi se v podporo ljubljanskih mesarjev dal zaklad napraviti, iz katerega bi se odškodnine za ikraste prešiče, od me-sogleda v prepoved dane, izplačevale. Ker vsak prodajalec prešiča na ljubljanski šrangi sedaj 20 kr. manj plača kakor poprej, bi se nasvetovani znesek pač malo poznal; nasproti bi se pa ne bilo nobene veče zgube bati. Ljubljanski mesarji bi teh 50 kr. od vsakega prešiča v oni zaklad vložili in, kakor slišimo, so pri volji tudi sami temu zakladu pripomoči. Mestni magistrat bi pa gotovo rad te krajcarje pobiral, in oskrbovanje zaklada prevzel. Prodajalci prešičev , prevdarite toraj ta nasvet in ako ga želite izpolnjenega , oglasite se zanj po javnih listih ali pa naravnost pri mestnem magistratu. — (O Abendrothovi zadevi) ;piše državni poslanec g. Obreza ,,Slov. Narodu" , da so vsi računi z vozniki dokončani in urejeni, in da dobi vsak voznik iz pavšalnega zneska 20.000 gl. nekolikonad 38°/0 svoje terjatve, da so zaupni možje dotično razdelitev pregledali ter izrekli, da je poštena in pravična. Po poročilu g. Obreze so se imeli izplačati vozniki od^ 9. do 12. dne t. m. v Cerknici, Postojni, Razdrtem, Sent-Petru, Zagorji in v Bistrici. 372 — (Pravila obrtnijske zadruge ljubljanske) je c. k. deželna vlada potrdila. Prvi občni zbor bo še ta mesec. — Ljubljanska policija je preteklo soboto zasačila nekega mladega človeka (vit. Fodransperga), ki je uže dalje časa kradel pisma iz postnih tružic po mestu nastavljenih. Morda bo to dalo povod, da bo postno vodstvo dalo napraviti vendar primerneje in varneje , vsa-kako pa veče tružice po mestu, vzlasti na glavnih krajih, kjer pisma včasih res uže iz špranj mole, ker so tružice premajhne. — (Vabilo.) Znanstveno družtvo ,,Slovenska Matica v Ljubljani*', kateri „je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje ali vsaj podpira, da se izdade" , vabi najljudneje vse p. n. rodoljube , ki želijo letošnje knjige pmeti in v letošnjem imeniku družtvenikov slovenske Matice natisneni bit, pa še niso poslali ustanovnine ali letnine, da jo pošljejo do 15. decembra 1881. — Na vabilo slavnostnega odbora za posvečenje Mandelčevega spomenika v Karlovci je tudi čitalnica poslala prisrčno čestitko. — (Sokolski večer) je bil v nedeljo v čitalnici zelo živahen. Občinstvo je ploskalo pevcem, gosp. Kajzelovi burki, posebno pa vojaški godbi, ki je igrala venček slovenskih pesmi — po kapelniku gosp. Černiju novo sestavljen. — (Beseda v Šišenski Čitalnici) je bila v nedeljo dobro obiskana. Vse točke programa so se gladko in s pohvalo vršile, posebno pa so se občudovale »meglene podobe", ki so kazale več lepih slovenskih krajev, pa tudi druzih imenitnih in mikavnih reči. — (Vabilo na L društveno besedo s plesom) v nedeljo 20. novembra v dvorani ljubljanske č.talnice. Pro* gram: 1. Ambroia Thomas — „Skrivnost kraljice*', operna ouvertura, svira c. kr. vojaška godba. 2. Fr. Grbic — , Slovanski brod", veliki moški zbor (novo). 3. X. — „V pepelničnej noči", deklamuje gospa Franja Ravnikarjeva. 4. Abt — „Ljubezen tvojo v cvetki vsaki", pesem za sopran s spremljevanjem glasovira. Sopran poje gospa Antonija Svetkova , na glasoviru jo spremlja g. Josip Majer. 5. Nedved. — „V ljubem si ostala kraji", moški zbor, posvečen od g. skladatelja pevskemu zboru čitalničnemu (nov). 6. K. Czerny — „Melodien-Album" (venec različnih napevov), svira vojaška godba. 7. Ples. Pri plesu svira oddelek c. kr. vojaške godbe. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Na to besedo in ples vabi vljudno p. t. društvenike odbor citaini cin.