Med mladino na oddihu
Ob zaključku mladinske počitniške kolonije na gradu Borlu
Med prijaznimi s trto porastlimi gnčj vinorodnih haioških gorlc se ae claieč ocl Barbare ruže Ptuja dvi-ga na strmi skah romantičnji stari »Bon«, obdan od vednozeienih igia-siih gozdov. Ze več let zapovrstjo siuži ta grad kot počitniški dom na.si mJadLni, ki tukaj kar najpri-jetneje prebije svoj dopust in počit-race. Tudi letos so že rneseca arvgu-sta prišh prvi gostje, najnestrpnej-ši že okrog prvega, čeprav se je ko-lonija pričela šele s petnajstim. Se natanko se spommjam, ko je neka-ko 13. avgusta kamion pnpeljal prvo večjo skupino mladincev, ki se mso mogli dovolj načuditi kras-mm naravmm lepotam, ki so jih povsod pozdravljale. Nato jih je bilo vsaJi dan več. Nekaten so s sedera kilomeirov oddaijene železniške po-staje prihajali celo peš ali z vozovi. 21. avg. je bilo na licu mpsta že okoii 134 tovarižev in 14 tovarišic, ki so sa želeli čim prijetnejši oddih. Pretežna večina med njimi je bila letos na najrazličnejših delovnih akcijah širorn naše domovine, kjer so doorinesli svoi deJež k čim preiš-nji izgradnjd socializma. Tu so tova-riši, ki so pomagali pri gradnji avlo-ceste Bratstvo-etiotnost, drugi zopet . so delali na gradbiščih Novega Beo-grada in Nove Gorice; so pa tudi ta-. ki, ki se iz opravičljivih razlcgov dela nLso udeležili. Tukaj so se zbra-li tovariži iz pohorskih gozdov sku-paj z mladmci \z mariborskih in-dustrij^kih obratov in tovarn, dija-ki, vajena industrijske kovinarske sole in TAM-a. Kljub temu, da so prišli semkaj iz rasnih krajev Ma-.tiborske oblasti, se je med njimi hitro krepilo in razvijalo tovarištvo, ki jih je kmalu povezalo v neraz-družljivo celoto.
Danes je na starem gradu vse ži-vo in poLno mladostnega razpolože-nja. Zgodaj zjutraj, še predno se mladinci zbero k jutranji fizkulturi, hitita ekanoma po stopnicah in dol-gih hodnikih, kot dve senci v ku-htnjo, pagledat kaiko je z zajtrkom in dnevninn obroki hrane. Krnalu nato prekine no5no tišino signal fanfare. Vstajanje! Vstajanje! Izgle-da, kot da so mladLnci na ta znak čakali, kakor za stavo hitijo iz spal-nic na dvorLšče, kjer se postrojijo v fetverorede in odtečeio na travnik pred gradom. Sledi 15 mjjiut jutra-nje telovadbe. Nato že bitijo na umivanje.   Do   Drave ni  daleč;   ia
mrzla osvežujoča kopel vsem dobro de. JNJato kara.itajo na grajsko tei'a-so k dvigaiiju zastave, ki vsak dan znova zaplapoia na visokejn jaunoo-ru, kot simbod raoči in miad(xuie si-le ter kot pozdrav denovium ljudein pod Borlom. Svečam prizor bo oetal mladincem v trajnem spominu! Pa-dajo nekatera kratka poveija. Mir-nof in pozdrav zastavi! Iz 150 mla-dih gri zadoni magočno nasa hinina »Hej Slovani...« Glasovi se nešteto krat odbijajo od bhžnjih gričev. 300 oči je uprtih v rdečo zvezdo sredi zastave, ki poča&i in sLavnostno drsi po jam,boru navzgor, v ki*islainoči-sto jesen^ko jutro. Spodaj pod gra-dom pa tajinstveno šumi Drava in teče kot srebi-nobela kača med rodo-vitnkni poljd in travniki. Mladinci odhajajo na pozpravljanje. Dežiirni in sobni starešine budno pazijo, da so sobe očiščene in primerno ureje-ne. Zajtrk je običajno od sednie do pol osrae ure. Po julranji telovadbi in »napornera« čiščenju vsem iz-redno dobro tekne. Nato je do kosi-la prosto. Mnogi gredo na kcpajije, drugi gojijo vneto fizkulturo; meče-jo kopje in igrajo nogornet ter od-bojko. Nekateri pa radi pohajkujejo po okoliških gozdovih in vinogra-dih. Igrajo tudi šah, čitajo knjige ln časopise. Ob pol enih trobentač zopet pokliče vse na kosilo. »Le kaj bo danes dobrega,« ^ vprašujejo, ko se postavljajo v red. Nekam ime-nitno diši, nel<do pripomni. Padajo najrazličnejši dovtipi, skratka vse je kar najbolje razpoloženo. Pa še poglejmo, kaj bo za kosilo? Meso nikoli ne pogrešajo. Nato: krompir, cmoki, salata, zelenjava in še drugega več. Hrana je izdatna in oku&na. Med kuharicami, članicami AF2 \z Maribora. ki so prišle sem na udar-niško delo, vlada pravo tekmovanje, da je hrana zares teČna in da je vsega dovodj. To sta dve važni pred-postavki, ki zaslužita vso njihovo pozornost in pa seveda tudi precej sposobnosti. Med njimi se odlikuje po svoji požrtvovalnasti Bajičeva »mama« h. Maribora. ki navzlic svo-ji starosti ljubeznivo skrbi za svoje »otroke«. Po kosilu je do večerje zopet proeto. Med proetim časom se mladinci radi pogovarjajo s slepim Tončkam. ki jih večkrat obišče. Ton-6ek je slepi sin revnejšega kmeta. ki star.uje v neposredni bližini gra-du. Star je 15 let in z brigadirii j<» kmalu   sklenil   pravo   prijateljstvo.
Povabili so ga celo, da bi z njimi kosil iu večerjal. Otrok je prece] zapuščeri in čeprav je doma samo na počitnicah, si želi povratka v dom slepih v Ljublja.no.
Drugače izrabijo mladinci popoldan-ski odjtior za kopanje in izprehajanje. Ob 7. uri je večerja. Po večerji je dnevno kava ali kakao. Nato se mladina zabava ob zvokih harmonike. 2. t. m. so pred gradom zakurili ta-borni ogenj v čast drugeTtiu mladin-skemu kongresu v Budirapešti. V re-soluciji, ki so jo naslovili na CK LMJ, so ostro obsodili nekomunistično rav-nanje madžarskih mladmskih funkci-onarjev, ki so onemogočili zastopni-kam LMJ sodelovanje na kontfresu. Še pozno v noč je na bližniih gričih *>dmevalo veselo petie dobro ra^po-ložene mladžne. Ob 10. uri zvečer je kres doerorel. Mladinci so se pola-goma rar5?.li, Pol vre po^neie ie bflo v gradu že vse mirno. V sobj. kier is trameščena uprava, je še kake pol ure »orela lučinkoie h?di tam ti^&fvla lr;5?erba, se je grad potapil v nočno tišino.
Po sobah pn spi.io vn]pd.i Viem^ti»ii. Kmalu bo noč minna in tro^.b* "«ih bo znova vfibila v Se v*Č*\. T**^*! in 7-^i'Tnivejši dan, kot je bii "•*-«•«>*-Snji.                                       V.  K.