Politični ogled. 0 tem, kar novo taiBisterstvo aamerjava, še se zmirom nič gotovega ae ve. V miaisterskem posvetovaflju, kteremu je predaedoval ceaar sam, se je sicer napravil neki prograna, posamesae točke tega programa ao vendar celo od?isae od aasledka, kteri bode sledil iz pogajaaja iz narodajaki. Zastraa pogajanja so prišli aa Duaaj Čehi, gg. dr. Bielski, dr. Elaudy, Zeithamer iz Prage; dr. Pražak ia Schram iz Brfla, dalje tudi gg. Rieger ia Sladkovsky, ki sta bila izvoIjeaa v aekem Barodaem zboru v Pragi. S tema se posebno pogaja grof Potocki. Tudi dr. Tomaa iz Ljabljaae ia baron Petriao iz Bukoviae sta zato prišla aa Duaaj. Pravi se, da se bode vlada z Poljaki gotovo pogodila, če pa se s Čehi Bikakor ne bi mogla, bo razpastila državai zbor ia tudi vse deželae zbore, ia v prvega bode razpisala aepoaredae volitve po Bekera celo Bovern volilBem redu. Prej ko se veadar to pogaajaBJe z narodairai moži ne bo koBČalo, se ne bo aič poaebaega storilo. Poljaki 1 i s t i piaejo vsi soper direktae volitve. Miaister pravosodja g. Tschabasehaig je zauka zal, da se sme, ako je treba , pri aaj viši s od a ij i aa Duaaja tudi v drngih jezikib aesamo v aeaiškem uradovati, Čeaki listi trdijo, da čebi ae niorejo odstopiti oc svoje deklaracije. Dalje, da so imeli mladi ia stari Čeh raed seboj po8vetovanje v pričo dr. Palackega. Dogovarjal 80 se o programa , po kterem bočejo postopati proti aiiai sterstva. V Lvovu sanje Groholsky ceatralea volilea odbor za vso Galicijo. V Ogerski je državai zbor spet 25. aprila zače svoje zborovaaje. Grof Miko je stopil iz niinisterstva ia meato ajega oakrbuje za čas miaisterske posle g. G^rove Iz Hrvaškese piše, da bodo aarodajaki, kteri se od dana do daaa bolj ia bolj glasijo, spet začeli tirjati, aaj se Dalmacija apet združi s Hrvaško. — Rauchovo baastvo se tudi zlo raaja in pravi se, da bode b. Bedekovič postal brvaški baa. Nemško zjediajeaje tudi prav ae aapreduje, ker pri colaeai parlameatu 80 koaiej toliko poslaacev 8kupej spravili, da so aiogli glasovati. V Francoaki gre vse v križ, ker deaiokrati ia repablikaaci delajo aa vse kriplje, da bi podkopali Napoleoaov prestol. V ltaliji je miaisterska kriza spet na daevaem redu ia rogoviljeaje republikancev se kaže po vseb kotib , celo vojaštvo je v to zapleteao. V Rumuaiji 8e bodo morebiti v kratkem godile prav važae 8tvari, preatol kaeza Karla se zlo maja, ker vse je soper ajega ia v celi državi ae najde več miaiatra. Š p a n j o 1 c i bočejo Espartera za kralja izklicati.