OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski trg 1 a 3000 CELJE ff l77035 1 "814014 Zadruga mozirje Obveščamo Vas spoštovani kupci, da se ZIMSKA RAZPRODAJA tekstilnega blaga in obutve prične letu 2005 že Pričakujemo Vas v naših poslovalnicah, kjerJÉoste po znižanih cenah gotovo našli lepe in udobne izdelke za Vas in Vašo družino. Tekstil Gornji Grad, tel.: 584 30 36 Blagovnica Ljubno, tel.: 584 10 20 Odprto: pon. - petek od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure MOHORJEVA BEGUNKA V CEUU Priznani narodopisec in publicist, avtor uspešnice Celje moje mladosti, na doživet način opisuje usodo Mohorjeve tiskarne v Celju v času med svetovnima vojnama. Obseg: 96 strani, mère: 167 x 240 mm. Knjigo lahko po predpraznični ceni 1.500 SIT kupite v Knjižnici Mozirje ali v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah, lahko pa jo naročite tudi po telefonu 839-0790 ali z naročilnico. Cena za naročnike Savinjskih novic je 20% nižja -samo 1.200 SIT. DA, naročam knjigo Mohorjeva begunka v Celju. Pošljite mi jò po pošti. Im« ‘m wiiwfc__________________________________________ Had»»__________' ________ -__________________________ Pošto in poštno številka Naročnik Savinjskih novic DA NE (obkroži) Patulli Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Savihjskš noviCe; Savinjska Cesta 4, ■ 3331 Nazarje. MESNICA UOlSTrn Forti ERMENC s.p.. Loke 6. 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03 S 841 018 GSM: 041 592 155 Vsem svojim strankam se zahvaljujem za zaupanje in se priporočam tudi v letu 2005. Srečno, zdravo in uspešno Novo leto vam želim* V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju sije mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno ugotovili ali spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan. Novo leto naj podanir^ Ì vsem Zgornjesg^iRjčano čim'veGjdtjfi, ijppdb [ Š^4SmBSSozcM^!f upravljanje s stanovanji, d.o.o. Kersnikova 11,3320 Velenje 03/ 898 1600, GSM: 041 646 721 Izteka se leto pričakovanj... ... in leto doseženih ciljev, leto odločitev in leto sprememb, leto uspehov in leto novih spoznanj, izteka se leto 2004, ki bo ostalo zapisano v zgodovini Slovencev kot leto vstopa v evropsko družino svobodnih in naprednih narodov. Po čem se bomo leta 2004 spominjali Zgornjesavinjčani? Zagotovo se je v tem času zgodilo kar nekaj dogodkov, ki so krepko odmevali v ožji in širši okolici, le nekatere izmed njih pa smo zajeli v tokratnem pregledu na naslednjih straneh. Bili bi veseli, če bi bilo pomembnih dogodkov, še posebej pozitivnih, še več, toda za nazaj ni mogoče spremeniti ničesar. Lahko razmišljamo le o tem, kaj bomo storili, da bo pozitivnih premikov več v prihodnje, na to imamo namreč možnost neposrednega vpliva. Kar nekako običajno je, da ob izteku koledarskega leta sami pri sebi delamo načrte, kaj bomo po 1. januarju sprememb. V uredništvu smo že pred časom ugotovili, da je napočil čas za določene oblikovne spremembe Savinjskih novic. Takšne kot so bile sedaj, so začele prihajati med vas pred dobrimi tremi leti ob prehodu na tedenski režim izhajanja. S spremembami nis- mo čakab prvega januarja, ampak vam časopis v novi »embalaži« pošiljamo še letos. Gotovo ste na naslovnici opazili naš novi logotip, oblikovalski izdelek Uroša Kotnika, ki je zasnovan dovolj sodobno, da bo služil svojemu namenu v času hitrih sprememb in vsesplošnega napredka. Ohranili smo tradicionalno zeleno barvo, ki je značilna tudi za Zgornjo Savinjsko dolino kot celoto, naslovna stran časopisa pa v prihodnje ne bo tako čista, pač jo bomo popestrib z različnimi poudarki iz vsakokratne vsebine. V notranjosti časopisa v tej fazi posebnih sprememb nismo naredili, saj smo njeno postavitev sproti, morda celo malce neopazno, spreminjaU skozi vsa tri minula leta. Seveda se bomo še naprej trudili, da bi z vsebino kar najbolje zadovoljili vaša pričakovanja, ki pa se, resnici na ljubo, precej razlikujejo. A kar je najbolj pomembno: tednik Savinjske novice bo tudi v letu 2005 vaš zvesti spremljevalec skozi aktualne dogodke v naši dolini in njeni okobci. Hvala vam za vaše zaupanje, v svojem in v imenu vseh naših sodelavcev vam želim lepe novoletne praznike in izobilje sreče ter zdravja v novem letu, ki je pred nami! Aktualno: Napovedovanje prihodnosti Jubilanti: 10-letnica lokalne samouprave KLS Ljubno ob Savinji: Kratek počitek na dolgi, zahtevni poti.8 Zastrupitev s hrano Zabava z nesrečnim koncem . Mizarstvo Kovač: Od mizarske delavnice do sodobnega družinskega podjetja. Osnovna šola Mozirje Šolarji v novih prostorih. Glasbena šola Nazarje: Božično-novoletni koncert.. Na naslovnici: Zgornjesavinjski župani in županja na pragu druge polovice mandata ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 53,31. december 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje._______________________________________________________________________________________________________^ MB SILVESTROVANJE PO VAŠEM OKUSU Napovedovanje prihodnosti, ko se leto deli od leta Tako je, leto je spet naokoli in danes, na zadnji dan starega leta, recimo mu tudi Silvestrov dan, če vam je to ljubše, vas gotovo prijetno tišči v prsih, saj nas le še nekaj ur loči od vstopa v magično noč veselja in (vsaj za nekatere) nore zabave. Prehod iz starega v novo leto ljudje sprejemamo zelo različno, zato, če vam res ni do tega, da bi v prvo uro novega leta divje zaplesali, se lahko, namesto strmenja v nadvse (ne)zanimiv televizijski program, posvetite drugim stvarem. Konec koncev smo Slovenci že od nekdaj radi čarali in vedeževali na ta večer "posebnih moči" in če trdite, da se vas novoletne vraže in čari nič ne dotaknejo, vam tega pač ne verjamemo... KAR VAM JE LJUBO... Pa četudi ste res popolnoma nedojemljivi za čarodejne moči, ki jih na Silvestrovo noč sproži moč podobnosti, saj veste; vse leto boš delal to, kar si delal na novega leta dan, se za vsak slučaj potrudite in četudi ta večer rajši preživite mirno, ga preživite obdani z ljudmi ali stvarmi, ki sovam ljube. Če sovražite čakanje na polnoč in vam ta ura prav nič ne pomeni, ali, če pač niste velik ljubitelj zabav, mogoče celo ljudi ne, se ta večer posvetite svojemu hobiju. Radi slikate, mogočeje vaša strast kvačkanje? Pa kvačkajte! In če je Silvestrska noč vsaj malce magična, boste v prihodnjem letu mogoče imeli vsaj nekaj več časa za vaše ustvarjanje. Vsaj poskusiti pa res ni greh, kajne? Z MAGIJO V PRIHODNOST Kot kažejo vsakoletna anketiranja, večina Slovencev novo leto pričaka doma. Denar, oziroma pomanjkanje tega, zagotovo igra določeno vlogo pri tem, še bolj pa verjetno drži to, da smo Slovenci zapečkarji. Kaj bi se trudili s pri- borom in fino hrano v kakšni še bolj domačih trgih, kjer naši župani v fini restavraciji, če lahko preprosto skladu z božičnim duhom poskrbi-uživamo doma! No, ja... jo za zastonj pijačo, jedačo in glas- Ksreči se vZgornji Savinjski dolini, pa tudi drugje v naši deželi, vedno bolj uveljavljajo praznovanja na bo. Tako večje predpriprave na zabavo niso potrebne, kakšna draga večerna toaleta in make-up pa tudi Naša anketa Savinjsko »šloganje« Pri tokratnem anketiranju sva s fotografom mislila, da imava izredno težko nalogo. Poiskati sva morala namreč 6 vedeževalcev z naših krajev, ki bi nam verodostojno napovedali prihodnost. Kljub prepričanju, da verjetno v naši okolici ni ravno veliko ljudi s posebnimi sposobnostmi, ki vključujejo poglede v kristalno kroglo, karte v rokah, ki ne pomenijo zgolj igranja »šnopsa« in drugih takšnih »čarobnih« zmožnosti v krogu »šloganja«, sva vedeževalce s porečja Savinje našla presenetljivo hitro. V resnici so bili sodelujoči v tokratni anketi namenoma postavljeni v vlogo napovedovalcev prihodnosti. A prihodnost za prihajajoče leto so lahko napovedali takšno, kot so si želeli, da bi bila in takšno, kot bi jo oblikovali, če bi imeli čarobne moči. A kaj se ve, morda se bodo njihove prerokbe dejansko uresničile. Vse je v zvezdah. Martin Jurak, Nazarje Dogajale se bodo same dobre in lepe stvari, čaka nas eno izmed najlepših let. Največ sprememb bo vsekakor na področju državne ureditve, saj jih tudi verjetno potrebuje največ. Vsekakor bodo šle stvari navzgor, na boljše. Na slabše gredo stvari še prehitro same tudi brez kakršnih koli napovedi. Jožica Žagar, Mozirje Pomembno je z optimizmom gledati v prihodnost, kajti od našega pogleda je odvisno marsikaj. Če je naš pogled na prihajajoči čas pozitivno in svetlo nastrojen, bo to vsekakor imelo vpliv na konkretno dogajanje v prihodnosti, saj bomo v skladu s svojim prepričanjem sprejemali določene odločitve in tako oblikovali svojo prihodnost. Sandi Jazbinšek, Celje Moja napoved je povsem osebna in se dotika predvsem moje družine. Pričakujem rojstvo dvojčkov in to je dogodek, ki me trenutno in me bo tudi v prihodnosti najbolj zanimal. Zato bi vsvoji kristalni krogli videl predvsem rojslvo zdravih dvojčkov. Ema Janko, Mozirje Stanje v državi bo stabilno, mirno. Odprlo se bo več delovnih mest, ljudje bodo zadovoljni, družine bodo delovale v harmoniji. Moji otroci so pridni že sedaj, a v prihodnosti bodo še bolj... V kristalni krogli vidim kar lepo prihodnost, saj sem namreč optimist. Tine Brecelj, Mozirje Težko bi karkoli napovedal, saj v sebi ne čutim kakšne vedeževalske žilice, lahko pa vsem zaželim vse dobro in obilo razumevanja ter zdravja. Mirjana Tezič, Mozirje Moja »napoved« za prihodnost predvideva zdravje v družini, v kraju stremenje po razvoju, država pa bo poskrbela za pošteno ovrednoteno delo ter socialno varnost. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem imnìnni—— ne prideta v poštev, saj ju v mraku In mrazu verjetno nihče ne bo opazil. In ko boste imeli pod kapo dovolj kuhanega vina ali pa kar domišljije, lahko tako doma ali na trgu poskušate prisluhniti kaj pametnega ima povedati sosedova mačka. Živina se vam verjetno ne bo motala pod nogami, saj na staro leto, ko se leto deli od leta, živina govori, a slišite in razumete jo lahko le, če imate praprotno seme v žepu. Lahko tudi poskusite "vdreti v prihodnost", magična noč omogoča tudi to. Samske punce, ki si želijo izvedeti, ali jim je v novem letu namenjen ženin, naj pred polnočjo čevelj z noge čez glavo vržejo nazaj proti vratom. Če se čevelj obrne s sprednjim koncem proti vratom, bo poroka še pred koncem novega leta. Sicer pa, dekletu, ki mu takšen met uspe, ne bi smelo biti pretežko najti kakšnega občudovalca. Kot ponavadi, je fantom tudi pri vedeževanju mnogo lažje. Dovolj je, da fant izbere tri lepotice, ki so mu posebej pri srcu, njihova imena na staro leto napiše na tri listke, jih pred spanjem položi pod vzglavje in zjutraj enega izvleče. Ime na izvlečenem listku je ime njegove bodoče neveste. Preprosto, upajmo, da tudi učinkovito. MOGOČE Sl ŽELITE LE NORENJA DO JUTRA Če spadate med žurerje, ki že od začetka decembra načrtujejo svojo noro zabavo v stilsko vroči novoletni opravi in ste že prav tako ves mesec pod stresom zaradi iskanja popolnega prostora, kjer se bo vse dogajalo, vam razmišljanja ovražah in prihajajočem letu gotovo ne blodijo po glavi. Želite se enostavno izklopiti in dolga silvestrska noč je ravno prava za to. Poljubi in objemi bodo padali vse povprek, in ravno v tem je smisel. Naj bo vaše praznovanje doma, na. krajevnem trgu med sosedi in mladostnimi prijatelji, v priljubljenih smučarskih centrih ali pa celo na vročih Havajih, ker ne dvomimo, da se bo v tropih znašel tudi kakšen Zgornjesavinjčan, važno je, da bo silvestrski večer, za njim pa mogoče tudi celo leto, takšen, kot si sami želite, da bi bil. Pa mnogo sreče tudi v prihodnjem letu! Tatiana Golob USTANAVLJANJE NOVIH ŠKOFIJ Župani za Gornji Grad Ustanovitev novih škofij je bila aktualna že pred leti, vendar je očitno, da takrat ideja iz različnih vzrokov še ni dozorela. Preureditev slovenske cerkvene pokrajine je nekako ves čas vzraku in če sledimo besedam novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, ki jih je izrekel za ljubljanski Dnevnik, se zdi najverjetnejša ustanovitev v Novem mestu in Celju. Po Uranu bi bilo smiselno premisliti tudi o škofiji s sedežem v Murski Soboti. V zgodnjem obdobju ljubljanske škofije so škofje večino časa preživeli v Gornjem Gradu (foto: EMS) Kljub temu da je po ustavi cerkev zumljivo je, da celjski župan Bojan ločena od države pa se z vprašan- Šrot »navija« za škofijo v mestu ob jem škofij ukvarjajo tudi župani. Ra- Savinji, medtem ko bi bilo po mnen- ju velenjskega župana Srečka Meha potrebno razmišljati o decentralizaciji regije tudi na cerkvenem področju. Meh je prepričan, da bi, glede na zgodovinske okoliščine, moral biti sedež škofije v Gornjem Gradu. Njegovo mnenje podpirajo tudi ostali župani iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, v vsakem primeru pa bo obveljala odločitev, ki jo bo izbrala cerkvena oblast. »Z novimi škofijami bo pastoralno delo lahko bolj učinkovito potekalo, saj bodo dovolj majhne, da jih bo lahko »obvladoval« en škof, ki bo tako lahko poznal vse duhovnike in vse probleme,« je za omenjeni časopis dodal nadškof Uran. Iz zgodovine je znano, da so v zgodnjem obdobju ljubljanske škofije škofje večino časa preživeli v Gornjem Gradu in od tod upravljali ter vladali škofiji. V svoji gornjegrajski rezidenci so v pretežni meri tudi sklicevali in organizirali razne sinode oziroma shode. Od tega je imel precejšnji dobiček tudi Gornji Grad. Z ukazom cesarja Jožefa II. so leta 1783 preselili sedež škofije v Ljubljano, južna Štajerska pa je pripadla labodski škofiji, katere sedež je bil v Št. Andražu na Koroškem. Leta 1859 je takratni lavantinski škof Anton Martin Slomšek preselil škofovski sedež v Maribor in od takrat je Gornji Grad pod duhovno upravo mariborske škofije. Rezidenca in ostalo premoženje je, z izjemo cerkve, ostalo v lasti ljubljanske škofije vse do nacionalizacije po drugi svetovni vojni. Savinjčan 10-LETNICA LOKALNE SAMOUPRAVE J lubilonti mm3 Zgornjesavinjski jubilanti (od leve) Toni Rifelj, Anka Rakun in Ivan Purnat (foto: EMS) »V slogije moč,« pravijo ljubenska županja Anka Rakun, nazorski župan Ivan Purnat in gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki so na nedavno prireditvi, katero so ob desetletnici lokalne samouprave pripravili v Kamniku, prejeli posebna priznanja. Zgornjesavinjska županska trojka sodi med tiste slovenske župane, ki vodijo svoje občine že tretji mandat, torej od uvedbe lokalne samouprave leta 1995. Usoda občin in z njo povezana kvaliteta življenja občanov je torej v veliki meri v njihovih rokah. V nedavni anketi našega časopisa so vprašani v glavnem izrazili za- dovoljstvo s svojimi župani, čeprav bi bile, po mnenju enega od anketirancev, določene spremembe zdrave. V demokratičnih ureditvah se ljudje odločajo na volitvah in očitno je županski tercet doslej dovolj prepričljivo nagovarjal volivce, da so se večinsko odločali zanje. V tretje je šlo rado, kako bodo uspešni na lokalnih volitvah čez dve leti bomo še videli. Županji in županoma čestitamo tudi sodelavci Savinjskih novic, saj so se v dobrem in slabem zavedali, da so pomemben del javnega življenja Zgornje Savinjske doline. Savinjčan Zgodilo se je v letu 2004 V soboto je bilo pri božjepotni cerkvi posvečeni Mariji Zvezdi nadvse slovesno. Na predvečer praznika Marije Vnebovzete so praznovali 150 let posvetitve romarske cerkve. Ob jubileju je PRELOMNO LETO ZAZGORNJESAVINJSKO SMUČARIJO Letošnje leto je bilo za center na Golteh prelomno, smučišča so bila zasnežena in ljudi se je trlo kot v najboljših sezonah zgornjesavinjskega smučarskega centra. Uspešen razvoj Golt napoveduje tudi dr. Evgen Kovač, direktor družbe, kije dejal, da njihov razvojni načrt sega do leta 2008, kar pomeni, da naj bi imeli do takrat nove nastanitvene zmogljivosti, nove žičniške naprave, dodatne dostope in dobro urejena smučišča. OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE V LUČAH Z januarjem so v središču Luč odprli novo knjižnico z internetno kavarno. "Posrečena kombinacija tradicionalnega s sodobnim," kot se je izrazil lučki župan Ciril Rose, za Luče pomeni veliko pridobitev, katere pomembnost je s svojo prisotnostjo na otvoritveni slovesnosti poudarila tudi Silva Novljan, svetovalka za splošne knjižnice pri državni matični službi. DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH V začetku februarja je v organizaciji Smučar-sko-skakalnega kluba Ljubno-BTC natamkajšnji 85-metrski skakalnici potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih v članski konkurenci in tekmovanje za pokal Cockta v članski in mladinski konkurenci. Na odlično pripravljeni prireditvi si je prvo mesto med 48 uvrščenimi tekmovalci priboril Gorazd Robnik iz SSK Mislinja. 8. DRUŽINSKO PETJE Konec aprila je bila dvorana Kulturnega doma Mozirje napolnjena do zadnjega kotička, saj je Kulturno društvo Jurij že osmo leto zapored gostilo pevske družine iz vse Slovenije. Obiskovalci so lahko prisluhnili trinajstim skupinam, ki s sodelovanjem na tovrstnih prireditvah ohranjajo in spodbujajo navado družinskega petja. SREČNO V ZDRUŽENI EVROPI Povsod po dolini so občani v Evropo vstopili v znamenju številnih kulturnih prireditev. Na Solčavskem so prazničen program pripravili na samem mejnem prehodu Pavličevo sedlo, mozirska popoldansko-nočna prireditev je bila obiskana nad vsemi pričakovanji organizatorjev, v Nazarjah pa so vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležili z dvigom evropske zastave pred gradom Vrbovec. 30 LET ŽIVLJENJA S PESMIJO V oktobru pred 30 leti je pod vodstvom zborovodje Antona Acmana st. nastal mešani pevski zbor Kulturnega društva Mozirje. Ob častitljivem jubileju so pripravili jubilejni koncert, na katerem so se člani zbora predstavili v novih oblekah, v goste pa so tega večera povabili tudi Savinjski trobilni kvartet. ZGORNJESAVINJSKIM ŽELODCEM PRAVO VELJAVO Turistično društvo Rečica ob Savinji in Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca sta ob 14-letnem ocenjevanju tega kulinaričnega izdelka podelila priznanja za kakov- ost izdelkov v letošnjem letu. Zlato priznanje za zgornjesavinjski želodec je prejel Vinko Goltnik-Potočnik iz Šmihela nad Mozirjem. IZKUŠNJE IN MLADOST Z ROKO V ROKI Jubilejna, petintrideseta turistična prireditev Lučki dan, ki sojo organizatorji uspešno sklenili v nedeljo s tradicionalnim prikazom krajevnega izročila Od štanta do štanta,je ponovno v vzponu. Turistično in narodopisno angažiranje so pozitivno ocenili tudi obiskovalci, ki so v velikem številu sledili nekajdnevnemu dogajanju, v nedeljo pa so skoraj dobesedno zapolnili celotne Luče. 150 LET POSVETITVE ROMARSKE CERKVE V NOVI ŠTIFTI slovesno somaševanje vodil mariborski škof or- ni hitrostni rekord v kategoriji zračnih plovil do dinarij dr. Franc Kramberger. 500 kilogramov. POŽAR UNIČIL BURGERJEV RANČ NAVENIŠAH Običajno poletno popoldne na mirnem Ranču Burger seje v hipu spremenilo v pekel, v katerem so ognjeni zublji zajeli gospodarsko poslopje, s pomočjo vetra pa se je ogenj razplamentel še na obsežnem stanovanjskem prizidku. Dan po požaru so policisti in kriminalisti ugotovili, da je katastrofo povzročil kovinski tujek, ki seje znašel v delujočem puhalniku za spravljanje sena. OTVORITEV TRGOVSKEGA CENTRA TUŠ V MOZIRJU V Mozirju so v sredo, 25. avgusta, odprli trgovski center, v katerem je poleg Tuševega super- marketa še 7 drugih lokalov. Center se razteza na 2.510 kvadratnih metrih površine, na novo pa zaposljuje 56 ljudi, večinoma Zgornjesavin-jčanov. MATEVŽ LENARČIČ POSTAVIL SVETOVNI REKORD Rečičan Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom poletel na pot okoli sveta 6. junija, je svojo uspešno pot zaključil v samo 79 dneh in tako postal prvi človek, kije poletel okoli sveta z ultralahkim letalom, obenem pa je dosegel še svetov- ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE V PRENOVLJENI PODOBI Stavba Zdravstvenega doma Nazarje je končno dočakala prepotrebno prenovo. Zdravniki so še najbolj veseli nove urgentne sobe, do katere je možen dovoz z vozičkom ali nosili iz reševalnega vozila. OTVORITEV STALNE MUZEJSKE ZBIRKE MOZIRJE IN MOZIRJANI Mozirje je po sedmih letih truda končno dobilo stalno muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani, ki predstavlja običaje in bivanjsko kulturo največjega trga v dolini ter njegovih nekdanjih prebivalcev. NASTJA KRAMER, DVAKRATNA DRŽAVNA PRVAKINJA Petnajstletna Varpoljčanka Nastja Kramer sodi med velike upe slovenske atletike, saj je na državnem tekmovanju starejših mladink do 19 let presenetila vso konkurenco in z dvema osebnima rekordoma osvojila naslov državne prvakinje tako v teku na 800 kot 1.500 metrov. Z izvrstnimi rezultati sije izborila tudi mesto v državni mladinski reprezentanci. Dogodki v letu 2004. * USPEŠNA JESEN KOŠARKARSKEGA KLUBA NAZARJE Nazarčani so zzadnjo zmago več kot uspešno zaključili jesenski del sezone. Po nepričakovanem porazu doma proti Rušam so se tekmo kasneje v veliki meri oddolžili svojim zvestim navijačem in v prestolnici spravili na kolena Jurij Ježico. To jih po jesenskem delu prvenstva uvršča na visoko četrto mesto, blizu vodilnih in z naskokom pred zasledovalci. Zato si prav vsi igralci s trenerjem Andrejem Pečovnikom na čelu zaslužijo najvišjo oceno. PRITOŽBI GG NAZARJE UGODENO Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodilo pritožbi Gozdnega gospodarstva Nazarje zoper odločbo Upravne enote Mozirje, s katero je ljubljanski nadškofiji vrnila v začas- no upravljanje in koriščenje 8100 hektarov gozdov na območju Zgornje Savinjske doline. Z gozdnimi površinami bo tako do končanega denacionalizacijskega postopka upravljalo GG Nazarje. BLAGOVNICA ERA V NOVI PREOBLEKI Nekdaj največji trgovski center v Zgornji Savinjski dolini je dobil sodobnejšo podobo s steklenim prizidkom in panoramskim dvigalom, v prenovljeni blagovnici pa so poleg živilskega supermarketa uredili še široko neživilsko ponudbo. Pripravila Tatiana Golob KLS LJUBNO OB SAVINJI Kratek počitek na dolgi, zahtevni poti Letošnjega božiča so se še posebej veselili zaposleni v ljubenskem podjetju KLS, saj so v petek, 24. decembra, svečano predali namenu novo proizvodno halo, ki so jo dozidali k obstoječim poslovnim prostorom. Direktor družbe KLS Mirko Strašek je omenjeni dogodek opisal na slikovit način: »Naš današnji praznik je kakor kratek počitek na dolgi, zahtevni poti, po kateri hodi naša družba že vrsto let.« Toda pot ljubenskega podjetja z 32-letno tradicijo je bila vse prej kot lahka. Po letih velikih težav, ki so bile posledica izgube skoraj celotnega nekdanjega tržišča po osamosvojitvi Slovenije, je sledilo obdobje rasti, V zadnjih petih letih seje KLS iz družbe, ki je poslovala na meji preživetja, razvil v uspešno podjetje. V zadnjih petih letih so v razvoj proizvodnje vložili nešteto ur strokovnega dela in več kot 7,5 milijonov evrov finančnih sredstev, karjim je omogočilo rasttako v kakovostnem kot v količinskem smislu. V tem času so za šestkrat povečali proizvodnjo, dvignili produktivnost dela za več kot sto odstotk- ov, avtomatizirali dve tretjini proizvodnega procesa, uskladili poslovanje z zahtevami standardov kakovosti ISO 9001:2000 in ISOTS 16949:2002, minimizirali število napak pri njihovih proizvodih in povečali tržni delež med proizvajalci zobatih vencev v Evropi na več kot 15 odstotkov, kar pomeni, da njihove proizvode vgrajuje večina najuglednejših svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Da bi zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj, so se letos odločili za gradnjo novih poslovnih pros- torov, v katere bodo tekom prihodnjega leta namestili nove proizvodne linije. Do leta 2007 nameravajo v KLS-u za več kot sto odstotkov povečati sedanji obseg proizvodnje, v razvoj novih proizvodov, procesov in povečanje proizvodnih kapacitet pa bodo vložili okrog osem milijonov evrov. Te cilje so si zastavili na osnovi dogovorov, ki sojih že sklenili z najpomembnejšimi odjemalci njihovih izdelkov, Na področju zobatih vencev želijo obvladovati več kot 30-odstot-ni tržni delež v evropski avtomobilski industriji, delež zahtevnih zo- batih vencev pa bodo s sedanjega zanemarljivega odstotka povečali na več kot 50 odstotkov. Istočasno bodo povečali število zaposlenih za 40 do 50 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Dodana vrednost na zaposlenega naj bi se povečala na vrednost, ki jo dosegajo v razvitejših deželah. »Vse našteto bo temelj optimalnega poslovanja družbe, ki ga pri nas razumemo kot zadovoljstvo odjemalcev, zaposlenih, lastnikov, dobaviteljev in okolja,« je še dejal direktor Mirko Strašek. Večinski lastniški delež delniške družbe KLS Certifikat kakovosti ISO TS 16949 je prevzel vodja kakovosti v KLS-u Franc Veršnik (foto: Ciril M. Sem) ima družba pooblaščenka, ki je v lasti zaposlenih in upokojencev. V KLS-u so julija letos uspešno opravili certifikacijsko presojo po standardu ISO TS 16949:2002, ob tej priložnosti pa jim je certifikat slovesno podelil Peter Merljak, predstavnik konzultantske družbe BVQI, ki je opravila certifikacijsko presojo. Kotje povedal, je mednarodno avtomobilsko združenje IAF pred petimi leti izdalo poseben standard ISO TS 16949, ki povzema vse sestavine že pred tem uveljavljenih zahtev posameznih avtomobilskih proizvajalcev in zadnjo izdajo standarda ISO 9001:2000. Zadostitev zahtevam omenjenega standarda je neob-hodni pogoj za vsakega dobavitelja v avtomobilski panogi. V družbi KLS so leta 2001 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in ga nadgradili z vsemi dodatnimi zahtevami standarda ISO TS 16949 - ne samo zato, da bo zadostili formalnim pogojem, pač pa zato, da zagotovijo najvišjo kakovost svojih izdelkov, zadostijo strogim kriterijem svojih odjemalcev in si zagotovijo dolgoročno prisotnost na svetovnem trgu. Ljubenska županja Anka Rakun je otvoritev nove proizvodne hale KLS-a označila kot velik praznik ne samo za največji ljubenski delovni kolektiv, ampakza celotno lokalno skupnost: »Dokaz več, da se pomembni dogodki in otvoritve v naši občini ne dogajajo samo ob občinskem prazniku, ampak preko celega leta.« Rakunova je v svojem nagovoru poleg poslovne uspešnosti družbe KLS pohvalila njihovo skrb za dobre medsebojne odnose, motiviranje zaposlenih in odgovoren odnos do okolja, pohvalila pa je tudi izjemen posluh vodstva KLS-a za projekte in programe, ki potekajo v lokalni skupnosti. Direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek je podjetje KLS izpostavila kot dokaz, da lahko malo podjetje uspe z lastnimi silami in lastnim znanjem: »Ponosni smo na vas, vi ste dokaz, da se da uspeti tudi tam, kjer bi marsikdo odnehat.« Avberškova je izrazila tudi prepričanje, da bo prav zaradi znanja in ustvarjalne energije, ki ga premore delovni kolektiv na Ljubnem ob Savinji, KLS uspešen tudi v prihodnje. Franci Kotnik Ljubenska županja Anka Rakun in direktor Mirko Strašek sta 24. decembra prerezala trak nove proizvodne hale družbe KLS (foto: Ciril M. Sem) Iz nagovora županje občine Ljubno Anke Rakun: »Če za koga, potem zagotovo za dolgoletnega direktorja Mirka Straška in njegovo strokovno ekipo ter vse zaposlene KLS-a velja rek sv. Avguština: 'Ne more prižgati ognja, kdor sam ne gori'.« ZASTRUPITEV S HRANO NA KMETIJI PIRNAT V TOPOLŠICI Zabava z nesrečnim koncem Letošnje slovo od starega leta si bodo zaposleni v nazorski enoti zavoda za gozdove, šoštanjskih vrtcih in sobarice v hotelu Topolšica zagotovo zapomnili. Na novoletnem srečanju na izletniški kmetiji Pirnat vTopolšici so se mnogi od njih zastrupili s hrano. Podatki o številu zastrupljenih so zelo različni, saj so številni, ki so imeli vročino, prebavne motnje ali pa so bruhali, poiskali zdravniško pomoč pri družinskih zdravnikih. Mnogi zaposleni so zaradi hudih prebavnih motenj ostali doma, devet izmed njih pa so obdržali na zdravljenju na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice. Doslej so v mikrobiološkem laboratoriju zavoda pri devetih bolnikih potrdili okužbo s salmonelo, z bakterijo salmonella enteritidis. Posledice zabave so hude, saj so vsi nazorski gozdarji ostali doma. Kljub temu da gozdarji niso vezani na proizvodnjo, trpi njihovo sprotno delo. Po besedah Tonija Breznika, vodje nazorske območne enote so bili štirje zadržani v bolnišnici, trije pa so bili ambulantno oskrbljeni. Tudi sam je imel nekaj problemov, zatoje poiskal zdravniško pomoč. »Bil sem prepričan, da Vodja službe za epidemiologijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo Alenka Skaza je povedala, da je salmoneloza resno nalezljivo vnetje črevesja, ki ga povzroča bakterija salmonela. Vir okužbe je živilo živalskega izvora, najpogosteje perutnina in jajca, zelo redko pa bolnik, ki bolezen preboleva oziroma bacilonosec. Bacil se masovno izloča z blatom okužene živali, bolnika oziroma bacilonosca in se preko okuženih rok, predmetov in hrane prenaša na zdrave ljudi. »Glede na to, daje rezervoar povzročitelja najpogosteje žival, se bolezen pogosto širi preko okužene hrane, posebno mesa in mesnih izdelkov. Vstopna vrata bacila so usta. Obolenje nastopi v času od 12 ur do tri dni po okužbi, odvisno od masovnosti okužbe. Navadno se bolezen začne s slabostjo, z boleči- sem staknil gripo, ker sem imel visoko vročino. Pozneje pa sta se pojavili mrzlica in driska. Tri dni je bilo hudo, sedaj pa se mi stanje iz- Vodja nazarske območne enote zavoda za gozdove Toni Breznik: »Bil sem prepričan, da sem staknil gripo, ker sem imel visoko vročino.« (foto: EMS) boljšuje,« je povedal Breznik in dodal, da pri tej bolezni oslabi imunski sistem in ljudje lahko staknejo še kakšno virozo. S hrano so se zastrupili tako tisti, ki so si privoščili vegetarijanski krožnik z ocvrtim sirom in gobicami ter zelenjavo, rižem in podobnimi jedmi, nami in s krči v trebuhu, včasih z bruhanjem in izrazito drisko. Odvajanje blata je pogosto. V prvih dneh spremljata bolezen še povišana temperatura in pomanjkanje apetita. Bolnikse zaradi bolezni zelo hitro izčrpa, zaradi izgube tekočine pa pride do izsušitve. Bolezen traja od nekaj dni do dveh tednov, odvisno od oblike. Pri lažjih okužbah lahko določeni znaki bolezni izostanejo, možna pa je tudi okužba brez znakov bolezni. Bolezen je posebej nevarna za starejše osebe in otroke. Tudi bolniki z lažjo obliko bolezni izločajo bacile in ostanejo bacilonosci. Izločanje bacilov praviloma ne preneha z izboljšanjem bolezni, bolnik lahko ostane bacilonosec tudi več mesecev. Prenehanje izločanja salmonele se lahko v takšnih primerih ugotovi lez mikrobiološkimi preiskavami blata,« je še dejala Skaza. kot tisti, ki so poleg juh in klasičnih prilog zaužili pečenko, ocvrte piščance, ljubljanski zrezek in sladice. Le stopnje zastrupitve so bile različne. Izletniška kmetija Prinatsprejema goste že štirinajst let. Letos so prenovili kuhinjo in takrat opravili vse potrebne preglede. Gospodar Jože zatrjuje, da so piščance in jajca kupili pri Jati, sveža hrana pa je bila celo vakumsko pakirana, kar lahko Rdeči križ Slovenije (RKS) je od leta 1996 do decembra 2004 razdelil 160 tisoč prehranskih paketov socialno ogroženim družinam in posameznikom, kar pomeni 1.600 ton hrane oziroma 160 desettonskih tovornjakov. Potrebe po prehranskih paketih pa se iz leta v leto povečujejo in da bi jih lahko pokrili, RKS potrebuje 55 tisoč paketov za vseh 56 območnih združenj po vsej Sloveniji. Zato so se odločili za pridobivanje denarnih sredstev z akcijo Nikoli sami 2004. Prostovoljne prispevke lahko prispeva tudi vsak naročnik mobitel GSM/UMTS in mobiuporab-nik z uporabo storitve SMS. Postopek je enostaven: Na številko dokaže tudi z računi. Pri Pirnatovih so za goste poleg gospodarja skrbeli žena, hči in natakarica. Tudi oni so opravili preglede in izvidi so pokazali, da sta dva od njih okužena. Poleg tega so že dezinficirali prostore. Obrat bo zaprt tako dolgo, dokler ne bodo opravili strokovne dezinfekcije oziroma dokler ne bo potrjeno, da zaposleni niso prenašalci bolezni. Marija Sukalo 1919 pošljete SMS sporočilo s ključno besedo RKS. Kot odgovor boste prejeli sporočilo: »Iskrena hvala za prostovoljni prispevek za akcijo Nikoli sami 2004. Zbrana sredstva bomo namenili za prehranske pakete. Rdeči križ Slovenije«. SMS sporočilo vam bo Mobitel zaračunal po veljavnem ceniku. Družba Mobitel je akcijo pripravila brezplačno, odpovedala pa se bo tudi vsem prihodkom od poslanih SMS sporočil s ključno besedo RKS in jih podarila Rdečemu križu Slovenije. S poslanim SMS sporočilom boste za akcijo Nikoli sami 2004 prispevali 230 tolarjev. PR GOLTE NAD MOZIRJEM Zimska pravljica pred vrati Uradna otvoritev letošnje zimske sezone je bila 23. decembra, ko se je po strminah brezplačno pognalo okoli 370 smučarjev. Še veliko večjih na Golteh pričakujejo okoli novega leta, ko bo dovolj naravnega snega tudi za smuko na ostalih terenih, ne le dveh, ki sta umetno zasneženi. Ob ugodnih vremenskih razmerah se v letošnji zimski sezoni na Golteh pričakuje nič drugega kot zimska pravljica. Trenutno obratujeta dve smučišči, Medvedjak in Blatnik, ki imata tudi okoli pol metra umetne podlage. Tako je že napadlo okoli 30 centimetrov novega snega. Ob zadostni količini snega bodo vsa smučišča nared že v parih dnevih, kar zagotovo pomeni nekje tja do petka, torej izida našega časopisa. Benjamin Kanjir RDEČI KRIZ SLOVENIJE Pomoč socialno ogroženim družinam z SMS sporočili ZADRUGA MOZIRJE Na spomladanskem občnem zboru zadružnikov so mnogi kmetje prvič slišali podatek o poldrugi milijardi tolarjev bančnih obveznostih, ki so jih v iztekajočem letu z dein-vestiranjem in iz naslova tekočega poslovanja zmanjšali za 10 odstotkov. Ob podatku o zadržani višini realizacije kaj bistveno več verjetno ni bilo realno pričakovati. Andrej Presečnik pravi, da bo potrebno vse obveznosti do bank še naprej zmanjševati. Težava je, da so vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, povezane s precejšnjimi stroški. »Na nek način smo omejeni z mlečnimi kvotami, pri trgovini z lesom pa smo se odločili odkupovati samo v obsegu kvalitetne prodaje. Zadruga je med redkimi, ki se zaveda pomena podeželske trgovine. Znano je, da se trgovine s podeželja umikajo, kar predstavlja za ljudi z obrobja določen problem. Kupcem priporočamo, da obiščejo naše trgovine. Trudimo se ustreči vsem zahtevam in željam kupcev in sprejemamo tudi vsako dobronamerno kritiko,« pravi Presečnik, ki se ob koncu leta zah- OBČINSKI SVET NAZARJE Andrej Presečnik valjuje za sodelovanje vsem kmetom, kupcem in poslovnim partnerjem. Pri tem imajo posebno mesto zaposleni, ki z razumevanjem in potrpljenjem ustvarjajo pozitivno energijo, kije potrebna za uspešno poslovanje. Božičnica, ki sojo prejeli zaposleni, naj bi bila po direktorjevih besedah neke vrste zahvala za prizadevanja v letu 2004. Savinjčan Z optimizmom v prihodnost Mozirska Zadruga zaseda vzgomjesavinjskem gospodarskem prostoru brez dvoma pomembno specifično mesto, zato ne preseneča, da je bila v zadnjih mesecih deležna posebne pozornosti, še posebej v povezavi z nekaterimi podjetji, ki jim trenutno ne kaže najbolje. Direktor Andrej Presečnik, ki je sprejel zadružno krmilo natančno pred letom dni, se zaveda številnih problemov, vendar ne skriva optimizma, ki ima realno podlago v doseženih poslovnih rezultatih. Proti dodatnemu obremenjevanju okolja v Nazarjah Člani občinskega sveta občine Nazarje so se na zadnji letošnji seji sestali v ponedeljek, 20. decembra. Na dnevnem redu tokrat ni bilo posebej zahtevnih točk, saj na predloga občinskega proračuna za leti 2005 in 2006, sprejeta v prvem branju, ni bilo dodatnih pripomb, zato pa je več razprave spodbudila vloga podjetja Glin Tip Brest za soglasje k občasnim prekoračitvam hrupa v Nazarjah. Kot je znano, je Občina Nazarje v letu 2004 sprejela odlok, ki natančno določa dovoljene ravni obremenjevanja s hrupom za posa- mezne predele Nazarij. Nekatera podjetja v Glinovi industrijski coni občasno prekoračujejo določene normative, v zadnjem času pa to še posebej velja za mobilni drobilnik lesne mase, ki ga za pripravo iverja uporablja tovarna ivernih plošč. Svetniki so bili enotnega mnenja, daje kraj Nazarje že toliko obremenjen zaradi vplivov lesne industrije, kar dokazujejo tudi meritve strokovnih institucij, da kakršnekoli dodatne prekoračitve dovoljenih standardov ne pridejo v poštev. Poleg tega se na poziv občine po objavi rezultatov omenjenih meritev podjetje Glin Tip Brest ni odzvalo s pripravo elaborata za sanacijo sedanjega stanja, prav tako pa obstaja utemeljen sum, da v primeru soglasja ne bi šlo zgolj za občasne prekoračitve. Tovarna ivernih plošč je sicer v mesecu juniju predstavila svojo vizijo pridobivanja okoljskega standarda ISO 14001, toda brez jasnih investicijskih ukrepov in potrebnih finančnih vložkov. Člani občinskega sveta so skladno s spremembami zakonodaje sprejeli tudi sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Vrbovec ter odobrili odkup zemljišča v središču Nazarij, kijev lasti škofije. Franci Kotnik POVEZOVANJE OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Skupno urejanje prostora S podpisom dogovora o medsebojnih razmerjih je županja in šest županov (solčavskega Vojteha Klemenška je nadomeščal podžupan Janez Čerček) zgornjesavinjskih in šaleških občin potrdilo ustanovitev skupnega organa za področje urejanja prostora - Urad za okolje in prostor SAŠA regije. Zakon o urejanju prostora določa, da morajo občine zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog s področja urejanja prostora do novega leta zagotoviti sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po zakonu, ki ureja graditev objektov. Konkretne rezultate sodelovanja že kaže ustanovitev skupnega inšpektorata, z ustanovitvijo skup- nega prostorskega urada pa bodo občine racionalizirale delo občinskih uprav. Sredstva za delo urada naj bi občine ustanoviteljice zagotavljale v svojih proračunih skladno z obsegom dela za posamezno občino v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev teh občin. Podpisniki dogovora so se strinjali s stališčem župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, po katerem naj bi v prihodnjih tednih s podrobnostmi delovanja novoustanovljenega urada seznanili peterico poslancev iz obeh dolin. Predvsem bo potrebno vztrajati, da se bo trasa hitre ceste s Koroške čim bolj približala tudi Zgornji Savinjski dolini, najkasneje do polovice prihodnjega leta pa pričakujejo še obisk ministrov za promet in regionalni razvoj. Savinjčan Podpis dogovora o medsebojnih razmerjih med zgornjesavinjskimi in šaleškimi občinami (foto: EMS) 25 LET MIZARSTVA KOVAČ IZ LJUBIJE Od mizarske delavnice do sodobnega družinskega podjetja Miha Kovač iz Ljubije, nekdanji poklicni voznik, je pred četrt stoletja volan zamenjal za krožno žago, nato pa razvil sodoben lesnopredelovalni obrat, ki je danes na vrhuncu tehnološkega razvoja, ne pa tudi sredi največje prodaje. Časi povpraševanja po stavbnem pohištvu so se spremenili. Za obstoj na tržišču je potrebna vrhunska kakovost in nizke cene. Družinsko podjetje Mihe in Katke Kovač je uspešno tudi v pogojih mednarodne konkurence. presežno lesno maso za ogrevanje vseh objektov ter nove sušilne komore za les. S tem se je v podjetje prikradla nova velika skrb, saj je bilo potrebno kljub elektronskemu nadzoru 24-urno dežursh/o. Vendar se je vse to obrestovalo pri nadaljnjem Začetki podjetja Mizarstvo Kovač segajo v leto 1979, ko seje aktivno obdobje šoferskega poklica Mihe Kovača pri železnici in kmetovanje žene Katke na posestvu Butejevih spremenilo v delo na žagarskem obratu za proizvodnjo lesnih palet in žaganega lesa. V gozdnem in z lesom bogatem zaledju Zgornje Savinjske dolineje Miha Kovač videl boljšo prihodnost kot v vse bolj cenenem poklicu šoferja, zato seje odločil, da ob svoji domačiji na »Gorenjskem klancu« postavi žagarsko-mizarski obrat. V tistem obdobju je bilo težko zadovoljiti zahtevam državne birokrac- razvoju, ki pa je imel tako uspehe kot zastoje. Ob družinskih članih so Kovačevi zaposlovali tudi mlade delavce iz okolja in s tem ponudili soliden zaslužek in socialno varslvo mnogim zaposlenim. Če omenimo, da je njihovo poslovno tveganje temeljilo le na lastnih sredstvih, trdem delu in »domači« pameti, je to v gospodarskem okolju Zgornje Savinjske in zaledju Šaleške doline še toliko pomembnejše. Ob tem pa Kovačevi ne pozabijo povedati, da se zavedajo odrekanja celotnega kolektiva v prid zanesljivi prihodnosti in daje njihov uspeh pogojen s trdim in strokovn- Družina Kovač je praznično obeležila obletnico in uspešno poslovno leto Mizarstva Kovač (foto: Jože Miklavc) im delom celotne ekipe. Evropsko tržišče namreč terja zares vrhunsko kvaliteto in zelo nizke cene, kar pa je za Mizarstvo Kovač že od nekdaj cilj in tradicija. Pri razvoju programa stavbnega pohištva so v zadnjih desetih letih storili še korak naprej in se pri tem srečali z masovno konkurenco, novi-mi poslovnimi izzivi, povsem drugačnim pristopom do kupcev in ... nenazadnje, dokazali so, da znajo iz lesa izdelati stavbno pohištvo odličnega videza, izzivalnih oblik, popolne funkcionalnosti in vrhunske kvalitete. Reference kot so Zbiljski gaj, Mestna občina Ljubljana, rezidenca veleposlanika ZDA v Ljubljani, objekt v Logarski dolini, Dom starejših v Medvodah in drugi pomembnejši objekti, dokazujejo prav to. Če so bili Kovačevi v preteklih letih s svojimi sodelavci vsakodnevno skupaj na malici, izletih in piknikih,je bilo kajpak prav, da so bili skupaj tudi ob jubileju podjetja v božičnem času in preskoku v novo leto 2005. V restavraciji Gaj v Mozirju so praznično obeležili obletnico in uspešno poslovno leto, številne sodelavce pa so za zvestobo tudi nagradili. Komaj opazno so predstavili tudi kadrovske spremembe v vodstvu podjetja: upokojenega direktorja Miho Kovača je nadomestila žena Katka Kovač, ki je bila pri »hiši« že od nekdaj vse: od kuharice do gospodinje in šefice, oba s soprogom Miho pa bosta svoje izkušnje še naprej prenašala na svoje družinske člane in ostale odgovorne delavce v podjetju. Jože Miklavc ije, ker o podpori podjetništvu še ni bilo duha ne sluha. Po premaganih tovrstnih ovirah in po nakupu štiris-transkega skobeljnega stroja so v Mizarstvu Kovač pričeli izdelovati še stenske in talne obloge iz lesa. Osamosvojitev Slovenije, razmah podjetništva in investicijska zmožnost Mizarslva Kovač so v obdobju po letu 1990 vplivale na usmeritev v izdelavo lepljenih lesnih elementov za potrebe stavbnega pohištva in začetek izvoza na zahtevno avstrijsko in nemško tržišče. Ob tem so Kovačevi še naprej živeli v duhu dobrega gospodarja, če že ne skromno pa preudarno, in nenehno vlaganje v modernizacijo tehnologije seje obrestovalo. Pri gradnji večjega obrata in žagal-nice jim je strokovno svetoval in jih usmerjal Jakob Presečnik, takrat uspešen statik in projektant. Stari objekti so se umikali novim, s postavitvijo centralne kurilnice na biomaso (ko se v teh krajih o tem še ni kaj prida govorilo) so racionalizirali stroške energije in izkoristili Samostojnost z roko v roki z odgovornostjo Slovenci smo se leta 1990 odločili za samos- tojno in neodvisno državo. V spomin na razglasitev rezultatov decembrskega plebiscita vsako leto 26. decembra praznujemo dan samostojnosti. Proslava ob tem prazniku je bila letos tudi v mozirskem kulturnem domu. Slavnostni govornik, župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnikje uvodoma poudaril globok pomen odločitve Slovencev, ki so se odločili za svobodo. Zadovoljstvo ob izidu plebiscita je odprlo široko pot v prihodnost celotnega naroda. Seveda pa praznik ne bi bil to, če ga ljudje ne bi spoštovali. Od vsakega posameznika je zatorej odvisno, kaj in kako praznuje, koliko ponosa vloži v to in koliko sebe je pripravljen dati tudi naprej. Zagotovo je dan samostojnosti tisti dan, kije in bo krojil usodo Slovencev še neizmerno obdobje. Kulturni program so pripravili člani Mešanega pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Toni Ac- Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je poudaril pomen odločitve Slovencev za samostojnost (foto: Benjamin Kanjir) man. V drugem delu prireditve so se predstavili ovalce proslave širom slovenskih pokrajin, do glasbeniki Tamburaške skupine Bisernica iz Re- zamejstva in še dlje. teč pri Škofji Loki. Zvoktamburicje popeljal obisk- Benjamin Kanjir OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Šolarji v novih prostorih Učenci dveh drugih razredov mozirske osnovne šole so 21. decembra končno dočakali ustrezne prostore za svoje učenje. Šola je pridobila dve novi učilnici, večnamenski skupni prostor in kabinet, tako da bo odslej izvajanje vzgojno izobraževalnih procesov lažje tudi za učiteljice. Z izgradnjo teh dveh učilnic je bila realizirana prva faza razširitve osnovne šole. Pred njo sta še dve, vse skupaj pa je odvisno od finančnih sredstev, kijih zaenkrat še ni na vidiku. »Vsi zaposleni se sprašujemo, ali bo imel občinski svet z županom dovolj modrosti, poguma, volje In iznajdljivosti, da bomo izpeljali projekt dozidave in adaptacije, kot je bilo zapisano v programu, ki smo ga predstavljali krajanom ob razpisu krajevnega samoprispevka, ki pa žal ni uspel,« je ob Kulturni program ob otvoritvi sta si ogledala tudi ravnatelj Osnovne šole Mozirje Anton Venek (prvi z desne) in župan Ivan Suhoveršnik (foto: Ciril M. Sem) tem dejal ravnatelj Osnovne šole Mozirje Anton Venek. Gradnja prizidka je stala okoli 38 milijonovtolar- jev, dodatnih petje bilo porabljeno še za opremo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je k temu znesku prispevalo 13 milijonov, ostalo pa so bila sredstva občinskega proračuna. Ob priložnosti otvoritve so otroci pripravili simpatični kulturni program. Z besedami, pesmijo in plesom so pokazali svoje veselje ob svečani priložnosti. Le-fe ne bodo pozabili niti starši, ki so dodobra napolnili večnamenski šolski prostor. Obiskovalci so si po otvoritvi ogledali nove prostore, za sladko zakusko pa so poskrbele članice aktivov kmečkih žena iz Šmihela in Lepe Njive. Ustrezni prostori, dobra opremljenost in sodobni pripomočki so osnova, ki omogoča gradnjo otroškega znanja. Marsikaj pa je nato odvisno tudi od bistrih otroških glav in učiteljev. Truda, ki ga vlagajo v svoje delo, pač ne more nadomestiti noben, še tako sodoben pripomoček. PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI V MOZIRJU Obiskovalci so si lahko ogledali nove prostore (foto: Ciril M. Sem) O W Piše: Aleksander Videčnik 3z starih knjig o LANU Vsi podatki so iz knjige, kije bila natisnjena leta 1927, to je treba upoštevati pri branju in navedbah podatkov. "Danes pridelujemo lan (linum usitatissimum), ki je enoletna rastlina in poznamo dve vrsti te rastline. Tisti vrsti, kateri plodovi ostajajo zaprti in ki je pri nas v uporabi, pravimo lanovec (linum usitatissimum vulgare), oni, katerega plodovi se prezajo, pa je znan kot prezavec (linum usitatissimum humile). Prav slednjega so Egipčani sejali že v četrtem tisočletju pred Kr. in sicertudi v dveh vrstah. Sprva so ga uporabljali le za hrano, kakor na primer Indi še danes pridelujejo lan le zaradi olja, ker imajo za tkanje dovolj bombaža. Pozneje pa je postalo v Egiptu laneno vlakno najimenitnejša preja za obleko; duhovniki so le vrh platnene obleke smeli nositi volneni plašč. Egipščanski lan izvira iz sorodnice linum an-gustifolium, kije večletna rastlina, doma na Kanarskih otokih, v deželah okoli Sredozemskega morja , na jugu Črnega morja in Kavkaza ter v Palestini. Zato je moral priti v Egipt kulturni lan (linum usitatassimum) od kod, pa se ne ve. Domnevamo lahko, da je prišel iz vzhoda, v Mezopotamiji so v starih grobovih našli lan iz predbabilonske dobe. Kot deli zemlje, kjer se je utegnil najprej gojiti, prihajajo poleg Mezopotamije v poštev Mala Azija in dežele ob južnem Kavkazu. Tudi pri najstarejših mostiščarjih v Švici je bilo tkanje lanu na visoki stopnji. Najdišča pričajo, da so izdelovali motvoz, ribiške in lasne mreže, vezenine, odeje, plahte in platno za obleko. Našlo pa seje tudi laneno seme in to nekaj presnega, nekaj pa v kruhu; verjetno so iz njega delali tudi olje. Mogoče so določili v miselni zvezi z egipčanskim lanom nekateri učenjaki ta lan kot sorodnika lanu linum angustifolium oziroma kot tega samega. Ker v Švici danes ne raste in skoraj gotovo tudi tedaj ni rastel, seje moral od nekod prinesti. Po drugem mnenju pa je lan teh mostišč sorodnik divjega lanu linum austriacum, ki ga najdemo v deželah okoli Sredozemskega morja, proti severu do Spodnje Avstrije in Moravske. Po tem takem bi se kultura lanu v Srednji Evropi razvila neodvisno od Egipta. Že v pradavnih časih pa seje prinesel v severno Evropo lan linum usitatissimum in sicer iz vzhoda, verjetno so ga prinesli Finci. Prvotna kultura tega lanu je torej azijska. Iz severne Evrope je torej prodrl v nje sredino in tu spodrinil starega, večletnega, ki zimskega mraza ni dobro prenašal. Kdaj seje to zgodilo, se ne ve. Danes gospodari po vsej Evropi." Pripomniti velja, daje besedilo izvirno in je torej marsikje s sedaj veljavno slovnico navzkriž. i*r j * w 4 v ? v crefji božic V naših krajih je bilo udomačeno mnenje, daje praznik svetih treh kraljev tretji božič. S tem praznikom je povezano koledovanje, seveda pa so to počenjali tudi ob nekaterih drugih prilikah. Če upoštevamo razlago Pleteršnika v njegovem slovarju, potem je koledovanje pohod od hiše do hiše; pred hišami zaigrajo in zapojejo ter prosijo daru. Izrecno omenja "milostni dar". Kar so zbrali,je po njegovem "kolednina". Povsem jasno je, da so bili izrazi za koledovanje po raznih predelih slovenskega ozemlja različni. V naši dolini so rekli: "Gredo pet' Svečnico" - ali da pojejo Tri kralje. Lahko bi sklepali iz poteka teh običajev, da je šlo v resnici za zbiranje milodarov, ki so jih bili predvsem potrebni otroci kočarjev in otrov. Seveda so bili običaji nekje bolj živi okoli svečnice, ko so vokolici Luč rekli: "Gredo pet' za pogačice". Gospodinje so za to priliko napekle posebne hlebčke, ki sojih potem dale v dar kolednikom. Ponekod so prepevali in pripravili obhode kar za vse tri božiče. To je bilo običajno predvsem v okolici Gornjega Grada. Vsekakor so gospodinje pripravile dar v obliki kruha, krhljev in morda še kakega sadja, torej za potešitev lakote. Zanimivo, da so najbolj blizu Pleteršnikovega tolmačenja bili v Šmihelu, kjer so tudi uporabljali izraz "koleda". Seveda pa je to bil pohod gospodarjev in ne revnih vaščanov. Torej so koledovali gospodarji kar v množičnem številu in to celo noč. Tako je pripovedoval sedaj najstarejši Šmihelčan Valentin Lesjak. Prav zanimiva je koledniška pesem, ki jo v rokopisu hrani Marija Ročnik v Podhomu. Ta rokopis nosi podpis ljubenskega organista Budne in letnico 1879. Takole se glasi: En starček je zaspal, da nikdar več ne bo vstai. Z njim pa tolikanj ljudi že v črni zemlji spi. Kje, sestra, je tvoj brat, kje, hčer, je tvoja maf? Že v starem letu šli so v jamo večnosti. O, Jezus, ti jim daj tam vživaf sveti raj, nam pa lepo živet dodeli v novem lef. V navadi je zato vošit leto novo, Marijo z Jezusom in svetim Jožefam. Otrokom dan želim za novo leto vsim, oj dete Jezusa, za vas obrezan'ga. Dekličem vošim spet Marijo rožencvet, ki spleta venec zlat, device darovaf. Mladenčem naj bo svat svef Jožef, limbar zlat, ki v zarji čistosti na strani vam stoji. Ženam pa jagnje dam, oj jagnje Jezus sam, za vasje rojen bil in rešno kri prelil. Možem je venec zbran s peterih svetih ran, v ljubezen je zavit, z rešno krvjo zalit. Sirotam ubogim dam Marijo z Jezusom, ki polna vseh dobrot je mati revnih s'rot. Presveta rešna kri pa grešnike otmi, z njo Jezus vas opral, Marijo mater dal. Vsem vošim še svet raj tam vživaf vekomaj, Marijo z Jezusom in svetim Jožefam. (Dalje prihodnjič) 3ščemo sfare fotografije Prosvetni dom v Radmirju malo pred otvoritvijo 12. septembra 1937. Naj pripomnimo, da so v Radmirju imeli tedaj bogato razvejano kulturno dejavnost. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Portal Savinjsko doline REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Tamara, Ipavec, re, Aas, otor, klinika, Nasta, 1C, Oak park, Tate, skorš, aparat, lantan, Astra, Adu, Muck, Eal, eskalator, IM, Olaj, ribi, bilka, nadjaz, Ajar, naprava, raka, trta, HK MINI SLOVARČEK: PRESEDAVKA-drobna hruška rumene barve SULAMITA- pesniški simbol za ljubljeno žensko ARLES- mesto v Franciji KOVOR- naselje pri Kranju KASACK- nemški pisatelj- Hermann ERRI- italijanski slikar-Agnolo CACCINI- italijanski skladatelj- Giulio ADONI- mesto v Indiji KAVAZ- telesni stražar AREN- estonski slikar- Post SERAK- visoka ledena gora KSIST- pokrita terasa pri Rimljanih NA KLEPETU PRI VAS DOMA Olga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje - Začnimo na začetku. Kje in kdaj ste bili rojeni? Rojena sem bila v bolnici Celje, menda na vroč poletni dan, julija 1951. Bila sem prvi otrok v družini s štirimi otroci. Kot dojenčka me je mama prinesla domov v kulturni dom, kjer smo stanovali prvih 7 let mojega otroštva. - Spomini na mladost? Otroštvo in mladost sem preživljala v Nazarjah, kjer sta starša zgradila hišo (sedaj Cvetlična ulica, ki se mi zdi najlepši delček Nazarij, zdaj ob božiču in poleti, saj je res "cvetlična"). Imam zelo lepe spomine na otroška leta, ki so bila povezana s petjem in glasbo. Sodelovala sem z otroškim pevskim zborom, ki gaje vodil moj oče. Zelo rada sem z domače krušne peči spremljala pevske vaje odraslih pevskih zborov. V naši dnevni sobi smo imeli tudi klavir, ki sem se ga začela učiti pri osmih letih. Moja mladostna leta so bila zaradi bolezni in kasneje smrti brata manj lepa, pa vseeno sejih rada spominjam. - Vaše šolanje? Osnovno šolo sem obiskovala v Nazarjah do 4. razreda, nato pa sem nadaljevala v Mozirju, kajti v Nazarjah žal takrat še ni bilo osemletke. Pedagoško gimnazijo sem obiskovala v Celju, kjer sem tudi stanovala, saj avtobusnih prevozov za dijake ni bilo. Študij sem nadaljevala v Mariboru na Pedagoški akademiji - oddelek za glasbo. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? V mladosti Vice Vukov, Pat Bone, Tom Jones, Beatlesi. Sedaj pa Darja Švajger, Nuša Derenda in Bepop. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Včasih Julie Andrews, Sidney Poitier, sedaj Richard Gere, Michael Douglas, Julia Roberts. - Najljubši film in pesem iz mladosti in zdaj? Ugani, kdo pride na večerjo, Moje pesmi, moje sanje. Sedaj: Titanik, Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev. - Pesem, ki vam je bila nekoč všeč? Brez besed od Berte Ambrož, ki joje pela na Evroviziji. Sedaj nimam najljubše pesmi. Rada poslušam dobro glasbo, tudi klasično. - Najljubša televizijska oddaja? Nekoč so mi bili všeč vsi festivali popevk, domači in tuji, predvsem sem težko čakala festival San Rema. Zdaj redno spremljam Polnočni klub (tudi če prej zaspim, se potem zbudim, da lahko gledam to oddajo), oddaje o zdravju in lepotnih operacijah, oddaje o naravi in živalih. • Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnica? Moja stara mamaje bila šivilja inje redno spremljala takratne modne trende v revijah, zato sem imela vedno lepo in moderno narejene obleke. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Najlepša praznika sta zame božič in velika noč. Izdelovanje figur za jaslice ob mrzlih zimskih večerih, brez radia in televizije. Ob tem smo se veliko smejali in peli. Za veliko noč je mama v krušni peči spekla najboljšo potico in kolačke. Neizmerno lepo je dišalo po vsej hiši. Še danes čutim ta vonj. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Tako kot vsa mlada dekleta takrat, sem tudi jaz imela večje in manjše simpatije. Pri 18 letih pa sem se zaljubila in se že pri 21 letih poročila in si ustvarila družino (zopet v Nazarjah). Zgodaj - vendar mi ni bilo nikoli žal za brezskrbnimi mladimi leti. - Družina? Otroci? Sedaj sem mati treh odraslih otrok, ki že drug za drugim zapuščajo domače ognjišče. Alenka ima svojo družino in živi v Nazarjah. Je računovodkinja v Osnovni šoli Nazarje, igra orgle v nazorski cerkvi in piše za Savinjske novice. Katja živi v Ljubljani, kjer poučuje kitaro na glasbeni šoli Franca Štruma. Uroš še študira na Strojni fakulteti v Mariboru. Imam že dva vnuka Davida in Emo, 3 - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Več bi se posvetila sebi, branju, učenju tujih jezikov, hodila bi na sprehode in izlete, kolesarila... Več bi se posvetila vnučkoma. - Najlepše doživetje v življenju? Diploma, rojstvo otrok in vnučkov. - Najlepši dopust? Vsak dopust je bil najlepši. Prej z družino, v kampih s šotori, v prikolici, sedaj v dvoje na otokih Pag in Krk. - Kaj najraje pojeste? Najljubša mije morska hrana, po možnosti na morju, drugače pa sem zadovoljna s pašteto in črnim kruhom na vrhu Dobrovelj ali na Golteh (seveda peš). - Kdaj ste se najbolj znoreli? Mislim, da se nisem nikoli zares znorela, saj sem že mldda imela družino, ampak, kot sem že rekla, mi ni žal. - Vaši hobiji ali kako preživljate prosti čas? Hodim na dolge sprehode na Dobrovlje in k mozirski koči. Obiščem tudi svojega očeta. - Načrti za naprej? Glede glasbene šole si želim, da bi imeli nekoč godalni orkester, tega bi bila izredno vesela. Nikoli si ne delam načrtov za preveč naprej, zdajle najraje mislim, kako bo, ko bo prišla pomlad. Klepetala je Nastasja Kotnik SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU NAZARJE Najboljši likovniki nagrajeni V torek, 21. decembra, so si v nazorskem Domu kulture osnovnošolci iz Nazarij in Šmartnega ob Dreti, ki so sodelovali v akciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Nazarje, za nagrado ogledali film Moja mala navihanka. Najboljše likovne ustvarjalce na temo varne hoje ponoči je župan občine Nazarje Ivan Purnat nagradil s priložnostnimi darili. Ob tej priložnosti je poudaril, da se otroci morajo držati navodil učiteljev in staršev ter nikakor ne smejo pozabljati kresničk, ko se v večernih urah podajo na cesto. Marija Sukalo Mlade likovne ustvarjalce je župan občine Nazarje Ivan Purnat nagradil s priložnostnimi darili (foto: Marija Šukalo) BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT NAZARSKE GLASBENE ŠOLE »Naj pesem radosti napolni srce« Obiskovalce je nagovoril nazorski župan Ivan Pumat, ki je prepričan, da bodo naši zanamci ponosni, da je pred desetimi leti z lokalnimi volitvami nastalo šest občin. V njih je šel razvoj skokovito naprej. Veliko je bilo zgrajenega tako v drugih zgornjesavinjskih občinah kot v Nazarjah. Med številnimi dogodki v letošnjem letu je tudi Glasbena šola Nazarje pustila opazno sled s svojim delovanjem. Preko dvesto učencev, koncerti in številni nastopi po Zgornji Savinjski dolini ter izven nje, priznanja na regijskih in državnem tekmovanju, uspehi njenih bivših učencev pri nadaljnjem šolanju, odlični pedagogi ...je le nekaj podatkov, ki govorijo sami zase. Tudi tokrat so glasbeniki upravičili svoj odličen sloves in z večerom prijetnih melodij poskrbeli, da so se poslušalci predali glasbenim užitkom. Instrumentalisti, pevci in njihovi mentorji ter mladinski pihalni orkester pod taktirko Stefana Garkova so obiskovalce poskušali prepričati, da jim je glasba življenje, so čuslva, je misel. Tako so upravičili misel, ki sojo zapisali na koncertni list: »Naj pesem radosti napolni srce, naj se življenje zlije v čudovito harmonijo. Za harmonijo življenja.« Marija Sukalo KLUB ZGORNJESAVINJSKIH STUDENTOV Božično koncertiranje v Mozirju ■ ■ Pretekli torek so se na odru Doma kulture v Nazarjah predstavili učenci nazorske glasbene šole in kot je za tovrstne koncerte običajno, je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Božično-novoletni koncert je bil namenjen tudi počastitvi dneva samostojnosti. Pedagogi Glasbene šole Nazarje, kot na primer Bojan Zeme, radi nastopijo skupaj s svojimi učenci (foto: Ciril M. Sem) Mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova se je v letošnjem šolskem letu krepko pomladil (foto: Ciril M. Sem) Nastopajoči so z igranjem obiskovalcem približali čarobnost božiča in njegovo globoko sporočilnost. S tem so dodali kančeksebe in obogatili praznike, ki vsako leto znova napolnjujejo srca ljudi z dobrimi mislimi, nasmehom in toplimi občutki. Benjamin Kanjir tet Akademije za glasbo iz Ljubljane, imenovan Ad libitum, sestavljajo Barbara Komadina, Jerneja Pačnik in Maja Rome z violinami ter Judita Popovič na violončelu. Dekletom se je pridružil še študent ljubljanske akademije za glasbo Tomaž Podlesnik s trobento. Na božični dan so v cerkvi sv. Jurija v Mozirju znova oživele skladbe izpod rok zgornjesavinjskih študentov glasbe. Tokratni program je obsegal dela tujih avtorjev, ki so skozi dolga desetletja gotovo pridobila tudi pridih zimzelenosti. Na božičnem koncertu so se predstavili mnogi mladi glasbeni umetniki. Na orglah je zaigrala študentka Akademije za glasbo v Salzburgu Nina Štalekar. Godalni kvar- Bralci o Savinjskih novicah fSg Komandir Policijske postaje Mozirje Iztok Pin-V terje doma iz Celja, zato so mu Savinjske novice B|L^ H pomemben vir, iz katerega si ustvarja podobo ™ Zgornje Savinjske doline. Tako kot večina bralcev se tudi prvi mož mozirskih policistov najprej seznani z vsebino zgornjesavinjskega časopisa. »Najraje preberem predstavitve znanih osebnosti in zgodovinopisje Aleksandra Videčnika. Všeč so mi članki, ki odstirajo dogajanje v gospodarstvu in lokalnih skupnostih,« razlaga Pinter. Ker se osebno ukvarja tudi s športom, z velikim zanimanjem prebere tudi lokalne športne dogodke. Savinjčan ŽIVE JASLICE NA REČICI IN V NAZARJAH Predstave okrnjene zaradi dežja Člani rečiškega turističnega društva in nazorski veroukarji so se odločili, da bodo približali čar božične noči in zato so uprizorili žive jaslice. Medtem ko so rečiški turistični zanesenjaki jaslice letos pripravili že šestič, so Nazarčani dogajanje v atriju samostana postavili prvič. hlevček, pozdrav pastirjev, prihod treh kraljev, izročanje daril, so le nekatere od »slik«, ki sojih uprizorili, vmes pa brali krajše odlomke iz Svetega pisma. Koncert božičnih pesmi na prostem je pripravil ženski kvartet komornega zbora Emanuel. V Nazarjah so veroučne skupine svetopisemske prizore božičnega večera uprizorili po mašah na sveti večer in na božič. Prihod Marije in Jožefa v Betlehem in iskanje prenočišča, prihod pastirjev in seveda obdaritev treh kraljev so otroci izvedli ob pomoči domačega župnika in gvardijana Franca Kovšeta ter številnih staršev in mladincev, ki so pripravili »prizorišče« in poskrbeli za živali. Marija Sukalo V atriju nazarskega samostana so žive jaslice pripravili letos prvič (foto: Marija Šukalo) Daje predstava Turističnega društva Rečica vsa leta živela, gre izključna zahvala nekaterim posameznim zanesenjakom znotraj turističnega društva, saj priprave terjajo precej časa, volje, vztrajnosti in tudi prepričevanja. Trud je bil bogato poplačan že v božičnem večeru, na prvih dveh uprizoritvah. Žal sta predstavi na Štefanovo zaradi močnega dežja odpadli. Prihod Jožefa in Marije z oslom v Prihod Jožefa in Marije z oslom v hlevček je eden od prizorov iz uprizoritve jaslic na Rečici (foto: Marija Šukalo) BOŽIČEK V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Odgovoril na tisoče pisem Božiček je razdelil darila tudi med otroke v rečiškem kulturnem domu (foto: Marija Šukalo) V hladnih zimskih dneh je Božiček obiskal tudi otroke po Zgornji Savinjski dolini in jim prinesel zvrhan koš daril, ki so mu ga pomagali napolniti različni organizatorji, to so bili predvsem Društ- va prijateljev mladine, vrtci, šole ter drugi. Za razvedrilo so poskrbeli z različnimi igricami in lutkovnimi predstavami, ki so navduševale številne kratkohlačnike. Marija Šukalo BOŽIČEK V GORNJEM GRADU Luna in Božiček za otroke Gledališki krožek osnovne šole iz Gornjega Grada je za konec iztekajočega leta pripravil najmlajšim občanom zanimivo predstavo z naslovom Kje je luna?, ki so se je naučili prav za to priložnost. Koreografijo je pripravila Marija Vincek, za sceno sta poskrbela Mija in Franci Repenšek, kostume sta si zamislili Mija Repenšek in Irena Poličnik, ozvočenje in luč so zaupali Rudiju Staknetu, predstavo pa je režirala Anica Stakne. Razigrana postavitev je bila pisana na kožo predšolskim otrokom, igralci pa so prepričali tudi Božička, ki je ob finančni pomoči Občine Gornji Grad, obdaril najmlajše v Gornjem Gradu, Bočni in Novi Štifti. Savinjčan LUČE S pesmijo v novo leto Božični koncert v farni cerkvi v organizaciji župnijskega urada Luče in domačega kulturnega društva je v deževno in temačno nedeljo vnesel vsaj malo vedrine in prazničnega razpoloženja. Glavni akterji so bili domači pevci moške vokalne skupine Žetev, ženskega komornega zbora Viva la Musica in njihovih ljubenskih gostov ženske vokalne skupine Sirenia. Vsak od nastopajočih zborov je predstavil prisotnim svoje božično novoletno sporočilo v doživeto zapetih pesmih, ob katerih je ie malok- do ostal ravnodušen. Izbran repertoar božičnih in ostalih času primernih pesmi je številne poslušalce v dobri uri trajajočem programu popeljal v čaroben svet pričakovanj, želja, upanja, pa tudi strahu pred neznanim v bližajočem se novem letu. Spremne besede moderatorke prireditve Mateje so ob odličnih pevskih nastopih le-te samo še povezale v čudovito celoto, ki znova potrjuje, da je pesem v Lučah še vedno živa in bo glede na prikazano tudi v prihodnje. Franjo Atelšek Pevci moške vokalne skupine Žetev so v poslušalcih vzbudili praznično vzdušje (foto: Franjo Atelšek) BLAGOSLOV KONJ V BOČNI Nadaljevanje tradicije Blagoslov konjev je opravil bočki župnik Janko Ivančič, ki so jih rejci pripeljali kljub slabemu vremenu (foto: Jože Miklavc) Na god sv. Štefana širom po Sloveniji poteka »žegnanje« konj, predvsem,pri cerkvah z imenom omenjenega svetnika. V Šaleški dolini je ta običaj najbolje organiziran v Šentilju (Arnače) pri Velenju, v Zgornji Savinjski dolini pa je vse do letos potekal v Šentjanžu. Letošnji blagoslov konj je bil v Bočni pri cerkvi sv. Petra, v izredno slabem vre- menu, obilnem dežju, mrazu in megli. Kljub temu seje zbralo več kot dvajset ljubiteljev konj, ki so prijezdili iz osrednjega dela doline, predvsem pa izZadrečke doline, od koder so bili tudi organizatorji (nekateri tudi člani Zgomjesavinjskega kon-jerejskega društva). Blagoslov konjev je opravil bočki župnik Janko MEŠANI PEVSKI ZBOR KD NAZARJE Koncert v Centru starejših Pevci so približali praznični utrip varovancem gornjegrajskega centra Starejših (foto: Marija Šukalo) Predbožični čas prinaša veliko lepih in prazničnih trenutkov številnim ljudem. Da bi tudi varovanci Centra starejših v Gornjem Gradu občutili delček tega utripa, so jim pevci in pevke mešanega zbora nazorskega kulturnega društva pripravili koncert. Poslušalcem, ki svojo jesen življenja preživljajo v centru, so se predstavili z narodnimi, ponarodelimi in umetnimi ter božičnimi pesmimi domačih in tujih avtorjev. Ubrano petje pod taktirko Antona Acmana mlajšega je s svojimi recitacijami popestril Sebastijan Žvi-pelj, ki je razgrnil nekaj misli o praznovanju božičnih in novoletnih praznikov. Melodije, ki so napolnile srca star-ostnikov, so jih popeljale v čas mladosti in aktivnega življenje ter prinesle veselje in radost. Mnogi med njimi so zapeli z nazorskimi pevci. Marija Šukalo v spomin na sv. Stefana Ivančič, ki seje zahvalil vsem rejcem teh plemenitih živali, organizatorjem in vsem, ki so ob tako neugodnem vremenu pripeljali konje na »žegnanje«. Domačini so za vse pripravili topel napitek in sladice, Peter Krajnc pa je poskrbel za »fur- mansko malico« v bližnjem gostišču. Tako se tradicija v spomin na sv. Štefana, prvega mučenca, nadaljuje tudi v naših krajih in se bo z nadaljnjo vzrejo ter humanim odnosom do konj še okrepila. Jože Miklavc Vaša pošta Piše: Igor Pečnik Ob izteku leta 2004 želim bralcem in bralkam avtomobilskega kotička veliko uspeha, sreče, zdravja in čim manj kazni (s 1. januarjem stopa v veljavo novi zakon o varnosti v cestnem prometu) v letu 2005! V nadaljevanju pa nekaj novičk, kaj nas novega čaka v prihajajoči avtomobilski sezoni. JANUAR Začetek izvajanja novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Verjetno bodo ceste kar pomodrele od policistov, pa bo to delovalo? Ne! Kajti zamujamo pri osnovnem: vzgoji voznikov, prometni signalizaciji in urejenosti cest. Ali se tisti, ki postavljajo prometno signalizacijo, sploh izobražujejo? Prihajajo pa Kaj nas bo »vzburjalo« v letu 2005 prenovljena alfa 147, dahaitsu se-rion, ford fiesta sport in škoda octa-via combi. FEBRUAR Pričakujemo ford fokus z zadkom in pomlajeni jeep cherokee. Volkswagen bo predstavil golfa plus, touareg bo dobil 12-valjni motor. Rally za svetovno preven-stvo na Švedskem. MAREC Rally v Novi Zelandiji in Mehiki, Audi pokaže A6 avant, Opel astro GTC, največ pa pričakujemo od novega VW passata. BMWpredstavi novoserijo3, Nissan pa murano. FI se prične vAvs-traliji in nadaljuje v Maleziji. APRIL Na ogled bosta novi VW lupo in porsche 911 cabrio. Fl v Bahrainu in Franciji, rally v Italiji. MAJ Zgodila se bo revolucija: mali peugeot 1007 z drsnimi vrati. Ljubitelji hitrosti pričakujejo »nabrušen« as- ton martin V8, Suzuki obljublja novega swifta, Daewoo pa matiza. Za ljubitelje luksuza je napovedan mercedes B, za rekreativce pa range rover sport. FI gostuje v Španiji, Monaku in na Nürburgrin-gu, rally na Cipru in v Turčiji. JUNU Nova alfa 157 in nova citroena C6 in Cl. Dacia logan naj bi bila dostopna za vsak žep, prihaja tudi pomlajena opel zatira. Pa setoyota aygo z enako osnovo kot C1. Vozniki F1 se podijo po Montrealu in Indianapolisu. JULU V poletni vročini se bleščita novi peugeot 307 in čistokrvni športnik BMW M6. FI bodo v živo gledali Angleži, Nemci in Madžari, rally pa Argentinci. AVGUST Poplava novosti: mercedes M, mazda 5, VW passat karavan, saab 9 kombi, prenovljena ford fiesta ... F1 prvič v zgodovini v Istanbulu, vozniki rallyja tekmujejo na Finskem in v Nemčiji. SEPTEMBER Rojstvo prestižnega bugattija s 1001 KM, mercedesa S, BMW-ja 3 touring in novega renaulta elio. FI v Italiji, Belgiji in Braziliji, rally najprej v Angliji nato preko luže na Japonsko. Razstava avtomobilov v Berlinu. OKTOBER Novi modeli: alfa GTV, fiat punto, seat leon, BMW 130i, peugeot 107 in suzuki vitara. FI na Daljnem Vzhodu (Kitajska, Japonska), rally spet v Evropi (Francija, Španija). NOVEMBER Peugeot predstavi novi 407 coupe, Nissan novo micro CC, Opel novo astro OPC. Rally se zaključi v Avstraliji. Škoda postavi na noge novo octavio RS. DECEMBER Toyota obljublja novi yaris, Alfa 157 sportwagon, Opel pa merivo OPC. In spet bo leto naokoli! 20 + G + M + B + 05 Piše: Pavla Kliner Nekako tako bodo z belo kredo na podboje vrat zapisali koledniki na svojem »tri-kraljevskem« obhodu. Praznik, ki je na cerkvenem koledarju zabeležen za 6. januar, pa ni namenjen zgolj sv. trem kraljem, uradno se namreč imenuje razglašenje Gospodovo ali epifanija. Na ta dan slavimo tri ločene dogodke, ki so vsak po svoje »razglasili« Jezusovo božanstvo: poklonitev sv. treh kraljev, Jezusov krst v reki Jordan in svatbo v Kani. Pri prvem so sv. trije kralji priznali in razglasili dete Jezusovo za mesijanskega kralja. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski je Jezus začel delati znamenja in tako razodel svoje veličastvo. Pri krstu v reki Jordan pa gaje Bog sam razglasil za svojega Sina, ko seje zaslišal glas iz nebes: »Taje moj ljubljeni Sin...« Vzhodne krščanske cerkve praznujejo 6. januarja praznik »bogojavljenja« Gospoda Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa že od najstarejše dobe. Posvečen je Jezusovemu krstu v Jordanu, kjer se je razodelo njegovo božanstvo. Povsod, kjer so praznik sprejeli iz Rima, tudi pri nas, pa seje za praznik v ljudski govorici prijelo ime sv. trije kralji. Zatorej je prišla v ospredje evangelijska pripoved o obisku sv. treh kraljev. Sveto pismojih imenuje modri, magi in nikjer ne omenja, da bi bili kralji. Razsvetljeni od milosti, nemara poučeni po prerokbi, ki sojo poznali tudi v Arabiji, so modri šli na pot in prišli v Jeruzalem. Tam so spraševali: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, daje vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Herod in z njim ves Jeruzalem seje vzne- GRADBENIŠTVO fe. $ RIBEŽL SAMO S. P. # PUSTO POUE 5, NAZARJE TELEFON: 838 50 12 GSM 04-1 631 174 Vsem našim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo srečno in uspešno novo leto 2005! •i miril. Veliki duhovniki so mu povedali, da se mora po prerokovih besedah novi kralj roditi v Betlehemu. Tedaj je Herod sklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem, kjer naj bi raziskali dogodek in mu sporočili, kje je dete, da se mu gre tudi sam poklonit. Na poti proti Betlehemu se jim je spet prikazala zvezda, ki jih je vodila in obstala nad hišo, kjerje bilo dete. Tam so padli predenj, ga počastili in mu darovali zlata, kadila in mire. V spanju opomnjeni se niso vrnili k Herodu, temveč so po drugi poti odšli proti svoji domovini. Takšna je torej znamenita pripoved, ki jo je legenda dopolnila in naredila še mikavnejšo. Darovi, ki so jih modri darovali Detetu, imajo tudi močno simboliko. Zlato kaže na Jezusovo kraljevsko dostojanstvo, kadilo na njegovo božjo naravo, mira, arabska dišava, ki sojo uporabljali pri balzamiranju, pa kaže na Jezusovo človeško naravo in na smrt, ki ga čaka. Ljudska domišljija je dala vsak dar v roke enemu kralju in določila njihova imena: Kaspar (Gašper), Melhior (Miha) in Baltazar (Boltežar). Pa to še ni bilo vse, potrebni so bili še nekateri detajli. Tako naj bi bil Miha najbolj v letih in že sivolas, Boltežar moški v najlepših letih, Gašper pa še mladenič, simbolno naj bi torej predstavljali vsa človekova življenjska obdobja. Po drugi simboliki naj bi predstavljali vse človeštvo, saj je Jezus prišel odrešit vse ljudi -Miha naj bi tako bil Evropejec, Gašper Azijec, Boltežar pa Afričan iz Etiopije. Legenda tudi ve povedati, da so modri živeli še kakšnih trideset let v svoji domovini, da je prišel k njim apostol Tomaž in jim povedal o veliki noči ter jih krstil. Njihove zemeljske ostanke so prenesli najprej v Carigrad, od tod v Milano, v 12. stoletju pa v Köln ob Renu, kamor seje zgrinjalo nepopisno število romarjev. V »Kel-morajn« je v prejšnjih stoletjih romalo tudi veliko pobožnih Slovencev. Stolnica v Kölnu na vrhu cerkvenega stolpa namesto križa čudovito zvezdo. Pa poglejmo še v svet običajev. Predvečer sv. treh kraljev je tretji sveti večer, ko so hodili »kralji« po hišah in peli koledniške pesmice. Koledovanje je doživelo na pobudo Cerkve v zadnjih letih pravi preporod. Omogočila ga je nova naloga koledovanja, ki mu je dala nov smisel: nabrani denar darujejo koledniki v misijonske namene. % VPitedß/eü... POZABLJENO GORJE Rženičnikovim iz Šmihela nad Mozirjem se je sredi letošnjega avgusta podrl svet. Ognjeni zublji so jim uničili poln skedenj krme, zgorel je transportni sistem »grabež«, vsa mlečna oprema in napeljava, uničena je bila sodobna mlekarna. Niso pa ostali sami, saj so jim na pomoč takoj priskočili dobri sosedje, tudi novogradnja je lahko zaradi naklonjenih pristojnih služb hitro stekla. Tako so Rženičnikovi še pred obilnimi snežnimi padavinami spravili sodoben gospodarski objekt pod streho. 40/ed... ČLOVEK - ČLOVEKU Nabito polna dvorana kulturnega doma v Mozirju in lepa vsota zbranih sredstev sta bili končni rezultat večtedenske akcije društva za pomoč duševno prizadetim »Sožitje« iz Mozirja. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, koncert pa so denarno in materialno podprli tudi številni sponzorji. Zbrana sredstva bo društvo Sožitje porabilo za prvi korak v smeri pridobitve ustreznega objekta za popolno oskrbo težje prizadetih in ostarelih. Vftred 45 /ed ... ŽELJE OB NOVEM LETU Slavko Žagar, poštni upravnik Mozirje: »Najbolj želim zdravja, seveda pa v današnjih časih misel takoj uhaja v čas, ki ga živimo. Ta je zelo razburkan. Ne le, dasmo med seboj sprti v narodnostnem pogledu, tudi drug drugemu strežemo po možnostih obstoja, ko razglašamo neke »bojkote«. Naj izrazim željo, da bi morali najti lepi besedi lepo mesto, kot pravi naš pregovor. Vsi si želimo živeti v razumevanju in medsebojnem spoštovanju. To je temelj sožitja. Ali bomo toliko pametni?« Pripravila Tatiana Golob ZAHVALA Ob nesreči, ki meje doletela, se iskreno zahvaljujem za pomoč sosedom in krajanom Lok, gasilcem, Občini Mozirje, delavcem Elkroja, Karitasu, RK in ostalim dobrotnikom, ki so darovali pohištvo, in vsem neimenovanim, ki so mi stali ob strani in mi kakorkoli pomagali. Iskrena hvala. Agica Rožič W Šolska športna prvenstva v mesecu decembru Mesec december je še posebej primeren za dvoranske športe in prav šolske športne aktivnosti tu niso nobena izjema. Tako so se starejše deklice in dečki zgomje-savinjskih osnovnih šol pomerili v odbojki, nazorske rokometašice pa so merile moči na področnem tekmovanju v velenjski rdeči dvorani. Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v odbojki je bilo za deklice organizirano v Nazarjah, na Ljubnem pa so svoje znanje na mreži dokazovali starejši dečki. Pri slednjih so imeli največ uspeha odbojkarji Rečice, ki so brez izgubljenega seta gladko zmagali, tesneje, vendar zasluženo, je pri starejših deklicah to uspelo Mozirjankam. Na področnem rokometnem tekmovanju starejših deklic pa je zgornjesavinjske šole zastopala ekipa iz Nazarij, ki je po dveh minimalnih porazih z velenjskimi vrstnicami zasedla končno tretje mesto in tako za las zgrešila nastop na državnem prvenstvu. Končni vrstni red: Medobčinsko prvenstvo v odbojki - starejše deklice: 1. Mozirje, 2. Ljubno, 3.-4. Gornji Grad in Luče, 5-6. Nazarje in Rečica. Medobčinsko prvenstvo v odbojki - starejši dečki: 1. Rečica, 2. Ljubno, 3. Luče, 4. Gornji Grad, 5. Nazarje. Področno tekmovanje v rokometu - starejše deklice: 1. Miha Pinter Toledo, 2. Gustav Šilih, 3. Nazarje, 4. Anton Aškerc. Franjo Pukart ČRNA KRONIKA • NOČE DOMOV Mozirje: 23, decembra so morali mozirski policisti posredovati v prostorih trgovine Era v Mozirju. Občan seje namreč nespodobno vedel in ni hotel zapustiti prostora. Očitno vinjenega so policisti odstranili. • PRETEPAČI 1. Nazarje: Na predbožični večer, 24. decembra, je prišlo v Nazarjah do pretepa med štirimi udeleženci. Račune so poravnavali na javnem kraju, umirili pa so se šele ob prihodu policistov. • RAZBITA ŠIPA Nazarje: Neznani storilec je 25. decembra zvečer razbil šipo na trgovskem objektu v Nazarjah. Nastala je materialna škoda, ki jo je moral poravnati lastnik. • PRETEPAČI 2. Mozirje: 25. decembra v večernih urah je prišlo do pretepa med dvema razgretežema v Mozirju. Prvi je drugega udaril celo s steklenico po glavi, tako dajeta utrpel lažje telesne poškodbe. Obvestilo policistom je podala odgovorna oseba iz zdravstvenega doma, kjer se je pretepeni zglasil. • NI PRIŠEL DALEČ Mozirje: 26. decembra zgodaj zjutraj je znani storilec odpeljal osebni avtomobil izpred stanovanjske hiše. Pri tem gaje zalotil lastnik, kije policiste obvestil, daje njegovo vozilo na poti v smeri Letuša. Storilec je bil hitro izsleden, vozilo pa vrnjeno lastniku. • PRETEPAČI 3. Rečica ob Savinji: Do pretepa je prišlo tudi 26. decembra proti večeru. Dve osebi sta se mikastili na javnem mestu v Spodnji Rečici. Pred prihodom policistov sta pretepača odšla v Gornji Grad, kjer sta nadaljevala s poravnavanjem računov z uporabo pesti. Umirila sta se do prihoda policistov. KINO NAZARJE Sobota, 1.1, ob 20.00 in nedelja, 2.1., ob 17.00 ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA-komedija Režija: Rawson Thurber Igrajo: Ben Stiller, Vince Vaughn, Christine Taylor, Rip Torn Ko se Ben Stiller v podobi egocentričnega in nadležnega lastnika uspešne korporacije telovadnic odloči zapreti mali konkurenčni telovadnici, se morajo njeni stalni člani domisliti načina, kako priti do 50 tisoč zelencev. Rešitev jim ponuja turnir med dvema ognjema v Las Vegasu, za katerega pa naše zgube nimajo niti kvalifikacijskih možnosti. DodgeBall: nwd dvema oamml Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Dan pred svetim večerom smo se za vedno poslovili od naše drage žene in mame Marije PRISLAN roj. Atelšek iz Mozirja (8.1.1939 - 19.12.2004) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim in sedanjim delavcem OŠ Ljubno ob Savinji in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nudili pomoč. Iskrena hvala za darovane sv. maše, za cvetje, sveče in za tako množično udeležbo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom za njihovo prizadevanje, posebej dr. Primožu Petriču, dr. Ksenji Mijin Steiner in patronažni sestri Sonji Robnik, da bi ji pomagali premagati hudo bolezen. Iskrena hvala g. prof. Antonu Veneku in g. prof. Rajku Pintarju za čuteče in ganljive besede slovesa, MPZ Mozirje za skrbno izbrane in zapete pesmi. Posebej smo hvaležni g. župniku Aleksandru Korenu in mons. Jožetu Vratanarju za globoke besede in za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi praporščakom za poslednje slovo. Žalujoči vsi njeni POLICIJSKA UPRAVA CELJE Pooštren nadzor voznikov Policisti Policijske uprave Celje že od začetka meseca decembra izvajajo poostren nadzorudeležencevvcestnem prometu, predvsem vsmis-lu ugotavljanja prisotnosti alkohola in prekoračitev hitrosti. Tako so policisti na območju celjske regije tretji vikend v decembru v času med 22. in 6. uro še posebej budno spremljali morebitno vožnjo voznikov motornih vozil pod vplivom alkohola. Ustavili so osemsto voznikov motornih vozil, preizkus alkoholiziranosti pa je opravilo 671 voznikov. Število alkoholiziranih voznikov je bilo tokrat manjše kot pri podobnih aktivnostih, ki jih je policija izvajala med letom. Vinjenih je bilo 29 voznikov, trije so preizkus odklonili. Najvišja koncentracija alkohola, ugotovljena pri vozniku motornega vozila, je bila 2,97 promila. Šestim voznikom je alkotest pokazal preko 1,60 promila. Policisti bodo do konca leta nadaljevali s preventivnimi in represivnimi aktivnostmi, kar pomeni, da lahko vozniki pričakujejo pogostejše kontrole tudi v predprazničnih in prazničnih dneh. ZG Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. »OREBNE štor,, ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... C Delo, trpljenje in bolezen, bilo tvoje je življenje. Bolečin večne trpiš g-jK in v mislih naših še živiš. g ZAHVALA ob boleči izgubi mame, stare mame Cecilije VONČINA iz Rečice ob Savinji (29.3.1933 - 17.12.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali ali nam stali ob strani. Vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, izrečena ustna in pisna sožalja in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku g. Luknarju za cerkveni obred, g. Grudniku za besede slovesa, pevcem, gasilcem, nosilcem praporov in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje. Žalujoča sinova z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Antona MIKLAVCA st. iz Nizke (1930 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zdravniškemu osebju za vso oskrbo in strokovno pomoč. Hvala tudi sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000*640 Razburljiv dogodek "Kakšen dolgčas!" reče Lu-čanka. "V celem letu se nič ne zgodi. "Kako ne? Zdaj, zdaj bodo prišli gasilci," ugovarja mož. "Kaj? Ali kaj gori?" "Ne, ne, koledar bodo prinesli." Strokovne priprave Bepo vidi Šimna, ki si kopiči velike zaloge hrane in pijače v trgovini. "Boš imel goste za novo leto?" "Ne, saj veš, da brez piva in prigrizka nobeno delo ne gre od rok. Pipo v kopalnici moram zamenjati." V novem po starem Po dolgotrajnem, vročem, silvestrskem ljubljenju Mozir-jan predlaga Nazarčanki: "Ljubica, a bi še enkrat, vsaj na hitro?" "Kar tako naj bo, kot je bilo prej. Veš, da nisem pristašica naglih sprememb." Leta pred radarjem Policaj ustavi starejšo gospo, ki z avtomobilom drvi proti Centru starejših v Gornji Grad. Opozori jo: "Se zavedate, da se vam lahko pri 70 s takšno hitrostjo kaj hudega primeti?!" "Oh, hvala za kompliment mladenič, ampak jaz jih imam že čez 80." Izhod v sili "Pridite hitro, mož je pogoltnil petardo!" "Poklicali ste napačno številko, jaz sem vodoinštalater, ne pa zdravnik. Ne vem, kako bi mu lahko pomagal." "Pomagajte raje meni, počila je, koje bil na WC školjki." Ob prehodu v novo leto vam čestitamo, za leto preživeto! Blenda Tavrl Živa in Jaka Žlehnoba Tugo Mernik in Spet ste zdržali z nami, le kaj je narobe z vami? Nikar ne blefiraj, da hodiš v snu! Slaščice pod jelko so za otroke! Težko je, če je hudo Ferdo je član najrazličnejših društev; od športnih pa do tistih, ki jim je dvigovanje kozarcev edini šport. Temu primerno se je udeležil številnih novoletnih zaključkov. Natakar ga po eni takih zabav zbuja. "Kar pusti me spati, saj bo kmalu spet kak' zaljuček," reče Ferdo, računajoč na naslednjo družbo. "Dvomim, trije kralji že trkajo na vrata.” Po njih imenu jih boste spoznali "Žena, bova čez novoletne praznike kaj seksualno aktivna?" vpraša Bepo. "Ne, nori, saj že imava tri otroke." "Kaj nisi rekla, da jih bova imela še več?" "Ne, če jih bova še naprej poimenovala po dnevu spočetja. Gašper, Miha in Bolte-žerso zaenkrat dovolj." V novi obleki se zelo udobno počutim. Cvetite inkoprive) {ojCo SVETOPISEMSKE VLOGE Publicist Edi Mavrič - Savinjčan: »Sedaj ko si drugi najbolje plačan poslanec v državi bi lahko brez problemov odigral vlogo v predstavi o podarjenem novčiču.« Poslanec Mirko Zamernik: »Ja, in ker mi je znano, kako priljubljen si med političnimi in gospodarskimi oblastniki, si najbolj primeren za glavno vlogo v Kristusovem pasionu.« (OD MRTVIH VSTALI SO VEČNI PRESS) PARTNERSKA IDILA Vodja šolskih prevozov v občini Gornji Grad Franc Nadlučnik: »Malo meje sram priznati, vendar bi imel rajši tolar več na prevožen kilometer kot Božičkovo darilo.« Šefica financ v Občini Gornji Grad Zvonka Zakrajšek: »Saj se bova zmenila, Franc, samo ne danes, kdaj drugič.« (RAZLIKA IZPLAČLJIVA Z ODLOGOM PRESS) ZZZ37L BALETNA PREDSTAVA Oblikovalec Savinjskih novic Uroš Kotnik: »Marija, prosim, skrij me! Gospa, ki prihaja naproti, si gotovo želi plesati z mano.« Dopisnica Savinjskih novic Marija Šukalo: »Z veseljem. Samo ne bo šlo, dokler z obema nogama stojiš na mojih čevljih.« Če še ne veste, veste zdaj... 25. februarja 2005 k nam končno pridejo Rammstein, po tem ko je bil koncert pred dvema letoma in pol odpovedan zaradi zastrupitve klaviaturista skupine. Tako bo nekakšen nemški Laibach končno prišel na obisk k naši skupini Laibach. Z njimi se bodo sestali in jih priznali kot svoje vzornike. Ena največjih rock skupin Queen se aprila odpravlja na turnejo, vendar se pri oboževalcih že poraja vprašanje o smiselnosti takšne poteze, saj sta od originalne zasedbe ostala le dva - kitarist Brian May in bobnar Roger Taylor. Dvojica je sprva računala na pomoč Georgea Michaela, ki je s Queeni že pel, vendarje na koncu čevlje neponovljivega Freddieja Mercurya obul rockerski veteran Paul Rodgers, nekdanji pevec skupine Free in Bad Company. Natalija Košek je na slikah v ovitku novega albuma zgoraj brez. Temperamentna Štajerka, ki jo pozna cela Slovenija, seje po krajšem obdobju, koje v njenem življenju prvo mesto predstavljala le družina, ponovno pokazala na glasbenih odrih. Pred par dnevi je na prodajne police prišel nov izdelek, plošča, ki ima naslov Mi najraje zeksamo. Ker je po Natalijinem najbolj pomembno, da ljudi zabava, je poskrbela za temu primerne skladbe. In ker smo omenili tudi Natalijo zgoraj brez... Ne, vsega pa vam tudi ne bomo izdali. Bratje Dobrovnik iz Dobrovelj so pomladi iztekajočega se leta pri Miru Klincu izdali novo zgoščenko Štirje bratje muzikantje. Pesmi na zgoščenki so avtorsko delo bratov, ki pa na svojih "špilih" obvladajo tudi kaj drugega. V decembru je število njihovih nastopov močno preseglo letno povprečje, za Silvestrovo pa jih v Savinjski dolini ne bo videti, saj fantje gostujejo v Berlinu pri Doriju. Alenka W obcan(ka) 2004 f Končni vrstni red: - občina Gornji Grad: Albert Povodnik iz Gornjega Grada 36; Marjana Rihter iz Bočne 18; Jože Laznik iz Tiroseka 3; Andrej Zagožen iz Bočne 3; Regina Ločičnik iz Bočne 2; Marko Potočnik iz Bočne 1; Vika Venišnik iz Gornjega Grada 1; Jože Poznič iz Gornjega Grada 1; - občina Ljubno: Edi Jurjevec iz Juvanja 50; Vid Prušnik iz Savine 13; Primož Piki z Ljubnega ob Savinji 9; Martin Pušenjak z Ljubnega ob Savinji 7; Vera Kumprej iz Tera 7; - občina Luče: Valči Robnik iz Luč 32; Andrej Rose iz Luč 17; Emika Selišnik iz Luč 9; Marija Preskar iz Luč 5; Rado Robnik iz Luč 2; - občina Mozirje: Ivo Suhoveršnik iz Lok pri Mozirju 44; Peter Kolenc z Rečice ob Savinji 22; Lojze Plaznik iz Ljubije 9; Vinko Jeraj z Rečice ob Savinji 6; Alojz Blažič iz Grušovelj 6; Alenka Brezovnik iz Radegunde 5; Janko Prislan iz Šentjanža 3; Jože Kramer iz Varpolja 3; Karmen Fuerst iz Mozirja 2; - občina Nazarje: Sonja Robnik iz Nazarij 155; Igor Kalin iz Spodnjih Kraš 8; Janko Ivančič iz Šmartnega ob Dreti 6; Rozalija Tkavc iz Nazarij 3; - občina Solčava: Alojz Lipnik ml. iz Solčave 26; Julijana Klemenšek iz Robanovega Kota 11; Franci Podbrežnik mi. iz Solčave 4; Vinko Slapnik iz Podolševe 2; Anica Klemešek iz Solčave 1. Pri žrebu pravočasno prispelih glasovnic je imela največ sreče Irena Fricelj, Okonina 41, Ljubno, ki prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik. Izmed vseh prispelih glasovnic smo izžrebali še dobitnika glavne nagrade (svečana večerja za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini): Franc Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti. Čestitamo! Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava OiJisóùcf.iuàasi Napovednik • Petek (31. december), od 19.00 dalje. Gornjegrajski trg Silvestrovanje z ansamblom Euro kvintet • Petek (31. december). Titov trg, Velenje Silvestrovanje z Vilijem Resnikom in Robert Goter žur bandom • Sobota (1. januar), ob 14.00. Velenjsko jezero Novoletni potop v velenjsko jezero • Sreda (5. januar), ob 17.00. Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke in starše • Četrtek (6. januar), ob 18,00. Velenjski grad Ob jaslicah prepeva Moški pevski zbor Kajuh • Četrtek (6. januar), ob 18.00. Mladinska knjiga Celje Urice branja • Četrtek (6. januar), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Jez, humoreska ŽIVALI-PRODAM Prodam kravo za zakol ali menjam za telico. Gsm 031 /328-217. Prodam brejo telico simentalko A kat. Gsm 031/457-169. Prodam teličko limuzinko za nadaljnjo rejo, težko 120 kg. Tel. 03/ 5835-453. Prodam teličko sivko, težko 100 kg, dobrega porekla, Gsm 031/565-114,041/648-757. Prodam prašiča, domača krma, teža 160 kg. Gsm 041 /410-835. Prodam dva prašiča za zakol, rejena z domačo kuhano hrano. Tel.838-40-20, gsm 051/312-240. Prodam kobilo staro 6 let, rodovnik B, brejo. Gsm 041/516-186. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031 / 533-745. DRUGO-PRODAM Prodam spalnico starejše izdelave iz orehovega lesa. Gsm 041 /324-390. Prodam posteljo injogi - rabljeno, 160x200cm. Gsm 031/393-516. Prodam hladilnik zanusi in zlato ogrlico - po dogovoru. Tel. 5831-255. Za simbolično ceno prodam kombiniran štedilnik(3+1 ) in jeklenko za plin. Tel. 839-47-80. Prodam okrogle silažne bale, cena po dogovoru. Gsm 031/276-388, 031/776-716. Prodam silažne bale. Gsm 031 / 238-415. Prodam balealizamenjamzadrva. Tel. 5841-167, gsm 031/520-220. Prodam smuči elan comprex, vezi tyrolia 470 5.000 sit, avtoradio + zvočnika 10.000 sit. Kupim nokia 3310, lahko v okvari ali ericson v okvari. Gsm 031/772486. Prodam vezi in buče za freestyle snowboard. Vezi so rahlo poškodovane. Gsm 031/576-552. Prodam smučarske čevlje nordica št. 36, dobro ohranjene. Gsm 031/ 557-996. Ugodno prodam otroški smučarski kombinezon št. 5. Gsm041/505-717. Prodam žensko maturantsko obleko št. 38. Tel. 838-81 -36, gsm 031 / 430-592. 152.000, reg. do 20.11.05 - ugodno. Gsm 031/202-859. IŠČEM V Solčavi rabimo pomoč pri varstvu mame - pri Tišlerju. Ludvik Jezernik, Solčava 19. ODDAM Oddamo dve mali psički majhne rasti, primerne za otroke. Gsm 031 / 663-441. AVTOMOBILI-PRODAM ProdamgolfllITD, letnik 1992. Gsm 041/631-395. Prodam citroen C3,junij 2003, črn, klima, prva lastnica, 18.000 km, kot nov. Gsm 031/393-516, Prodam R19,1.4 RT, 1.93, prevoženih NEPREMIČNINE Kupim starejšo hišo vZadrečki ali Zgornje Savinjski dolini. Fani Pa-hovnik,Zadrečka 11. Stanovanje ali vikend v bližnji okolici Mozirja najamem. Gsm 031/ 231-597. Portal Savinjsko dolino C.QJ!1 Ì) MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.. PROCES - PDF, d.O.O. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.Dtodiana.si. DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. MORDA STE ISKALI PRAV TO Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.10.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. .Smo edino zgornjesavinjslco podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-Eoslovne stavbe, športne, Kblturne in druge objekte. ■febpa nam že več kot 300 uporabnikov. JAVNO PODJETJE »roča mo se vam. -ÌF6RTK1 u SVSRiNA ItZIIIE zne Novo leto naj vam prinese sreče ■ ■ / $o dnevi, so leta in so pomladi, ko te imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in si ti Ivan, ki te je treba preprosto objeti, žena Mirna Voščilo je namenjeno dragemu Ivanu Veršniku iz Krope, ki je 21.12.2004 v krogu najdražjih praznoval 80. rojstni dan. BOZICNO-NOVOLETNI SEJEM RECISKIH OSNOVNOŠOLCEV Predstavljeni "modni trendi" za letošnjo zimo Veseli december so tudi v rečiški sejmu, ki so ga pripravili v četrtek renin, vej, ki so jih našli v gozdu, nim programom, ki so gc osnovni šoli zapolnili s številnimi na rečiškem trgu. izdelki iz tkanin, volne in podobno. s pomočjo svojih ment aktivnostmi. V nekaj popoldnevih Na trgu so postavili stojnice, na izdali so celo svoj časopis. S topli- odru so se zvrstili tako so ob pomoči staršev pripravljali katerih je bilo kaj videti. Pod spret- mi napitki so siflahko obiskovalci igralci, plesalci in mladi g tudi ogreli! Kupci, ki so pridno Občinstvu so pripravili tu odštevali tolarje, so bili zadovoljni, revijo, na kateri so pred: enako »prodajalci«, ki bodo iztržek lačila zgornjesavinjskih (f ' primaknili k organizaciji ekskurzij, cev Prisrčna otroška ra 'Ä'Vt iÄ izletov... in iskrenost sta bili sv< m I Sejem so otroci popestrili s kon- darilo vseh nastopajoč hSIHHV f, ! tk certom na prostem, kjer so se bajajočih praznikih. / L * ■ m 4 obiskovalcem oredstavili z božič- Mai Rečiški otroci so pripravili modno revijo, na kateri so predstavili oblačila zgornjesavinjskih izdelovalcev (foto: Marija Šukalo) različne uporabne izdelke in novo- nimi rokami so nastali mavrični letna darila, vse te izdelke pa so odlitki iz naravnih materialov in lep- ponudili na božično-novoletnem enke, slike, predelani izdelki iz ko- Vam želi kolektiv Mazda AS Velenje MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skomšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com i Celje - skladišče POOBLAŠČENI PRODAJ, I Q_pep ©mazDa ; 7/2004 Še eno leto je švignilo mim 5000014034,'53' Veliko sreče tudi v prihodnjem! COBISS s Naj bo zadnja noč v letu pravljična, z iskrico zahvale za izkazano zaupanje in z željo, da se bo v novem letu, ki je pred nami, medsebojno zaupanje še poglobilo in bo v letu 2005 zapisano kot srečno leto našega življenja. • Veliko sreče, zdravja in iskrenega prijateljstva vam želi frizerstvo Andreja! Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 4« Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji S2-00 ' A # -, » Vsem pofLoHSp partnerjem in rO.BfeÀp)M ŽELIMO ZADOVOLJNO IN’ VESEfeO*PRAZl|i>yANJE NOVOLETNIHvPRAZNIKOV^ ' i là - TER VEIT’K§*SRECE, ZDRAVJA ÜP , 1 J g ' ■*» J >/< J >M.I'R)EI£V N (SV E M*L E T Ü.