Subscription: One Year.$1.00 6 Months.75c Naročnina: Za celo leto..$1.00 Za pol leta.. 750 / Gladiator PUBLISHED MONTHLY MESEČNIK Dopisi se naj po¬ šiljajo uredništvu, naročnine in in¬ formacije pa upravništvu. Office of Publication — Upravništvo: 418 Reed Street, Milwaukee, Wis. Editorial Office — Uredništvo: 820 New Jersey Street., Sheboygan, Wis. :-: :-: Manager — Upravnik: Publisher and Editor—Urednik in lastnik Frank X. Veranich Rev. James Cherne št. 2. Mihvaukec, Wis., August—avgust 1927 VOL.—LETO I. DOBRO IME JOUETSKE NASELBINE Ta naselbina je bila izmed vseli slovenskih naselbin najbolj spoštovana v verskem in jednotinem poslovanju. Zato vsa čast pijonirjem te naselbine! Sedaj se sliši več¬ krat pritožbe, da se dobro ime te naselbine neopravičeno blati. Glavni tajnik je igral vedno dvojno vlogo. Zastru¬ pil je na konvencijah mnenje delegatov in ščuval proti Nemaniču in drugim Jolietčanom. On je dobro znal, da se bo samo na ta način obdržal na površju Jednote, kakor hitro se iznebi starega Anton Nemaniča. Vedel je, da ga Jolietčani preveč poznajo, zato se je poslužil te taktike dol¬ go let predno smo prišli temu na sled. Bilo je veliko kri¬ čanja na konvencijah od njega naščuvanih delegatov ra¬ di Jednotinega doma. Br. Nemanič pri tem ni prav nič po¬ neveril ali kršil pravil K. S. K. J. Sedaj, ko je Zalar za Jednoto izgubil $15,000 in nepravilno in slabo investiral $20,000, kateri bodo tudi lepega dne šli fuč, je pa vse (). K. “Gladiator” si šteje v dolžnost, da javno izreče pri- poznanje poštenjaku Anton Nemaniču, kajti dokler je bil on predsednik K. S. K. J. je imela Jolietska naselbina najboljši ugled. Br. Pekolj, iz Willarda, Wis. se še dobro spominja, kakor tudi drugi delegati iz So. Chicaške kon¬ vencije A. Nemaniča, kateri je svaril konvencijo pred kukavicami, katere bodo pozobale dobro seme Jednote. In danes smo prišli do tega. Le škoda, da je mož že v letih in da morda ne bo dočakal prevrata za boljše gospodar¬ stvo pri Jednoti. TRNJE. Ata žužamaža, urednik Prosvete so zamijavkali, ko so zagledali Slov. Gladiatorja, ki se bori proti samodrž¬ cem, kajti spomnili so se na imena Kerže, Verderbar, Terbovce, Turk, Dr. Grahek itd.! S. N. P. J. se zdržuje iz žuljev slovenskih delavcev, ravno tako seveda tudi njena tiskarna. Kruh v tiskarni pa jedo Čehi mesto Slovencev. Vsakdo ve, da Čeh, ki ni zmožen slovenščine, ne mo¬ re postaviti toliko čtiva kot Slovenec, ki jezik pozna. Ta razlika gre seveda na račun slovenskih delavcev, članov. Slovenska republika je v Čik-agu, na tronu pa sede oblastno nj. veličanstvo Ata žužamaža, smo dobili odgo¬ vor na uganko. S. N. P. J. ima v izkazu obveznic tudi West Matan- zas Drain and Water, 111. za $10.000. —, katere je kupila za $9900. —. Ali so to enake obveznice, kot jih ima K. S. K. J., namreč West Matanzas Drainage and Leeve Dis- trict, Fulton Countv, Til? Ako so to enake obveznice, po¬ tem bo tudi S. N. P. J. izgubila $9900. —! Ako so to ene in iste obveznice, nastane še eno dru¬ go vprašanje. Kako to, da je S. N. P. J. kupila enake ob¬ veznice za EN odstotek cenejše kot K. S. K, J,? 1 . — 2 . — 3. — 4. 5. 6 . PROGRAM ZA PRIHODNJO ŠTEV. Največja slovenska Trust Co. se nahaja v centrali in se imenuje Tomaž in dva Jožeta Co. Kako so slovenski Trusti organizirani in kdo bo presekal Gordijski vozel? Kdo drugi? “Slovenski G ladiator. ’ ’ Ali res Černe ve 95% več o bondih, ko vsi glavni uradniki vseh podpornih Jednot? Komišen zadnjih šest mesecev: Černe pokradel nad $30.000 letno koritarjem slov. Jednot. S. N. P. J. K. S. K. J. znaša... $3,500. Dva diktatorja Jožeta. Ata Žužamaža — Prorok. Številka bo posvečena Slovenski Narodni Podpor¬ ni Jednoti. ■I I > I / KROPARSKA Kropa je en zavber mest, Not se pride glih po cest, Holadrija, holadro, Holadrija, drom. Na vojsko se prpravljajo In preklje gor postavljajo Holadrija holadro. Holadrija drom. Sablje se že bliskajo, In Ivroparji pritiskajo, Holadrija holadro. Holadrija drom. Kdaj bo že te vojšče konc Fržova je še povhen Ione, Holadrija holadro. Holadrija drom. Jože, to je en velik mož, Hvaše ima iz mišjih kož Holadrija holadro. Holadrija drom. Pepe ima krivo- Ki ni nikol goljfije sit Holadrija holadro. Holadrija drom. I Zato pa le ven zdaj z vsim Da ne bo vsej eden ot pogin Holadrija holadro. Holadrija drom. ) SLOVENSKI GLADIATOR URADNA POROČILA Cleveland, Ohio, August 6th, 1927. REV. FATHER CHERNE, 820 Ne\v Jersey, Avenue Sheboygan, Wisconsin. URADNO PISMO: Ker sem bil opozorjen na novi časopis “Slovenski Gladiator”, katerega ste vi urednik, sem bil v smislu pravil K. S. K. Jednote takoj prisiljen pod točko 3 stran 39 Jednotinili pravil narediti potrebne korake, ter zadevo izročiti predsedniku porotnega odbora K. S. K. J. v pre¬ iskavo. _ • To sem Vam sporočil, da za slučaj, da boste pozva¬ ni na zagovor, veste, da so bila kršena pravila K. S. K. J. Berite tudi stran 109 Jednotinili pravil in boste tako spoznali, zakaj da se gre. Ostajam s spoštovanjem Vam udani sobrat A. Grdina, gl. predsednik. Mr. A. Grdina, Cleveland, Ohio. Držite se pravil K. S. K. J. Pri komišnu sem dobil zadnjih šest mesecev $3500.00 za K. S. K. J. Zakaj ne po¬ zovete tistih pred porotni odbor, ki so letno dobili po $10.000 komišna in po $15,000 in $20,000? Vas pozdravlja J. Cheme. P. S. pošljite $50.00 za podporo “Slov. Gladiatorja. Forest City, Pa. 8. avgusta 1927. Anton Grdina, glavni predsedniki vs. Rev. James Clierne. Rev. James Cherne, Sheboygan, Wis. SPOŠTOVANI GOSP. CHERNE: Danes sem prejel “Založbo” zoper Vas, v kateri glavni predsednik brat Grdina zahteva preiskavo glede gotovih člankov v novem listu “Slovenski Gladiator”, katerega urednik ste Vi in Frank X. Veranich, upravi tej in kot taki odgovoren za vsebino. Prosim Vas, da mi takoj poročate glede Vašega na¬ stopa in s tem kršenja pravil K. S. K. Jednote na strani 39, točka 3. Za takojšen odgovor se Vam vnaprej zahvaljujem, Vaš vedno udani, Jno Dečman, predsednik porot, odbora K. S. K. J. Mr. John Dečman, Forest City, Pa. DRAGI MI: V Vašem cenjenem pismu me opozarjate na pravila K. S. K. J. stran 39, točka 3. Vse to so pravila K. S. K. J. za glavnega predsednika in ne za mene. Torej pišite nje¬ mu in ga opomnite, da naj se drži omenjenih pravil stran 39, točka 3. Čuvajte ugled porotnega odbora, da ne zaide v iste neprilike, kakor gotovi glavni uradniki. Ako Vam je za boljše gospodarstvo pri K. S. K.«]., pošljite $25.00 za pod¬ poro “Slovenskega Gladiatorja.” Ta Vam bode dal več pojasnila o tej zadevi. Da ste mi zdravi! Vaš J. Cherne. Komentar: Ne samo gotovi glavni uradniki, temveč celo predsednik porotnega odbora je v pravi zmedi. Vpra¬ šam ga, kako naj se počutin krivega na podlagi pravil K. S. K. J. stran 39, točka 3. Žalostno, ako predsednik po¬ rotnega odbora ne zna pravil K. S. K. J. Povejte članstvu v “Glasilu,” ali ste nezmožni za svoj urad, ali odločuje žlahta, ali ste pa prava metla diktatorja. Članstvo je prav radovedno, da spozna enkrat kvaliteto vseh glavnih urad¬ nikov in njih neznačajno politiko. Eveleth, Minn. š. avg. 1927. Rev. J. Cherne, Sheboygan, Wis. V Vašem listu “Slovenski Gladiator” čitam precej obširno o nekem velikem možu (seveda po postavi) iz de¬ žele Minnesota, ker sem jaz precej vsok, bi rad vedel, ako mislite s tem na mojo osebo, dasi li se ne počutim krivega (not guilty). Torej Vas poživljam, da mi sporočite pravilno ime dotičnega človeka z obratno pošto, kar v najkrajšem času mogoče. Ako mi sporočite ime dotičnika in ako sem tista o- seba spodaj podpisani, potem sem voljan na vsa vpraša¬ nja stavljena v Vašem listu točno in brez ovinkov odgo¬ voriti. Pričakujoč povoljnega odgovora, ostajem z bratskim pozdravom Martin Shukle, predsed. nadzornega odbora K. S. K. J. Dragi mi Mr. Martin Shukle, preds. nadzornega odbora K. S. K. J. Vaše cenjeno pismo prejel! Zanimate se za velikega moža iz Minn. To je za me brez pomena. V drugi številki boste brali, kako žalostno staličše je zavzemal Mr. M. Shu¬ kle na januarski seji o propadlih bolidih $20,000 od Da¬ nieli Boon Corp. Bodite dosledni in Gladiator Vas bo v pravi luči predstavil članstvu K. S. K. J. V zagovor se poslužite Glasila in ako niste korajžni ali zmožni se obrnite na Jakob Šega v Jolietu in on Vas bo rešil. Ako Vam je za pošteno gospodarstvo pri K. S. K. J. pošljite $25.00 v podporo Slov. Gladiatorja. Srčen pozdrav, J. Cherne. UREDNIKU “GLASILA.” Na polletni seji so Mr. Ivan Zupana, urednika “Gla¬ sila,” glavni uradniki pokarali, da od sedaj bo: cenzura še ostrejša, hujša, kakor je kedaj bila pod ruskim car¬ jem ali boljševiki. Vse zato, ker je po dolgem času napi¬ sal'par dobrih člankov o Jednotinem domu in ker v po¬ nočnih urah ni imel ustopa v Jednotin doni v Jolietu, ko sta 2 Jožeta med lizala. “Gladiator” ga je zadnjič malo okrtačil radi njegove plače. Ako se vzame V poštev, da je on pravi jetnik diktatorja in da so vse njegove zmož¬ nosti kot človeka in urednika uničene, si nikdo ne želi njegove! službe. Imenitno je, da glavni predsednik piše v “Glasilu,” da se ne sme nobenega člana napadati v “Glasilu.” Te¬ mu sledi članek od glavnega tajnika, ki napada kato¬ liškega duhovnika kotrnemoža — Glasilo naj ostane še za- naprej za pokritje grehov glavnih uradnikov! Ljudje pravijo, da bi na St, Clair v ameriški bali Ljubljani lahko že katedralo imeli; tako pa imajo cerkvi¬ co, ki jo sploh nU mogoče najti s povečal nim steklom . . . SLOVENSKI GLADIATOR 3 MORALA Trije .slovenski uredniki so namenoma lagali. Kaj mi šiite o poštenosti takih uradnikov, ki nalašč lažejo. Doka zi slede: UREDNIK PROLETARCA SE JE ZLAGAL. Proletarec z dne 4. avgusta piše: NOV SLOVENSKI LIST. V tem letu je prenehal “Glas Svobode,” julija pa je izšla v Mihvaukeeju prva številka lista “Slovenski Gladi¬ ator.” Izhajal ne bo d-olgo. Urednik je Rev. James Čer¬ ne, upravnik pa F. X. Veranič, ld sta lastnika lista. Pra¬ vita, da ga bosta s časoma spremenila v delniško podvzet- je, naloga rojakov pa ho, da delnice pokupi jo itd. Urednik Proletarca vedoma debelo laže, ko piše, da sta, lastnika lista Rev. J. Olierne in F. X. Veranicli, ko je vendar videl na naslovni strani črno na belem: Urednik in lastnik: REV. JAMES CHERNE. V ostalem pa ni vredno odgovarjati na “dolgoušes- na” zavijanja, kajti kdor je čital prvo številko Gladiator¬ ja, ta ima bolj pošteno sodbo o njem kot “ slavni” urednik Proletarca. Več še pride drugič. UREDNIK PROSVETE SE JE ZLAGAL. Ata žužamaža, urednik Prosvete, je napisal o Slovenskem Gladiatorju dne 1. avg. sledeče: BOJ V KLERIKALNI J E D N O T I. Kravjepastirski Črne je začel izdajati svoj list, v katerem napada gl. odbornike K. S. K. J. V Kranjsko-slovenski katoliški jednoti je završalo. Frakcijski konflikt je v polnem razmahu. Sicer se klesti¬ jo že nekaj mesecev zaradi jednotinega doma v Jolietu, o katerem zdaj glasuje članstvo katoliške jednote — da li Ito namreč dom v Jolietu prodan ali dozidan, prezidan ali prizidan! — toda pravi “fajt” je šele zdaj pričel. Znani sheboyganski fajinošter Jim Černe, mojster kravjih potic in “šuspurfla,” je te dni izdal prvo številko svojega lista z imenom “Slovenski Gladiator,” o katerem pravi, da bo mesečnik. Lastnik in urednik lista male obli¬ lo.' na štirih straneh je Čeme, upravnik je pa Frank X. Ve- ranich itd. Ata žužamaža' se laže namenoma, ko piše, da je izšel list na 4 straneh. Vsak slepec za more celo otipati, da je bi¬ lo 8 strani. Na drugo se ne izplača za enkrat odgovarjati, kajti vsak čitatelj sam vidi divji izbruh nizkotnih instinktov, ki so skri ti v kleparskih možganali žužamaže, ki je zbesnel m to, ker ve, da se tudi njemu ne bo prizanašalo in da tu¬ di njegovo korito zamore priti v nevarnost. Več prihodnjič. UREDNIK ENAKOPRAVNOSTI LAŽE O Slovenskem Gladiatorju piše sledeče: NOV slovenski list je začel izhajati pred kratkim. Imenuje se “Slovenski Gladiator,” ter bo izhajal enkrat na mesec. Njegov urednik je shebojganski' fajmošter Černe, upravnik pa nekdanji lastnik “Delavske Sloveni¬ je” Veranič. 1 “Gladiator” napoveduje boj v prvi vrsti 1 sedanjemu vodstvu Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, s kate¬ rim je prišel Černe v navskrižje radi “komišna.” Potem pa pridejo baje na vrsto tudi druge slovenske' podporne # * V kg organizacije. Vse kaže, da stoji klerikalna jednota pred hudimi notranjimi boji. Vprašanje “komišna” 1 je sicer nedvomno aktualno, ampak bistveno je zadeva popolnoma osebnega značaja, to se pravi, tisti, ki so “zunaj” bi radi “notri.” Najbolj značilno pri celi stvari pa je dejstvo, da je Černe, ki je prvotno napovedoval boj naprednim podpor¬ nim organizacijam, tako daleč zavozil, da je povzročil razkol v vrstah lastnih pristašev. ''C ji#" rum: Ton “Gladiatorja” je jako nizek in prav nič ne kaže, da je njegov urednik “maziljen” gospod. Slovensko čas¬ nikarstvo v Ameriki ni s tem.novim “bojevnikom” prav nič pridobilo. Prav debelo se je urednik Enakopravnosti nalašč zlagal, ko piše, da je bil “Veranič” /nekdanji lastni!; “Delavske Slovenije.” Vsakdo ve, da je bil Veranicli nek¬ danji lastnik “Slovenije,” nikoli pa ni bil lastnik “De¬ lavske Slovenije.” i Ta svobodomiselna tetka je še vedno starokopitna t. j. pod kontrolo kori tar jev. O popustu, dobičku ali komiš- nu pri kupovanju obveznic ničesar ne omenja. Zato pi¬ še, da tisti, ki so zunaj, bi radi notri. Stari grešniki pri komišnu ne izdajo novih, ker menda nimajo čistih rok. Enakopravnostfpiše, da slovensko časnikarstvo v Ameriki s tem novim bojevnikom prav nič ni pridobilo. To je res¬ nica, ker bo slovensko časnikarstvo podpornih jednot pri tem vse izgubilo, predvsem ugled pri članstvu. Vsi slo¬ venski listi plačani od članstva so samo pod kontrolo ko- ritarjev in v škodo članstvu. Uradni listi jednot služijo za pokritje grehov gl. u- radnikov in Enakopravnost svira,isto muziko. Černe ni zanesel v boj samo katoliške jednote, tem¬ več vse, ker se poteguje za resnico in pravico članstva, In resnica boli! * NALOGO SLOV. GLADIATORJA JE Naloga Slovenskega Gladiatorja je, da se izboljša fi¬ nančno vprašanje vseh slovenskih Jednot. Gre se nam za obstoj podpornih organizacij. Pri tem bodo prizadete le one osebe v glavnih uradih, katere niso imele smisla za iz¬ boljšanje gospodarskega stališča. Glavni uradniki so ime¬ li na razpolago svoje uradne liste in so bili plačani za vse, kar so storili, od Jednote. Gladiator gre v boj za res¬ nico in pravico in za boljše gospodarstvo brez podpore. Zatorej se obračalna vse glavne uradnike Jednot splošno, da prispevajo najmanj po $25.00 v podporo “Gladiator¬ ja.” Prosimo vsa društva, da naj nam pošljejo najmanj $5.00 na 50 članov njih društva. Ta pokret v naših’organi¬ zacija^ je največjega pomena in edina rešitev naših Jed¬ not. Priporočamo se zastopnikom tega lista, dobromisle- čim Slovencem, ki razumejo-položaj Jednot, za njih po¬ moč in sodelovanje. Ako storite v tem vpogledu svojo dolžnost, Vam garantiramo, da se bo finančno vpraša¬ nje pri naših Jednotah radikalno izpremenilo. Ta list se ne bo pošiljal vedno na ogled, temveč sa¬ mo naročnikom. V vsaki naselbini naj se oglasi prosto¬ voljno vsaj en zastopnik, kateri bo dobil $0.25 za svoje delo za vsakega naročnika. Za naročnike stane vsaka šte¬ vilka $0.25. Naročnina naj se pošilja direktno na uprav- ništvo lista na Mr. F. X. Veranicli, 418 Reed St,, Mihvau- kee, Wisconsin. SLOVENSKI GLADIATOR 4 . KAJ POMENI TO? Neki član je pisal zavarovalninskemu oddelku v Springfield, 111., sledeče pismo: Jaz sem član K. S. K. J. s sedežem v Joliet, inkorpo- rirana po postavah države 111. Zadnja konvencija v Pittsburghu, Pa. meseca avgu¬ sta 1926. je naložila gl. odboru, da se dom Jednote ta¬ koj popravi, mesto tega pa je glavni odbor to zanemaril in dal sedaj na splošno glasovanje, da se zida novi dom in proda starega, mesto, da bi dal najprej na splošno gla¬ sovanje, če se rezolucija konvencije ovrže, še le potem bi bilo glasovanje veljavno. Moje mnenje je, da je gl. odbor s tem delal proti pra¬ vilom, da bodemo člani morali plačevati višji asesment. Ali imam prav, ali ne? Odgovor z dne 20. julija je bil sledeči: DEAN SIR: — komandiral članstvo, kje ne sme stati poslopje? Od kdaj je njegova naloga zavzemati mesto zdravstvenega urada? Zakaj je rabil za odgovor 15 dni? Kje je bil zavarovalni oddelek tedaj, ko se je poslopje zidalo? Vse tako iz gleda, kakor da bi bil prej vprašal gl. taj¬ nika Zalarja, kaj naj odgovori in da je to začasno dovo¬ ljenje izdal še le sedaj, ko je bilo treba odgovoriti na gor¬ nje pismo, ker še tega nismo čitali nikjer v Glasilu. Na tem mestu vprašamo javno, naj br. gl. tajnik po¬ ve, kateri dan je bilo to dovoljenje izdano; ako ne, bode¬ mo to izvedeli drugje! Značilno je tudi to, da je izdal zavarovalni oddelek dovoljenje za NOVO poslopje, sedaj pa se hoče kupiti STARO! Ali igra mogoče kakšno vlogo komišen pri starem po¬ slopju za Jednotin dom, kateri se po izjavah Jolieteanov tako imenitno obrestuje, da ga sedanji lastnik noče imeti, temveč ga prodaje pod ceno! Replying to your letter of July 5th with rčference to the, Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of Joliet, Illinois, we would advise that tliis Department has re- eenily niade an examination of the affairs A the abovo ?oeiety, and upon examination of the building occupied bv the society, the Department \vould not consent to the expenditure of the funds of the association for repairs, feeling that the building and the location would not vvarrant the expenditure of the funds for this purpose. Tentative approval of the Department has been given to the society for a nov/ building, and final approvai will be given the plans upon the affirmative referendum vote cf the members for ibe new building project. Trusting this wili give you the information vou desire, we are Vours very truly Department of Trade and Commerce By George Huskinsin, Superintendent of Insurance. V slovenskem prevodu se pismo glasi: Odgovarjajoč na Vaše pismo z dne 5. julija z ozirom na K. S. K. J. v Jolietu, 111., Vam poročam, da je ta od¬ delek pred kratkim preiskal zadeve zgornje Jednote ter potem, ko je pregledal poslopje zasedeno po Jednoti,NE bo naš oddelek dopustil trošiti skladov Jednote za popra¬ vila, čuteč, da poslopje in kraj ne jamčita izdatkov de- * narja v ta namen. Začasno dovoljenje tega oddelka je bilo izdano Jed- noti za novo poslopje, in končno dovoljenje bo izdano za načrte potem ko bo splošno glasovanje članstva potrdilo projekt novega poslopja. Upajoč, da ste s tem dobili informacijo, katero zahte¬ vate, ostajamo Vam udani . . . * * * Član je vprašal, če ima prav ali ne, ko trdi, da mora splošno glasovanje najprej ovreči sklep zadnje konvenci¬ je, potem šele sme gl. odbor razpisovati druga spl. gla¬ sovanja. Tega odgovora ni dobil, pač pa da je dal zavarovalni oddelek dovoljenje za novo poslopje, za kar ga ni nihče vprašal. Kdor čita odgovor, mora nehote misliti, da ima gl. tajnik Zalar privezanega na špagci zavarovalnega nad¬ zornika. Od kdaj si je zavarovalni oddelek vzel nalogo, da bo “GLASILU” IN GLAVNEMU PREDSEDNIKU V ODGOVOR. Trum, trum, trum! On se še vedno počuti v armadi diktatorja kot bobnar. Članstvo od njega že dolgo časa pričakuje, da bi pričel z bum, bum, bum v glavnem ura¬ du. Priporoča še vedno Sternovo poslopje za Jednotino hišo. Le pazite se, ker tudi v tem grmu najbrže tiči za¬ jec — komišen. Dosedaj ste imeli pri Jednotinein poslu neomadeževane roke in članstvo splošno Vas ima za po¬ štenjaka. Kakor hitro se vjamete v zanjke diktatorja, bo¬ ste pod njegovo absolutno kontrolo in boste vjeti, kakor se je vjelo več drugih, dobrih možakov. Zagovarjati boste morali slabo gospodarstvo in umazano polit, v škodo Jed¬ note in to proti Vašemu prepričanju. Povejte članstvu jav¬ no, kaj je pravi vzrok, da niste izpeljali načrta za boljše gospodarstvo. Brat Anton Nemanič iz Jolieta, 111. še da¬ nes išče z detektivi tistega A. Grdina, ki je na januarski seji grozil, da bo vse “graftarje” izročil porotnemu od¬ boru K. S. K. J. Povejte, ali nimate večine v glavnem uradu, kateri bi šli z Vami v boj za resnico in pravico bolj¬ šega gospodarstva. Ali je morda tudi porotni odbor pro¬ ti temu? Ako je stvar taka, povejte članstvu in pričeli bomo pometati na celi črti. MOJ ODGOVOR. Prejel sem pismo od gl. predsednika K. S. K. J., br. I A. Grdina, da bom postavljen pred “krvavo rihto” (gl. porotni odbor), ker me je neka oseba (vem kdo!) obto¬ žila, da sem kršil pravila, ker je Slov. Gladiator, katere¬ ga upravnik sem jaz, pisal v prvi številki mnogo stvari, 1 ki so po pravilih K. S. I\, J, kaznjive po zatrdilu toži- j tel ja. \ Moj odgovor in zagovor je: Upravnik časopisa še ni bil nikoli odgovoren za uredništvo. —Pa postavah drža¬ ve Wisconsin mi ne more Jednota zavarovalne police za posmrtnino razveljaviti (me izključiti), dokler plačujem asesment. Fr. X. Veranich, upravnik. Prej in kasneje. “Moja žena je rabila dva meseca valeč, da bi shuj¬ šala!” “Ali ste opazili kakšen rezultat?” “Da — valeč je postal tanjši!” SLOVENSKI GLADIATOR KUPOVANJE OBVEZNIC Slovenske jednote večinoma nimajo do sedaj še nobe¬ nega pravega sistema pri kupovanju obveznic in med te¬ mi je tudi K. S. K. J. Do sedaj še ni noben glavnih urad¬ nikov spisal enega članka, da bi se to vprašanje rešilo v korist jednote. V Amerikanskem Slovencu sem pisal lan¬ sko leto o tem več člankov, ki pa niso bili po volji glav¬ nim uradnikom. Zadnja januarska seja je prav žalostna slika glavnih uradnikov v tem vprašanju. Sebičnost in u- mazana politika je zmagala nadpravico. Te se je se je ude¬ ležil izvedenec bondne kompanije Mr. Riecker, iz Mihvau- kee in je glavnim uradnikom jasno razložil, da so kupo¬ vali do sedaj veliko slabih obveznic. V istem času so bili povabljeni ali najeti trije insurance komišeneri iz Spring¬ field, 111. Ti trije so čakali v jednotinem uradu celo dopol¬ dne, ker so dobro vedeli, da je izvedenec obveznic iz Mil- waukee kos svoji nalogi in da se je nevarno z njim po¬ dali v kako debato. Popoldan, ko je Mr. Riecker odšel, so pa vsi trije mogočno nastopili in povedali glav. odborni¬ kom, “tliat you boys, kave the best bonds for your organi- zation.” To je bil navaden bluff, katerega so Vam pre¬ skrbeli glavni uradniki: Zalar, Grahek in Opeka, da so s tem lažje preslepili druge uradnike. Pozneje je prišel Mr. Zulich na dan z zadevo Daniel Boon Corporation za $20.000. Ti bondi šo bili kupljeni po posredovanju Zalarja, Opeke in morda Graheka, brez ved¬ nosti drugih nadzornikov. Pri bondih te vrste se prav lah¬ ko dobi dobička ali komišna 15%, to znaša od $20.000 od $3,000 do $5,000. Takih bondov je v Ameriki na razpo¬ lago, kolikor jih hočete. Na polletni seji naj vam ti glav¬ ni uradniki razlože, koliko znaša vrednost teh obveznic sedaj. Ali so vredne polovično ceno t. j. $10,000? Ali pla¬ čujejo redno obresti, ali da morda kdo drugi plačuje jed- noti obresti za te obveznice. Razprava o teh obveznicah bi spadala v delokrog starih glavnih uradnikov, Žalostno je bilo videti, da se niso pritožili vsi nadzorniki, kateri niso bili vprašani pri nakupu teh obveznic. Še bolj žalost¬ no pa j<>, da sta 2 od teh nadzornikov br. Grm in br. Shuk- le stala na strani tistih, ki so te obveznice nepravilno kupi¬ li. Še najbolj žalostno pa je, ker se ne ve ali bo sploh jed- nota kedaj dobila ta denar izplačan. Ko se je to vprašanje razpravljalo, so skušali vse svoje moči, da bi s svojo politi¬ ko uničili br. Grdina in br. Zulicha. Posrečilo se jim je, da je politika zmagala nad pravico in Grdina in Zulich sta ostala v manjšni. Prizadeti so se sklicevali na svoje poštenje in večletno poslovanje pri jednoti, kar se lepo sliši. Na drugi strani ima pa tudi članstvo pravico zahte¬ vati, da se z jednotinim denarjem posluje pravilno in var¬ no. Vkljub temu, da se je ta denar nesrečno invenstiral, ni hotela večina glavnih odbornikov, da bi se sistem ku¬ povanja obveznic izboljšal po Book of rating, kjer je ozna¬ čena cena obveznic takrat, ko so kupljene in sedanja cena. O takih obveznicah vam da pojasnilo vsaka banka, tako da članstvo ve, ako so te obveznice dobre, medtem, ko se pri drugih obveznicah nikoli ne more zvedeti cene, za ka¬ tero so bile kupljene. Agenti ali prodajalci slabih obvez¬ nic ne bodo nikdar izdali uradnikov, ki so te obveznice kupili. Ti gledajo samo za bodoči business. Pri naši jedno¬ ti je več takih dvomljivih obveznic in pri kupovanju ta¬ kih obveznic je morda glavnim uradnikom komišen več¬ jega pomena, kakor glavnica jednotinega denarja. Glav¬ ni tajnik se je izrazil na januarski seji, “da so take ob¬ veznice kupovali radi tega, ker prinašajo večje obresti in da je asesment članstva manjši.” Tajnik finančnega odbora je priznal, da se komišen lahko dobi, ali da so raje kupovali boljše obveznice. Te obveznice niso priobčene v book of rating, zato niso po mojem mnenju boljše in so vsled tega nezanesljive. Članstvo naj se prav nič ne čudi, ako bodo glavni u- radniki na polletni seji poročali, da so zopet kake druge obveznice propadle od $15.000 do $25.000. In tako bo šlo dalje morda vsako leto. Vse te propadle obveznice so bile kupljene po sistemu, katerega je Mr. Zalar zagovarjal na zadnji januarski seji.’ Čuje se, da je nemogoče misliti za nakup kakega drugega poslopja, ali za zidavo novega jed¬ notinega doma, ker so večletni jednotini uradniki denar slabo investirali. Do sedaj so poslovali večinoma samo z eno firmo v Chicagi. Skušnja preteklosti bi morala že dav¬ no izučiti naše uradnike, da bi enkrat za vselej prenehali s poslovanjem s firmo, katera je prodajala več dvomlji¬ vih in malovrednih obveznic. Glavni uradniki kot taki pri tem še niso storili niti enega koraka, ali da bi vsaj pokaza¬ li dobro voljo, da se finančno vprašanje uredi in reši. Ne¬ katerim glavnim uradnikom je njih osebna sebičnost več¬ jega pomena kakor dobrobit članstva K. S. K. J. Častiti gospod John Plevnik se je izrazil napram meni na Pits- burški konvenciji, predno smo glasovali za novi finančni odbor K. S. K. J., da on drage volje prevzame ta urad za¬ stonj in daje pripravljen plačati letno $5,000 K. S. K. Jed¬ noti za njemu izkazano čast. Ne vem, ako je on še tega mnenja, vem pa, da jaz drage volje prevzamem isto službo pod pogojem, da bom smel barantati z jednotiniiU denar¬ jem in kupovati nezanesljive obveznice po starem siste¬ mu. Naša jednota krvavo potrebuje vsaj tri zanesljive bondne kompanije in te iz raznih držav, katere bi oskrbo¬ vale kupovanje zanesljivih obveznic za našo bratsko orga¬ nizacijo. To je edina pot in rešitev zavoženega finančnega problema K. S. Iv, J. Ako se glavni uradniki temu pro- tivijo, naj se zahvalijo na svoji službi in članstvo bo na njih mesto postavilo bolj zmožne in bolj požrtvovalne u- radnike v korist K. S. K. Jednote. Spoznati ga hoče. Časniški poročevalec (obogatelemu glavnemu urad¬ niku neke jednote): “Rad bi, da bi mi izdali tajnost va¬ šega napredka,, ki mu ni para! ’ ’ Glavni uradnik: “Samo en trenutek prosim. Ali ste poročevalec Slovenskega Gladiatorja, ali iz urada dis- triktnega pravdnika?” & # Sitni preostanek. Mož: “Ali imava za plačati kakšne obroke danes?”—- Žena: “Mislim, da nobenih, moj dragi!” — Mož: “Ali i- mava kaj za plačati na hišo, radio, pohištvo, preproge ali na knjige?” — Žena: “Ne.” — Mož: “Potem nama preostaja deset dolarjev, ki jih ne potrebujeva. Kaj pra¬ viš k temu, če bi kupila nov avtomobil?” * Športnik. Jeznogledajoč gost sedi v restavraciji ter čaka na naročeno kosilo že dolgo časa. Končno se mu približa strežnik rekoč: “Vaša riba bo prišla vsako minuto sedaj, gospod!” “O, da,” reče gost ter pogleda strežnika zainteresi¬ ran. “In kakšno vado pa imate nastavljeno?” o SLOVENSKI GLADIATOR BRENCELJ Slovenski Salamon — Anton Grdina. 1. Zalar je bil baje tožen pri njem radi zakonske zve¬ stobe. Černe je bil tožen radi nepoštenosti pri komišnn. Da ne bo škandala za glavne uradnike, je izročil Za¬ larja “poroDnemu odboru’ ’ pod pogojem, da se vsi stroški plačajo, ali ne iz Jednoline blagajne. Černeta je izročil porotnemu odboru, ker je v teku šestili mesecev dobil $3,500 komišna za Jednoto. In ta de¬ nar se mora zafučkati pri porotni obravnavi, ker komi- šen ne spada v Jednotino blagajno. 2. Nekateri se zelo zanimajo, katera je bila tista kunštna in brihtna ženska, ki je pisala zadnji dopis iz Chicago. Dolže jo, da je v zvezi z S. Žensko Zvezo. Bodite potroštani, da dotična oseba nosi —■ črne hlače. 3. V Chicagi so imeli srebrni jubilej domačega žup¬ nika. Društvo sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. se je opravi¬ čilo in se te slavnostim udeležilo. Vzrok je bil ta, ker so isti dan korporativno marširali z zastavami in znaki na piknik, kjer so kuhali kisle kumare. 4. Na januarski seji sta se Zalar in Opeka pogovo¬ rila za svoje poštenje. Grahek je rekel, ko so komišenerji dovršili svoj “bluff:” Ali ste slišali, kaj so ti gospodje povedali ! Dobro! Vam .drage volje pustimo Vaše poštenje, Jcdnoti pa denar nazaj. 5. Kdo bo novi tajnik in blagajnik pri K. S. Iv. J.? Mr. Vranič in Šega iz Jolieta, ker sta na Clevelandski konvenciji razkrinkala afero glede Štukeljnovega posest¬ va. Brat Sitar se je nepravilnim potom polastil tega po¬ sestva za $9,000. To posestvo je danes vredno do $75.000. Glavni uradniki na Clevelandski konvenciji so enoglasno podpirali br. Sitarja. Imamo pa 2 priči, da je Zalar pri¬ znal ( in vino veritas), da je bilo to posestvo nepravilno kupljeno. Vprašajte Dr. James Seliškarja iz Clevelanda. _ (i. Mr. Mimogrede v Amerik. Slovencu očita “Gla¬ diatorju” srboritost. On sploh ne razume tega izraza. Sr- borit je čmrlj, osa, sršen, brencelj samo ubada; ako s tem povzroči srboritost pri drugih, se on ne meni dosti. Ome¬ nja, da s fračami muhe streljamo. On se laže. Tu' stre¬ ljamo s kanoni le ta veliko zverino. Toneta s Hriba smo samo dejali na tehtnico in ker ga na VVillardu še obraj- tajo, naj le še šušmari. 7. Telegram—Carigrad, Turčija. Mr. Joliet se jo za¬ ročil z Mrs. So. Chicago. V avgustu je koruza že dovolj velika in dovoljenje dano. Pečat — Kemal paša. Živijo, fantje! Olicet! Harmonika: en valcer ku—re- tna, ku—re—tna, julmhuhu. Častilka. Spomini preteklosti. Po kanalu so ti splavali Pohotnost to je konjskaimuka Kadar pod oknom sova uka. Lizika, le pazi se, Kadar tvoj fant kratkočasi se. To bo tvoja muka, Čeprav tvoj fant korajžno uka. —Brrrrr Zdravnik: “Žal mi je, gospa, jaz ne morem ozdraviti vašega moža, da bi ne govoril v spanju.” Žena: “Ali mu ne morete dati nekaj, da bi govoril vsaj bolj razločno?” ODGOVOR GLAVNEMU TAJNIKU K. S. K. J. Brat Anton Grdina me ni povabil na januarsko se¬ jo radi tega, da bi jim ne bilo treba odgovarjati na mo¬ je članke, priobčene v A. Slovencu, temveč z namenom, da bi se finančno vprašanje bondov izboljšalo. Razpolo¬ ženje glavnih uradnikov pod vodstvom diktatorja je bilo v večini proti. Zatorej ni bilo pričakovati nobenega u- speha. Brat A. Grdina in Zulich, ki sta pošteno mislila, sta ostala v manjšini in zato vprašanje ni bilo rešeno. On zahteva, da naj imenoma imenujem glavne uradnike, kateri so vlekli komičen. Krivda pade na vse, dokler se ne izrazijo sanii kot poštenjake. Finančno poročilo je do¬ volj jasno, katero je na podlagi mojih člankov v šestih mesecih dohilo $3,500. Kje je ostal komišen poprej, naj vam dokaže Zalar. Zakaj ni on poročal v svojem članku, da je propadlo $15,000 in'da so nepravilno in slabo inves¬ tirali $20,000 in to so obveznice, katere je on priporočal in obenem dobil komišenerje iz Springfield, 111. Boys you are buying tlie best bonds. Bluff, bluff! Članstvo se s tem nikakor ne bo zadovoljilo. Zakaj ne poveste v “ “Glasilu” jasno, zakaj ste te obveznice priporočali. Pripravljen sem z vsemi uradniki'slovenskih jednot debatirati potom časopisja, tliat J. am hundred % riglit and you ali are hundred percent wrong as far as in- vesting monej is’concemed. Opravičujete se, da se ne spuščate v debato ali pole¬ miko z menoj, ker sem duhovnik, Z moje strani sem pri¬ pravljen javno debatirati v časopisu glede obveznic in vam hočem dokazati, da vem 95% več kakor vsi glavni uradniki vseh slovenskih Jednot. Kupljene obveznice, “Boys, you are buying tlie best bonds,” katere je Zalar do sedaj priporočal, vas bodo obsodile. Na vaše priporočilo sem bil izročen porotnemu odboru radi kršenja pravil. Jolietčani trdijo, da ste me iz¬ ročili višji duhovski oblasti, ker bi se radi skrili v senci škofove mitre. Splošno se vidi, da ste zelo poparjeni in da bi radi celo zadevo mirnim potom poravnali. Zato ste dali zopet v odobritev glavnim uradnikom Slieboyganslco resolucijo. 2. A. F. K./odgovarja glavni tajnik: “Ni tako.” Konvencija je izročila glavnemu odboru popravo glavne¬ ga urada . Torej, ako se sklepa konvencij držimo, bo na mestu poprava istega po načrtih glavnega predsednika, katerega so glavni uradniki polnomočno odobrili. Nika¬ kor pa ne načrt bi 1 . Zalarja. On se je tako daleč zmotil, da se je predrzni! dati svoj neveljavni predlog in druge ne¬ veljavne resolucije na glasovanje!članstvu. Zakaj se on radi kršenja pravil, ako je mož, ne javi prostovolj¬ no porotnemu odboru. Priporoča, da naj gre A. F. K. ob večerih k počitku. To bi veljalo tudi za njega, ker ima pri¬ če na North Chicago Street, da je po en večer zapravil $200, $300, medtem, ko je A. F. K. potrošil iz svojega že¬ pa in, ne od komišna $5 ali $10. V Vašem odgovoru smo pričakovali odgovor z go¬ spodarskega stališča o obveznicah in ničesar drugega. Sladko maščevanje. Mrs. A.: “Sosedinja si je kupila ravno tak klobuk kot je moj.” — Mož: “In sedaj, jaz mislim, da ne boš ho¬ tela ž njo govoriti.” — Mrs. A.: “Najbrže ona ne bo ho¬ tela govoriti z menoj, ko bo pronašla, da sem jaz moj klo¬ buk podarila njeni kuharici!” SLOVENSKI GLADIATOR 7 M 8 POLLETNA SEJA K. S. K. J. IN NJE ZAPISNIK Kakor je izprevideti iz prvega dela zapisnika, je glavni predsednik precej korajžno nastopil. Pričakovali smo vsi, da bo nekaj zaropotalo, pred vsem to, da bosta br. Grdina in posebno še Zulich dala navodila za boljše kupovanje obveznic. Taka stvar je poučna za nas vse in bi morala priti v zapisnik. Drugi del zapisnika se je za¬ časno izgubil ip je bil priobčen tako žalostno, da nima ne glave ne repa. Morda mu je vse to odsekal “Slovenski Gladiator.” Po domače povedano, da ta zapisnik ni bil priobčen, kakor je bil sprejet na seji. Vse izgieda, da je bil ponarejen in da ga je “Slovenski Gladiator” preveč osolil in popaprikal. To se pravi, s članstva se norčevati. Na seji, kakor v zapisniku ni bilo omenjeno prav ni¬ česar, kaj je napravil nadzorni odbor. Prav ničesar, glede preiskave korupcije, da bi se pronašlo, kdo je kriv te ko¬ rupcije, ki se je vršila pri bondih. Zakaj tega ni storil kvalificiran uradnik iz Mine-sirote? To bi bila predvsem njegova dolžnost. Tudi porotni odbor se za to korupcijo še ni zmenil do sedaj. Dobro je bilo, da so šli Grdina, Gospodarič in Opeka ;ledat jezero, kjer je vtonilo $15,000. Vsi so se prijeli za ;lave in tudi finančni tajnik je moral priznati ,da je to v resnici slaba investicija. Tudi federalna banka bo pusti¬ la vse skupaj pri miru — to se pravi, da je vse izgubljeno. Dokler so bili nadzorniki pri seji, je brat Opeka re¬ kel, da nima nobenega denarja za investirati. Navadni šo¬ torček ,ki zna odštevati stroške od dohodkov, ve, da so imeli vsaj, $50,000 na razpolago. To je zopet dokaz, kako so glavni nadzorniki pregledovali Jednotine račune. Ako jim finančni tajnik tega ni povedal sam, bi se morali sami zavedati svoje dolžnosti, ako so zmožni. Zakaj ni glav¬ ni predsednik poklical Zulicha, da bi jih vsaj izšolal v njih poslu. Na poročilo izletnikov z jezera, je brat Zalar pregle¬ dal finančno knjigo in našel v nji nad 80,000 takih boli¬ dov brez Floride in brez Daniel Boon Corporation, kate¬ ri nas bodo presenetili v kratkem času. Isti Zalar je toraj lagal, ko je rekel, da so bondi te vrste najboljši. Celo In¬ surance komišenerje je najel, kateri so v njegov rog tro¬ bili in poštene uradnike blufali. On zahteva, da naj se me pokliče radi kršenja pravil pred porotni odbor, ker pi¬ šem resnico in pravico. Ja, Mr. Grdina, Vaš trum, trum, trum ni imel veli¬ ko vspeha. Trum, trum, trum Gladiatorja je pa cel glav¬ ni urad na glavo postavil. To je šele začetek in pričenja¬ mo danes z bum, bum, bami. Trdnjave največjih sloven¬ skih trustov se že tresejo in par kanonskih strelov Gladi¬ atorja bo razdejalo'nji h skrivališče na žalost kori tar jev. Glavni uradniki so dovolili glavnemu tajniku šest¬ mesečni dopust in ker so dobri gospodarji Jednote, ga bodo redno plačevali. “Gladiator’ ’ga bo poslal v penzijon brezplačno, ker v teku 18 let ne zna pravil in jih krši des¬ no in levo. Ako bi bil porotni odbor zmožen in kvalificiran pod vodstvom J. Dečmana, ga bi že stokrat obtožil. — : Sama metla! Nei le samo v Rusiji, marveč v Chicagi na Lawndale imajo tudi zloglasno “Črezvičajko.” Te dni je pred nje¬ nim tribunalom bil izobčen Dr. Grahek, ker je nekim gos¬ podom preveč vest spraševal. Kako se bo Dr. Grahek z obsodbolzadovoljil, je za enkrat še tajnost. Lahko je, da s bo palica kaj kmalu obrnila. Oi MUHE Tudi muhe smo se osvobodile in hočemo imeti rav- nopravnost in svobodo na svetu. Zahtevamo, da se smemo od sedaj svobodno vsakemu vsesti na nos! s Za danes 'sei naj vsedemo na nos gl. odbora, ki je na ;voji polletni seji tako peglal in šturmal g. urednika I. Zupana. Grozne ultimatume so skovali in iste v vednost dali. Ali vraga, strokovnjaki taki so ga peglali, ki se na uredniška dela toliko razumejo, kakor kure na citre . . . G. urednik naj bi le brenkal in eitral slavo, hvalil kar graje vredno je. Potem bi tud ta velk mož djal, zdaj daj¬ mo mu, mož dobro brenka, dobro citra . . . Urednik “Prosvete” se priduša, da Črne ta sfiksal bo. Nikar Jože tako ne razkoračuj se! Sapca bo zapihala in pesem druga se bo čula. Vedi, da me Muhe, smo vidle marsikaj, kar Jože-in drugi vidli niso. Me na nosu smo sedele in opazovale, vidle marsikaj, kar drugi niste . . . Bojeviti Jaka se'je, odkar je prebral prvo številko S. Gladiatorja, najmanj miIjonkrat že priveril. Muhe na no¬ su sedele smo in to točno v zapisnik dale . . . Da, Muhe imamo svoj zapisnik. Kar vidimo po sve¬ tu, to svečano zapišemo v zapisnik. Me muhe imamo svoj pregovor, da čez sedem let vse prav pride, tako tud naš zapisnik. Za zdaj še prva stran končana ni. Urednik je z roko zamahnil in me odleteti moramo . . . DROBTINI C E. V številki 33 Glasila K. S. K. J. je na prvi strani priobčena slika bivšega Sternovega poslopja v Jolietu. Slika je krasna, da bi se človek kar zaljubil v njo. Da bo bolj 1 vleklo, so postavili pred njo vse polno avtomobilov, da zgleda kot zelo prometen kraj. Kdor zna pa zna! * * Nekateri glavni uradniki to poslopje tako hvalijo, da še žid ne zna tako. Povedali so, koliko bo nosilomajem- nine, kadar bo poslopje oddano v najem. Niso pa povedali, kdo bo plačeval obresti, kadar bo poslopje prazno. Tudi niso povedali, koliko bo stal Janitor, koliko Elevator man, koliko kurjava za tako veliko poslopje, i. t. d. * * Ako bi doticnoi poslopje bilo res toliko vredno, kot pravijo in ako bi bilo upanje, da se bo do ti eni okraj zbolj¬ šal, to je, da bi poslopje pozneje pridobilo na veljavi, ali mislite, da bi dobila Slovenci priložnost za kupiti? Ne! Kupil bi ga žid. Sicer pa bi se tudi med Slovenci v Jo¬ lietu dobil kateri, ki bi kupil. Toda ker vedo, da dotič- no' poslopje ne bo nikdar pridobilo na vrednosti, ga ho¬ čejo Jednoti na hrbet naložiti. * Dotična društva in posamezniki, najsibodo v Jolietu ali drugje, ki so za nakup tega poslopja, pa ga naj sami kupijo, ter dajo Jednoti v najem. Na ta način bodo po¬ kazali, da so res za blagor Jednote, Jednota pa bo na var¬ nem radi zgube pri poslopju. Izostala bodo tudi vsa deba¬ tiranja radi poslopja, tako na konvencijah, tako!pri pol¬ letnih zborovanjih, kar stane tudi lepo svoto denarja. Se¬ daj je čas da pokažete svojo lojalnost. 8 SLOVENSKI GLADIATOR i t rn ROŽMARIN Dogodbica na vlaku. Poleg nagelčka se veseli med slovenskim narodom rožmarin največje priljubljenosti. Narodna pesem širi pri¬ vlačnost rožmarinovega vršička, fant se okiti z njim, ko uka na nabor in pri podaji roke izvoljenki pred oltarjem, slovenske pobožne romarice vežejo šopke iz duhtečega rožmarina, katere poklanjajo Kraljici nebes. Simbol fan¬ tovske korajže, obljube zakonske zvestobe in 1 prisrčne po¬ božnosti je — rožmarin. Ne najdeš zlahka urejenega kmet¬ skega vrta, na katerem ne bi zelenel rožmarinov grmiček, katerega skrbno neguje nežna dekliška roka . 1 Da, rožma¬ rin je slovensko zelenje. —o— Z blalcopokojnim g. župnikom Volčičem, ki je pone¬ srečil smrtno pred leti na Dravi pri Breznu, sva se vozila še pred vojno po Koroškem. Iz Beljaka sva se peljala po tedaj novi železniški progi mimolBleda v Gorico. V skup¬ nem vozu smo sedele štiri'osebe. Nama nasproti se je na¬ slanjala na romarsko korbieo že postarana ženica. Iz belo pokritega jerbasa je dehtel košat šopek iz rožmarinovih vršičkov. Manica je nama zaupala, da je Korošica, ki se pelje do Bleda in od tamkaj bo romala peš k Materi božji na Brezje. V mlajših letih je bila vsako leto na Višarjih, v visoki materinski dobi ne zmaga več višarskega hriba in je preselila božjepotno dolžnost na bolj zložno Brezje. Na drugi klopi v istem vozu sta sedelaieden drugemu nasproti gospodična in gospod, ki sta se pomenkovala slo¬ venski. Njuni pogovori niso potekali preveč ljubeznivo, ker je vzbudil parkrat našo pozornost)rezki: Ti si kriv, Ti si me varal in jaz danes ne morem več drugače!” Sopotnika sta morala biti dolga znanca, ki sta se se- šla slučajno med vožnjo in sta obujala spomine, ki so ple¬ sali krog prevare v ljubezni. Romarica je natezala v žen-’ ski radovednosti ušesa pinti sosedoma in nama) šepnila: “Ta je ne ho preprosil, prehudo jo je ogoljufal.” Midva s tovarišem se nisva zmenila za usodo nekda¬ njih zaljubljencev in tudi mamca so krenili v besedi na vsakdanji kolovoz presoje vremena ter letine. Pred postajo Podrožica je vstopil sprevodnik, zaprl skrbno okna, začel se je oni dolgi predor. Lokomotiva je brlizgnila na rezko, potegnili smo se pod prevrtano skalo¬ vje, objela nas je tema in vsi smo obmolknili . . . Prav v tišini je drvel vlak po predoru in šele čez nekaj časa se je razlezlo od strani naših sosedov pritajeno šuštanje. Kar naenkrat nas je vzdramil odmev poljuba — še bolj glasne zaušnice in nato zopet vse mimo . . . Romarica si je iz- lml jala oči proti sopotnikoma, ld se nista več ganila . . . Gospod je naslonil glavo v kot pri oknu in čez par minut nas je zmotilo iz tišine glasno smrčanje človeka, ki je pravkar zadretal trdno od utrujenosti. Molčali smo vsi, sopotnik je smrčal, mamca so nekaj brskali po košarici, a niti šepnili niso kake opazke o klo¬ futi in'navideznem trobentajočem spanju. Pod utisom resnosti udarca ter moške užaljenosti smo čakali vsi v tihi svečanosti na konec predora. Komaj so posinili prvi žarki dnevne svetlobe skozi okno našega vo¬ za, jelhušnilo babfe po koncu, potegnilo iz košarice rožma¬ rinov šopek, se približalo dreterju in mu začelo vleči duh- teči šopek pod nosom semtertje s krohotajočo opazko: “Kaj spite? Ali res spite? Vam nič ne dišilrožmarin,” Razljuteni gospod je planil po koncu, si uravnal ko¬ lena, pograbil klobuk in siknil proti romarici: “Prekleta baba, še v spanju ne do človeku miru!” O ti križ božji, ženšče je zacepetalo z obema petama, dvignilo šopek potniku še enkrat pod nos z jeznim sva¬ rilom : “Misliš, da sta tvoj nos ter obraz res za rožmarin du- liteči, ne, za klofuto — goljuf!” i Sopotnik je ostavil z zaloputom vrat naš vagon, roma¬ rica je sedla nazaj h košarici, gospodično in naju je 1 osup¬ nilo prehitro menjevanje nelepih prizorov in dejanj. Neustrašeno bable si je opomoglo koj iz žaloigre in razkladalo: “Prav ste imeli, gospodična, da ste potegnili tega li¬ zuna po licu. Ga sicer ne poznam, pa čitati mu je z obraza, da je goljufivi barantač z ženskim srcem. Pri odmevu za¬ ušnice z lizunskega moškega obraza se mi vedno vzbudi tudi sedaj na starost tn-le spomin: V spremstvu matere sem romala kot dekle na Sv. Višarje. V romarski košarici sem nesla seboj za Marijin oltar rožmarinov šopek kakor danes. Pridružil se nama je med potom sosedov Bošt, ki ine je prosil takodolgo, dokler mu nisem podarila rožma¬ rina. Mati seve niso videli, da je sedel šopek na nepravo’ mesto. Na povratku z božje poti je stopila k meni ona kr- tnižljava Holcova Zala, mi potegnila z rožmarinom pod nosom, me pljusknila z roko po licu ter se obregnila: “Tako-le diši rožmarin, s katerim si hotela na božji poti omamiti mojega Bosta!” Pognala je pušeljc materi pod noge, se zavrtela na peti in se obesila na Božta, ki se je robato zakrohotal za menoj. Moja mati, ki so bili priča vsemu, marelo po koncu in po meni nedolžni je začelo padati na posmeh vseh Tomor¬ ijev, dokler ni bil dežnik na kose. Mati so imeli sicer prav; Ikri v je bil moje dvojne sramote goljuf Bošt! Od tedaj mi Jzapleše po srcu, ako vidim ali slišim udarec ženske dlani po moškem obrazu. Vlak je postal. Obe sopotnice sta se odpravili na iz¬ stop. Bable je še reklo pri odhodu: “Tako je, gospoda! Nič ne de, če znata vidva, kak duh razširja rožmarin, ako ga drži v rokah v življenju od moškega varana ženska roka.” Ko sta bili obe že iz vlaka, sem videl, kako je prijela mamca gospodično pod roko, jej nekaj pravila, segla v ko¬ šarico po šopek in jej stisnila polovico rožmarina v znak ■priznanja za neustrašenost, ker je maščevala javno v že¬ lezniškem vozu moško prevaro ter drznost. Rajni g. Volčič je bil čudno resno zamišljen po tem doživljaju. Šele enkrat proti Gorici se je vzbudil iz molka in mi rekel: “Dobro si zapomni, kar si videl'ter slišni danes. Res je, kakor poje narodna: 1 Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen, a!’ pa'suh!” Prva pomoč v “suhi” vasi. Tujec: “Ali se mora v tej vasi prej obiskati zdrav¬ nika, predno se zamore dobiti kakšno žganje?” — Doma¬ čin: “Ne, ampak potem!” * * * Pravijo, da kadar se v Slovenskem Rimu potiplje tamkajšnje politikarje za pravo žilo, da se napada naselbi¬ no sv. Jožefa. Dober tek vsakemu, ki to'verjame. Resnica je vsa na drugem koncu . . .