Neniški jezik pa omika. Svet ima o oniiki druge misli, kakor naši Nemci. Po le-teh mislih bi bila omika najprej in najbolj v tem^ da zna človek nemški. Francoz ne zna nemški, pa ni brez omike, tudi Anglež, Lah, Rus, Madjar ne zna nemžki, toda omike*mu človek ne more odDeči, samo pri nas, v Avstriji velja druga: pri nas je nemšeina in omika neki eno. Zato ae suče pri naa vsp okoli nemščine, izlasti še, če gre za šole. V Stajarskem deželnem zboru se ne vpraša toliko, ali se otroci naučijdf kaj v šolah, kolikor o tem, ali se učijo nemščine.. ^seji 23. dne 2. aprila jim je slov. poalanec, g. Fr. Robič tft rahlo sicer, toda zadosti jasno oponesel, ter jim jev enem tudi pokazal, da je šola vendar-le še za kaj druga, kakor aamo za npmščino. Njegove beaede ao bile te-le : Visoki zbor! Da moj nepoaredni predgovornik (Schreiner) sprevidi, da še nismo izgubili vse mirnodušnosti, zato bočem s šolakimi zamudami začeti. Visoka vlada naj prevdari, ali bi ne kazalo atvari tako urediti, da bi se kaznovanje šolakih zamud povsod na ravno tisti naein vršilo. Način, po katerem se sedaj šolake zainude pri okr. žol. svetih kaznujejo, je jako različen in je vsega pomiljevanja vreden. Mislhn pa, da je vse to viaoki vladi dobro znano, in torej o tetn nfe bodem dalje razpravljal. Glede na lctno poročilo pa rečem, da sem z največjinv obžaljevanjein v njem zapazil opombo: »Naj ima pouk v nemškem, kot drugem deželnem jeziku dovolj uspeha«, — tako pravi letno poročilo za leto 1889/90 dež. Sol. nadzornika za ljudske šole — »temu ne zadoatuje le apretnost v učenji, temveč pred vsem je treba učitelju tudi dobre volje. Žal, da se pri marsikaterem pogreSa oboje, zlasti pa zadnjfi- Gospoda moja! Prav močno obžaljujem, da je mož, ki je drugače čudovito delaven, sedaj, ko odstopi, zagnal kamen y slov. učiteljstvo (Posch: Gotovo je to zaslužilo!) Neki poslanee mi kliče: Gotovo je to zaalužilo, jaz pa trdim — in jaz sem imel 18 let a šolo opraviti — slov. učiteljatvo tega ni zaalužilo! Gospoda moja! Kdor pravično in trezno sodi, tisti mora pripoznati, da ao na spodnjem, kakor na srednjeni in zgomjem Štajarakem prav dobre in slabejše šole, to je povsod tako; ako je pouk v nemškem jeziku pomanjkljiv, tedaj je gotovo pomanjkljiv tudi v drugih predmetih. Dobre volje toraj gotovo ne manjka, pač pa, kakor se je v prvem odstavku povdarjalo, znabiti spretnosti v poučevanji. Visoki zbor! Nadalje še opozorira na to, da je poročilo dež. odbora o ljudakem Šolstvu popolnoma jednostransko.-Že moj predgovornik je omenil, da govori leo pouku v npinškem jeziku; jaz pa pogrešam v njem tudi sodbo o nravno-verski odgoji. To je gotovo dovolj važna atran ljudskega šolstva in zakaj ae to niti s črkieo ne omeni! Poročilo pravi dalje, da je moral dež. odbor svoje obžaljevanje izreči, ker ao vspehi v nemškem jeziku tako nepovoljni. Ob konci pa pravi dež. odbor, da če bi učna uprava samoavestno, z dobro voljo in odločno svoj smotcr zasledovala — dobre volje ji pač ne manjka — tedaj bi se napake pri tem učnem predmetu kmalu odpravile. Da dobre volje vladi nikdar ne manjka, tega mi pač ni treba nadalje'razpravljati. Mi smo vpdno in pri vsaki jijrtiki vpazili, da je vlada na vaši strani. . Nadarje moram še apregovoriti o tem, kar je dejal neposredni moj predgovoruik (Schreiner) rekoč: »Da smo mi nepristranski, tega nam ne morete odreči«. Da, pred dvema dnevoma ste pokazali, kako ste nepristranski, ko niste pripustili, da bi bili na postajah po čisto slov. zemlji, tudi slov. napisi. Tako ste nepristranski! Nadalje, gospoda moja, sem imel mnogo priložnostij videti in izvedeti, kako ste nepristranski tam, kake so šole tam, kjer ste jih po raznih slucajih dobili v svoje obmocje. Kake so te šole v čisto slov. krajih, kjer sta dostikrat le dva ali trije ueenci nemške narodnosti! Takoj od prve ure se otroei že v nemškem jeziku podučujejo. Mislim toraj, da vse to dovolj priea, koliko je vaše hvalisanje, da ste nepristrangki vredno! Sedaj pa še o nasvetu, ki se nam je predložil. Priznati inorain, da je predlog, ako se kar tako pogleda prav nedolžen in kdor ne pozna razmer na spodnjem Štajarskem, ta bi moral roki sklenoti in reči: No, kaj pa najdele v tem predlogu? V tem oziru tudi grofu Stiirgkh-u, ki naših razmer ne pozna, nočem ničesar očitati in sem celo uverjen, da on za-se misli, da je hotel s tem predlogom res kaj dobrega doseči. Gospoda moja! V tem predlogu se bere: »za nemški pouk posebno zaslužnim učiteljem se naj iz zaklada dež. šol. sveta davajo nagrade« — kaj je to? Kako naj to umemo, saj se vendar ve -- še danes je brati v časopisu — da so se neki groši — nočem jih natančneje imenovati — na spodnjem Štajarskem kaj pogostokrat rabili, pa le-ti sedaj že usehavajo in zato je treba za take učitelje druge groše priskrbeti. Jaz pa sem prepričan, da slov. učiteljstvo po teh groših ne bode segalo, ono bode svojo dolžnost storilo, ne da bi vsprejemalo teh grošev!