Leto TIH. štev. 135.
Poitntnft.«laean« v gotovini.
V Krškem, v aredo 17. septembra 1924.
Današnja Itev. 1w Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za ddphe^ »Naprej«, Krško.
dstvo
Čet
državne v. sk© ks«; i&nioe v L; .-bljtui
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Kostor 1x87 mm 1 Din seda 50 p, najmanj 5 Din
Oglasi:
Mali oglasi:
Dopise frankirajte in pOdpisojte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yra£ajO.
Reklamacije za list so poitn. proste
©lasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Stanovi, razredi iti razredna nasprotja.
Kaj so razredi v dražbi ? Kakina so razredna nasprotja, če sploh obstojajo?
Razpnite katerikoli veliki meščanski dnevnik ali revijo, pa boste našli zatrdila, da razredov sploh ni. Tisti. ^ ki propagirajo razredno vlado, netijo raz* redni boj in izpodkopnjejo aedanje institucije, so po nszorih takih listov in revij sovražniki, nevarni sovražniki pravih ljudskih intereaov,
Posebno pred volitvami se take trditve do« navijajo pogostejše kakor navadno. Veliko časopisje piše o ljudstvu, ki je eno. nedeljena na sts-nove ali razrede. Vsi imamo enake pravice, vai enake priložnosti za .uživanje dobrin, vsi enake dolžnoati oo domovine. Na neitetih shodih poudarjajo politiki atarih strank, da je njihova edina želja služiti ljudstvu, vsemu ljudstvu.
Ali — pri tem se spozabijo, pa zatrjujejo, da bodo. ako jih ljudstvo izvoli v razne zakonodajne zbornice, nastopali proti velikim interesom in proti tistim, ki propagirajo razredno vlado, v tem prime* ru proti socialistom. Ko izrečejo to, priznajo, da imamo'razredna naaprotja in da so razredi.
'• Razred ki poaeduje delavna aredstva. naravna bogastva, industrijo, velika posestva in drugo lastnino v'velikem obsegu ie posedujoči ratrid. z dragimi besedami kapitalistični razred.
Razred, ki dela za prvega, je delavski raz* red Ta ne poseduje ničesar drugega kakor svoje roke in um, kar oboje prodaja na trgu delodajalcem.
Interes prvega 'razreda je napraviti čim več prefita. To je mogoče z izkoriščanjem delavcev in konsumentov.
Interes delavskega razreda je, da sia izboljša življenako stanje, da dobi čim več deleža od avojih produktov' saae.
Nihče ne more zastopati intereaov vaega ljudstva v državi s kaptialiatično ekonomsko uredbo. Kdor prihaja pred ljudstvo s takimi trditvami, trdi vedoma neresnico. Interesi posedujočega in nepo-sedujočega razreda niaO in ne morejo biti enaki. In ker niso ia ne morejo biti. imamo razredni boj
—	hočemo ali aočemo!
Delavstvo, ki prodaja svojo delavno ailO delodajalcem, ae je borilo, ae bori in ae bo borilo za avoje interese in proti interesom posedujočih slojev. Drugače ne mOre biti, ker bi bilo proti naravnim zakonom.
Bili ao časi. ko so bile stsnovake razlike bolj vidne, bolj naglaieae kakor danes. Kmet in graičak Blata imela enakih pravic Prvi je bil tlačan, drugi goapodar, aodnik in poveljnik obenem. Dolžnost prvega je bila delati in ubogati brez ugovarjanja, drugi sploh ni imel dolžnoati ampak samo pravice, Predatavljal je vladajoči aloj, dokler ni padel fevdalni sistem, kateremu je nasledil kapitaliatični, sedanji vladajoči aiatem.
V	evropskih deželah ni imelo nepoaedujoče ljudstvo do nedavnega čaaa nikakih, ali pa prav malo prayic. V zbornicah ao imeli beaedo edino poaedujoči stanovi — veleposestniki, viija duhov-Ščiaa, viaoki uradniki, veletrgovci in večji obrtniki. Maaa — kmetje ia delavci — H so bili brezpravna raja. Sodobni političarji niso trdili, da zaatopajo in. terese vsega ljudstva. Mase sploh niso smatrali za ljudstvo v danainjem pomenu besede. Na Kranjakem na pr. smo imeli zbornico deželnih stanov, v kateri so imeli zastopnike sloji, kakor so prei navedeni. Državnih zborov v današnjem pomenu besede ni bilo. Bile so le zbornice višjih stanov — gospo-ake zbornice, zbornice magnatov, zbornice lordov itd.
Intereai teh stanov niso bili enski, zato je bil med njimi boj kakor je danes — le oblike boja so bile drugačne. Brezpravna raja -- stan, ki sploh ni bil staa — se je borila v različaih časih pod različnimi razmerami na različne naftine proti vsem posedujočim stanovom. Slednji pa ao ae borili med aeboj, v kolikor so ae križali njih intereai.
Razne iznajdbe na polju tehaike ao pričele postajati nevarne obrtnim mojatrom in fevdalcem. Ker je imela tehnika v sebi pogoje za »zvijanje, je dala temelj kapitalizmu, ki je zapečatil uaodo mojstrom ia ajihovi nuli obrtaiji. Vsi skupai, obrt-alki, trgovci la Industrialci * so tvorili meščanstvo,
pa so se bojevali proti fevdalcem — takratnemu vladajočemu sloju. Porazili so ga — in sledil je prehod iz fevdalizma v kapitalizem, revolucija buržua-zije. Ta proces ni bil izvršen na mab. Fevdalizem ni čiato izginil. Še vedno ao dežele, v katerih je še močno utrjen. Ampak to. kar je bil, ne bo nikdar več. Kar še ima v svojih pesteh, izgublja in bo izgubil.
Iz malih industrialnih delavnic so se razvile ogromne tovarne; vedno izpopolnjevana tehnika in nove iznajdbe za izboljšanje gonilnih sil so revolu. clonizirale produkcijo. Male zasebne oderuhe so nadomestile hranilnice in posojilnice, iz teh so se razvili bančni zavodi, zmerom večji, do današnjih velikih bank. Bankirji in velebankirji so del celokupnega ljudstva, istotako industrialci in veleindustri-alci, veletrgovci in veleposestniki. Ampak njihovi interesi in interesi delavcev in malih kmetov se križajo — so si v nepomirljivem nasprotju. Bogastva se večajo — posledica moderne produkcije. Toda se stekajo bolj in bolj v blagajne nekaterih, neposedujoči sloji pa postajajo sorazmerno večji. Taki so zakoni sistema privatne svojine.
Henry Ford je liberalen človek, kakor nam pripovedujejo. Baje je celo nasproten izkoriščanju delavcev in Hekateri mislijo, da če bi bili vsi kapitalisti kakor je Henry Ford, ne bi bilo razrednega boja. Seveda se motijo. Fordova bogastva se večajo -- vidno rastejo'. Enako druga velepodjetja — trusti. Število delavcev se istotako veča — in delavci ostanejo delavci — podložniki trustov. Na tni strani dnevna plača, na drugi strani profiti.
Živimo v dobi, v kateri ljudstvo ni več tako brezpravno kakor je bilo. To je uspeh bojev izkoriščanih-mas za več pravic, za boljše življenske pogoje. Ampak razredi so ostali in z njimi razredni boj. Samo njihova oblika se je spremenila.
Politične stranke, ki trdijo« da zastopajo interese vsega ljudstva* 4n ne priznavajo razredov, so kapitalistične stranke. Ako bi rekel, da zastopajo interese privatne lastnine, ki je nagromadena v posesti nekaterih, bi iih thdi navedene mase hitro spoznale, Ako hočejo vladati, morajo igrati na tipke nevednega ljudstva. Opajajo ga s frazami o skupnih interesih vsega ljudstva in o škodljivosti razredne vlade. In vendar — kapitalistične vlade so razredne vlade. Drugačne niso in ne morejo biti. Ves njihov aparat je zgrajen na razrednem temelju. Vsa njihova politična in gospodarska taktika je razredna.
Socialistična stranka ne propagira razredne vlade, socializem hoče Odpraviti razrede. In ko postanejo bogastva — danes v posesti male peščice ljudi — posest vsega ljudstva, ne bo več razrednih nasprotij, ker bodo razredi odpravljeni.
Ekonomski sistem ni bil vedno tak, kakor je. Izpreminjal se je, razvijal iz primitivnih v višje, popolnejše forme. In izpreminja se naprej. Prihodnja stopnja je v socialistični gospodarski red. Ta se ne more preprečiti, toda lahko se ovira. Da bo ovir čim manj, je treba, da se delavski razred uči in usposablja za svojo veliko nalogo. Njegova šola je v socialističnem gibanju. Kdor se je brani, je tipka, na katero igra kapitalistični razred. Cim manj jih bo, tem prej bo kapitalizem odigral svojo melodijo.
—	Proletarec. —
Razno.
VI, ki hočete »Naprej« kot dnevnik razširiti, da bo postal večji in cenejši, se morate najprej v svoji okolici pobrigati za nove naročnike.
Par sto korajžnih moramo še posebe zbrati, tako korajžnih namreč, da se ne bojijo biti v ,Na-preju* javno imenovani kot njegovi naročniki.
Kristanu In Korunu ne moremo z nobeno stvarjo tako brezpogojno zmešati štreno, kakor če iiraa pokažemo ne le račune ampak tudi delavce, ki te račune plačujejo. Ce imaš .Naprej* za sept. že plačan, pošlji izjavo: .Strinjam se z objavo naročnikov.- Cim več nas bo takih korajžnih, tem prej bo konec .Socialistove1 kristanovščine.
V	»Ljudskem glasu« bodo naii čitatelji lahko čltali, kako znajo razni Kristanovi hlapci loviti nevedne backe. Ponatisnili bomo namreč članek iz .Socialista*, ki ga je spisal neki »Hitri računar” pod naslovom: .Iz Bernotovih javnih računov". Neumnost in lopovščina sta v tem članku tako ozko zvezani, da ga moramo objavi« v tedniku, da ga spo-
znajo vsi naši. i>ri tem se bo marsikdo naučil računati. ki je mislil, da žč zna.
Nedeljski Radičev shod v Zagrebu je poaeti-tilo, kakor poročajo okrog 100.000 ljudi. Incidenta ni bilo nobenega. Radič je govoril kakor vedno, dosti psmetnega. dosti zmešanega. Hvalil je repub-/liko na vse pretege. pa ae zelo pacifiatičao vedel. Opoldne je pozval navzoče k molitvi. V Zagrebu ao aretirali dva omladinca. ki ata hotela na Radiča izvršiti atentat.
Na nedeljskem radičevskem shodu je pozdravil HRSS tudi — kdo ? Tisti, ki je vedno taiil, ds bi imel z Radičem kake zveze in to je gospod Albin Prepeluh, prijatelj g. Kristana in žnjim skupni pisatelj .Podlipe", lista, ki dela kulturni višini slovenskega proletariata aramoto. čeprav ie tiata kulturna višina nič prida ni, lista, ki ga-hvali in priporoča »Socialist* kot liat „naših zadružnikov". Amen. P. s.: V istih dneh, ko je Abditua-Prepe-luh hvalil .republikanca1* Radiča, je pa šel Tone Kristan h kralju na ponovno avdienco.. .Naši" zadružni delavci . . .
Razmerje do Rusije bo v kratkem razodel naš zunanji minister Marinkovič s posebno noto.
V	tej bo govor tudi o priznanju Rusije. Imenoval bo nadalje posebno komisijo, ki bo to vprašanje proučila, pa požuri se naj, drugače si bomo priborili takšno slavo, da smo bili še kot država — opica drugih vzgledov zadnja opica med vsemi.
Tekom novembra bo uprava državnih monopolov pocenila vse tobačne izdelke, pa zato, ker menijo, da bo letošnja letina dobra, ne zato, ker bi čutili, da bi bile cene pretirane. Prvič: slične vesti je uprava monopolov doslej še vsako leto razširjala in so se vedno izkazale kot laž. Drugič: Take veati je uprava monopolov širila vsako lato vedno tedaj, kadar je bilo treba prikriti kak umazan kšeft, n. pr. prodajo našega dobrega tobaka za ničvredne ino-stranske sorte, pri čemer so seveds velike .zara-de". Tretjič: Uvažujoč vae to. priporočamo tobakar-jem samo eno: če ste možje, odpovejte se kajenju 1 To bo tudi državni monopol in njegove nečiate dobičke prisililo na kolena. Pa vsak naj pr) aebi začne!
Todora Aleksandrova, vodja makedonatvuju-ščih, je bil v nekem pretepu med macedoaakimi revolucionarji samimi ubit.
O najdbi manjkajočih Livijevih knjig o rim* aki zgodovini poročajo aedaj še to, da je njih .najditelj" dr. Martin Fuaco izginil neznano kam. Rimaka vlada je hotela poslati k njemu namreč komisijo, ki naj bi rokopiae preučila, če ao rea pravi, obenem pa si jih je hotela vlada tudi zaai-gurati, da jih ne bi kdo odnesel v inostranstvo.
Kovinarska atavka na Dunaju, ki se ie med tem razširila tudi že aa Gornjo in bpodnjo Avstrijo, na Solnograško in na graški okraj, je tako-rekoč že zmagala. Podjetniki ao klecnili in ponujajo pogajanja, To je delo trezne organizacije!
Na Dunaju zboruje kongres Mednarodna zveze poštnih, telefonskih in telegrafskih uslužbencev.
Na Madjarskem imajo Horthyevo vlado, o kateri še nikoli ni bilo kaj dobrega aiišati. Na sejah Društva narodov, ki prav kar zboruje v Ženevi, kakor znano, ae ogrski delegati ailno trudijo prepričati svet, da nimajo nikakšae armada ia celo orožja ne. Socialistični novinar Ladialav Fenyes v Budimpešti, ki je pred kratkim odkril 3 nemške fašiste, ki so na sumu kot morilci zaanega Erzber-gerja in ao ae skrivali pri avojih madjarakih kom-panjonih, je Horthyevcem pripravil zopet nemilo odkritje. L. 1921. je dobila Ograka zakon o obvezni telovadni vzgoji vaeh mladeničev od 14.—21. lata. Vssk moški v teh letih je moral obiskovati telovadne ure, če jih ni, je bil kaznovan za visoke vsote. Fenyea pa je našel, da so fantje telovadili tako ia za tak namen kakor rekruti pri vojakih, vežbala se je torej na tak skrit način uprav velikanska a£as-da. V zvezi a tem ao odkrili še drage velike lopovščine. Tako n. pr. je tu ia tam izoatal radi nujnejših opravil maralkakšen delavski ali kmetski sin od ekserciranje in bil zato obsojen na globo od 100—
200,000	K. Če jih ni mogel takoj plačati, ao prišli v hišo orožniki in kar zaplenili, kar jim je prišlo najprej pod robe. Ni treba poudarjati, da trpijo radi tega * predvsem proletarci. Razumljivo ja. da s takšnim načiaom rekrutovanjs ne bodo vsgojiU baš asvdušeatk vojakov ia kako dolgo ae da vladati «
aaaiiiem, dokazujeta najbolj Italija in Španija, kjer ža nevarno poka, pa ae bo začelo rušiti prav tako tudi na Ogrskem. Tudi vae aorte jugoslovanskih fašistov bo vzel peklenšček, ni drugače.
Komunistične organizacije na Slovaškem pro-padajo, propadajo kakor povsod drugod. Tekstilna organizacija je izgubila baje že dve tretjini članov;' lesna, ki jih je imela prej vsaj 900. jih št^je aedaj komaj 30.
Francozi so izpraznili okolico Dortmunda, Gelsenhirchna in Bochnma. Samo v Dortmundu je še večja zasedbena četa.
Glavni avet britskega strokovnega kongresa in izvrševslni odbor delavske stranke sta objavila skupno okrožnico, ki poziva poalance delavske stranke in ljudatvo k najenergičnejšemu nastopanju za sprejem angleško-ruske pogodbe v parlamentu.
Na Pol jakem so našteli za čaa do 1. julija
137.000	nezapoalenib delavcev. Od 1. jun. do 1. jul. aamo je naraslo števHo nezoposlencev 39,960, po* leg tega je v juniju 1800 nezaposlenih delavcev odšlo na Francosko.
Primo de Rivera, španski Mussolini, je sam prevzel pred nekaj tedni poveljstvo nad španskimi četami, ki naj bi ustrahovale uporne Maročane. Kakor vsi njegovi predniki, ima tudi on izredno smolo. Mesto Tetuan, špansko trdnjavo v Maroku so popolnoma obkolili uporniki in se jim bodo morali baje oblegani Španci kmalu udati. ker jim bo v nekaj dneh zmanjkalo vode, Primu de Riveri slave in oblasti, Špancem pa diktature; temu se pravi sreča v nesreči.
Iz Londona poročajo, da je ipanaka vlada že vae potrebno pripravila za umik svojih maroikih čet. Iz Madrida pa poročajo, da se v zapadnem Maroku položaj žpanskih čet boljša. Seveda, tam kjer jih nič zrsven ni, tam 8e jim dobro godi.
Na Portugalskem je vlada obvladala upor, o katerem ni avet nič siiial. Poročajo, da ao čete apet prevzele kasarne in da je bila odrejena are-tacija vodstva radikalne stranke, Po vsej driavi vlada mir. Dokler na8 ne bo kakšnega dne zopet presenetila vest o kaki revolucijski polomiji, ki se je začela v državi, ne da bi svet o tem kaj vedel.
Neka zdravstvena komisija je v ljeningrajski guberniji zdravstveno stanje otrok do štirinajstega leta preiskava in ugotovila, da jih je 82 0/° tuberkuloznih.
Centralni odbor indijskega kalifata se je odločil poslati maročanskim vstašem veliko financialno pomoč, da bi njihovo gibanje čimprej zmagalo.
Na Kitajakem ao ai izvolili novega predsednika, dr. Yeno, ki je v Ameriki študiral. In to bo ves usneh kitajske revolucije.
Yellowatonski nacionalni park, naivečji park te vrste, po katerem se je tudi naš režim odločil napraviti nekaj aličnega v dolini aedmerih triglavskih jezeri, ta park gori. Požara ni mogoče ome> jiti, tudi poročajo, da je v njem poginila zadnja bi-volska čreda, ki se je še nahajala v Ameriki.
SezOna vstaj v Južni Ameriki V državi Ekvador ob Velikem oceanu so se spuntali stari generali. Vlada je zbrala svoje čete, da »pomirijo* upornike, Ekvador ima V/s milijona prebivalcev, med temi je največ Indijancev in zamorcev.
Čilenski predsednik je odatavljen.
Kupujte čevlje aamo z znamko .Sloga”.
Ako piješ »BUDDHA* čaj,
vihraš že na zemlji raj!
Dopisi.
Sadiat v Vestenovi tovarni v Celju. Znani pijanec in kapitalistični priganjač Jakob Ambrož, sedaj nastavljen kot mojster v Vestenovi tovarni, je pravi aadist. Ima namreč posebno veselje, če ženske jokajo, svoje podrejene delavke tako sekira, da od jeze jokajo. Najbolj pa aekira tiste ženske, ki so duševno tako močne, da nočejo jokati. Izmišlja ai grozovita povelja, da človek ae bi verjel, da more mož tako z ženskami postopati. Predno začenja svoje mučilno delo, se mora krepčati z alkoholnim moštom. Vsak dan ai privošči med .truda polnim* delom 1 Vs litra mošta. Nemci imenujejo take pivce mošta »Moatschadel*. Nič ai čudnega, če' je alkoholik aadist. Interesaatno je to, da delavke še vedno niao atrokovno organizirane. Bojijo ae, da je znani Weetenov prijatelj g. Avgust Kolenc v organisaci-ji. Povemo tem ženakam. da takih prijateljev ne maramo. Interesaatno. je da ae žeaake ne interesi-rajo za delavski abstinentski pokret, da niso same abatinentke, četudi jih alkohol in alkoholiki bičajo. Da ne bo tako: zato poatanite abstinentke, zato ae orgaaizirajte.
Meščanahi siatem upravljanja javaih poslov omogoča tajne seje. Čim važnejša je seja z ozirom na ravnopravnoat vseh občanov ali državljanov itd. tem huje a« zaganja moč uprave na avoj monopol tajnosti, da ga brani pred pravice žejnimi očmi javnega življa. Tudi seje, ua katerih ae obravnavajo zakoniki in pragmatike za javne oz. občinske nameščence in uslužbence, se vrše tajno, da je popolnoma nemogoče občanom zvedeti o avojih prijateljih in sovražnikih, da bi potem vedeli komu pover-jati upravljanje svojih pravic in poatavljati avoje funkcionarje. Kapitalistični aistem se za to zahtevo ljudstva niti ae požvižga, ker je v tem aiatemu ljud-aka volja čiato navaden blnf, goljufija in peaek v oči oslom in nezavednim backom. Ljudskih faakcl* onarjcv ta sistem at pozna, ampak ae dobro razu-
me aamo na debelenje mošnje in trebuhov posameznih doktorjev in takih ljudi, ki ao ae dobro priučili goljufanju, ker taki ljudje vzdržujejo kapitalizem, da ne omahne pod psa. Pridno pa podpirajo te ljudske krvosese nezavedne ljudske mase, ki drve od eaega fraka do drugega iuiščeio med gnojem čiste bilke, na katere bi obesile svoje trpljenje za nekaj časa. da ai popravijo ioljave rame. Gospodje: od klerikalnega farja hi advokata ter tovarnarja do najzadnjega klerikalnega klečeplazca — hlapca klerikalnega gospodsrja in njegovega nadboga mo-loha, nadalje vsi ravno taki pri demokratih, katerim se prišteje še od denarnega aijaja obleščana masa učiteljev in profesorjev, torej inteligentov, vračunavajoč tudi celo vrsto duševno še nezavedajočih se javnih nameščencev in zasebnih uradnikov, ki nosijo vedno takšen obraz ia takšne znake, kakršne zahteva državno vodstvo — vlada ia njihovi gospodarji, veselite se sedaj, ko vam gre pšenica še vsaj v snetljivo klasje, ko bo tudi snetljivega klasja konec in bo aamo še s poštenim gojenjem kruh pečen takrat bo konec vašega gospodstva, takrat bo konec vaših »mogočnih* bogov in vašega pom-pa, takrat bo konec tudi tajnih sej. na katerih barantate z8 delo in za duše onih, ki jih ni obdaril bog Goljuf ali pa boginja Podedovanje a svojimi kapitalističnimi darovi. Gospodje, dajte pregledati svoje šance, če že nimajo morda vse polno lukenj in luknjic, premislite o velikih zadevah in ne delajte tako neumnih ukrepov, kakor so razni kom-promisi, kajti čimbolj boste razdeljevali proletaria-love svoboščine, na čim več delov jih boste kosali, čimveč kapitalistov bo8te poverjali z njimi, tem prej vaa bo konec, tem prej bo konec vašega aistema, tem prei bo konec vaših tajnostnih in zavijanja-polnih dejanj. Proletariatu sije luč zmage kljub temu da ga hočete vi od njenih žarkov odvračati z vsemi mogočimi pretvarami, kljub temu da mu obljubljate najlepše raje v nebesih, kljub temu. da mu obljubljate, da ga boate z orožjem v roki braaili pred sovražniki nasprotnih držav. Vae to je le bluf, gospodje, in proletariat nasprotnih držav uvideva ravno isto ter smatra vas za nasprotnike. — Eden, ki ni mogel na občinsko' aejo v Celju, ker je bila tajna.
Celje. Odkar je nova vlada, so zginili znaki orjun»šev na celjskih ulicah, Tu pa t8m ae še pojavi kRk mladenič dijak, ki se še ojunači vtakniti znak Orjnne v gumbnico. Značilao je, da je imela Orjuna tudi pri železničarjih par pristašev. Eden izmed teh je neki Zorman, vlakovodja, kateri je bil narodni socialist, aedaj ae pa repenči z listom »Orjuna* v stanovanju in izziva proticrjunake stranke. Mi privoščimo Orjuni Zormana, še bolj aposoben bo za Orjunu njegov ain, kateri ravnokar sedi v kajhi, ker je nekoga z nožem smrtno zabodel.
To in ono.
Prvo pero. Kdo je iznašel prvo pero ? — Do let8 1870. so pisali dokumente z gosjim peresom. Gosje pero je bilo v modi zelo dolgo. Pred njim so imeli takozvani slylus pero iz trdega špičastega kamna. V Konfucijevih časih so na Kitajskem že pisali s čopičem. Šele leta 1780. je uvedel Anglež Samuel Harrison pero iz kovine, ki pa ni bilo tako kakor je danes, ampak je bilo podobno dolgemu žeblju in je bilo na koncu nepreklano. Pero, ki ae je natikalo in imelo na koncn in na atreneh zareze, da je spuščalo črnilo in delalo črte debelje ali tanje, kakor je pisec ravnal a peresom, je spopolnil šele Jack Perry leta 1924 in neki Gillot v Angliji, ki je začel izdelovati peresa iz jekla.
Od kod pride kreda? Zaloge krede ae najdejo v nekaterih krajih morskega obrežja. Kos krede, ki jo rabi učitelj v šoli, ko piše ali riše po črni tabli, aestoji iz ostankov tisoč in tisoč malih živali, ki so nekoč živele v morju. Vsa njihova telesa so izginila, ostal je le apnenec —■ kreda, ki je padala na dno morja koa za koaom ter ae kupičila in stiskala kose skupaj kakor stiskalnica, do trdega. 'Na tiaoče in tiaoče let je vzelo, da so se kupi nagro-madili v obsežnosti kakor jih najdemo ob morskem obrežju. Ko je zemlja menjala svojo površino, so bili hribi krede vzdignjeni, da so gledali iz vode in tako bili dostopni človeku in učitelju.
Inserat za nebeaa. Češki katoliški list »Sel-ka“ [KmeticaJ je objavil pred kratkim aledeči in-serat:
.Srčno se zahvaljujem Devici Mariji, 8v. Jožefu in sv. Antonu, ker so uslišali moje prošnje."
Če so avetniki vedeli, kaj je hotela kmetica, ao morali čitati tudi časopise, seveda samo katoliške, da zvejo, če je pomagalo. Tak način občevanja s svetniki pomaga gotovo — časniku, ki takšne inserate objavlja.
V	nasprotju a taylorizmom, ki hoče Človeka popolnoma zasužnjiti stroju, deluje neka nemška skupina industrialcev, ki hoče doseči zvišanje produkcije s tehničnim napredkom, toda z razvijanjem delavčeve volje do dela. V glasilu nemških industrialcev »Arbeitgeber* piše neki Anton Erkelenz takole: Važnejše je razviti nove aile kakor čuvati ataro ropotijo. Le če bomo tehnično najbolj aapred-na država, bomo mogli izvršiti dati del reparicij. ki g* j« »Ploh mogoče izvršiti. Polemika proti teh-
ničnemu napredka trdi, da je tehnični napredek aamo enoatransko delo podjetnika aamega. podaljšanje delavnega časa pa delo delavcev. To je krivo aaziranje. Tehnični napredek je neločljivo zvezan z večjim učinkom dela; tehnični napredek pomeni hitrejše misliti in odločnejše lotiti se česa ia radi tega pomeni fudi: skrajšanje delavnega časa in zvišanje zaslužka, da se z boljšimi življenskimi pogoji nadomesti večja uporaba duševnih in telesnih moči." Naši industrijalci so daleč proč od takšnih spoznanj, na vseh svojih konferenceh zahtevajo samo podaljšanje delavnega časa in samo na tak način si hočejo obdržati konkurenčno zmožnost.
Pismo iz Avstrije.
Danes — 11. sept. — ob 10. dopoldne so zastavicah dunajski kovinarji. Zahtevali so 15% povišanje plače, a industrialci so jim to zahtevo odklonili.
Stavka sedaj že nad 70.000 kovinarjev, zakrivila pa je stavko buržujska vlada. Pravkar je sklenila tako visoko carinsko tarifo, da se bo’ vse podražilo, posebno pa življenske potrebščine. Potem ni čudno, da je zahtevalo boljše plače tudi delavstvo, ker pa. kakor sem rekel, industrialci niao hoteli ugoditi, je prišlo do stavke. 70.000 kovinarjev stavka samo na Dunaju, v vsej Avstriji jih je nad 300.000. Ce se kapitalisti ne bodo kmalu uklonili, bodo zastavkale vse organizacije.
Vae delavstvo, ki še ni v stavki, je solidarno s kovinarji in vsak delavec plačuje sedaj še posebej 15.000 avstr. K na teden v stavkovni fond. Na. vadne prispevke in med temi neki del za bojni sklad plačujejo pa itak vedno.
Navedel bom, koliko navaden delavec zasluži iH koliko plačajo za organizacijo in za brezposelne:
Tedenska plača: 357.000 K t.j. 388 Din. Odtegljaji:
 	'*	1 K 12.000 —
» 7.680-»	450-
» 3.900 —
» 3.300 —
bolniška blagajna za brezposelne za del. zbornico doklada za obratni svet davki
K 27.330 — t. j. 2970 Din,
Toliko odtegnejo že kar v pisarni. Za organizacijo plača vsak na teden 5.100 K, za »Arbei-terzeitungo*, ki jo ima tudi skoraj vsak naročeno pa 5.700 K. vsega skupaj na teden torej 38.130 K ali 41.44 Din.
Naše delavce prosim, naj si te vsote dobro pregledajo in preračunajo. Kaj bi rekli pri nas, če bi morali plačevati tedensko 41‘44 Din — v svojo korist? Rajši si kupim par litrov vinal Reči pa moram in želel bi, da bi vsak videl, da čeprav avstrijski delavci toliko plačujejo, vendar boljše živiio in so lepše oblečeni kakor jugoslovanski.
Vse to naredi organizacija in zavednost. Razen prispevkov, ki sem jih naštel, pa prispeva vsak delavec še veliko za kulturne namene: pevska telovadna in športna društva, brošure, knjige itd.
Sodrugi v domovini, vzdramite ae! Organizirajte na vaeh koncih in krajih, pa ai boate izboljšali položaj.
Socialni demokrati so uvedli tukaj šole, ki jih vSak večer obiskujemo; šole za obratne zaupnike, občinsko gospodarstvo, narodno goapodar-Stvo, tehnične tečaje itd. Naš proletariat naj ai jih vzame v zgled.
Sodrugi, le v svet in šolo! Boste bolj zdravi in zavednejši. Kadar pa nekaj veš in znaš. je tvoja dolžnost, da poučiš sodruge v svojem kraju o vaem, čeaar ai se sam naučil, Zato pa. kapitalizem ne pušča rad proletarcev v svet in v Šolo, ker se boji. da bi ae ljudstvu odprle oči in bi ga ne mogel več izkoriščati. Seveda ni prav tako. kakor nekateri naši ljudje govore, češ, ta da je bil v Nemčiji ali celo v Ameriki in je silno pameten, ker zaa pripovedovati kako hitro vozijo vlaki ali parniki in zrakoplovi, o organizaciji in politiki pa ne zna nič povedati. Zakaj ne? Ker ae ni brigal za napredek. Tudi v tujini je bil le suženj kakor doma, In aocia-listi mu ne moremo reči, da je pameten, temveč da je bedak. Kdor pa noče biti tepec, ae lahko aeve-da tudi doma uči in izobražuje. Šole ao pa vedno boljše tam. ker je ljudatvo bolj avobodno in tiak bolj proaL
Če hočemo moderno državo, kakor jo ponekod že imajo, se morata izobraževati predvaem kmet in delavec. Edino socializem pa ti pravi; Izobražuj ae! Kepitalizem pa hoče, da bodi vedno le zabit ko tele, namesto šole ti ponuja alkohol in proceaije. — F. O.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrž tudi vašega denarja ne marajo, set
Ustrezite jim!
9H
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvoaimir Bernot
(v imena pokr. odbora SSJ in KDZ.)
16, X. Tiskarna bratov Rampret e Krikeat tun