Izhaja vmmk C utr tok UREDNISTTO IN U .PRAV A: Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poitni predal (casel- la postale) Trst 431. — Poit. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana ▼ gotovini NOVI LIST Posamezna št. 30. Ur N A n o C ft . n A: trimesečna Lir 323 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna Ur 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedlzlon* in abb. postale I. Kr. ŠT. 117 TRST, ČETRTEK 23. AVGUSTA 1956, GORICA LET. V. NAUKI SODNE RAZPRAVE PROTI ŠKEDENJCEM Lahkoumno vznemirjanje obmejnih pokrajin Dežela pravne zmešnjave in negotovosti - Odgovornost rimske vlade Razprava proti Škedenjcem spada med dogodke, ki bodo ostali trajno zapisani na temnih straneh naše zgodovine. 0 20-letnih zapornih kaznih, izrečenih zoper Rutarja, llrovala, Prunka in Bensija. in o milijonskih vsotah odškodnine, ki Iti jili le delavske družine morale povrhu plačati, govore po vseh domovih v naših krajih in daleč onkraj meje. Ites je sicer, da so bili obsojenci puščeni na svobodo, ker jih je sodišče pomilostilo na podlagi znanega zalkona iz l. 1953, s kate-lim so bili brisani vsi politični zločini, zagrebeni od fašistov in antifašistov za časa vojne. Nekateri menijo, da so Škedenjci * izidom lahko zadovoljni. Glavno je pač, da so spet prosti in da so se vrnili k svojim družinam! Zakaj se torej vsa slovenska in v znatni meri tudi italijanska javnost tako razburja? Vzrok ni niti zdaleč samo v tem, da bodo morali brezposelni delavci kljub pomilostitvi odšteti težlke milijone, ki jih nimajo kje vzeti. Če bi prodali vse, kar imajo: svoje hišice, pohištvo in perilo s telesa, bi še ne bilo dovolj. Za neplačani ostanek bi morali znova v ječo. Kljub pomilostitvi so stavljeni tudi pod 3-letno ponižujoče policijsko nadzorstvo in izključeni so za vse življenje iz javnih služb. To so hude stvari, a zadenejo le Škedenjce in njih družine. Vendar sodna razprava ni udarila samo Škedenjcev, temveč je obenem grobo poga-zila nekatere osnovne pravice vsega slovenskega prebivalstva v naših krajih. IZZIVAJOČA PRISTRANOST Da bo stvar vsakomuT jasna, so potrebna nekatera kratka pojasnila. Dogodki, ki so spravili Škedenjce na zatožno klop, so se odigrali jeseni 1945, se pravi v onih razburkanih in motnih povojnih časih, ko je Trst Liipel od političnih strasti. Po ulicah so se ponavljale bučne demonstracije in proti-demonstracije: eni so zahtevali, naj pripade Trst Italiji, drugi Jugoslaviji, tretji, naj bo samostojen. Tedaj je bilo v navadi, da so k političnim izgredom dovažali v Trst ljudi iz vseh delov Italije. Zagotovili so jim brezplačno pot ter jim dajali povrliu nagrade in dnevnice. Za tak posel so zbirali iz večin e bivše fašiste. Prebivalstvo je bilo seveda razkačeno, da se tujci mešajo v tržaške zadeve in po ulicah kriče in izzivajo. Kaj bi bili rekli na priliko Sicilijanci, če bi prihajali v njih mesta Tržačani zmerjat in pretepat domačine? Ko so se 4. novembra 1945 pripravljale v Trstu zopet demonstracije, je nesreča bolela, da se je v Skednju pojavil s še dvema rojakoma Sicilijanec Alečci. Odvetniki danes lude, da je prišel prodajat olje, toda Škedenjci so le to videli, da je nekam čudno, na pol po fašistovsko oblečen ter oborožen s samokresom, in to je zadostovalo. »Fa-isti! Fašisti!« se je razle^nilo in iz množice je počil strel, ki je podrl Aleccija. V lem je bistvo tragičnega dogodtka.\ Ta uboj ali umor je prišel pred sodišče že pod zavezniki, a ti so Škedenjce oprostili, ker niso našli na njih krivde. Spisi so šli v arhiv in stvar je bila pokopana. Kdo jo je po 10 letih spet izgrebel? Ales-sijev tržašlki dnevnik II Piccolo, ki je poslal policiji ovadbo, češ da so sedaj prišli na dan dokazi, ikdo je Aleccdjev morilec, lirž zatem so Škedenjce zaprli in obnovili proli njim proces. Da ne bo nesporazumljenj, moramo takoj poudariti, da smo najodločnejši nasprotniki vsakega nasilja v političnem življenju. Saj je bil naš dvajsetletni odpor proti fašizmu ena sama nenehna borba zoper nasilje. Politično nasilje obsojamo, pa naj ga zagreši kdorkoli. Toda razen Aleccija so bili v povojnih razburkanih časih ubiti v Trstu tudi številni Slovenci. Tako so bili umorjeni Ravmilkar, Illača in Milka Vrabčeva. Zakaj so ostali njihovi morilci nekaznovani? Kaiko to, da se je tržaška ipolicija vrgla samo na škedenj-ske Slovence? Taka pristranost je Ikrivična in izzivajoča. Življenje slovenskega človeka je ravno toliko vredno kakor kateregakoli ! I alijarta. Ne obujajte spominov na naše suženjstvo Nič nimamo zoper to. da se tudi stari grebi poravnajo in )kirivci kličejo na odgovornost. Prav radi bi na primer videlli, da se postavijo na zatožno klop požigalci slovenskih narodnih domov v Trstu! Vemo pa, da se to nikoli ne bo zgodilo. Giunta in vsi ostali še živi požigalci se mirno sprehajajo po ulicah Italije in Trsta in njim se nikoli ne bo skrivil las. Ravno tako se ne bo nikdar nič zgodilo vsem onim, ki so med zadnjo vojno mučili slovenske talce, ropali in požigali po naših vaseh in ubijali naše ljudi, misleč, da s tem celo služijo svoji domovini. Da teh zločincev ne 1)0' nihče več IkJical na odgovornost, s tem se je slovenska javnost že pomirila. Kar pa je naše ljudstvo iznenadilo in glo-holko pretreslo, so bile časopisne vesti o tem, kako je policija ravnala pri zasliševanju s škedenjskimi obtoženci: uklepali so jih v verige, jih puščali brez jedi, jim grozili, jih t ol ki i in klofutali, le da bi priznali to, ikar je policija od njih zahtevala. Eden je pri tem padel v nezavest, neka ženska se je po zasliševanju morala zdraviti v zavodu /a umobolne pri Sv. Ivanu. Najvišja državna korist zahteva, da se stvar temeljito preišče in razčisti. Če je kdo od policije to zakrivil, mora za svoja dejanja odgovarjati. Zapreti bi ga morali in staviti na zatožno klop. Pri zasliševanju ne maramo, da bi ga klofutali, kakor je on Škedenjce, čeprav bi to zaslužil. Resnica bi pa morala priti brezpogojno na dan. Nič ne more namreč bolj škodovati ugledu Italijanske republike v naših krajih kot pre- pričanje ljudstva, da se njena policija poslužuje v ravnanju z državljani istih surovih sredstev, kot se jih je osovražena in zaničevana fašistična kvestura. Ob takih novicah se odpirajo in zakrvave v našem narodu tisočere rane. ki so se po vojni začele komaj celiti. Saj je pri nas ni “koiro družine, katera bi se pri tem ne spomnila krivic in nasilstev, preživetih v dobi črne strahovlade! Kdor odpira le rane, je sovražnik Italije in ga je treba kaznovati. UPOR PROTI PALAMARI Korist obeh tu živečih narodov zahteva, da se vse te grde stvari iz pretelklosti pozabijo in da začno ljudje naših krajev spet mirno in zares človeško živeti drug poleg drugega. Italijanska in jugoslovanska vlada sta zastran tega sklenili v Londonu sporazum, kjer je v 6. členu rečeno, naj se po-kopljejo tudi vsi spori, ki so pri nas nastali ob reševanju tržaškega vprašanja: oblastva naj ne kličejo nilkogar na odgovornost zaradi dejanj, ki jih je zakrivil v zvezi z državno pripadnostjo Svobodnega ozemlja! Določba je bila pametna in dr. Palamara je 6. člen sporazuma raztegnil še s posebnim odlokom na tržaško. Vsakemu treznemu človeku se je zdelo samo po sebi umljivo, da je Pa lama rov odlok brezpogojno obvezen /a vsa oblastva na našem področju. Saj je Palamara prevzel od zaveznikov polno upravno in zakonodajno oblast in pri nas ne more noben zalkon stopiti v veljavo, če ne nosi Pnlamarovega podpisa. (nadaljevanje na 3. strani) prekopu. Tu je meja, kjer se neha podpora Moskve Naserju. Egiptovski sJk.rajmi nacionalisti so zavoljo tega nekoliko razočarani. NOVICE Z VSEGA SVETA NEMŠKA KOMUNISTIČNA STRANKA RAZPUŠČENA Ustavno sodišče Zapadne Nemčije jc izdalo razsodbo, da mora biti komunistična stranka prepovedana, ker nasprc*uje s svojim programom demokratičnim načelom republike: na oblast lioče priti s silo in, ko zmaga, izločiti iz političnega življenja vse ostale stranke. Brž ko je bila razsodba objavljena, je policija zasedla okoli 1000 komunistični!] sedežev in zatrla ves komunistični tisk: 13 dnevnikov in 37 tednikov in mesečnikov. Iz teh številk bi človek sklepal, da so komunisti v Nemčiji zelo močni, a to* ni res. V parlamentu nimajo nobenega poslanca, ker so piri zadnjih volitvah dobili le nekaj nad 2 odstotka glasov. Stranka šteje približno 70 tisoč vpisanih članov in ne. more biti nevaren tekmec mogočni Adcnaucrjevi Krač. demokraciji in socialistom. To je razlog, zaradi katerega javnost Zapadne Nemčije izvečine ne odobrava razpusta komunistične stranke. Razsodba sodišča — pravijo ljudje — je morda načelno pravilna, a je velika politična napaka. Z razpustom kake stranke ni mogoče uničiti tudi njene ideologije. Nemški komunisti so delali doslej v polni javnosti, sedaj bodo šli pod zemljo in delali tajno ter postanejo lahko res nevarni. Iz tega vzroka in ne morda zaradi Sovjetske zveze je bil razpust stranke zgrešen ukrep. Komunistična stranka je prepovedana v okrog 30 državah, tako tudi v Egiptu, toda Moskva vzdržuje z mnogimi teh dežel kljub temu najboljše stike. SUEŠKI PREKOP O njem sedaj razpravljajo v Londonu zastopniki 22 držav. Grčija in najbolj prizadeta dežela — Egipt — sta odbili, da bi se sestanka udeležili. Naser je izjavil, da nimajo tuje države nobene pravice sklepati o usodi egiptovske družbe o Sueškem prekopu. Egipt je sicer voljan zagotoviti vsem državam svobodno plovbo po prekopu, a ne. more dovoliti, da bi kdorkoli izpodbijal njegovo pravico, da je družbo podržavil. Za-jadi svobodne plovbe naj se skliče novo široko mednarodno zasedanje, na katerem naj bodo prisotne ne le 22 držav, temveč vse dežele, ki se prekopa poslužujejo. In res se je na zborovanju v Londonu izkazalo, da je ogromna večina držav mnenja, da ne more nihče oporekati Egiptu pravice, da družbo podržavi. Sedaj gre le za to, kako naj se zajamči svobodna plovba po prekopu. Grožnje s silo in gospodarski pritisk na Egipt je večina držav odklonila in obsodila. Tudi angleški zastopnik Selwin Lloyd je izjavil, da je Velika Britanija nasprotna uporabi sile ter želi spor poravnati s pogajanji. Človek se vpraša, zakaj so pa Angleži zbrali proti Egiptu vojno brodovje in padalske čete. Če so hoteli poravnati spor s pogajanji, je bilo to povsem nepotrebno. Že iz tega se vidi, da so bile vse te grožnje samovoljne in škodljive. V sporu, ki je nastal, posredujeta Amerika in Sovjetska zveza. Ti dve državi, znani doslej kot zakleti sovražnici, sta postali naenkrat v tem vprašanju zaveznici! KDO BO AMERIŠKI PREDSEDNIK? Dne 6. novembra bo ameriško ljudstvo volilo novega poglavarja države. Za oblast se borita dve stranki: Demokratska pokojnega Roosevelta in Republikanska sedanjega predsednika Eisenliovverja. Demokrati so proglasili za svojega kandidata Adlai Stevenso-na, ki je zelo bister in izobražen mož. O njem je svoj čas rekel Truman, da bi bil eden največjih predsednikov, kar jih je imela Amerika. Kljub temu bo najbrž zmagal spet Eisenhovver, ker vidi v njem ljudstvo junaka, ki je premagal Hitlerja in osvobodil domovino fašistovske nevarnosti. GRŠKA MANJŠINA NA CIPRU Razmere na otoku Cipru so se nekoliko umirile. Voditelji tajne odporniške organizacije Eoka so ponudili Angležem premirje, ki so ga ti rade volje sprejeli. Tako so prenehala na otoku zares že nevzdržna nasilja: saj so Angleži še pred dnevi obesili več nacionalističnih upornikov, ti so* pa v odgovor usmrtili nekaj ujetih Angležev. Zdaj bodo spravili vešala na kaščo in Eolka bo ustavila borbe, ki jih vodi proti Angležem s precejšnjim uspehom že poldrugo leto. Vse to kaže, da se približuje končni sporazum med Veliko Britanijo in Grki na Cipru. Na Angleškem pripravljajo že poseben zakonski načrt o samovladi otoka in imajo namen pritegniti (ki pogajanjem tudi nadškofa Makariosa, čeprav se ta še nahaja v izgnanstvu na angleškem otoku Seychelles v Tihem oceanu. Ti dogodki so pa močno razburili Turke, ki se hoje za svojo* manjšino na Cipru. Turčija zahteva, naj ostane na Cipru vse pri starem, če se ima pa kaj spremeniti, naj se otok priključi Turčiji, pod katero je spadal skozi stoletja. VIŠINSKI JE NA VRSTI Sovjetski časopis Komunist je začel napadati nekdanjega zunanjega ministra Višinskega, ki je za časa Stalina kot vsemogočni državni tožilec v velikih procesih ali čistkah zoper vodilne komuniste zmal doseči od obtožencev »prostovoljna priznanja« zločinov, katere niso nikdar zagrešili. Napadi na Višinskega danes malo pomagajo: on sam in njegove žrtve leže v grobih, iz katerih jih ne more nihče več priklicati. Napadi so le nov dokaz, kako se politika Moskve razvija in spreminja. JUGOSLAVIJA UGOVARJA Na londonsko zasedanje, ki ravnokar razpravlja o vprašanju Sueza, so povabili samo 24 držav. Izbira je bila precej samovoljna: nekatere so povabili, ker so podpisale pogodbo o Suezu 1. 1888, druge, ker se najbolj poslužujejo prekopa, tretje pa, ker leže v bližini. Na zborovanje niso bile vabljene niti Belgija nitii Jugoslavija niti Čehoslovaška niti Avstrija, čeprav je stara Avstro-Ogrska bila med podpisnicami pogodbe iz 1. 1888. Habsburškega cesarstvu sicer ni več, a zato so tu države naslednice, med katerimi j c ena najvažnejših Jugoslavija, ker je podedovala do malega vso morsko obalo bivše monarhije. Razumljiva je zato njena nevolja, da so jo prezrli. Protestirala jq tudi Belgija. Rusija je zahtevala, naj bodo vabljene v London* vse države naslednice A vsitno-Ogr-ske in še druge, vsega skupaj še 22 držav. Francozi, Angleži in Amerikanci so vse te predloge odklonili in s tem razhudili prizadete dežele. To je slab znak za londonsko zborovanje; uspeti ne more že zavoljo tega, ker ni na njem najvažnejše države, to je — Egipta. SUEZ IN DARDANELE Brali smo, da je spor med Naserjem in velesilami delo Moskve, ki se trudi, kako bi arabski svet odtrgala od zapada in ga spravila pod svoj vpliv. Stvar pa ni tako enostavna, kakor se na prvi pogled zdi. Sovjetska zveza podpira Naserja samo v tem, da je imel pravico podržaviti družbo Sueškega prekopa*: veliki dobički iz prevoznin naj se večidel porabijo za gospodarski napredek egiptovskega ljudstva, namesto da romajo v žepe tujih delničarjev. V tem je Moskva z Naserjem edina. Popolnoma drugo vprašanje pa je svobodna plovba po prekopu. Ta mora biti zajnin-čena vsem narodom in Naser nima pravice delati s prekopom, kar se mu zljubi, In* višali prevoznin po mili volji. V tem bi ga Rusija ne mogla podpirati, ker bi nasprotovalo njenim državnim koristim. Iste pravice kot Naserju bi morala namreč priznati tudi Turčiji, na katere ozemlju leže Dardanele, edina morska ožina, ki odpira sovjetskim ladjam dohod do Sredozemskega morja. Rusija se je skozi stoletja borila za svobodno plovbo po Dardanelah in zahtevala, naj se prosta uporaba ožine zajamči s posebnimi mednarodnimi pogodbami. Enako stališče brani tudi danes in ga bo zalo morala zagovarjati tudi pri Sueškem ZNAČILNI PASTIRSKI PISMI Kanadski kardinal Leger im ameriški škof Steubenvillie sla izdala na vernike pastirski pismi, v katerih naj9trože obsojata brezvestne vozače, ki s' svojo labkoumnostjo povzročajo na cestah nepotrebne prometne nesreče. Država bi morala krivce brez usmiljenja kaznovati. Ameriški šlkof pravilno poudarja, da je tako brezvestno ravnanje težak greh, ki sc 'ga mora veren katoličan pri spovedi ravno tako obtožiti kot tatvine ali kake druge krivice zoper bližnjega. RAZGOVOR S SIBIRIJO Magdalena Bamesberger, ki so jo vojni dogodki 1. 1945 zanesli v daljno Sibirijo, je te dni končno prišla v zvezo s svojci v Nort-heimu na Nemškem. V tamkajšnji gostilni je zabrnel telefon iz sibirskega mesta Kara-gamda, ležečega 7000 kilometrov daleč od Nemčije. Ko je 60-letna Bamesberger hotela sporočiti hčerki, da se bo v kratkem vrnila domov, od sreče ni mogla govoriti. V telefonu se je slišalo le jokanje in stokanje. Končno sta se le sporazumeli in kmalu bosta mati in hči spet združeni. Koliko gorja sta prinesla na svet Hitler m Mussolini, za katerega se pri nas razni ljudje še navdušujejo! NOVICE TAJFUN Na otoku Formozi in na južnem Kitajskem je pretekli teden več dni divjal strašen vrtinčasti vihar ali tajfun. Prodiral je z naglico 225 kilometrov na uro globoko v notranjost dežele. Cele vasi so zginile, kot tla jih je zdrobilo. Ob življenje je prišlo nad 2000 ljudi. Uničil je tudi polovico pridelka riža in bombaža. Na stotine manjših parnikov in ribiških čolnov leži razbitih ob obalnih čereh. ZASTAVE STANEJO »Tržaška tekstilna industrijska družba« je tožila neapeljsikega župana in voditelja monarhistov Laura za 8 milijonov lir odškodnine. Milijarder Lauro je namreč piri zadnjih volitvah-1. 1953 naroči! v Trstu na tisoče zastav s 'kraljevskim grbom, a jih ni plačal. Mož je bil obsojen in bo moral sedaj plačati. Toda kljub zastavam in milijonom so se monarhisti pri volitvah klavrno odrezali. NAVDUŠEN ZBIRALEC Na svetu so ljudje, ki marljivo zbirajo znamke, stare novce in podobno drobnjav. \ Angliji živi pa g. Wooley, čigar strast se je vrgla na večje stvari. Mož zbira stare, orjaške stroje, ki so vlačili nekoč pluge. Prav ponosen je na priliko na dve dkioro 100 let stari 20-tonsiki motorni vozili. Za svojo zbirko je rnofal najeti celo dolinico in Korje mu, kdor ga pri tem moti. Vsalko-itiur je dali Bog posebno glavo in posebne muhe. STOLETNICA PRIKAZOVANJ Prihodnje leto bo poteklo eno stoletje, odkar se je v znamenitem Lurdu prikazala Mati božja. Francozi pripravljajo velike svečanosti in II. februarja bo proglašeno v Lurdu sveto leto. Francoski katoličani upajo, da bo prišel tedaj v Lurd z letalom sam Pij XII. Napovedano je bilo, da bo 1. 1957 tudi Sovjetska Rusija spremenila svojo dosedanjo protiversko politiko. Počakajmo, pa bomo videli. POLICIJA ZA TURISTE Italija je vpeljala posebno vrsto policistov, katerih naloga je, da skrbe za tuje potnike. Kdor se poteguje za tako službo, mora znati vsaj en tuj jezik ter bili sposoben, da daje inozemcem koristne nasvete: kje so poceni gostilne, katere znamenitosti si je vredno ogledati, predvsem pa, kako se varovati, da te brezvestni ljudje ne izkoriščajo in sleparijo. V Rimu je že 200 takih policistov, a njih število hočejo sedaj podvojiti. Novotarija je pametna in tudi zelo koristna, saj je Italijo obiskalo v preteklem letu 11 milijonov tujcev, od katerih so j>rišli 4 milijoni v Rim. Tako policijo bi morale imeti vse države, ki računajo na dobičke iz tujskega prometa. DEMOKRATIČNO Župnik fare Lovvestoft v Angliji je pod prižnico postavil skrinjico, kamor so verniki lahko metali napisane kritike o župnikovih pridigali. Že prvo nedeljo je bila skrinjica polna. Naslednjo nedeljo je pa že ni bilo več, ker župnik ni oh obilici kritik vedel, komu bi ustregel. TRAJNE ROŽE Po 10 let trajajočih poskusih se je Holandcu Bakkerju posrečilo ohraniti rože sveže za dobo 3 ali 6 in celo 12 mesecev. V njih steblo vbrizgne od centimetra do centimetra neko rastlinsko snov, ki je njegova tajnost. Ko se cvetje s časom vendar posuši, ga pošlkropi z voskom. Take rože niso sicer diiliteče, a so pozimi zelo uporabne v hotelih, gledališčih in drugod. Stanej- trikrat več kot navadne in se danes prodajajo že na Holandskem 'in v Nemčiji. VEDER BIROKRATIZEM V občini Verie v Italiji je uni.rl Gian-pietro Grivelli, ki je namesto družine zapustil precej neplačanih davtkov. Na umrlega so neprenehoma prihajali od višjega obla-slva pozivi, naj vendar izvrši svojo dolžnost do države. Predstojnik krajevne davkarije je odgovoril takole: »Sporočiti moram žalostno vest, da se Grivolli nahaja slej ko prej v svoji krsti. Glede njegovih namenov, da bi vstal od mrtvih in prišel plačat zaostale davke, Vani ne morem nič zanesljivega javiti.« TOMMI Avstrijska vlada bo začela v kratkem z Rimom razgovore o položaju nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Med drugim bo zahtevala, da se krstna imina Tirolcev vpisujejo v uradne listine v nemškem pravopisu, na primer Franz in ne Francesco. — Na goriŠIki občini so pa pred nedavnim zavrnili zahtevo nekega očeta, ki je sinčku hotel dati ime Tomislav. Pač pa so mu dovolili, da se vpiše po angleško: »Tornimi«. Lahkoumno vznemirjal A'arinijevnnje a 1. strani Ro 6. členu londonskega sporazuma, ki ga je Palamara uzakonil, bi ne smel nihče več Škedenjcev vlačiti v zapore in pred sodišče. Ves postopek proti njim je bil nezakonit, zakaj Palamarov odlok je nadvse jasen in ne dopušča nobenih dvomov! Toda kaj se je zgodilo? Tržaško sodišče sc je ikratko in malo postavilo na stališče, da zanj odlok ne obstaja. Zanj je potemtakem Palamarova odredba navaden kos papirja. Med sodno razpravo smo slišali, da je neobvezen kos papirja sploh ves londonski sporazum, češ da ga parlament še ni potrdil. Nekateri so se povzpeli celo do trditve, da je nezakonito tudi imenovanje Palainare za generalnega komisarja v Trstu! Kaj je torej Palamara: je vladni komisar ali ni komisar'.1' Ali je morda le zaselini/k, ki se je prikradel v Trst, da se tu izdaja za nekakega pooblaščenca rimske vlade? NIHČE NE VE, »KDO PIJE IN KDO PLAČA« Po mnenju modrijanov, ki smo jih slišali pred sodiščem, bi morali biti vsi ukrepi lažnega komisarja neveljavni. Neveljavno in nezalkonlto vse, kar delajo njemu podrejena oblastva! Orožniki niso pravi orožniki, temveč le v orožnike preoblečeni zasebniki. Sodniki niso pravi sodniki, davkarji, cariniki In vsi državni uradniki so zasebniki, (ki izvajajo tu oblast, ki jim po zakonu ne pri 1 i- PRISPEVKI ZA HITLERJA Neverjetno, česa se ljudje ne lotijo, samo da pridejo do denarja. Tako je v Združenih državah črnec Henrik Cook širil glas, da je Hitler še živ ter se skriva v Skalnih gorah. Po hišah je skrivaj pobiral prispevlke za Hitlerja, češ da je v veliki bedi. In glej, našli so se tepci, ki so dajali denar, in nabranega je bilo več tisoč dolarjev. »Hitler« je bil seve Cook sam in je vse pobasal v žep. TUDI V ITALIJ SO ZAČELI Večkrat beremo o navadi ameriških zločincev, da ugrabijo staršem otroka in zahtevajo nato odškodnino, češ da bo sicer nedolžna žrtev umorjena. Ta zločin se je zanesel sedaj tudi v Italijo. Prejšnji teden je trgovec Bruzzo v La Spezia dobil pismo, naj prinese na določen kraj pol milijona, če ne mu ugrabijo sinčka. Trgovec je obvestil policijo, ki je na tistem kraju stala na preži, a zločincev ni bilo na spregled. Končno je policija le iztaknila fantalina z imenom Lo Sardo, člana mlade družbe zlikovcev, ki so imeli v načrtu, da bodo na široko kradli otroke. NEZNOSNA VROČINA Pri nas je začela vročina spet tako močno pritiskati, da jo ljudje komaj prenašajo. Najbolj vroče velemesto na svetu je pa Bagdad, prestolnica kraljevine Irak, ikjer se toplomer dviga v teh dneli do 45 stopinj. Ljudje si pomagajo na ta način, da ponoči spe v vrtovih in na strehah, podnevi pa iščejo hladu v kleteh, ležečih do 15 metrov pod zemljo. Kljub temu se ves dan silno potijo. Sol, k!i jo telo s tem zgubi, nadomeščajo z bonboni iz sodi. Ližejo jili kakor slaščice. Razen tega popije vsak Iračan dnevno po 4 do 6 litrov tekočine. ije obmejnih pokrajin če. S kakšno pravico smejo pri nas ukazovati, nalagati ljudem davke in jih če treba kaznovati ? Če bi obveljalo pri nag mnenje, ki ga javno zagovarjajo ti nasprotniki londonskega sporazuma, bi zavladala pri nas prava babilonska zmešnjava. Nihče bi ne vedel, kaj je zakonito in kdo ima pravzaprav pravico upravljati našo deželo. Kje v Evropi vlada še taka pravna zmešnjava, kot na Tržaškem? In vse to se godi samo iz sovraštva do Slovencev, katerim nacionalisti ne privoščijo narodnih in socialnih pravic, ki jim jih daje londonski sporazum. Te patentirane »rodoljube« prav malo briga, da spravljajo pri tem Italijo ob ugled v mednarodnem svetu. Kdo naj sklepa pogodbe z državo, o kateri št po letih ne veš, ali ima od nje sklenjeni in podpisani dogovor kako zakonsko veljavo! Sedanje stanje je vsekakor sramotno in neznosno. Kako je mogoče trpeti, da je veljavnost obstoječih mednarodnih'pogodb odvisna od slučajnega mišljenja in razpoloženja tega ali onega krajevnega sodnika? To se ne dogaja nikjer na svetu. Polna odgovornost za take žalostne razmere pada seveda edino na rimsko vlado. Če bi predložila londonski sporazum parlamentu v odobritev in ga objavila v Uradnem listu, bi bilo čez noč vseh zmešnjav konec in protislovenski nacionalistični zagri-zenci bi morali utihniti. Zakaj rimska vlada tega ne stori? ^c/irVif h T'/2fi.'i/{Pf/fi — V MKDKLJO, 26. t. ni., OB 16. URI Praznik slovenske besede \ Sesljann Kakor smo že pisali, hoilo Sesljančani in Y7ižovei v nedeljo slovesno obhajali 50-letni-co ustanovitve prosvetnega društva »Morje«. Ta praznik pa ne lio samo posvečen tej častitljivi in izredno pomembni obletnici, temveč bo obenem dan, ko bodo tamkajšnji Slovenci položili temelje nadaljnjemu prosvetnemu delovanju. Razveseljivo je, da se je za ponovno kulturno izživljanje odločila prav mladina, -kii je že po naravnih zalkonih prva poklicana, da prevzame nase skrb za nemoteni kuilturni tor gospodarski napredek Slovencev na obali. Če je kje na Tržaškem krvavo potrebno prosvetno delovanje, je lo prav ob naši ikrasni obali, po kateri zadnja leta čedalje bolj segajo grabežljivi pr-ti tujcev. Slovenslkla manjšina na Tržaškem in sploh v zamejstvu nima na žalost bogatil« denarnih sredstev, kakor jih imajo sosedje z juga, da bi si lahko brez težav in naporov zagotovila svoj narodni napredek, ima pa veliko ljubezen ter smisel za kulturno izživljanje, ki ji edino najučinkoviteje zagotavlja obstoj. Iz teh razlogov prav iz srca pozdravljamo obnovo prosvetnega dela v Ses-Ijanu, kar naj bo vzgled tudi ostalim slovenskim postojankam na sinjem Jadranu. Bralno in pevsko društvo »Morje« je bilo ustanovljeno leta 1906. Prvi predsednik je bil Jakob Gabrovec,- trgovec iz Sesljana, ki je bil obenem silno razgledan tar plemenit mož. Starejši vaščani se prav gotovo sporni- OPČINE Vse vaščane je te dni hudo razžalostila vesi, da bo v kratkem zapustil Opčine naš priljubljeni kaplan g. Angel Kosmač. Pogrešali ga bomo vsi: otroci, mladina, matere in prav posebno pa bolniki, katerim je g. Kosmač znal tako požrtvovalno nuditi tolažbo. Za vse pa je imel vedno prijazno besedo. .Naj mu bo 15og plačpik za vse njegovo delo ter naj mu da vedno ljubega zdravja, veselja in zadovoljstva. Ko ga bo v tujini misel zanesla med nas, naj ve, da so mu tu še vedno ostala hvaležna srca, ki so znala ceniti njegovo prevzvišeno delo. MAVHINJE Pred kratkim so končno pričeli pošteno urejevati pol za Vižovlje, o kateri smo že več let na dolgo in široko pisali. Dela je prevzelo podjetje Milič, z Opčin. Asfaltirali bodo tudi ceste po vasi letr listi del poti. iki vodi do pokopališča. Vaščani se tega dela siilno veselimo, ker se bomo v kratkem rešili škodljivega prahu, ki ga dvigajo motorna vozila. Upamo, da bo podjetje primerno uredilo tudi obcestne zidove ter tako olepšalo dohod v vas, za katero se zadnje čase zanima čedalje več tujcev. Tudi Mavhinjci se veselimo, da so se naši sosedje Sesljančani lotili kulturnega delovanja. Prav bi bilo. da bi Se za prosveto zavzela tudi naša mladina, saj imajo Mavhinje lepo in zavidljivo kulturno pretdklost, ki ji svoj čas ni bilo primera daleč naokoli. Upamo, da bo dober zgled sosednega Se-ljana plodno vplival tudi na voljo mavhinjskih izobražencev, ki jih je pri nas lepo število. njajo njegove tragične smrti, ko ga je avtomobil povozil prav pred njegovo hišo. Vse prireditve so bile na prostem, ker društvo ni imelo lastnega sedeža. Člani so se vad.li po raznih zasebnih hišah. Kakor mnoga slovenska društva je tudi »Moirje« prenehalo delovati že 1. 1922, ker fašisti niso že tedaj trpeli nobenega slovenskega kulturnega delovanja na obali. Uradno pa je bilo prepovedano I. 1927. Društvo je imelo 44 članov, kar je bilo za tedanje sesljanske razmere izredno lepo število. Vas je namreč tedaj štela le nekaj hiš in se še zdaleč ne more primerjati z današnjim moderno urejenim naseljem. Leta 1945 je »Morje« zopet oživelo, loda le za dve ali tri leta, dokler ni ponovno usahnilo. Za nedeljo so prireditelji pripravili pester spored, ki bo vseboval nastope domačega pevskega zbora in drugih pevskih skupin s Tržaškega ter nekaj recitacij. Proslava ho na vrtu gostilne Šuc, in sicer ob 10. uri. Prepričani smo, da se je bodo udeležili ne samo vsi Sesljančani in Vižovci. temveč tudi številni tržaški Slovenci, ki bodo 1111 ta način nudili vso moralno pomoč pridnim in požrtvovalnim sesljanskim ter vižovskim mladincem. Naj bo nedelja velik praznik slovenske besede ter začetek plodnega m koristnega prosvetnega delovanja 1111 narodnostno ogroženi slovenski obali. BOLJUNEC Danes moramo javnosti sporočiti vest, ki je silno razburila vse naše vaščane 'in ki tu povzroča čedalje večjo jezo. Postna uprava je nedavno tega določila za našo vas pismonošo. ki ne samo ne razume jezika tukajšnjih prebivalcev, temveč tudi nikogar ne pozna. Zdi se, da je ta mož doma neio, da prizadetim družinam ni do priložnostnih 6'lovesnosti, temveč žele čimprej priti v zdrava stanovanja. Dolžnost oblastev ali pristojne komisije je, da željo in potrebo ljudstva upoštevajo. V torek preteklega tedna je umrl 37-letni domačin Pisk Zoiiko. Podlegel je bolezni, ki ga je mučila več let. Pokojniku naj sveti večna luč, njegovim sorodnikom pa izrokamo iskreno in globoko sožalje. POPRAVNI IZBITI Popravni izpiti pe ra vseh srednjih š->’ah prične-jo v ponedeljek, 3. septembra ob 8 30 uri. Zr lostni izpiti se pa pričnejo v torek, 25. ssiptembra, ob isti Url. TRIDNEVNI SE EM SV. JERNEJA Tridnevni se;em sv. Jerneja, ki je b i svoj čas eden izmed na j važne ših trgov v Gorki, bo letos trajal od četrtka, 23. do sobote 25. avgusta. Jjruefthri - Htitntlhliu ilftliita ŠEMPETER SLOVENOV Ko se je zvedelo za strašno nesrečo, ki se je zgodila v premogovniku Marcinelle pri Charleroi-u v Belgiji, je min'0'ge naše diru-žine zajel strah. V belgijskih premogovnikih dela nad 2000 naših ljudi iin nekaj teh jc zaposlenih tudi v kraju, kjer ge je pripetila nesreča. V časnikih pa nismo hvala Bogu našli nobenega znanega imena, kar pomeni, da so bili vsi naši delavci ob času nesreče izven premogovnika. Po več dneh hude vročine so se v soboto. 11. avgusta, nenadoma pojavili nad našimi dolinami črni oblaki. Proti večeru je nad Ivanec prihrumela strašna nevihta. Veter je bil tako močan, da je v hribih polomil več kostanjev ter jih odnesel daleč v dolino. V Brnasu je veter odnašal opeko s streh, podiral dimnike in poškodoval več sadnih dreves. K sreči ni bilo toče in je vihar trajal le nekaj trenutkov. Nevihta je seveda napravila veliko Ukodo na polju in zlasti v hribih, kjer je razmetala ali odnesla v grape seno, spravljeno v kope. IZ ČEDADA Ker sem zvedel, da bo v nedeljo, 12. av-gusita, novi videmski nadškof Obiskal nadalj-nih' 9 sliOvein.sik.ih župnij, med njimi' Itudi Kozco, me je pograbila taka radovednost, da sem skočil' na kolo in se podal na popoldanski lilet v romantično in začarano vas. Zanimalo me je, kakšno stališče bo nadškof zavzel do trdovratnih in upornih »boldari-novcev«. Že v Škrutovem sem zvedel, da je proti tej vasi kolesarilo več članov zloglasnega »odbora za obrambo vere in domovine v Nadiških dolinah«. V cerkvi Sv. Lenarta je bil baje piri maši celo bivši pokrajinski svetovalec polkovnik. Olivieri. Člani »komi-lata« so radovedno, opazovali, ali so kaj vplivali na škofa skrbno pripravljena in organizirana propaganda z lepaki in članki »Messaggera« ter lepo naučeno odločno zadržanje boldarinovcev do domačega župnika Kjačiča. Ko je ob določeni utri dospel nadškofijski avto, so se iprevzvišenemu poklonili številni duhovniki in truma vernikov. Cerkev je bila natrpana. Doma so ostali le zapeljanci in kukali skozi okna, kaj se dogaja okoli cerkve. Nadškof je že v začetku odkrito povedal, zaik.aj je prišel v Kozco. Dejal je, da je ko-zijska zadeva umetno, uprizorjena in da se cerkvena oblastva ne bodo dala slepiti ali ustrahovati od nikogar. Stvar pojde po zakoniti poti najprej, ne glede na muhe nekaterih zapeljancev. Nadškof je prišel v vas, da z lastnimi očmi vidi, kako velika večina vernikov spoštuje gospoda Kjačiča, iki je bil na praznik Vnebovzete ustoličen kot prvi župnik novoustanovljene župnije Sv. Egidija v Kozci. Lepo se je tudi zahvalil družini, ki je odstopila hišo noremu župniku. Medtem so orožniki iztaknili ključe žup- nišča in sporočili nadškofu, da je stavba odprta. Nadšlkof je v spremstvu g. dekana iz Šempetra šel pogledat župnišče, ki so ga bili medlem že zasedli boldarinavci. Tem ljudem je nadpastir povedal, da bodo odgovorni za vse listine župnijskega urada in za vse cerkvene predmete, ki isoi tam spravljeni. Tedaj se je opogumil neki voditelj »boldarinovcev« ler nadškofu razložil, da so vaščani proti župniku Kjačiču, ker je škofija odstranila duhovnika Italijana ter ga nadomestila s Slovencem. Izrazil je željo, da bi se Boldarino zopet vrnil v Kozco. Nadšlkof pa je odločno odgovoril: »Gospod Boldarino se bo moral vrnili domov, oziroma v škofijo I'orli, kamor spada; gospod Kjačič pa je Italijan, kakor ste vi«. Te besede so silno poparile boldarinovoe, ki so se nalo umaknili v svoje hiše. UKVE Pri nas imamo toliko psov, da so lotevajo že ovac. S tem povzročajo seveda škodo ži-vinorejcem. Lahko si predstavljamo, koliko divjačine so že ugonobili! Škoda je predvsem mladih srn, ki so v okras naših gozdov ter veselje lovcev. Očitno je, da mnogi nimajo psov zato, da bi jim varovali domove, saj imajo celo pristne volčjake, ki po mili volji tekajo po vasi in gozdovih. Zato je čisto prav, da so prejeli gozdni čuvaji in lovci stroga navodila, naj brezobzirno ubijejo vse pse, ki niso v redu z lovskimi predpisi. Last-* nilke takih psov pa lahko zadenejo tudi znatne denamne kazini in morali bodo tudi poravnati škodo, ki so jo njihovi psi povzročili. iTrpljenje v ir ni zemlji Ena najhujših rudniških nesreč v tem stoletju, ki je H. avgusta v plamenih in dimu zadušila 269 rudarjev v premogovniku Marcinelle v Belgiji, odkriva sliko o trpljenju rudarjev v črni zemlji. V Belgijo hodijo v rudnike tudi naši ljudje iz Beneške Slovenije in celo iz Jugoslavije. V belgijskih krtinah rije za premogom skoro 3000 mož iz Beneške Slovenije. Rijejo in rijejo, dokler se ne prerijejo do smrti... SILIKOZA Neka bolezen, ki preži na rudarje v premogovniku, je zanje bolj nevarna kot pa poplave in ogenj tam pod zemljo. Naši ljudje imenujejo bolezen »miinatorsko bolezen«, znanstveno ji pa pravijo »silikoza«. Ta se po več letih loti vsakega še tako krepkega rudarja v premogovniku in je pravi strah orne zemlje. Nastaja pa s tem, da delavci vdihavajo premogov prah. Odkar imajo nove vrtalnike, je ta prah še drobnejši kot sipa in se nabira v pljučih, v grlu, v nosu. Govoril sem s premogarjem, Iki je delal prav v Marcinelle, kjer se j_e sedaj zgodila nesreča. Ko so prihajali delavci iz jaška — mi je pravil —. so na prostem nekateri tudi po celo uro pljuvali črni sluz. Nekaj mesecev se še lahko odkašljujejo, toda sčasoma se zapro 'kanali v pljučih in se kakor zabetonirajo. Tako nastane sililkoza ali kamen na pljučih. Prah razjeda pljuča in bolnik e časom pljuva kri in celo koščke pljuč. Silikozi se pritaknejo navadno še drugi znaki: otečejo noge in trebuh in večkrat pobere smrt može v najboljših letih. Nekateri se vračajo bolni domov. Blizu Vidina je celo posebna bolnišnica za siliikozne rudarje; ondi shirajo, potem ko so dali gospodarjem rudnikov — svoje življenje. SOCIALNO ZAVAROVANJE Človek bi mislil, da v našem stoletju so-| cialnih pridobitev podjetja obolelemu ru-! darju, kaj priskočijo na pomoč. Toda tudi tu vidimo, kako je v našem času pogostoma socialni napredek le bolj na papirju. Preden dobi delavec v Belgiji zdravniško potrdilo, da je invalid, mora dokazati, da je 7 do 8 let že na delu v premogovnikih, sicer ne dobi pokojnine. Določeno je takole: rudar do 40 let starosli je moral 10 let kopati v rovih, če naj dobi pravico do pokojnine zaradi invalidnosti od silikoze. Mož 50 do 54 let starosti je moral pa kopati celih 18 let. To se pravi, da mu priznajo invalidnino šele takrat, ko se mora pripravljati na smrt. Pravico do starostne pokojnine si pa pridobi zdrav rudar šele po tridesetih letih dela v jami, kjer je včasih tisoč metrov pod zemljo vihlel (kramp ali leže na hrblu delal. Kdor učaka tako pokojnino, je res korenina. KAKO ŽIVE? Neki delavec, ki je to trpljenje prenašal več let, mi je dejal, da bi se raje šel hoje-vme v črne ]f>ve. Pomanjkanje in brezposelnost doma bosta pa n.a žalost še vedno vat s tujsko legijo v Afriko, kot ipa da se gonila nesrečnike v osrčje tuje zemlje. Prav tam v Marcinelle zasluži delavec povprečno 250 frankov dnevno. Mesečna plača hi torej znašala povprečno do 80.000 lir. Lep denar bi 'kdo rekel, toda kdor ima družino in si najame stanovanje, mora plačati mesečno okoli 30.000 lir. Kaj ostane potem za hrano in ostalo, si lahlto mislimo. Kdor pa je pustil ženo in otroke doma in jim skuša vsaj po 15.000 lir .mesečno pošiljati, si mora pritegovali oii ust. Zdravniško so ugotovili, <^a bi moral rudar pousčitii) dnevno 1000 kalorij, če se hoče ohraniti pri moči in zdravju. Večina delavcev nedoniačinov v belgijskih rudnikih pa s težavo pride do 2000 kalorij. Na ta način gine zdravje in življenje možem, ki za trdo skorjo kruha kopljejo drugim zaklade iz zemlje. TOVARNA Plincic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodajo po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Černigojeva razstava v Kranju ,!»!{'//« hlt*i'ini!*hili z tiloži' zit novti blovmihh ti tl viti Eno izmed zelo redkih izvirnih slovenskih pripovednih del, ki so izšla letos pri slovenskih založbah, je povest Miška Kranjca »Čarni nasmeh«. Z njo je hotel Miško Kranjec spet napisali tipično povest iz svojega Prekmurja, brez vmešavanja politike in velikih tez. To se mu e tudi posrečilo in zato je ta zgodba prisrčnejša ,n boljša kakor večina tistega, kar je objavil Miško Kranjec po vojni. V povesti, ki je napisana v prvi osebi, pripoveduje po-starpi prekmurski ped:že «'ii učitelj žalostno zgodbo nezakonskega otroka, ki je moral zaradi fcre's č-nosti tistih, ki bi ga morali imeti radi, umreti. Knjigo je lepo ilustriral s r rt kir urškimi motivi slikar Lajči PoD:’U , izdala pa jo je Ml ud in ka'knjiga V Ljubljani. Iz napovedi o novih izdajah na večjih slovenskih založb, ki smo jih brali v časopisih, je razvidno, da imajo za letošnje leto v načrtu le še po dvoje ali troje izvirjiih slovenskih del in še to največ pesniške zbirke. Ker je tudi doslej ižSlo zelo ma!o novih pripovednih del, se ni mogoče izogniti zaključku, dia bo letošnja knjižna žetev izvirnih knjig y Sloveniji že bolj pičla kakor vsa prejšnja leta. Pravzaprav bo naravnost katastrofalno pičla. Kaj je temu krivo? Ali pisatelji tako malo p še-jo, ali pa založbe nočejo objavljati njihovih del? Rekli bi, da oboje. Res je namreč, da se je znašlo slo-, vensko pripovedništvo v hudi k izi, predvsem vsebinsko. Pisatelji menda ne vedo, o čem naj pišejo. Motivi iz vojne se jim zde že preveč izrabljeni in nekoliko preživeli. Lotevajo se jih le še začetpiki. Drugi vedo, da bi morali napisati res nekaj odličnega, če bi hoteli, da bo imela stvar neko trajno veljavo zaradi dosedanje infla ije take literature. Vedo pa tudi, da se dajo take stvari bolje nari ati iz neke večje časovne oddaljenosti. Za sodobne motive pa pe pajdejo pravega ptijrma. T st', ki so to poskušali, n. pr. M ško Kranjec v nekaterih svojh romanih iz zadnjih le‘, e e jim je pomesred io. Deia so se j m izrodila v tendenčno litera uro z vsilj’-vim propagandnim poudarkom. Seveda bi bilo dosti snovi iz sodobnega dogajanja na Slovenskem in v zamejstvu, a pisa e'ji se oboavl jajo svobodno oblikovati snov, ki se jim ponuja, ker se — upravičero ali ne — boje negativnih kritik in obodbe g strani preveč vnetih političnih ocenjevalcev. Ta strah leži kot mara nad pisateH. Kljub temu pa nekateri pišejo, saj vedno spet slišimo: »Ta je dokončal roman, oni ga piše. ia ga ima že davno napisanega«. A cbotavl:a:o re predložiti svoja dela založbam, ker se boje, da jih bodo odklonile iz ideološk h a'i kakršnih koli raz'ogov, ki z umetnos'jo nimajo mnogo op avi i. To vedo iz izkušnje, ker se je to ies ž? večkra' zgodilo. Tudi zdaj je znano, da leže .pri nekaterih založbah že dolgo časa rokopisi nov h romanov, a jih založbe niti v drugi polovci letošnjega le’a š? n > m'-slijo objavi'! To dokazuje, da nosijo ludi založb” svoj del krivde za tako malo š'evilo novih izvirnih slovenskih del, ki prihajajo na knjižni trg. Neko'i-ko se lahko izgovarjajo na preobremenjenost tiskarn, katerih naprave so že zelo zastarele in iz^ablene A v glavnem je pripisati krivdo premajhni skrbi odgovornih ljudi pri založbah za izvirno slovensko lepo knjigo. Važnejži so jim go-po^areki in ideolršk razlogi kakor pa število in kvaliteta izvirne knj:ge. Da izgovor na preobremenjenost tiskarn ne drži v toliki meri, kot bi rad kdo prikazal, dok?2u;e tudi dejstvo, da Izhaja ze’o veliko prevodov iz tujih književnosti, medtem ko za izv'rna dela ni mesta v tiskarnah. Skoro vs'ak mesec i?ide kakih deset preve- HUDA CENZURA Filmski režiser Luigi Zampa je pripravil fl m »Anni felici«. U adna cenzura je pa li m za tuje države prepovedala, 6pš da nudi napačno sliko o ra -merah v Italiji. Ko so režiserja vprašali, kaj tako hudega film prikazuje, je odgovoiil, da slika grme resnične stvari: slabo birokracijo, nezadostno plačane profesorje in učitelje ter bivše ftšiste, ki so zopet prilezli na svetlo in se po'astl’1 važnih mest v državi. Na koncu pristavlja, da ni kje na luni dobil snov za vsebino filma, ampak v Itlaiji. denih romanov in drugih knjig, v i tem času pa ne natisnejo morda niti ene iz i ne slovenske pripovedr-ne knj ge, Ta dejs va bi mora a yzbu i i zaskrbi e-nost tako pri voc ilnem o e bju založb kot pii pisateljih samih, vendar pa najdimo o tem le malo odmeva po časopisju, čeprav je problem dovolj hud. Kajti če Slovenci še obstajamo in smo se uveljavili kot narod v družini evropskih narodov, smo se bolj s knjigo kot s pestjo. Ljubitelj slovenske knjige Slikar Avgust Ce,n'goj je prenesel 15, t. m. razstavo svojih slik, ki jo je ptiredil v Ljub jani, v gorenjsko središče Kranj. V Ljubljani e vzbujrla razstava veliko pozornosti, zlasti v umafcn iških krog h, ker je le malo umetnikov v Sloveniji šlo tako daleč v surrealizem kot Černigoj. Na razstavi v Kranju je zastopan z o’ji, akvareli, grafikami in risbami. Baje bo prenesel nato raz-stavo še v nekatera druga slovenska mesta, predvsem v Maribor. Želeti pa je, d'a bi v prihodnji sezoni tudi v Trstu priredil razstavo, ker tu že dolgo nismo imeli priložnosti videti večjega izbora njegovih del. M. Jttvtva sezona Letošnja poletna slovenska kulturna sezona v našem mestu je nenavadno i# mr va. Se \isako poletje smo dož veli akt> pomembne šo kulturno prireditev, ,. pir. kako gledališko predstavo našega S ovenskega na-or'n'ga gledal šča na stadionu in g s ovapje kake folk-lo ne plesne skupine iz Jugoslavije 'ali celo gostovapjs ljubi ansk; Opere. Lani so razg bale polet o :ez~no tudi ta* , ke velike ljudske kulturne p-ired^ve, skor je bi a pioslava stoletnice šo e Borštu. Ce t i ne bilo slovenskega kato ške-ga tabora na R pentaibiu b lahko re-srno ° ali letoSn e poletje b:ea ■.•.•.■.■.•.••■.■jflV.v . »VvKrt A o A, lil M i \sakršne pom mbne še kultu n? priie-,'itve. Slovensko narodpo gl'dal šče je MIHA MALES: DEVINSKI GRAD KONCERT PIANISTKE BRATUZEVE Pred kratkim je znana goriška pianis ka Damjana Bratuževa imela uspel umetniški koncert V Kopru. Na sporedu so bile skladte od klasičnih mojstrov dunajske šole Mozarta iin Schuberta, preko predstavnika glasbenega rokokoj*a Francoza Ra-meauja in čustveno razgibanega romantika Li zta' do pol.fcnskih gla 'benih impr. sij f aico kega mojstra Debussyja. Program je ob egal tudi domače i-strske motive tržaškega skl- datelja Karla Pahorja in južno-ameriške litme predstavnika sodobne francoske glasbene ustvarjalnosti Dariu-a Mi!hauia. Prava pestrost sporeda je omogočila Bvatuževi, da je pokazala svoje znape. Občirstvo je bilo p i-jetno presenečeno zaradi p ene izbr š n« tehnike 'n njenega terikega, subtilnega pos uha za inteipretrci-jo raznih ghstenih sogav p obdotij Z a ti s krat-k mi. a izrazitimi Debu'syjevimi n Mi h udov mi skladbami ter Paho je , im delom j ■ umet ica \ zbudila ravdušrno priznanje. BORUr ŽERJAV INA OBIfKU V N S M M STU Iz Pariza je prispel na obisk v naše mes o g. Borut Žerjav, eden naju ;'edne ših sovenskih pub ic’-stov v zamejstvu. V Trstu je znan kot sourednik bivše revije »Stvarnost«, pa tudi po svojem sodelovanju pri kulturnih oddajah tukajš j ga slovemk:-ga radia. V Trstu se mudi skupaj z ženo, ki je Poljakinja. Ostala bosta tu do prvih dni prihodnjega meseca. 92 ^ 5* . : i odaljseva o . vojo sezono do s.rede po-■ - ' e'ja z gostovanj v oaoliš ih .va eh, a uprizarjalo je samo stvari z letošnjega in !ansk'- -a re ertoarj i. Nekate-la prosvetna druš va y okolici prire-d jo od čaja do ča a k: k koncert pevskih zborov, a pss opajo skoro vedno is*i zbori in s program':, ki se med seboj kemaj razlikujejo. Upamo da bo io mrtvilo s koncem poletja i.ončajio iju da bo neva sszapa tem živahnejša. Slovensko narodno gle-da išče je že objav lo načrt svojih v - predstav v prihodnji sezoni, ki je pre- . cej pester in zanimiv. Obsega »Sagro«. 5 5' izvirno in verjetno še pikoli u-:rizor- -* delo loja-sksgi roj ka, pokejre- i ga Rada Preigair. a. Nušičjve »Žalujoče ostale«, Čehova i.Utvr.«, Katajeva »Kvadra Uio 1-roga«, Haškove a »Dobrega vojaka Svejka«, Goldonijevega »Lažnika«, Gira-douxovega »Amphit yona 38« , Salacrcujevo »Smešno zgodbo«, Anderstnoyo »Caj in simpatija« Steinbeckovo »Divji plamen«, Woukoyo »Zadevo C-ine«, 0’Neillovo »Strast pod b esti , Patri kovo »Vročo kri«, Lorcov »Dom Bernarde Albe« in Fitzpvo mladinsko igro »Srebrna lilija«. Poileg tega je objavilo gledališče še »rezervni seznam del«, ki tudi pridejo y poštev za upr zor.tev names o tega ali onega d.la v piv m sez istmu. S tega drugega seznama bi si želeli z'asti uprizori’.ye ja«. Imenovala se bo »Vinograd r mske tesarice« po in dober pisatelj ter dramski avtor, a j? po krivici odrinjen kar nekam v pezaba. * * * »VINOGRAD RIMSKE CESARICE« V NOVEMBRU Kot smo zvedeli, bo izšla zbiika novel Lojzeta Rebule v novembru pri mariborski založbi »Obzorja«. Imenovala se bo »Vir.og ad rimske ce-arite«, po eni izmed novel v zbirki. Skoio v. e novele so z ar jete iz življenja pa našem K atu im med n.imi je ludi nekaj povih, ki niso bile še nikjer objavljene * * • V začetku septembra bodo začeli snemati nov slovenski film, ki se bo začasno imenoval Ljudje in lučL To bo žalostna ljubezenska zgodba, ki se dogaja pred sto leti ob morju med tuj:em ip ondotno domačinko. Delo bo režiral Igor Pretnar, ki ga poznamo kot dramskega režiserja in po filmu Na valovih Mure. Kdo daje drugim nauke o demokraciji. •. Dovolite mj, da dam v tem dopisu izraza svojemu začudenju nad angleško hinavščino, ki se je ponovno razodela v zadevi Sueškega prekopa. Ne bi rad ponavljal z nap ih stvari, vendar opozaijam pa nekaj značilnih dejstev, ki dokazujejo, kako pojmujejo demokracijo tisti, ki je imajo vedno polna usta in ki tako radi delijo pauke o njej drugim. Kadar so kje za železno zave-o. zaprli kakega škofa, so vsi angleški listi protestirali in angleška javnost je obsodila dejanje komunističnih oblastnikov. Ko pa so angleška oblaslva na Cipru internirala tamkajšnjega nadškofa, se niso angltški listi nič razburjali. Prav tako angleški listi še zdaj pretakajo solze za ubitim staiipovskim krvnikom Be-rijo, pič pa jih ne peče smrt dveh mladih Cipi Čapov, ki so ju nedavno obesili, ker sta bila kriva samo tega, da sta se borila za svobodo svoje domovine Ce obiast v komunističnih d.žavah ali kje pa Srednjem vzhodu zapre večje število ljudi, se Apgieži zgražajo in. pišejo o strahovladi. Ni pa zapje strahovlada, če njihovi ljuaje zapirajo in s r h j j» Cp -čane, obglavljajo Malajce in množično pobijajo ter preseljujejo Kikujce v Keniji. Dokler so bili An'leži še v Trstu, se j m je zelo mudilo priključiti mesto, ki je bilo po Združenih narodih že priznano za samostojno dižavico, k »ma-drepatriji«, četudi je’ bila večina pravih domačinov proti temu. A isti angleški guverner, ki je v Trstu kot papagaj ponavljal, da je treba vrni i Trst Italiji, Molitev malega črnega dečka Nedavno tega smo v recenziji Gruber-Bencove revije »Umana« omenili med drugim tudi pesem »(Molitev mailega črnega dečka«, ki jo je spesnil črr -ski pesnik Guy Tirolieji. Zaradi njene pretresljive vsebine ter' izredjnc lepote jo danes objavljLimo v slovenskem prevodu. Ljubi Bogec, kako sem truden. Od rojstva sem truden. In toliko sem že prehodil, odkar je petelin zape1, in strma je pot, ki pelje v njihovo šolo. Ljubi Bogec, nočem več hoditi vanjo. Stori, prosim Te, da ne bom več hodil. Rad bi z očetom veslal po bistri vodi, ko se krije še noč v tajipatvenih gozdovih, kjer blodijo duhovi, ki jih zarja prežene. Rad bi brodil bos po rdečem prahu pa stezi, po vročem prahu v opoldan kem sopcu, rad bi zaspal opoldne ob vzpožju polnih mangovcev in se p ebudil, ko zanvuka tam doli sirena belcev in ko Tovarna na morju sladkornega trsa kot zasidrana ladja Izbruha pa po je svojo orpo posadko .. . Ljubi Bogec, nočem yeč hoditi v n ihovo 8olo, siori, p osim Te, da pe bom ytč hodil. Pravijo, da mi črnčki moramo hoditi vanjo, da postanemo podobpi gospodom v mestu, odličnim g -podom. Toda jaz p čem postati tak, tak mestni gospod, tak odlični gospod. Rajši bi se potepal ob sladkornih tovarnah, kjer so polne vreče, polne vreče sladkorja, rjavega kot moja koža. Rajši bi ob uri, ko mesec ljubeče šepeče sklonjenim kokosovim palmam, poslušal hripavi glas starca v temi. ki kadi in baja povesti o Zambi in botrčku Zajčku ip še mnoge druge stvari, ki jih v knjigah ni. Veš, črnci se morajo že tako toliko mučiti. Zakaj bi se morali še učiti iz knjig o stvareh, ki prav pič ne spadajo k nam? In zares je preveč turobna njihova Sola, turobna kot go podje v mestu, kot odlični gospodje, ki ne znajo več plesati zvečer v luninem svitu. ki pe zpajo več hoditi bosi, ki ne znajo več ob več e: ih praviti povesti. Ljubi Boge?, nočem več v njihovo šolo. Guy Tirol en si zdaj v Hong-Kongu prizadeva, da bi preprečil vrnitev tega mesta kitajski »madrepatiiji«, četudi je 99% prebivalcev Kitajcev in je velika večina za priključitev mesta h Kitajski, od katere ga ima Anglija samo v »najemu«. Tu: i Cip.a se jim pič ne mudi vrniti »madrepatriji« Grčiji, četudi je štiri petine Ciprčanov odločno za to. Ce bi Sovjetska zveza poslala svoje bojne lndje — recimo nad Fipsko ali Turč jo, da ju ustrahuje zaradi kakega kanala — bi Angleži vpili ha vse grlo o sovjetski papadalnosti. Da pa sanii pošiljajo ladje in "Padalce v Sredozemlje pred vrata Egipla, da bi ga ustrahovali, se jim zdi čisto v redu. Lahko bi naštel še precej takih primerov, a mislim, da ti zadostujejo. Povedo nam, da Angl' že v tržaškem vprašanju ni šlo za uveljavljenje demo- kratičnih načel, 'ampak za neko kupčijo ip da so demokratični samo tam, kjer ne gre za njihove sebične koristi. Taki učitelji demokracije so se nam pristudili. Vaš bralec D. P. SLOVENSKA SLOVNICA Po znanih Breznikovih slovnicah, katerih zadnia priredba je izšla leta 1947, Sloveaii nismo imeli nove slovnice. To pomanjkljivost je popravila zdaj Državna založba Slovenije, lci j,e izdata novo slov-nijco. Sestavili so jo Biaijec, Rupel' in Kolarič. KNJIŽNA RAZSTAVA V Zagrebu so pred dnevi otvorlli mednarodni knjižni seiem. Razne države so razstavil-; nove Izdaje knjig. Odslej ,sie bo ta kulturna razstava vsako ileto ponavljaila. m _ m h I. GROHAR: SPRAVLJANJE KRCMPLRJ VZGOJNI KOTIČEK Najmanj ni kom »Ce si kam povabljen in ti ponudijo na pladnju okusna im dobila jediila, ne sezi poželjivo po največ-jem kosu, temveč vzemi najmanjšega! Tako se obnašajo povsod olikani to vzgojeni ljudjie.« »Zakaj naj tako ravnam?« — ugovaria deček. »Ali zato, da ostane več drugim? Kdor prej pride, prej melje. Cemu naj bi ravpo jaz jemal najmanjši in naj slabši kos?« Zato, da dokažeš, da nisi požrešen in pohlepen, Ljudje Paj vidijo, da pe misliš samo pase, ampak tudi panje. To je pravi smisel tega pravila olike. Res je, da je najlepši kos naij boljši, - kdor ga dobi, je lahko vesel, vendar to veselje kmalu mine. Ko zgine jed v želodcu, si Po nekaj minutah nanjo pozabil, vtis o tvoji dobri ali slabi vzgojb pa v ljudeh ostane. Tvojega obnašanja ne pozabijo. Lepi običaj pri jedi ima pa tudi svoj globlji socialni smisel. Koliko ljudi je na svetu, ki vse življenie ne re-liajo drugega, kot da gledajo le na to, kako bi .o-grabili največje in najlepše kose. Prav malo jih br:,-ga, te drugim ne ostane nič ali premalo. Glavno je, da so oni siti, drugi so lahko lačni. Vse svoje dni odrivajo s komolci bližnjega od sebe in sllii' brezobzirno naprej protii skledi. Obnašajo se kakor živali, ki renčijo, se med seboj grizejo in ko jejo za kos mesa. To je sloi grabejSilMvcev in izkoriščevalce ’ i katerih prihaja veliko zla na človeško družbo. Koliko krivic in bede so že povzročili s sivojo pohlep- nosltijo! Koliko uporov in revolucij! Ciin več imajo, tem več hočejo imeti. Nikdar jim ni dovolj; nenehno grabijo in spravljajo na kup več, ko potrebujejo zase in družino. Le opazuj obraze skopuhov in požrešnežev! Na zunaj so lahko prijazni, navadno se celo sladkobno smehljajo, toda od časa do časa preblisne njihova lica izraz pohlepne živali, oprezujoče pa svoj plen. Tedaj udari na dan njihova hladno računajoča surova priroda. Ljudje to čutijo in jih ne marajo, če le morejo, se izogibajo njihove družbe. t,'ako spreminja sebična grabežljivost malo po mal.m ljud;. in njihove zpačaje in obraze. Oderuhi memijo, da so bogati in spoštovani, a so v resnici reveži. Opazuj istočasno resruičpo dobre, darežljive in v srcu skromne ljudi! Okoli oči, ust in po vsem obrazu dobe poteze, ki vzbujajo zaupanje in naklonjenost, kjerkoli se prikažejo. Okrog sebe širijo prijetno in toplo ozračje. Za vsako svar na svetu je potrebpa vaja. Vežbaj se torej že od mladih pog v ljubezpi in skrbi za bližnjega. Med take drobne vaje spada tudi, oa sežeš, kadar tl kaj ponujajo, po najmanjšem kosu in prepustiš lepšega drugim. S tem ne boš postal le olikan človek, temveč boš pomnožil v sebi skrivnostno duhovno moč, ki se bo zrcalila na tvojem licu in naredila tvoj obraz prikupen in privlačen, pe pa živalski, kakor ga Imajo pohlepni sebičneži1. To pravilo vljudpotsti in skrbljivosti do bližnjega spoštuj že zavoljo tega, da bo tvoj obraz lepši! GOSPODARSTVO RDEČA DETELJA ALI INKARNATKA Od srede avgusta do srede septembra je najugodnejša doba za -setev te žlahtne kritiške rastline, ki nam da izborno krmo prav v času, ko so seniki že skoraj prazni, zemljišče pa je tedaj godno za seteV koruze. Inkarnatko (rušo travo) sejemo lahko po žitu, po krompirju in sploh na vseli njivah, kjer smo že spravili pridelke. Ce pa hočemo imeti obilno (košnjo, moramo zemlji pognojili: dobri so hlevski gnoj in umetna gnojila. Najprimernejša so sestavljena umetna gnojila, kot na primer »S. Gobain« ali »P. K. N.«. Teh gnojil raztrosimo na vsakih 1000 kv. m (okoli četrtina njive) po 30 kg. Zemljišče pognojimo pred oranjem ali pa preden srito ga pobranali. Za vsakih 1000 kv. m potrebujemo 2.50 kg čistega semena detelje ink a malike. Mnogo boljšo krmo pa dobimo, če sejemo inkar-nafko skupno z ovsom, ječmenom ali ržjo. Zelo priporočljiva je tudi naslednja mešanica: vsakih 1000 kv. m posejemo z 1.50 kg laške Jjuljke, 2 'kg deteljc_i.nka.rnatke in s 3 kg grašice. Če je vreme ugodno — pravočasno vlažno — dobimo prvo košnjo že sredi jeseni, drugo obilnejšo pa spomladi. Detelja inlkarnatka je pa res izborna krma, le če je svež,a. Ko se posuši, izgubi mnogo na svoji dobroti. Zato bi jo kazalo sejati vsaj v dveh obrokih, to je v razdobju kakšnih 10 do 15 dni, in sicer'vsakokrat na po-sehno parcelo. SO VINOGRADI OPLETI? Plevel leto* kar divja in krade trtam redilne snovi. Plevel, ki raste pod trtami in pod grozdjem, povzroča razvoj peronospore in oidija. Zato mora vinogradnik paziti, da pod trtami ni plevela. V ta namen je potrebno vzeti v roke najprej koso. potem pa orodje za pletev. Kdor je dovolj mehaniziran, bo vrste med trtami preoral in potem z motiko opici, česar ni stroj opravil. SE ŽE PRIPRAVLJAŠ NA TRGATEV? Čez dober mesec bodo nekateri že trgali. Ali hoš imel tedaj že pripravljeno posodo za nabiranje grozdja in kipenje sladkega mošta? Ali so sodii v redu? Morda so kisli ali plesnivi! Prihodnjič bomo priobčili nekaj navodil, kako se taki sodi popravijo. RAZKUŽI ŽITO! O tem smo žc pisali. Nikakor ne smeš čakati, da se črvi zaredijo! To moraš preprečiti. Bodi pa prepričan, da se bodo črvi gotovo zaredili, če ne primešali med žito takih sredstev, 'ki onemogočajo razvoj škodljivcev (Geigv 33 ali ceregamma). CEPLJENJE PARKLJARJEV PROTI SLINAVKI izvajajo v Jugoslaviji v vseh obmejnih vaseh blizu blokov z Italijo.,S tem hočejo preprečiti razširitev slinavke, če bi Se morebiti pojavila v naših krajih. V Italiji imajo namreč vedno kakšno žarišče slina vtke. Tako je bilo 30. junija, po uradnih podatkih, znanih v Italiji 367 ognjišč v 218 občinah a ne v naših krajih. Na Sardiniji 80 “/» čebel uničenih Na Sardiniji je bilo čebelarstvo precej razširjeno. Čebelarili so seveda bolj po starem, to je večinoma v drevesnih panjih. Že pred leti pa se je začela širiti na čebelah pršičavost, zaradi katere je dosedaj pomrlo najmanj 80 odstotkov čebel. Pršičavost povzroča neka zelo majhna živalioa, tako imenovana Vudova pršica (aearapis Woodi), ki sesa čebelino Ikri. Pršice se vrinejo v oprane vzdušnice (dihalnice) mladih čebel. Napadene čebele navadno umrejo v dveh tednih. L. 1954 je avtonomna vlada za Sardinijo izdala poseben zakon za pobijanje čebelinih bolezni ter za pospeševanje čebelarstva, to da do sedaj ni bilo nobenih uspehov. EOLANLSKA ŽIVINA JE ZDRAVA Mnogi italijanski gospodarstveniki so ostro nastopili proti uvozu plemenske živine, posebno iz Holandije, češ da tamkajšnji živinorejci prodajajo v Italijo samo manjvredne živali, posebno tiste, ki bolehajo za jetiko. Holandci niso mogli seved’a mirno prenesti tega očitka. Na mednarodnem kongresu za nalezljive živinske bolezni v Parizu (14. do 19. maj a 1956) so holandski ži-vinozdravniiki izjavili, da je pri njih vsa živina zdrava in da sta tako jetika kakor slinavka popolnoma izginili. Kaj pa pri nas? Primernega, učinkovitega zakona ne poznamo. MLEKO PRIHAJA V MODO Sodeč po pisanju ilustriranih tednikov in po izjavah italijanskih lepotic, nastaja v Italiji hova mlečna moda; pri popoldanskih sprejemih pijejo kislo mleko (joghurt), mleko s čokolado ali pa ohlajeno, zavreto mleko. Kljub temu pa je v Italiji srednja uporaba mleka zelo nizka, posebno v južni Ita-Hji, kjer v marsikaterem mestu ne popijejo niti 10 litrov mleka na leto na* glavo. Ker pa je v Italiji mlečna proizvodnja znatna — letno okoli 80 milijonov q — in se že nekaj let pritožujejo zaradi slabe prodaje sira, skušajo pitje mleka še bolj posplošiti in v ta namen ga marsikje delijo' tudi šolskim otrokom. IZREDEN JUNEC Chianinska goveja pasma, imenovana po dolini reke Chiana in razširjena v pokrajini Florenci, Arezzo in deloma Perugia, daje najbrž največja In najtežja goveda na svetu, saj niso redke celo 1.800 kg težke živali. Ta pasma je predvsem za meso in živali se razvijajo žejo hitro, kot^kaže primer junca št. 247, ki je bil prodan 2. junija 1956 na semnju v Folignu 'in isti dan zaklan. Ko je prišel 28. oktobra 1954 na svet, je tehtal 45 kg. Ko je bil star 3 mesece, je tehtal 305 kilogramov, pri 6 mesecih 650, pri 18 mesecih 955 in na dan zakola 991. Dnevni prirastek je znašal 1 kg in 623 gramov. BRUCELOZA. ALI BANGOVA BOLEZEN NA TOLMINSKEM je že skoraj popolnoma izginila in sedaj bodo na Tolminskem zopet dovoljeni živinski sejmi kakor tudi kupčija s plemensko živino. (Bruceloza — kužna prezgodnja oteli-lev.) MILIJARDO LIR VREDEN KONJ Dne 21. julija t. 1. je bila v Ascotu blizu Londona konjska dirka z zelo visokimi nagradami. Prvo nagrado si je priboril »Ribo*«, konj italijanske vzreje, drugo pa »Higli Veldt«, katerega lastnica je angleška kraljica Elizabeta II. »Ribot« se je rodil 1. 1952, udeležil se je 14 dirk in si vsakokrat priboril I. nagrado. V celoti je zbrail 120 piilijonov lir nagrad. Sedaj ga mislijo uporabljati samo za pleme. Po zmagi v Ascotu so ponudili Amerikanci lastnik,u nad poldrugi milijon dolarjev ali okoli eno milijardo 1'it. Širša javnost še ne ve, ali je prišlo do prodaje in pod kakšnimi pogoji. Takoj drugi dan po taktni so ga naložili v letalo in ga prenesli v Italijo, potem pa s posebnim avtobusom z letališča v hlev. V CŠportni pregled KOLESARSTVO V Namurju in ne v Cha leroiu, k-t so predvidevali, se je zaključila dirka po Evropi. Zasluženo je zmagal hitri, spretni in vztrajni Francoz Riviere. Kolesarji in številno spremstvo so pus.ili za seboj ceste Jugoslavije, Italije, Avstrije, N mčij , Francije in Belgije. Povsod sta dirkače mučila vročina in cestni promet, ki sta še bolj poostrila že ;ako napor no dirko, čeprav so gledalci kolesarje pavd.š.vali in bodrili. Vsak. dan so rdzni dirkači izvajali o tre napade, da bi si pridcb li prednost, ki bi jim pozneje koristila. Prvo rumeno-: oza majico je dobi Rivie e ki jo je rroral cddr i že' v rras tdn i etati Avstrijcu Christianu. Ta jo je nosil le malo časa, nakar jo je oblekel Fallarin-i. Italijanom ni urpelo zm- gatf, kot so upali, toda niso odšli praznih rok. saj so zrna gali kar sedem etap in s tem pokazali veliko premoč. Zmagoval i etap so: Falla ini, Fal-aschi, Uhana, Ferlenghi, Tognac ini in Gervasonl. Od Fran o-zov je dvakrat zmagal Riviere, erk at sta zmaga a Nizozemec Van E,t ip Romun Dumitrescu. Francozi so zelo pametno vozii. Uspelo im je zmagati v lestvicah posameznikov, moštev in plezalcev. Poleg Rivie. ea se je po efctno odlikoval mali Rohibach Najbolj pa so presere ili Av trijci, ker so se izkr-zali za izredno bojevite in izborne dirkače. Durla-gher, Mascha in posebno Chtist an zaslužilo vso pc-trva o. Jugoslovani so se dobro odrezali, kljub temu, da se še ne morejo kosa'i s dbkiči z Zahoda. Častno se je uvrstil Petrovič; (udi novinec Levačič se je v prvih etapah presenetljivo uveljavljal. Od Be'-gijcev, Nizozemcev 'm ostalih zahodnih dirkrčsv, ki so skoro vsi postopno odpadali, smo kaj več priča- koval’'. Izmed udeležencev z Vzhoda je edino Dumitrescu uspelo odnesti eno zmago. Dirkači so sami uvideli, da je med njimi in ostalimi kolesarji prevelika vrzel, ki je pa.tala zaradi pomanjkanja me: ns-lodnih športnih stikov. Organizator i name: avajo prirediti dirko tr di prihednje leto; era e rpa b> morda tudi v Trstu. Vzhodni kolesarji pa so izrazili željo, naj bi etape ne bile tako naporne. Končala se je tudi dirka po N zozem ki, ki je bila zgolj zadeva Belgijcev in zmagoval ta Van Looya. Neznani francoski kolesar P petin pa je žel uspehe na dirki po .Zahodni Francji. Vsi diikači se sedaj vestno pripravljajo ra svetovno pivenstvo, ki s? bo začelo v soboto na Dan-kem. Novinarji ugibajo, kdo naj bi bil končni zmagovalec in navajajo naslednja imena: Van Looy, .Van Ster.bergen, Schu te, Poblet, De B.uyne, Dery he in Defilip; is. Izos ajajo pa imena kot so: Coppi, Magni, Koblet, Kubleir in Bot e1., čeprav bodo vsi ti prisotni. Ockers pa je izjavil, da ne bo z lahkoto ods opil »mavrične« majice. PLAVANJE Po veem svetu se plavalci pripra. ljajo na OPrr-piado. Povsod proučujejo zadnje doseže-e čese in skušajo dognati, kdo bo v Avs raliji odnesel z ato kolaj eo. Najskrbr.eje se pripiavljajo Amerikanci, ki so doslej dosegli zelo dobre uspehe. P; m mbni so uspehi Mvncove, S n onsove in Yorsykcva Tudi znani Oyakava je v izvrstni formi. Upajo, da bodo odnesli precejšnje število kolajn, čeprav so vsi izb-an-i večinoma mladi. Japonci hočejo spet o vojiti premoč, ki so jo izgubili v Helsiokiju. Casi izločitvenih ekem tu niso pov era zadovoljivi ir upanje se je precej zmzinšalo. Tudi Avstra’ci se prip-avlja o, d'a se dobro odrežejo v bo'u med Američani in Japonci. V boj za končno zmaso se bo vmešal tudi Francoz Boiteux, ki je v kralkem poto kel kar dva evrop ka (Nzdsl je vanje na 10. strani) KAJ SE DOGAJA PO SVETU ŽALOIGRA V MARCINELLU V belgijskem rudniku Mareinolle pri me-sl u C h ari ero i se je ta mesec dogodila največja rudniška nesreča zadnjih 80 let. Delavec, ki se je spuščal z dvigalom po rovu, je nerodno in lahkoumno — butnil v električni drog in povzročil kratki slik. Od električnih iskier so se takoj vneli plini, krožeči vedno v rudnikih, in nastal je strašen požar, ki se jc čedalje bolj širil v glob ime. Požar se je večal že radi tega, ker je ravno skozi ta rov pihal zrak, potreben pod zemljo zaposlenim delavcem. Plameni so odrezali od sveta nekaj stotin rudarjev, skoro samih Italijanov, ki so kopali do 1035 metrov pod zemljo. Reševalcem se niti do danes — po več kot 12 dnevih — ni posrečilo, da do njih prodrejo. V rovih je namreč talko neznosna vročina, da ljudje ne morejo v njej vztrajati več kot dve uri ter so prisiljeni se nato vrniti v svež zrak na površino. Na pomoč so prišli tudi strokovnjaki iz Nemčije, toda do danes niso mogli dospeti dalje kot dio rova, ki leži 975 metrov pod zemljo'. Bog zna, kdaj jim uspe priti v globino 1035 metrov, kjer so ostali odrezani rudarji. Da bi se ti ohranili pri življenju, je izključeno. Kako naj vzdrže v strašni vročini brez zraka in 12 dni brez hrane? Vsi so izgubljeni in žene in otroci lahko vidijo samo še njih trupla. Nesreča je pretresla ves svet. V Marcinel-le sta prišla 2 člana italijanske vlade in Belgija je proglasila dan nesreče za državni praznik žalosti. Vse veselice so prepovedane in na radiu je dovoljena samo resna glasba. Gospodarje rudnikov, ki niso dovolj poskrbeli za varnost delavcev, bi bilo treba kaznovati in jih razlastiti ter njih podjetja enostavno podržaviti! KLAVZURA REDOVNIC V katoliški Cerkvi so nekateri zelo strogi ženski redovi. Dekle, ki prostovoljno stopi v tak samostan, ne sme več zapustiti njegovih zidov. Ona že ve, da bo tu umrla. To se imenuje klavzura ali po slovensko zapora Dne 1. avgusta, je izšla odredba najvišjih cerkvenih oblastev, ki je to najstrožjo klavzuro omilila in redovnicam dovolila, da smejo v določenih primerih zapustiti samostan: tako ob bombnih napadih iz zraka, kadar državna oblastva samostan zasedejo ali če je treba nuno nujno prepeljati na operacijo v bolnišnico. Ravno tako sme redovnica iti za kratek čas iz samostana tedaj, ko odda svoj glas pri parlamentarnih in drugih — volitvah. SVET SE SPREMINJA Učenjaki trdijo, da bo obličje naše zemlje že v 50 letih drugačno, kot je danes. Vzrok je v tem, da se led na obeh tečajih polagoma tali. Z atomsko silo bi bilo pa mogoče ogromne ledene gore popolnoma raztopiti in severna morja bi se odprla prometu. Kjer je danes svet pust in mrtev, bi nastala mesta. Druga posledica bi pa bila, da bi se povsod dvignila gladina morja. Marsikje, kjer je zdaj kopno, bi pljuskali valovi. Tako so izračunali, da bi Holandija zginila pod morjem. Odgovorni možje bodo morali zalo dobro premisliti, preden uporabijo jedrno silo v lake namene. Največ koristi bi imela Rusija, druge dežele bi pa-bile ogrožene. URADNE ŠTEVILKE O SAMOMORILCIH Svetovna zdravstvena organizacija je objavila statistiko o samomorih v 25 državah. Od 400 milijonov prebivalcev, ki tu žive, jih izvrši samomor vsako leto 72 tisoč oseb. V Italiji, Čile ju, na Irskem iu v Španiji, to je v razmeroma revnih deželah, je najmanj samomorov, mnogo manj kol v bogati Švici ali Danski. V Ameriki se umori več belcev (kat črncev. Ženske so bolj nagnjene k samomoru kakor moški: na enega moškega pridejo tri ženske. Iz številk izhaja, da si dedci vzamejo življenje najbolj pogostoma po 70. letu starosti, ženske pa okoli 50. leta. Športni (Nadaljevanje z 9. str.) viška in sicer na 4.0 in 1500 m ter je pokara1, da je v odlični formi. Precej hrupa je povzročil Roraa-nijev povratek k plavanju po zelo dolgem oklevanju. Ta je edino upanje Italijanov za kakšno dobro uvrstitev. Rus Janičev je potolkel na 200 m ,v pr_-nem slogu evropski rekord .ruska štafeta pa je pr,-tolkla svetovnega na 4x100 metrov. Za letošnje tekmovanje v preplavanju Rokavske-ga kanala je .vladalo veliko zanimanje, čeprav so bili Egipčani odsotni, toda letos je od 22 prijavljenih štartalo Je 8 tekmovalcev in nobenemu od teh ni uspelo preplavati kapala zaradi izredpo slabega vremena. Nagrade so jim bile vseeno do:’.e’.'e e. ATLETIKA Pred nedavnim ’ se je končal y Moskvi .veiiki športni festival Spartakiada narodov ZSSR, na katerih je nas.opalo preko 9000 'atletov, odtorar ih od 14 milijonov športnikov. Na teh fo k oristič ih slavjih so dosegli kar 28 vsezveznih, evropskih in svetovnih rekordov. Najboljši so bili vs kakor Rž ščin, novi svetovni rekorder na 3000 H, Vinogradova, ki je v peteroboju postavila nov svetovni višek; isto sta s orila tudi Klimov jn Lavrov, ki sta izboljšala svetovna rekorda v hoji, in sicer na 50 km in 20 km; Kuznetsovu je uspelo prekositi evropski višek v deseteroboju. Toda žetev rekordov ni bila samo v Moskvi, temveč tudi v Budimpešti. Skobla je sunil kroglo 17,63 m daleč, kar je nov evrop ki rekord; v Ameriki pa jo je CVBrien zagnal 18 70 m daleč in postavil nov svetovni višek. Beigijci so si z zmamit) Moensom v š afeti 4x8C0 m p, idobili svetovni rekord, Nemike pa so ga izenačile V 4x100. Lepa Poljakinja Krzes.inka je skočila kot nobena v Evropi — 6,35 m daleč. Tudi Angležinje ne mirujejo in dosegle so z Ruffovo (440 y) im z Paulovo (220 y) dva nova svetovna rekorda. Nikdar še ni bila taka »trgatev« rekordov kot letos in pri tem bi morali šs omeniti ogromno množico špo-.tnikov in športni?, k: so večkrat dosegli čase svetovnega slovesa. Olimpiade se bližajo in vsi dajejo* iz sebe vse moči. Le na ta način si moremo razložiti dejstvo tolikih novih viškov. NOGOMET Ti.nanič preizkuša ka-dihate za d žrvmo ekipo, ki bo odpotovala v Melbourne, in pud la se mu je prilika, nastopiti s povsem pom>ajenlm nrštvom proti Kitajcem, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Zmagali so seveda »plavi« in sicer s prepričlj vim 4 0 Ki'ajci so isicer pokazali lep no?rmet, a želj so povsod le hude poraze, in sicer s Spiha (5-1), z enaj-storico Bosne in Hercegovine (6-1) in s slov?n ko reprezentanco (5’2>. Tudi Cehi g suj jo v J žri Ameriki in doživ'jajo le po az?. č prav so začeli z zmago nad B-azilijo (1-0). Izgubili so nato poyrat’ V Italiji je bilo največ samomorilcev pod Mussolinijem 1. 1927, in sicer 4210, medtem ko je njihovo število padlo 1. 1954 na 3000. ZAMAN SE BORIJO V Rusiji so začeli borbo proti poljubov«-nju. Da bi tiste, ki so za laike reči navdušeni, preplašili, so v letakih razglasili, da vdihneš pri vsakem poljubu 40.000 mikrobov. Ker srce pri tem poslu večkrat močneje utripa ter se utrudi, se tvoje življenje po 480 poljubih škirajša za en dam. Da hi sovjetska politika v tej zadevi zmagala, dvomimo, kajti ljudje se bodo kljub Hruščevu še naprej poljubovali. »VZOREC BREZ VREDNOSTI« Giprsko vprašanje je izzvalo poleg težkih krvavih dogodkov tudi marsikateri zabavni pripetljaj. Mnogi, grški častniki in politiki so v znak protesta zoper angleško ravnanje s ciprskimi Grki vrnili Veliki Britaniji od nje prejeta odlikovanja. Poslali So jih na angleško veleposlaništvo v Atenah in napisali na poštni omot: »Vzorec brez vrednosti.« no tekmo z Braz lijo a 4 1, z Uiuguayem 2-1, in v nedeljo z Argen:ino z 1-0. Vasas je odločil z visokim izidom 8 2 v svojo korist tretjo tekmo, po dveh neodločenih, z dupa ,sk m Rapidom in tako osyojil srednjeevrop ki pokal z j leto 1956. Skoraj po vsej Eviopi so se pričela d -žavna prvenstva, le v Italiji še trenirajo in pozdravljajo novaprišle »oriunde«, ki bi paj pripomogli k izboljšanju italijanskega nogometa. Najpomemb .«> ši igralci, ki so zapustili svo.e kraje, so: Ockvvirk, Gomez, Abadie, Gustavssop ib Kotte. Kot l'api se je tudi letos odkrila aifera podkupovanja. Jl/spii sta bili žrtvi Udinese in Catania, to pot pa gre za drug i moštva, in sicer za Genovo in Piacenzo. Za Genovo so se sumničenja izkazala za neresnična, iu so bila le plod novinarjev, za Piacenzo pa so bili dokazi usodini in tako bo morala izstopiti iz C lige. BOKS V Gubbiju, blizu Perugie, je bil y prejšnjem tednu dvoboj jugoslovanske in italijanske reprezentance. Jugoslovani po se odlikovali z dovišeno tebn ko, Italijani pa z večjo borbenostjo. -Zmvgrli so dom -čini s testnim izidom 10-8, ki gre tudi na račun neobjektivnih sodnikov. V povra'ni tekmi v Grossetu so bili utrujeni jugoslovanski boksarji poraženi z 2-6 celo od italijanskega B moštva. Italijani so kljub zmagam razočarali. .AVTOMOBILIZEM , Z veliko nagrado Švedske se je zakljcčilo svetovno prvenstvo za znamke vozil. Na 10J0 km dolgi progi sta zmagala Trintgnant - Hill pred Von Trippson - Collinsom, vsi na vozilu znamk? Feira-ri, ki je bila uspešna tudi v kopčpi lestvi i pred znamkami Maseratl, Jaguar, Aston Martin, Por; he in Mercedes. Zadnja ni letos nikdar uradr.o nastopila. Letošnje prvenstvo bi moralo šteti sedem dirk oda angleški TT in Panamerška Carrera sta ukinjeni. Zmaga italijanskih tovarn je za lužena, saj jim nobeno drugo vozilo ni bilo kos, razen Mase-aitija. Končni zmagi, že četrti, so pri onr g'i pa -bolj izurjeni vozači sveta, kot sto Fangio, Caslehot-li, Hill, Collins in drugi. V Pescari pa je bila zelo zanimiva diika z b -gatiml nagradami in dogajala so se najrazlične.ša presenečenja. Na cilj je dospel prvi Francoz Man-zon na Gordjniju, ki je še’e ,v zadnj h metrih prekosil kar tri vozače. KOŠARKA V polelni sezoni so bili razni turni'ji. V prejšnjem tednu sta bila na Siciliji kar dva. Udeležile so se jih močne ekipe. Sparlak iz Prage je zrna al v Pa-'ermu po ostri borbi z jugoslovanskim Pioleterjem. V bistvu se je tu popovil izid iz Messine, kjer sta se tudi, potem ko sta odpravila os'ala moštva. spoprijela in odločila med sabo, kdo bo prvi. Tudi tu so Jugoslovani morali kloniti izurjenim Celom i1 se zadovoljiti z drugim mestom. TAD ...ODPRL JE SVOJ NAHRBTNIK IN Tl 61 MORAM TOVOR, POTEM BOM PA ŽE VIDEL, KAJ SE I$A STORITI. HMM, RAD B) 'JIMA KAKŠNO ZAGODEL1.. MEDTEM STA ZVITOREPEC IN TR/ DON3A NADALJEVALA POT IN PRISPELA NA "PLAN ŠARI JO... NO, ZDAJ SVA PA TAM!., .TAUO GLADKE STENE NISEM PRlCARO-VAL.TE NE PREPLEZAVA Zl£PA I^IzaTmorava IN POIZW>fe 3*7 SITI NA "DRUGEM Sss~ts^I vCi mestu. ... LAKOTNIK 3E BIL UŽAL3EN... KAR P03DITA, KAR., IN Sl KOSTI POLOMITA V TfeH SKALAH, KO STA TAKO IHTAVA!.. UH, KAM SE JIMA VENDAR TAUO MUDI ?... nn&o IZVITOREPEC Z£ VZEL POSODO IN PO’ ČEPNIL OB NAJBLIŽJI, HRAVl... utism CE ŽE MORAVA NAZAJ,Sl VSAJ POŽIREK MLEKA PRIVOLIVA, SM 6A 3E TO NA PRETEK. KAR TOLE KRAVICO BOM POPROSIL Z AN 3 , Ml HI! Hl-Ul TALE 3E LEPO REJENA U pomolzem 3o:.. vtmM Mci v senci Er »Jutri bom odletel tja. Želim, da pojdeš z ruenoj.« Dedy je pobledela. — Ali mora biti? Ne čutim prav nobene želje, da bi zopet videla Frana.« V Karlovih ledenosivili očeh se je grozeče poblisnilo. »Tako! —< Ne čutiš nobene želje, da bi zopet videla Frana«, se je zaničljivo hohotal. »Ali meniš, da so obiski pri njem meni vseč? Ali misliš, da je vse tako lahko, kar počenjam?« Dely se je začela tresli. — »Ne, ne, saj vem. Tovarne, vila, grad in ves vpliv in moč, ki sta v zvezi s tem premoženjem, so cena za vse to. Jaz sem le prijeten navržeJk.« Zgrudila se je v naslanjač in začela, krčevito hlipati. Karel je na pol dogorjeno cigareto jezen zmečkal v pepelniku. »Nikar mi ne otežuj početja! Zdaj moram imeti živce na mestu in preračunati vise mogoče prihodnje zapletljaje«, je dejal ostro, vstal in zgrabil Dely trdo za ramena. »Ti me boš jutri spretnima iiu Trnjevo. Pričakujem te ob devetih na letališču tovarne. Poslal ti b om avto, da boš točna. Zdaj pa lahko noč.« Mlada žena se je preplašeno dvignila. »Ne ostaneš še malo tu, Karel?« Odmajal je z glavo: »Ne, moram v tovarno. Treba je še nekaj pripraviti za jutri.«. Dely je pristopila in ga je vroče objela: »Ljubim le — brez tebe mi ni več živeti. Kdaj bo že prišel čas, ko bova vedno skupaj ?« Karel se je moral skoraj s silo izvili iz sladlkega objema. Čutil je, da je tudi on zapadel miku te ženske, ki je tako dobro znala vplivali rna njegove čute.. Ko je bil zunaj, je globoko zajel hladno večerno sapo. Zgoraj ob oknu je pa stala l)ely s solzami razočaranja v očeh. Ko je avto oddrdral, je stopila od oklna. Obraz ji je bil marmorno bel, a v očeh ji je žarel ogenj odločnosti. Treba je naredili konec, in to čimprej. Negotovosti ne morem več prenašati —• je premišljala. — Ko je v laboratoriju veliike tovarne za zdravila videla učinek nekega Ronald - strupa na poskusnih zajčkih, je uvidela, dia bosta s Karlom dosegla skupni cil j: toda njeni neučakanosti se je zdelo, da dela Karel prepočasi. Fran je počasi in obotavljaje se odprl oči. Krog sebe ni več videl pošastnih in strašnih postav, ki so mu grozile v neprestanih prividih z izbuljenim« očmi. Zato je prej vpil v smrtnem strahu, zdaj pa je bilo krog njega vse svetlo in prijazno. Ležal je na belih blazinah in se je prvikrat lahkotno in dobro počutil, kot da je ozdravel po dolgi in težiki bolezni. TEDENSKI KOLEDARČEK 26. avgusta, nedelja: 14 pobink., -CesSir.n 27. avgusta, ponedelj.k Jcžef Kal, Zla ko 28. avgusta, torek: Avguštin, Milivoj 29. avgusta, sreda: Obgl. Janeza Krstirika 30. avgusta, četrtek: Roza Lim., B.aris'ava 31. avgusta, petek: Rajmurd, Milodrag 1. septembra, sobota: Egidij, MUdi:m VALUTA — TUJ DENAR Dn: 22. avgusta si dobil oz dal za: ameriški dolar avstrijski ši.iing 100 dinarjev 100 francoskih f r inkov funt šterlipg nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 626—628 lir 23,50—24,50 l r 90—95 ii 145—152 lir 163C—1680 lir 145 50—147,50 lir 16—18 lir 146—147 lir 716—718 lir 4850—4950 lir RADIO TRSTA Nedelja, 26. avgusta ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.50 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlaiše; 13.30 Glasba po želj-ah; 17.00 Moški zbor »Kias:<; 20.30 Iz počitniških kolonij. Ponedeljek, 27. avgusta pb: 18 30 Z začarane police; 18.40 Koncert pianistke Mir e Sancinove; 19.15 Radijska univerza; 21.30 2enski kva.tet Večernica; 22.00 Iz italijanske književnosti 'n umetnosti. Torek, 28. avgusta ob: 13.30 Glasba po že jah; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder: Ivan Gruden: Sluga za njegov ©rob ali Pri nas smo gospoda igra v 3 dej., nato Priljubljene melodije. Sreda, 29. avgusta ob: 12.35 Jugo:lovan ki motivi; 18.30 Radijska mamica; 19 15 Radijska univerza; 21.30 Koncert violinista Karla Sancina; 22.00 Iz slovenske knj’ževnosti in umetnosti. Četrtek, 30. avgusta ob: 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 13.30 Smetana1: Stavki iz opere P.odana nevest; 20.00 Drama iz rema zgodiba; 20.51 G: tovac: Simfonično ko'o; 22 41 Ritn.i ne popevke. Petek, 31. avgusta ob: 13 30 Glasba po željah; 8.40 Konce t ba itonista Marjcn-a Kosa; 21.00 Umet nost in prireditve v Trstu; 21.30 Moški kvintet; 22 00 Iz svetovn? Jknj ževnosti iin umetnosti. Sobota, 1. septembra ob: 12.55 Ju oslovanski m -tivi; 16.4o Orkester Pacohiori; 1915 Sestanek s p -slušalkam'; 21.15 S'avki k Verdijeve o e e Em mi; 22.30 Melodije iz revij. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 281: Ker so mi preteklo zimo pomrznile skoraj vse krizanteme, sem le s težavo in z velikimi stroški nadomestila pomrle. Vse krizanteme pa letos zelo počasi rastejo in se bojim, da ne bodo c vele pravočasno. Kako naj iim pospešim naiitl? •— Sedlaj .pa imaijo še uši. Kako naj pa1 te odpravim? Odgovor: Do razcvetja krizantem, to je do vseh svetilih, sta še dobra dva meseca. To je nekoliko kiraitka doba, toda kljub temu lahko še pospešite rast s solitrom. V 10 litrih ravadme vode raz opite 100 gramov apnenega solitra (nitrato dri caflcio) ali čilskega solitra (nitrato di soda) in po dežju ali, rednem zalivanju zalijte vsako stebelce s pol litra dobljene raztopine, — Zia uničenje uši je najprimernejši »nricol«, katrega vzamete Po 100 gramov itn gai -razredčite z 8 litri vodel ter stebelca s tekočino poškropite. Vorašanje št. 282: V gostilni smo govorili o kor ih zi in koliko se je lahko pridela na en hektar. Omenil sem, da znaša dosedanji rekordni hektarski donos nad 150 q zrnja, vsaj tako sem bral v Novem itisitiu. Koliko znašja natančno zadnji višek’ Odgovor: Ze pred fe-tii je bil presežen rekord 180 q zrnja na hektar, -sedaj veljavni višek pa je bil dosežen lansko leto, in sicer v ZDA ter znaša 191.06 q zrnja na ha. — V ZDA deluje neka organizacija mladih kmetovalcev, iki Stalno tekmuj ei o za dosego najobilnejših pridelkov, naj-višje proizvodnje mleka, mesa, volne za najdebelejši paradižnik, krompir, peso, za najlepši in naj večji cvet dalij, krizantem, vrtnic, dinij itd. ter še za druge cilje. Organizacija šteje okrog 100.000 članov, ki pri-rejajo vsako leto posebne razstave z nagradami. Vnašanje št. 283: Med mojimi češpljami je- prav m-ailo zdra-vih plodov. Večinoma so črvivi ali pa gnili ter imajo neke belle pikice. Kako naj si pomagam? Odgovor: Črvivost češpelj povzroča gosenica češpljevega tunčiča (capocaipsa funebrana). To je majhen metuljček, ki iSe zna zelo dobro Skriva-ti in ga le redko opazimo na češpljevem drevesu. V drugi polovici junija polaga samica jajčka na nezrele plodove. 'tz jajčk -se Meže gosenčica^ ki se zarije navadno pri repkiu v -plod, ga razjeda in pušča za seboj znano blato. Ta ploid pre-j dozori m odpade z drevesa. Ko gosenica dorasle, zapustil plod in se skrije v kakšno zavetjlet —; najraje med skorje drevesa — tam se zabubi in prezmi. Spomladi izleti iiž bube metuljček. Proti črvivosti češpelj se borimo, če zberemo vse odpadle črvive plodove -in jiilhr sežgemo allli skuhamoi ter pokrmimo z nj.iimi prašičem. Poleg tega maramo pozimi celotno drevo poškropiti z Oleofosom, neodendrinom, in barij-žvepleno brozgo. Končnq moramo med 10. in, 30. junijem dvakrat (v presledku 10 drtl) poškropiti zopet drevo z gesarolom. — Gnilobo plodov z belimi pikicami povzroča glivičina bolezen mom-llja, ki napada kploh vse naše sadno drevje, tako pečkasto kat koščičasto. Ne napada pa samo plodov, temveč -tudi vejice in cvetje. Med naj,lepšim cvetjem začnejo večkralt veneti kar cele vejice, pozneje Pa začnejo gniti še ptoda^i. Proti moni-liji se borimo, če zberemo vse gnile lin nakažene plodove in ji Ih vržemo v ogenj. Poleg -tega moramo skrbno pograbiti in italkoj sežgati vse odpadlo listje. Brž ko je drevo golo, ga moramo dobro prečistiti -in odstraniti z njega vse posušene vejice. Prečiščeno drevo moramo dvakrat, iin sicer v začetku decembra In sredi ma.r-ca, poškropiti z 2 % raztopino modre galice -in apna. Hipoma je v bližini zaslišal šum in je vprašal si težavo: »Kdo je tu V« Lahni in hitri koraki so se pribl iževali in potem je Fran videl svetal, mlad obraz, ki se je s svežima, sinjimi očrni sklonil nadenj. Te oči so žaTele in se smejale, rdeča ustna so se odprla in zvonek, glas je skoro zapel: »G-ospod doktor ... ste zbujeni?« »Da, da,« je odgovoril. — »Kaj se je zgodilo z mano? . . . Kdo ste Vi?« »Bolniška sestra Erna ... in tukaj«, — obrnila se je okrog in pomii-gnilai streža-ju, »ta je pa Vaš strežnik.« Bolnik sc je obrnil in pogledal strežajev kosmati obraz. Opazil je, da tudi iz njegovih oči sije dobrota. »Ali sem bil bolan?« »Da, težko bolan. Zdaj pa boste kmalu ozdraveli.« Erna je pogledala strežnika; njih oči so se razumele. Kar sta že dva dni težko pričakovala, se je zdaj uresničilo: Fran je bil pri polni zavesti, oči so jasno gledale, misli so delovale. »Kje pa sem pravzaprav, sestra?« je vprašal čez hip. »Na gradu Trnjevo.« »A ... taiko.« Fran je ležal mirno in opazoval svoje sulic in slkoro prosojne ro-ke. Erna je sedla na stolico poleg postelje in je vsa srečna opazovala bolnika. Spet se je oglasil: »Lačen sem.« Erna in strežnik sta planila pokonci. V sosedni sobi, kjer je st/ežnik spal, je bil električni kuhalnik. Brž je Erna pogrela juho. Bolnilk. je prvikrat jedel s tekom in se je smehljal, ko ga je Erna pitala kot otroka. Po jedi mu -je glava omahnila na blazino in v nekaj sekundah je blaženo zaspal. »To gia bo okrepčalo«, je šepnila Erna in potegnila strežnika na hodinilk. »Ali ini verjamete, da je bilo tisto zdravilo strup za bolnika?« je spregovorila. Možev obraz se je zresnil. »Da, gospodična, zdaj sem -o tem prepričan. Ko bo prišel zdravnik, -m-u bom že povedal. . .« Erna ga je zgrabila za roko: »Nič ne smete ziniti! S tem bi vse pokvarili in bi bolnika spravili v nevarnost. Vi morate paziti in skušajte preprečiti, da bi zdravnik uporabil brizgalko. Ste razumeli?« »Da, sestra, toda . ..« »Nič toda... videli ste, da so zdravila in vbrizgi spravili bolnika že do blaznosti. Zdaj, ko mu že štiri dni ne dajemo več tistih zdravil, je že pri sebi, tisto-strahotno vpitje je prenehalo. To so znaki, da je zdravnik napačno zdravil, če ni celo ravnal . . .« Obmolknila je. Hotela je reči »zločinsko«, Iker je postalo to prepričanje v njej že gotovost. Vendar je morala zdaj še molčati. Tedaj se je oglasil strežnik, njegove oči so bile polne groze: »Ali je mogoče, sestra, da je bilo zdravljenje namenoma napačno! Morda hoče zdravnik...?« Erna je položila prst na ustnice. — »Tiho — za božjo voljo! Dokler nimiamo dokazov, ne smemo nikogar sumiti. Pazljivi moramo biti. Niiti trenutek ne sme biti bolnik sam z zdravnikom.« Strežnik je prikimal. »Pazil bom dobro, na to se lahko zanesete.« Dekle mu je hvaležno stisnilo roke. Strežnik je odprl vrata, ko je zabrnel zvonec. »Dober dan!« S tem kratkim pozdravom je stopil mimo strežnika zdravnik Bona Id v bolniško soho. Za njim je šla elegantno oblečena dama. Strežaj jo je čudno pogledal. Bolnik je spal. Zdravnik se je začudil? ko . Ves srečen jii je stegnil roko naproti: »Šibila, kako sem vesel, da si končno prišla! — Nikar se ne boj zame; čutim, da se mii moči vračajo.« — Smehljal se je in pogledal Karla, ki je skoro izguhi-l prisebnost. Strežnik je opazil, kako se je zdravnikov obraz spreminjal i" kako se j-e grizel v spodnjo ustnico. Jezno in nezaupno se je obrnij 'k strežniku: »Ste mu zdravilo dajali točno tako, kot sem -p-rejšnj* teden predpisal?« »Da, gospod doktor!« »Napadi so n-ato ponehali?« »Kakor sem že povedal.« Pri vratih se je zaslišal rahel sum-Ko se je zdravnik zopet obrnil k postelji, je strežnik skrivaj odpr vrata. Bila je Erna. Pomirljivo ji je prikimal in je vrata spet priprl- (Nadaljevanje prihodnjič)