NEMŠKI GLAS O SODOBNI LJUBLJANI - J. w. Znani naš kranjski rojak dr. Valter Schmid, profesor arheologije na graški univerzi, se je bil kot edini inozemski gost udeležil proslave stoletnice Muzejske ga društva v Ljubljani ter se je ob tej priliki pomudil več dni decembra meseca v našem mestu. O dobljenih vtisih je poročal nato v graškem dnevniku »Tages- post« z dne 14. januarja t. 1. v članku z naslovom: Laibacher Spaziergange. Eine aufstrebende Stadt. (Ljubljanski izprehodi. Kvišku stremeče mesto.) Vredno je, da ohranimo nekaj odstavkov tega pri- kupljivo pisanega članka kot mnenje moža, ki dobro pozna zgodovinski in kulturni razvoj naše domovine in ki mu gre upoštevanja vredna sodba o naših so dobnih pojavih kulturnega in urbanističnega značaja. Dr. Schmid pravi: »Mikavna pokrajinska slika (s pogledi na Kamniške Alpe) spremlja popotnika po vsod, ko hodi po glavnem mestu Slovenije, ki se je izza svetovne vojne silno povečalo in izpremenilo ne samo v vnanjem licu, temveč tudi v prosvetnem in duhovnem razvoju. O tem sem se živo uveril, ko sem se o priliki proslave stoletnice Muzejskega društva mudil skozi teden dni v mestu. V starinski zbornici mestne hiše se je bila zbrala družba znamenitih učenjakov k dostojanstveni in vtiskoviti proslavi. Pomen društva najzgovorneje po- očituje vsebinsko bogati slavnostni spis. Ljubljanski narodni muzej hrani zaklade, ki po svojem bogastvu prekašajo mnogo večja mesta . .. Najdba velikih ko sov mamuta (pri Kamniku) s krasnimi okli, spodnjo čeljustjo in deli okostja je zbudila lani upravičeno pozornost. Bogate predzgodovinske zbirke, v katerih prednjačijo najdbe z Ljubljanskega barja in sloveča, z liki okrašena Vaška situla, so se pomnožile z oklepi in pokrovi z vdelanim živalskim frizom. Izredno dra goceno je zlato in srebrno okrasje iz langobardskih grobov v Kranju. In zadaj za tehnično visoko šolo se dviga nad štiri metre visoko ozidje rimske Emone s stolpi in vrati, v dolžini nad tri sto metrov. Razen na rodnega muzeja predočuje mestni muzej, ki je ne davno v nekdanji Auerspergovi, palači odprl svoja vrata, v izredno okusni razmestitvi v dolgi redi času primerno opremljenih soban patricijsko stanovanjsko kulturo prejšnjih stoletij. A tudi bližnja sedanjost zbuja v glavnem mestu Slovenije močno pozornost. Ob Dunajski (sed. Tyr- ševi) cesti se dvigajo v zadnjih letih zgrajene vele- stavbe, bančne palače, trgovske hiše, ki bi bile vsa kemu velemestu v okrasje. Med njimi stoluje v od lično umerjenih oblikah zgrajeni nebotičnik s svo jimi 14 nadstropji; njegov stolp, oblikovan v prikup- ljivi, skoraj južnjaški arhitekturi, moli kot kampanile kvišku, srečno spojen z baročnimi stavbami 18. stol., ki so jih zgradili italijanski mojstri. V celotnem modernem mestnem črtežu se povsod opaža vodstvo najpomembnejšega arhitekta, ki ga ima sedanja Slovenija, klasicistično navdahnjenega profesorja Plečnika. Njegovo trimostje pred Marijino cerkvijo je zasnovano po občutju mostov v Benetkah in Firenci; slično je imel že najstarejši most na tem mestu v srednjem veku italijanski značaj kakor Ponte vecchio v Firenci, pocetkom zgodnje - srednjeveškega mesta fino prilagojen je novi Čevljarski (Hradeckega) most, čigar stebrovje ima karolinške listaste kapitele. Poslednje arhitektovo delo je ustvaritev vhoda na pokopališče Žale. Skozi klasično in žlahtno učinku- jočo stebrovito stavbo pridemo do manjših posamez nih zgradb, ki bodo služile za mrliške veže, vsaka za sebe; v njih ospredju stoji stavba v obliki predzgo dovinske gomile. Prof. Plečnik je vzgojil šolo odličnih arhitektov, o čemer priča na istem pokopališču (pri Sv. Križu) mavzolej za padle borce v svetovni vojni v obliki nadgrobnika Teodorika Velikega v Raveni... Umetnostno življenje mesta se zrcali v dragocenih starejših umetninah Narodne galerije. V nje bližini so pričeli z gradnjo Moderne galerije, ki jo je omo gočil milijonski dar Hribarjeve in Cankarjeve rod bine. Umetniške razstave so si doslej pomagale naj več z malim, toda praktično zgrajenim paviljonom slikarja Jakopiča. Meseca decembra je bila v njem razstava neke likovne skupine (kluba Lade), ki je kakor v portretu, tako tudi v pokrajini pokazala dosti pomembnega. Izvrsten pogled v duhovno in znanstveno stremlje nje so pokazala nekatera predavanja, zlasti globoko premišljeno in fino izoblikovano predavanje profe sorja A. Gspana o prvem modernem slovenskem zgo dovinarju (in dramatiku) Antonu Linhartu. Preda vatelj je jasno orisal mestno življenje (konec 18. in v začetku 19. stol.) ter označil krog, ki se je zbiral okrog visoko izobraženega mecena barona žige Zoisa. Tudi tega velezaslužnega moža je mojster Plečnik po častil s preprosto, po Cestijevem nagrobniku v Rimu posneto piramido, v soseščini njegove nekdanje hiše na Bregu. Kakor arhitekturna šola, tako so tudi sla vistične stolice na univerzi spričo odličnih učiteljev vzgojile izvrsten naraščaj, čigar sposobnost se blago dejno uveljavlja v slovstvenih spisih. Poleg muzeja tvorita univerza, ki je prav tako v decembru slavila svojo dvajsetletnico, in nedavno ustanovljena aka demija znanosti in umetnosti sredino, okoli katere se zbira duhovno življenje Slovencev, ki mu je profesor Plečnik v lepi novi zgradbi univerzitetne knjižnice pripravil dostojen dom.« S tako lapidarno poudarnimi besedami je profesor dr. Schmid označil duhovno udejstvovanje in vnanji obraz sodobne Ljubljane ter jo kot nepristranski opa zovalec po pravici nazval — kvišku stremeče mesto. 48