Praznovanje 80 - letnice PGD Zapoge
Praznovanje 80 - letnice PGD Zapoge
Francka Rozman
Ob tej priložnosti so gasilci iz Zapog izdali knjižico, ki bolj v sliki in nekoliko manj v pisani besedi prikazuje delovanje društva v preteklosti in sedanjosti.
V začetku julija so zapoški gasilci praznovali 80 - letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Zapoge. To obletnico so obeležili na prostoru pred Gasilskim domom s povorko ter s podelitvijo priznanj. Prijeten glas in simpatičen nastop voditeljice programa Nataše Rus je pregnal vso tremo nastopajočim v kratkem kulturnem programu. Ker na "mladih svet stoji" je ves program slonel na "zapoški mladini", kot jih je imenovala napovedovalka. Kratki skeči in petje so napovedali uradni del, v katerem so gasilci podelili priznanja najbolj
zaslužnim. Priznanja 1., 2. ali 3. stopnje so dobili: Tomaž Bizjak, Krištof Pipan, Niko Bergant, Anton Aljaž, Janez Hočevar mlajši, David Aljaž, Marko Bizjak, Simona Aljaž, Tomaž Jerman in Roman Lakner. GZ Slovenije je podelila priznanje 1. stopnje PGD Zapoge. Za visoki jubilej so društvu poleg župana Braneta Podborška čestitali tudi župnik Anton Štrukelj in predstavniki sosednjih društev. Poveljnik GZ Vodice Alojz Kosec je poudaril, da ima zapoško društvo prav posebno zgodovino. V preteklosti je spadalo pod Kranj, potem pod Medvode in končno pod GZ Vodice. Vendar so vztrajali in danes praznujejo visok jubilej. V Spominski bukvici so zapoški gasilci zapisali: "Vsak posameznik, če hoče dočakati 80. obletnico rojstva, mora v svojem življenju storiti marsikaj zase in za svoje zdravje. Tudi društvo, pa naj bo gasilsko ali kakšno drugo, je izpostavljeno čerem, ki jih morajo člani s
skupnimi močmi obiti, da ne pride do prenehanja obstoja. PGD Zapoge v tem ni nobena izjema. Vzponi in padci, napredek in stagniranje so bili ravno tako prisotni skozi zgodovino, vendar so člani vedno našli dovolj zagona, da je danes Prostovoljno gasilsko društvo Zapoge ugledna organizacija z več kot 100 člani in uspešno deluje tako na gasilskem operativnem področju kot tudi na društvenem področju."
Vremenska napoved
¿^Alenka Jereb
Tako, po slabih dveh mesecih premora je pred vami nova številka občinskega glasila. Res, da smo si v teh poletnih dneh tudi mi vzeli nekaj dopusta, izklopili telefone in se podali na počitniško brezskrbno uživanje, vendar nihče od nas ne več kot za štirinajst dni. Tudi mi smo se pridružili množičnemu preseljevanju narodov iz enega na drug konec naše države ali pa smo pokukali korak dlje. Le kaj nas vsako leto žene, da se tako radi vračamo k morju, se strnemo v kolono vozil, in če pademo v gnečo, nekaj časa ravnodušno prenašamo radosti sodobnega nomadstva, kasneje pa bentimo nad vsemi, ki so se morali ravno v času našega dopusta odpraviti na pot. Tam v toplih znanih ali neznanih deželah iščemo neokrnjeno naravo in svoj jaz ter si polnimo baterije. Morda imamo srečo in nam je vreme naklonjeno, v nasprotnem primeru pa toplo oblečeni sedimo na plaži in čakamo na poletje, kakršnega smo si zamislili v svoji glavi. Je že tako, da se vremena ne da naročiti. Takšnega poletja kakršnega smo imeli letos, verjetno ne bomo prav zlahka pozabili. Najprej pretirana vročina, nad katero smo tarnali in se jezili, nato nizke temperature nad katerimi smo še bolj godrnjali. Le kam to pelje? Lepo bi bilo, da bi nam september prinesel lepo indijansko poletje, ki nam bi polepšalo dneve ob občinskem prazniku.
Kljub nenavadnim vremenskim razmeram smo skrbno beležili dogajanja v naši občini in pripravili pregled prireditev in dejavnosti, ki so se odvijale v teh poletnih dneh. Najštevilnejše so bile počitniške kratkočasnice, ki jih je mladinski center pripravil za predšolske in šolske otroke. Po informacijah in fotografijah sodeč so bile dobro obiskane, najprivlačnejša med njimi pa je bila prav gotovo kratkočasnica Zanimivi hobiji, za katero se vsako leto ogreva več otrok.
Medtem, ko so nekateri uživali v dogodivščinah, so se drugi pomerili na raznih tekmovanjih. Ena izmed teh je tudi naš obetavni up, mlada ljubiteljica matematike, ki je na olimpijadi dosegla zavidanja dober rezultat. Predstavljamo vam Spelo Špenko, ki ji matematika ne predstavlja tistega bavbava, ki veliki večini naših srednješolcev greni vsakdanje šolsko življenje. Predstavljamo tudi državne prvakinje v plesu, poročamo o društvenih dogajanjih in o 80-letnici praznovanja PGD Zapoge. Kot zanimivost vam v
osrednjem članku predstavljamo devet častnih občanov naše občine, njihov pogled na vizijo razvoja občine ter razmišljanja o razvoju posameznih krajev. Študenti in učenci ne prezrite razpisa za štipendije za novo šolsko leto, vsi pa si v prilogi oglejte razpored prireditev ob občinskem prazniku, ki se bodo začele s piknikom upokojencev in končale z vsakoletnim kulturno zabavnim programom. Občinski praznik se bo zaključil tudi s kolesarjenjem, ki ga je lansko leto pokvarilo deževje. Upajmo, da nam bo septembra vreme bolj naklonjeno. Mi smo pripravljeni, fotografirali in beležili bomo dogajanja ter pripravili reportažo vseh prireditev.
Glede na predvolilni čas se nam prav gotovo obeta tudi vroča jesen. Prva odprta pisma so se letos pojavila že v začetku julija, nadaljevala v avgustu, verjetno nam bodo kandidati za volilni stolček postregli z njimi tudi v septembru in začetku oktobra. Kdo ve, kaj vse se mota po glavah našim "vremenoslovcem"? Spremljajte "vremensko napoved", pa saj veste, tudi te v zadnjih časih niso več točne. Za vsak slučaj imejte pri sebi dežnik.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: avgust 2006
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Praznovanje 80-letnice PGD Zapoge
Uvodnik:
Vremenska napoved
Občinska uprava poroča:
Evropski teden mobilnosti, Zemeljski plin bo dostopen na celotnem območju občine Vodice, Na Kamniški in Brniški cesti v Vodicah bosta zgrajena nova prehoda za peščce,
Župnijska knjižnica v Zapogah bo dobila nove prostore, Razpis štipendij za leto 2006/2007, Novi prostori knjižnice Vodice , Aktualno iz JP Komunala Vodice, d.o.o., Nova ravnateljica v OS Vodice, Nova matičarka v Vodicah
Seje:
7. redna seja Sveta zavoda, 26. redna seja Občinskega sveta
Intervju:
Častni občani občine Vodice
Društva:
Gasilsko tekmovanje starejših
gasilcev in gasilk za pokal
GZ Slovenije,
Razstava ročnih del,
Komna, vedno priročen izhod v sili,
Novice moto cluba Mak Vodice
Glas mladih:
Spela Spenko - bronasta
matematičarka,
Solarke - državne prvakinje
Pisma bralcev
Otroški kotiček
Oglasi/ zahvale Počitniške kratkočasnice
Evropski teden mobilnosti
Podnebne spremembe!
Katarina Banko
V tednu od 16. do 22. septembra bo v vseh državah Evropske unije potekal teden Evropske mobilnosti, katerega geslo je "Podnebne spremembe". Letos se je tej akciji priključila tudi Občina Vodice. S tem smo želeli opozoriti na odgovornost in zmožnost posameznika, da zmanjša onesnaževnje okolja.
Podnebne spremembe predstavljajo resnično in naraščajočo grožnjo za okolje. Globalno segrevanje bo vplivalo na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje državljanov, migracije in globalno oz. nacionalno gospodarstvo. Jasno je, da človekovo delovanje veliko prispeva k spremembam podnebja. Kljub različnim vzrokom je tudi povezava med njimi in prometom jasna. Promet prispeva kar okrog 20% k emisijam ogljikovega dioksida v Sloveniji in je najhitreje rastoči vir toplogrednih plinov. Tudi v Evropski uniji je glavni razlog povečanih emisij CO2, hitro večanje uporabe avtomobilov pa tudi potovanj z letali. Emisije CO2 iz vozil in prevoznih sredstev se letno povečajo za pomembnih 2,5%.
Na področju zmanjšanja emisije CO2 lahko mnogo prispeva vsak posameznik. Z majhnimi spremembami v načinu življenja in obliki transporta lahko skupaj zmanjšujemo količino škodljivih plinov v ozračju. Z namenom spodbujanja tovrstnih aktivnosti je župan Brane Podgoršek ustanovil pripravljalni odbor za akcijo Evropski teden mobilnosti, ki bo v tem tednu pripravil razne aktivnosti na področju zaščite okolja.
Eden izmed ciljev je spodbujanje uporabe javnega prometa ali kolesa v bližnji okolici. V ta namen bo Občina Vodice do konca septembra opremila pomembnejša mesta v občini s stojali za kolesa. Istočasno z zbiranjem lokacij za stojala smo pripravili tudi načrt opremljanja občine s koši za
smeti, ki bodo od sedaj naprej stali na vsaki avtobusni postaji in drugih pomembnih lokacijah.
Ali veste, da že 0,4 bara nižji tlak poveča porabo goriva za 10%? Na parkirišču pred občino Vodice bomo zato v Tednu evropske mobilnosti merili tlak v pnevmatikah in vam tako omogočili, da na najhitrejši način privarčujete nekaj goriva. Postavili bomo tudi informativno stojnico, kjer vam bo na voljo še več tovrstnih nasvetov, kako lahko s preprostimi ukrepi zavarujemo podnebje.
Največ lahko na področju varovanja okolja naredimo, če otrokom že od malih nog naprej privzgajamo čut za naravo in njeno zaščito. Zato smo se letos povezali tudi z OS Vodice. Osnovnošolski otroci bodo lahko sodelovali v kampanji "ZOOM OTROCI NA POHODU", ki v času akcijskega tedna vabi otroke k uporabi prevoznih sredstev, prijaznih do okolja, na njihovih poteh do šole. Otroci za vsako tako potovanje prejmejo zeleno stopinjo in vsaka zelena stopinja jih vodi dlje na namišljenem potovanju okoli sveta. Z zbiranjem zelenih stopinj otroci dobijo konkreten občutek za njihov lasten prispevek k varovanju globalnega podnebja.
Vsi občani pa se bodo lahko podali s kolesom po občini 23. septembra, ko bo zaključek akcije. Tradicionalno kolesarjenje po Občini bo tudi letos spremljala Godba Vodice. Obiskali bomo vse kraje občine in se nekajkrat vmes ustavili in malo okrepčali. Akcijo bomo zaključili s povorko Godbe Vodice in Društva narodnih noš in kočijažev Občine Vodice.
Z majhnimi koraki lahko vsak posameznik začne reševati svet. Vabljeni, da se udeležite akcije Evropski teden mobilnosti!
Zemeljski plin bo dostopen na celotnem območju Občine Vodice
Miran Sire, univ. dipl. org.
Občini Vodice je v dolgotrajnih pogajanjih s koncesionarjem Petrol Plinom uspelo izposlovati podpis zelo ugodnega aneksa h koncesijski pogodbi
30. marca 2004 sta župan Brane Podboršek in direktor Petrol Plina Štefan Mitja Lebar podpisala koncesijsko pogodbo za oskrbo prebivalstva z zemeljskim plinom. Da Občina Vodice komercialno ni najbolj zanimivo območje za tovrstne infrastrukturne investicije, priča dejstvo, da je tedaj uspel šele ponovljeni javni razpis z enim samim ponudnikom, ki je bil pripravljen omrežje zgraditi zgolj na območju vasi Vodice, Bukovica, Utik (z delom Kosez) in Repnje. 27. julija letos sta župan in direktor Lebar podpisala aneks h koncesijski pogodbi, ki razširja obvezno območje gradnje plinske infrastrukture na območje celotne občine, kar predstavlja še toliko večji uspeh.
Relativno redka gostota pozidave (brez blokov oz. večstanovanjskih objektov) in razmeroma velike razdalje med posameznimi vasmi nase občine je dejstvo, ki ni preveč zanimivo za graditelje komercialne infrastrukture, kamor lahko štejemo tudi zemeljski plin (gre namreč za izbirno gospodarsko javno službo). Občina Vodice je kljub temu relativno dobro unovčevala dejstvo, da preko njenega ozemlja potekata dva glavna magistralna visokotlačna plinovoda, ki se križata v razdelilni postaji pri farmi pod Vodicami.
O projektu plinifikacije Občine Vodice se je razmišljalo in ga bolj ali manj aktivno pripravljalo že od sredine 90-ih let. Prelomen korak pa je bil storjen v letu 2003, ko je bila s strani Občinskega sveta sprejeta ustrezna pravna podlaga (Odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim in drugimi energetskimi plini v omrežju v Občini Vodice, Tarifni sistem za dobavo in prodajo plina iz plinovodnega omrežja v Občini Vodice) za podelitev koncesije. Vodilo pri pripravi in sprejemu odloka je bilo v čim večji meri upoštevati dobrobit občanov, zlasti glede čim širšega obveznega območja plinifikacije ter zagotovitve ekonomsko sprejemljivih
obremenitev porabnikov, zavedajoč se, da s tem projekt za potencialne ponudnike -koncesionarje postaja ekonomsko manj privlačen. Na prvi razpis tako ni prispela nobena ponudba (kljub temu da je razpisno dokumentacijo dvignilo kar nekaj glavnih akterjev na slovenskem plinskem tržišču), saj so bili razpisni pogoji preostri. Na ponovljen razpis, v katerem so bili pogoji (zlasti območje obvezne plinifikacije) nekoliko zmehčani, je prispela zgolj ponudba podjetja Petrol Plin, d.o.o.. Občina Vodice je podpis pogodbe pričakala izredno dobro pripravljena. V sklopu gradnje kanalizacijskega sistema je bilo tako v naselju Vodice zgrajenega že približo 1550 m sekundarnega plinovodnega omrežja ter okrog 70 hišnih priključkov. Uspešni so bili tudi dogovori z nacionalnim distributerjem Geoplinom, ki je financiral izgradnjo merilno regulacijsko postajo (z odorirno napravo) za Občino Vodice. Prvi uporabniki so se tako ogrevali z zemeljskim plinom že v kurilni sezoni 2004/05.
Že v odloku in v sami koncesijski pogodbi si je Občina Vodice pridržala pravico izdaje predhodnega soglasja koncesionarju, če želi ta preko infrastrukture na območju naše občine oskrbovati s plinom tudi uporabnike na območju drugih občin. Koncesionar Petrol Plin, d.o.o. je na Občino Vodice naslovil vlogo za predhodno soglasje, da bi preko obstoječe merilno regulacijske postaje ter plinovodnega omrežja na območju naše občine z zemeljskim plinom oskrboval tudi uporabnike v Občini Komenda. Po predhodni ugotovitvi, da za namero obstajajo tehnične možnosti, ki ne bodo negativno vplivale na oskrbovanje z zemeljskim plinom v Občini Vodice, sta župan in občinska uprava s koncesionarjem pristopila k nezavezujočim pogajanjem, z namenom čim boljšega iztržka izdanega soglasja v korist občanov Občine Vodice. Vlogo ter rezultat predhodnih pogajanj so na svoji redni julijski seji obravnavali občinski svetniki ter soglasno izdali potrebno dovoljenje.
Iz aneksa h koncesijski pogodbi, podpisanega dne 27.07.2006, lahko izpostavimo naslednje ključne postavke:
-	Območje oskrbe s plinom obsega celotno območje Občine Vodice. Pri tem velja, da je koncesionar na območjih naselij Vodice, Bukovica, Utik, del Kosez, Repnje, Dobruša, Zapoge, Polje, Skaručna, Vojsko, Vesca, Selo in del Sinkovega Turna dolžan plinsko omrežje zgraditi brezpogojno, na preostalem območju pa pod pogojem, da tam obstaja večinski interes uporabnikov po izgradnji plinovoda in izvedbi priključkov (vendar tedaj pod enakimi pogoji kot za vse ostale).
-	Soglasje za oskrbovanje Komende se prekliče v primeru, če bi oskrbovanje Občine Komenda z zemeljskim plinom negativno vplivalo na oskrbovanje z zemeljskim plinom v Občini Vodice ali če bi koncesionar huje kršil določila pogodbe in aneksa, zlasti, če ne bi izvajal plinifikacije Občine Vodice po sklenjeni pogodbi in aneksu.
-	Kljub temu da koncesionar preneha oskrbovati uporabnike plina v Občini Komenda preko infrastrukture v Občini Vodice, se v ničemer ne spremenijo njegove pravice in obveznosti, kot so določene s pogodbo in aneksom.
Sestavni del aneksa je tudi predviden terminski plan gradnje plinovoda, ki določa, da naj bi bilo celotno omrežje zgrajeno do leta 2018. Terminski plan se opira na plan gradnje kanalizacijskega omrežja, saj naj bi infrastrukturo načeloma gradili sočasno. Seveda pa je plan zgolj preliminaren in se ga bo v primeru možnosti hitrejše gradnje ustrezno popravilo. Veseli in ponosni smo, da nam je s premišljenim dolgoročnim pristopom uspelo cenen in ekološko neoporečen energent približati prav vsem prebivalcem občine.
Na Kamniški in Brniški cesti v Vodicah bosta
zgrajena nova prehoda za pešce
Miran Sire, univ. dipl. org.
Pred začetkom novega šolskega leta bomo poskrbeli za varnejše prečkanje prometno zelo obremenjenih regionalnih cest v Vodicah
Občina Vodice načrtno skrbi za izboljšanje prometne varnosti pešcev, zlasti še najmlajših, ki so kot udeleženci v prometu še posebej izpostavljeni. Gradnja pločnikov, urejanje avtobusnih postajališč in prehodov za pešce so postavke, ki so v občinskem proračunu redno zastopane. V letošnjem letu bosta zgrajena prehoda za pešce na Brniški in Kamniški cesti v Vodicah.
Lansko leto zgrajenima prehodoma za pešce na Vojskem in v Zapogah se bosta tako v kratkem pridružila že omenjena prehoda na Brniški in Kamniški cesti v Vodicah. Prvi bo povezoval cesto Na Dole s Pirčevo ulico, na Kamniški cesti pa bo novi pločnik zgrajen pri t.i. "naselju TIPO". V obeh primerih bo služil predvsem kot šolski prehod in bo okoliškim otrokom omogočal varnejši dostop do že zgrajenih pločnikov. Pri obeh bo poskrbljeno za ustrezno osvetlitev, urejena bodo stojna mesta ter potrebna vertikalna in horizontalna signalizacija. Ker želimo, da so mesta prehodov voznikom dobro opazna že na daljavo, smo se s projektantom in soglasodajalcem (Direkcijo RS za ceste) dogovorili za izvedbo t.i. "zebra svetilk". Gre za svetilke, ki so konzolno obešene nad mestom prehoda (po ena z vsake strani do polovice cestišča) in tako voznika že optično opozorijo na previdnejšo vožnjo. Na tem mestu se velja zahvaliti tudi mejašem, ki bodo odstopili del svojih zemljišč in na njih dopustili potrebna dela (npr. prestavitve ograj). Relativno dolgotrajnemu projektu izvedbe obeh prehodov je botrovalo zlasti dejstvo, da gre za prehoda na državnih cestah in sta tako v pristojnosti republiške direkcije
(DRSC). Po večkratnih usklajevanjih (po državnih normativih nobena od lokacij namreč ne izpolnjuje kriterijev za postavitev prehoda- potrebnega števila prečkanj pešcev) smo se vseeno uspeli relativno dobro dogovoriti. Izdelavo celotne projektne dokumentacije ter gradnjo prehoda na Brniški bo financirala občina, gradnjo na Kamniški cesti pa DRSC. Izvajalska pogodba s Cestnim podjetjem Ljubljana je že podpisana. Pričakujemo, da bosta oba prehoda zgrajena do začetka novega šolskega leta. S strani predstavnikov DRSC smo dobili tudi zagotovilo, da bodo preuredili semaforni režim na vpadu v naselje s smeri Komende.
Vozniku bo tako omogočeno prečkanje križišča z Vodiško cesto le v primeru predpisane hitrosti vožnje, v nasprotnem ga bo zaustavila rdeča luč na semaforju. Ta ukrep bo preprečil prehiter vpad v naselje in nadaljevanje hitre vožnje po Kamniški cesti, ki jo relativno ravna in pregledna trasa omogoča.
Kljub temu da pri prehodu za pešce v končni fazi "ni kaj dosti videti", bo občina za posege odštela skoraj 11 mio SIT. Seveda pa bo "vrednost" zgrajenih prehodov neprecenljivo višja od tiste na končnem računu izvajalca del, saj s tem pomagamo ohraniti tisto, kar največ šteje - naša življenja in življenja naših bližnjih.
Župnijska knjižnica v Zapogah bo dobila nove
Liljana Djerkovic, prof. soe. zgod.
prostore
Občina Vodice redno zagotavlja v svojem proračunu sredstva za ohranjevanje kulturne dediščine Slovenije. Zaveda se, da ima takšna finančna podpora velik pomen tako za naš kraj kot tudi za širšo, regionalno oziroma državno raven. Tako je občina tudi letos zagotovila sredstva, in sicer za obnovo župnišča v Župniji Zapoge in za obnovo fresk v cerkvi Sv. Marjete v Vodicah.
V Župniji Zapoge so v zadnjih letih farani z lastnimi sredstvi in s sredstvi donatorjev prispevali del sredstev za obnovo župnišča. Občina Vodice je namenila sredstva za vzpostavitev župnijske knjižnice. Knjižnica je pomemben prostor, kjer se bodo srečevali občani in občanke, duhovniki in kaplani ter vsi tisti, ki znajo ceniti dosežke leposlovne, cerkvene in strokovne literature. Knjižnica bo torej pomembno pripomogla k druženju ljudi, prepletanju in izmenjavi različnih mnenj in k dvigu bralne kulture. Želimo ji uspešno delovanje in čim večji nabor kakovostnih knjig.
Na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 4/03, 6/03, 10/04, 9/05, 6/06 ) župan Občine Vodice objavlja v	v
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA SOLSKO LETO 2006/2007
Razpis je namenjen vsem vajencem in dijakom ter študentom visokošolskih strokovnih in univerzitetnih programov, ki imajo stalno bivališče v Občini Vodice in izpolnjujejo razpisne pogoje.
RAZPISNI POGOJI
Na razpisu lahko sodelujejo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Občini Vodice,
-	ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let,
-	ne prejemajo drugih štipendij ter ostalih prejemkov, določenih v 5. členu pravilnika.
1.	Višina osnovne štipendije znaša 25 % zajamčene plače.
2.	Pravico do občinske štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študentje (v nadaljevanju kandidati), pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 2006 ne presega celoletnega zneska 230% zajamčene plače v Republiki Sloveniji.
3.	V primeru večjega števila prosilcev, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, se pri dodelitvi štipendije posamezniku upoštevajo dodatna merila za dodelitev štipendije:
-	dohodek na družinskega člana,
-	dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj kandidata,
-	premoženjsko stanje prosilca in njegove družine,
-	zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
-	učni uspeh v preteklem šolskem letu.
4.	Število štipendij je omejeno z višino sredstev občinskega proračuna. Štipendist ni upravičen do štipendije v času absolventskega staža.
5.	Število razpisanih štipendij: za dijake 25 in za študente 10.
6.	Na podlagi posameznih vlog lahko župan s sklepom odobri enkratne štipendije posameznikom za študij v tujini.
7.	Prosilci, ki želijo pridobiti štipendijo po tem razpisu, oddajo izpolnjen obrazec "Vloga za uveljavitev republiške štipendije" za šolsko leto 2006/07. Obrazec je mogoče kupiti v knjigarnah (DZS - Obr. 1,51) ali natisniti z interneta, kjer je objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (www.ess.gov.si). Vlogo morajo kandidati izpolniti v skladu s priloženim navodilom, ki je njen sestavni del. Vlogi je potrebno priložiti:
-	originalno potrdilo o vpisu za šolsko leto 2006/07 za kandidata in kopije potrdil o vpisu za šolsko leto 2006/07 za druge družinske člane, ki imajo status dijaka, vajenca ali študenta,
-	potrdilo o stalnem prebivališču v Občini Vodice,
-	potrdilo o premoženjskem stanju kandidata,
-	dokazila o bruto dohodkih in osebnih prejemkih v letu 2005, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine staršev ali skrbnikov ter drugih družinskih članov kandidatov, ki so bili dolžni vložiti napovedi za odmero dohodnine, v odločbah o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti in dokazila o neobdavčljivih dohodkih in osebnih prejemkih. V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi pokojnine in nadomestila v
skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, preživnine ter osebni prejemki in katastrski dohodek, ne glede na to, ali je zavezanec za plačevanje dohodnine. Predložiti je potrebno tudi dokazila o prejemkih od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih agencij, ki presegajo 51% povprečne letne plače zaposlenih v RS,
-	sklep ali odločbo ustrezne komisije v primeru kandidata ali družinskega člana s posebnimi potrebami, oziroma izvid ali odločbo ustrezne komisije v primeru težje funkcionalni prizadetosti kandidata,
-	kopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem letu,
-	številko osebnega računa kandidata.
8.	Kandidati, ki želijo pridobiti štipendijo po razpisnih pogojih, oddajo svoje vloge z dokazili osebno ali priporočeno pošljejo na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
9.	Vlogo z dokazili lahko kandidati vložijo od objave razpisa dalje. Zadnji rok za oddajo vlog je za vajence in dijake 20. september 2006, za študente pa 10. oktober 2006. Roki veljajo tudi za stare štipendiste!
10.	Če do dne izteka razpisnega roka družinski člani kandidata niso prejeli odločbe o dohodnini za leto 2005, je potrebno vlogo vložiti najpozneje do izteka roka in jo po prejemu odločbe nemudoma dopolniti!
Vloge za dodelitev štipendije, ki jih oddajo kandidati po razpisnem roku, se štejejo za zamujene in se ne obravnavajo, razen v primerih:
-	ko kandidat zamudi rok iz opravičljivih zdravstvenih razlogov (po predložitvi dokazil),
-	ko se kandidat naknadno vpiše,
-	kadar kandidat do izteka razpisnega roka še ne prejme obvestila o negativni rešitvi vloge za druge vrste štipendij in posojil. V teh primerih mora kandidat vlogo z dokazili oddati najpozneje 15 dni po nastopu oziroma prenehanju omenjenih razlogov.
11.	Pravica do štipendije se dodeljuje z namenom uspešnega zaključka šolanja. Če namen ni izpolnjen, štipendist ni upravičen do štipendije, dokler letnika ne konča. Štipendijo mora vrniti v primerih, ko je štipendijo pridobil na podlagi neresničnih podatkov, ter štipendist, ki ni sporočil sprememb iz 13. člena Pravilnika, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice do štipendije.
Za dodatne informacije pokličite na tel: 01/ 833 26 18 (Lilijana Djerkovič).
Številka: 605-01/2006-01	Župan občine Vodice
Datum: 7.8.2006	Brane Podboršek, univ.dipl.ekon.
Novi prostori knjižnice Vodice
Liljana Djerkovic, prof. soc. zgod.
Občina Vodice je v svojem proračunu za tekoče leto zagotovila sredstva za prenovo stavbe na Škofjeloški cesti, kjer sta prej delovali OŠ Vodice oziroma vrtec. Po preureditvi in posodobitvi prostorov bo v stavbi delovala Knjižnica Vodice. Za prenovo objekta je občina zagotovila 20 milijonov tolarjev, kar je eden večjih investicijskih projektov, ki jih je Občina vključila v svoj proračun.
Trenutno na omenjeni lokaciji intenzivno potekajo rušitvena, instalacijska in gradbena dela. Za pogodbena dela do določene faze pričakujemo, da bodo dokončana se v tem mesecu oziroma v začetku septembra. Takrat se bodo začela zaključna dela in med drugim tudi opremljanje knjižnice.
Kot je znano, Občina Vodice v letu 2007 načrtuje začetek izgradnje Centra Vodice, ki bo obsegal več namenskih stavb in v katere se bodo postopoma selile dejavnosti iz že obstoječih. Prenova stavbe za dejavnosti Knjižnice Vodice je temeljni korak za postopno izgradnjo Centra Vodice. Osnovni namen izgradnje centra je dvig kakovosti bivanja in življenja občank in občanov Občine Vodice.
Aktualno iz JP Komunala
Vodice, d.o.o.
Katarina Tavčar
Občinski svetniki soglasno potrdili letni plan Komunale Vodice
Občinski svet je na svoji 26. seji dne 11. 7. 2006 soglasno sprejel letni plan in finančni načrt JP Komunala Vodice, d.o.o.
Letno poročilo vsebuje poslovni načrt podjetja, kratkoročne finančne plane ter vizijo podjetja oz. razvojne načrte podjetja.
Sredstva, pridobljena iz naslova vodarine in kanalsčine, naj bi se v največjem deležu porabljala za vzdrževanje vodovodnega sistema Vodice, vodovodnega sistema Krvavec, vzdrževanje čistilne naprave Vodice, v manjsi meri pa se za razne druge stroske, kot so nadzor, stroski energije, stroski analize vode, monitoringa odpadnih voda, obdelave odpadnega blata in za stroške delovanja podjetja.
Sredstva iz naslova stevnine se bodo uporabila izključno za menjavo starih vodomerov - števcev, predvidoma na območju vasi Povodje, Repnje, Dobruša, Vojsko in Zapoge.
Sredstva, pridobljena iz naslova republiške okoljske dajatve, občinske takse za
vzpostavitev kanalizacijskega sistema, priključnih taks za meteorno in fekalno kanalizacijo, se bodo uporabila pri rekonstrukciji cestnega odseka Bukovica-Utik.
Vse prilive iz naslova republiškega vodnega povračila je potrebno nakazati državi.
Dotacije s strani Občine Vodice za investicije se bodo porabljale namensko za>
-	obnovo vodohrana Repnje,
-	izdelavo katastra, ki je nujno potreben za kvalitetno gospodarjenje z vodooskrbnim sistemom,
-	za izgradnjo meteorne in fekalne kanalizacije ter vodovoda na območju rekonstrukcije ceste Bukovica - Utik,
-	za obnovo krvavškega izvira.
Podjetje predvideva določeno izgubo na področju vzdrževanja vodovodnega sistema, kar pa je posledica premajhnih vlaganj v vodovodni sistem prejšnjih upravljavcev in Občine Vodice. V preteklih letih je bilo namreč premalo investicijskih sredstev namenjenih vzdrževanju vodovoda, kar pa je močno občutiti v
zadnjem obdobju, še posebej v letošnjem letu, ko se dnevno spopadamo s poškodbami na vodovodnem sistemu (npr. ena večja poškodba na primarnem vodovodu lahko stane tudi 1.000.000,00 SIT ali več, velikokrat pa je za uspešno sanacijo potrebno zamenjati tudi daljši odsek vodovoda). Prav tako so pomanjkljivi tudi podatki iz tega obdobja, ki bi bili nujno potrebni za nemoteno opravljanje del. Zato je Občina letos namenila visok delež sredstev za investicije v vodovodno omrežje, zato bodo opravljena najnujnejša investicijska dela (predvsem obnova vodohrana). Hkrati tudi zagotavlja, da bo v prihodnjih proračunih tak delež še povečala.
Podjetje naj bi se v letu 2006 preselilo v obnovljene prostore v dom krajanov v Utiku, kadrovsko naj bi se okrepilo in tudi razširilo svojo dejavnost na pokopališko službo in urejanje javnih površin.
Občinski svetniki so bili s predstavljenim načrtom zadovoljni, kar je pokazala soglasna potrditev letnega plana in finančnega načrta za leto 2006.
Škoda zaradi suše
Rado Čuk, višji svetovalec II
Letošnje poletje ni bilo samo vroče, ampak je bilo tudi suho. Nekaj časa se je že zdelo, da bo prav katastrofalno, pa je le prišlo do padavin, ki so omilile neprijetne napovedi. Zaradi velike škode, ki jo je na nekaterih predelih Slovenije zaradi suše utrpelo predvsem kmetijstvo, je tudi župan Občine Vodice imenoval Komisijo za ocenjevanje škode. V komisijo je poleg večine članov občinskega odbora za kmetijstvo imenoval še kmetijskega svetovalca in nekatere člane občinske uprave.
Komisija se je sestala 16. avgusta 2006 in prišla do naslednjih ugotovitev in zaključkov:
-	Zaradi dolgega sušnega obdobja v letu 2006 so bile močno prizadete kmetijske površine na lahkih peščenih tleh, ki za območje občine Vodice niso značilne, manj prizadete pa so bile kmetijske površine na težkih globokih tleh.
-	Škoda na koruzi je bila glede na povprečje majhna, čeprav je koruza precej manjša. Zastoj v rasti je pripisati bolj neugodni pomladi in ne toliko suši.
-	Pri žitih je opaziti slabšo rast, vendar prav
tako bolj kot posledico zime kot suše. Hektarski donos, ki je bil med tremi in štirimi tonami, se ne šteje med posledice naravnih nesreč.
Pri krompirju je bilo sicer čutiti sušo, vendar še vedno v okviru slabše letine (20-25%), medtem ko zgodnje sorte suše niso občutile.
Pri vrtninah je vselej potrebno namakanje, tako da so neposredni vpliv čutili le tisti, ki nimajo urejenega namakanja. Velik vpliv suše je bil na travinjah. Prva košnja je bila letos slabša kot sicer, vendar je potrebno ugotoviti, da gre tudi tu za posledice neugodne pomladi. Suša je močneje prizadela drugo košnjo. Komisija je ocenila, da je bil izpad med 20-25 %. Glede na obilico padavin v avgustu je pričakovati kakovostno tretjo košnjo. Če upoštevamo dejstvo, da je donos prve košnje glede na celoto med 40 in 50%, ni mogoče škode pri drugi ovrednotiti do 30% izpada v celoletnem obsegu.
■	Komisija ugotavlja, da o katastrofalnem vplivu suše na območju občine Vodice ne moremo govoriti, seveda tam, kjer so bili izvedeni vsi potrebni agrotehnični ukrepi. Drugače je pri ekstenzivnih travinjah, le da pri njih ni mogoče uveljavljati odškodnine.
■	Glede na dosegljive informacije in podatke Komisija ugotavlja, da na območju občine Vodice poletna suša kmetijske dejavnosti ni ogrozila v taki meri, da bi bila posamezna kmetijska gospodarstva upravičena do povračil iz državnih virov iz naslova naravnih nesreč.
Nova ravnateljica v OŠ Vodice
Liljana Djerkovic, prof. soc. zgod.
OS Vodice je i. avgusta 2006 dobila novo ravnateljico. Svet Zavoda je na svoji predzadnji seji za ravnateljico OS imenoval profesorico razrednega pouka gospo Ivano Bizjak.
Novi ravnateljici želimo uspešno delo ter sodelovanje s kolektivom, poleg tega pa tudi dobro počutje v Vodicah. Prepričani smo, da to ne bo težko, saj je izbrana kandidatka tudi doslej dolga leta uspešno opravljala svoj poklic. Bila je rojena v Vodicah in je tukaj tudi obiskovala osnovno šolo. Dobro pozna torej okoliščine in specifičnosti svojega domačega kraja, kar ji bo nedvomno olajšalo poklicno delovanje in ji bo to bržčas še dodatna vzpodbuda v prizadevanju, da bo osnovna šola vzgojila uspešne učence, ki bodo s kakovostnim znanjem nadaljevali izobraževalno pot v srednjih šolah in gimnazijah, pozneje pa tudi na fakultetah.
Nova matičarka v Vodicah
Kot verjetno že veste, je Metja Ravnikar Rakar, matičarka v Vodicah, pred kratkim odšla v pokoj. A brez skrbi, na njenem mestu boste odslej našli Sonjo Jež, ki je z delom začela že zadnji teden v juniju. Uradne ure na Krajevnem uradu pod njenim vodstvom ostajajo enake, prav tako se ne spreminja način dela. V Vodicah boste torej še naprej lahko urejali nekatere postopke in pridobivali listine, kot so:
-	Vloga za osebno izkaznico in potni list,
-	Vloga za izdajo, podaljšanje ali zamenjavo
vozniškega dovoljenja,
Naznanitev ukradenih ali izgubljenih
osebnih dokumentov,
Upravne overitve,
Potrdila o stalnem oz. začasnem
prebivališču in skupnem gospodinjstvu,
Izpiski iz matičnega registra - o smrti,
poroki ali rojstvu,
Potrdila iz evidence društev,
Evidentiranje podpore volivcev.
Uradne ure Krajevnega urada Vodice: Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 13.00.
Sprejeli pomembne odločitve, nato pa si privoščili dopust
26. redna seja Občinskega
sveta
11. 7. 2006
Alenka Jereb
Izdano soglasje koncesionarju Petrol Plin za oskrbovanje občanov občine
Komenda z zemeljskim plinom omogoča celotno plinifikacijo občine Vodice
Negativno mnenje k načrtovani trasi obvozne ceste Želodnik- Vodice
Začetek odprodaje zemljišč v lasti Občine Vodice
Soglasno potrjen letni plan in finančni načrt JP Komunala Vodice
Štipendije odslej nekoliko višje
Nova ulica "Na vrte" v Vodicah
Sredi poletne sozone so vodiški občinski svetniki zadnjič pred dopusti zasedali in se spopadli s pomembnimi odločitvami še pred iztekom svojega mandata. Po obširni obrazložitvi župana Braneta Podborška in člana občinske uprave Mirana Sirca ter kratki razpravi so svetniki dali predhodno soglasje koncesionarju Petrol Plin za oskrbo uporabnikov v Poslovno-obrtni coni Komenda in uporabnikov v občini Komenda z zemeljskim plinom iz objektov in naprav na območju občine Vodice. Po ocenah župana in občinske uprave je to rezultat dolgotrajnih pogajanj, iz katerih je Občina Vodice iztržila kar najboljši možen izkupiček v korist oziroma dobrobit svojih občanov. Z aneksom h koncesijski pogodbi so dosegli, da bodo pod pogojem, da Petrol Plin oskrbuje fizične in pravne osebe v občini Komenda z zemeljskim plinom, ki ga bodo dovajali iz merilno-regulirne postaje v Vodicah, oskrbovali celotno območje občine Vodice, ne samo tistih krajev, kjer so strnjena naselja. Tako je koncesionar dolžan brezpogojno zgraditi plinsko omrežje v naseljih Vodice, Bukovica, Utik, delu Kosez, Repnjah, na Dobruši, Zapogah, Polju, Skaručni, Vojskem, Vesci, strnjenemu delu Sinkovega Turna in na Selu. Za preostala območja, to je za Povodje, Torovo in Dornice, bo Petrol Plin zagotovil plinifikacijo brez dodatnih stroškov v primeru, če se bo za plinifikacijo odločilo vsaj polovica odjemnikov v posameznem kraju. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da je občinska uprava skupaj z županom Podborškom zagotovila, da bo celotno območje občine plinificirano do leta 2018. Plinifikacija se je začela že leta 2004 v Vodicah, v skladu z načrti pa naj bi se leta 2018 končala v Povodju.
Vroče pa je bilo v svetniških klopeh, ko je župan predstavil predlog Državnega lokacijskega načrta za gradnjo glavne ceste Želodnik- Mengeš-Vodice na odseku Žeje- Vodice, ki skoraj v ničemer ne upošteva mnenja oziroma smernic, ki jih je občinska uprava podala Ministrstvu za okolje in prostor v postopku izdelave državnega lokacijskega načrta in v času javne obravnave. Svetnikom, občinski upravi in županu Branetu Podboršku se zdi nedopustno, da ni bil upoštevan premik trase ceste na južno stran obstoječe čistilne naprave, saj načrtovana trasa poteka med čistilno napravo in kmetijo in tako slednjo popolnoma loči od naselja. Poleg tega so zemljišča med omenjenima stavbama popolnoma
razvrednotena, čeprav so po svoji namenski rabi predvidena za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti. Druga pomanjkljivost je ta, da se trasa ceste povsem približa zemljišču ob osnovni šoli in vrtcu, na katerem so po dolgoročnem prostorskem planu predvideni športno-rekreativni objekti. Načrtovana trasa prečka tudi širši vodovarstveni pas vodnega vira ter tudi traso plinovodnega omrežja, po katerem bo Petrol Plin iz merilno-regulacijske postaje v Vodicah dovajal plin v Obrtno-poslovno cono Komenda in naprej v občino Komenda. Glede na predstavljeno traso poteka obvozne ceste so zelo slabo oz. sploh niso ustrezno načrtovana križišča z lokalnimi oziroma regionalnimi cestami. Če bi upoštevali pripombe Občine Vodice, bi bila ta križišča urejena v krožna križišča, poleg tega pa bi Ministrstvo za okolje in prostor omogočilo krajanom dostop do čistilne naprave po obstoječi asfaltirani cesti iz naselja Vodice, ohranjeno bi bilo križišče poljskih poti in s tem omogočen optimalnejši dostop večini lastnikov kmetijskih zemljišč do svojih njiv. Prav zaradi vsega naštetega so se svetniki odločili, da podajo negativno mnenje k načrtovani trasi.
S sklepom o potrditvi programa prodaje zemljišča na območju SS 14/1 - tako imenovani del "Pod cerkvijo", so svetniki pooblastili občinsko upravo, da lahko začne z odprodajo zemljišč v lasti občine. 27 zemljišč v izmeri od 544 do 882 m2, ki se nahajajo med Kamniško in Vodiško cesto, je namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Prodajala se bodo na javni dražbi, ki jo bo vodila Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje zemljišč in bo po besedah njenega predsednika predvidoma 9. avgusta v prostorih Občine Vodice.
V Vodicah je zraslo tudi novo naselje na območju Lokarij, kjer se nahajajo tako stanovanjski kot tudi obrtni objekti. Zemljišča so le delno komunalno opremljena z vodovodnim, električnim in delno cestnim omrežjem. Na tokratni seji so zato svetniki sprejeli Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave občinskega lokacijskega načrta za gradnjo komunalne infrastrukture na tem območju. Tako bodo v prihodnosti izdelali program opremljanja tudi z meteorno in fekalno kanalizacijo in drugo potrebno infrastrukturo. Začasni ukrepi bodo
veljali leto dni po uveljavitvi občinskega lokacijskega načrta, vendar največ štiri leta po uveljavitvi tega odloka.
Veliko dela pa čaka tudi Javno podjetje Komunala Vodice. Nadzorni svet je na mesto direktorja omenjenega podjetja imenoval Damjana Stanonika, ki je to delo kot v. d. opravljal že leto dni. Stanonik je na tokratni seji predstavil letni plan in finančni načrt javnega podjetja. Podjetje trenutno opravlja službo odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in oskrbo s pitno vodo. Glede na to, da so v preteklosti z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem upravljali različni upravljalci, podjetje ne razpolaga s potrebno količino podatkov, ki bi jih potrebovalo za svoje nemoteno delovanje. Prednostna naloga poslovanja mora tako v bodoče temeljiti na rednem vzdrževanju celotnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na območju občine, na vodenju in realizaciji investicij, ki jih predvideva proračun, na selitvi podjetja v ustreznejše prostore, saj ima trenutno v najemu pisarno v občinski stavbi, na kadrovski okrepitvi ter razširitvi področja dejavnosti. Za leto 2006 predvidevajo tako izgradnjo novega vodovodnega omrežja v okviru investicije na cesti Vodice-Mengeš, obnovitev vodohrana v Repnjah ter izdelavo digitalnega katastra za obstoječe vodovodno omrežje ter fekalne in javne kanalizacije. Zaradi večje racionalnosti nameravajo svojo dejavnost razširiti še na področje pokopališke službe in urejanja javnih površin. Potrebno bo oblikovati tudi srednjeročni in dolgoročni razvojni plan ter predvideti možnosti financiranja izgradnje komunalne infrastrukture, kjer bi lahko pridobili del sredstev tudi iz kohezijskih in evropskih skladov, pa tudi iz javno-zasebnega partnerstva. Svetniki so soglasno sprejeli predstavljeni program dela in potrdili tudi predlagano povišico štipendij, tako da bo osnovna štipendija v šol. l. 2006/07 znašala 25 % zajamčene plače oziroma se bodo štipendije gibale od 15.080 SIT do 27.368 SIT, odvisno od dodatkov in dohodkov na družinskega člana. Na predlog župana so na pobudo nekaterih prebivalcev Jegriš sprejeli tudi sklep o poimenovanju nove ulice Na vrte, katere ime izvira še iz starega poimenovanja tega dela Vodic.
Pod točko pobude in predlogi smo slišali željo enega izmed svetnikov, da se v Vodicah bolje poskrbi za dobro obveščanje voznikov o rekonstrukciji ceste v Utiku in Bukovici in da občinska uprava poskrbi za preusmeritev prometa na druge ceste.
Tudi tokratna kooperativnost svetnikov je pripomogla, da so se zadovoljno odpravili na zaslužen dopust, saj jih jeseni čakajo še zadnje naloge pred iztekom mandata.
7. redna seja Sveta zavoda
5. 7. 2006
Analizirali delo v preteklem šolskem letu in se seznanili z novostmi šolskega sistema
Alenka Jereb
V kratkem poročilu, ki ga je podala vršilka dolžnosti ravnatelja Cilka Marenče, smo slišali, da so bile v šol. l. 2005/06 izvedene vse aktivnosti, ki so bile planirane v letnem delovnem načrtu šole. Izvedli so vse športne, naravoslovne, kulturne in tehnične dneve, letno in zimsko šolo v naravi, učenci so sodelovali na različnih tekmovanjih in natečajih in dosegli lepe rezultate, v posameznih razredih so se udeležili različnih naravoslovnih taborov, opravili so tudi nekaj delovnih akcij (akcija zbiranja papirja, čistilna akcija). Med letom je prišlo tudi do nekaj kadrovskih sprememb, med drugim do prekinitve delovnega razmerja ravnateljice, ki si je v domačem kraju poiskala novo zaposlitev. Sodelovanje staršev na govorilnih urah in roditeljskih sestankih je Marenčetova ocenila kot dobro ter pohvalila tudi sodelovanje z ustanoviteljem - Občino Vodice. Irena Osolnik je podala statistično poročilo o učnem uspehu ob koncu šolskega leta. Na razredni stopnji je bil učni uspeh 100%, na predmetni stopnji pa 95,3%, kar pomeni, da je bilo devet učencev negativno ocenjenih pri enem ali več predmetih. Učenci so v prvem roku uspešno opravili osem popravnih izpitov, pet pa jih bodo še v jesenskem roku. Za vrtec je analizo dela pripravila pomočnica ravnateljice Hedvika Rosulnik. Tudi ona je pohvalila dobro sodelovanje s starši in ustanoviteljem, posebej pa je pohvalila dober odziv staršev in starih staršev na akcije in dejavnosti, ki so jih pripravili v vrtcu. V razpravi, ki je sledila, so načeli vprašanje vpisa devetošolcev v srednje šole. Po zagotovilu v. d. ravnateljice so se v drugem krogu uspeli vpisati tudi tisti učenci - bilo jih je pet, ki jim vpis v prvem krogu ni uspel. Pogovarjali so se še o usklajevanju dela šole in vrtca in načrtovanju različnih dejavnosti, dotaknili so se vprašanja obeležitve državnih praznikov in sodelovanja z ustanoviteljico - Občino Vodice. Poročilo je bilo s strani vseh prisotnih soglasno sprejeto. Pregledali so novosti šolskega sistema, ki so predvidena v šol. letu 2006/07. S 1. avgustom bo nastopila službo nova ravnateljica Ivana Bizjak, ki je bila sprejeta in potrjena za dobo petih let. Pouk se bo začel v petek, 1. septembra, in ne v ponedeljek, kot je bilo v
navadi doslej, če je bil 1. september petek. Šolsko leto bo ponovno razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji, učenci pri nivojskem pouku bodo ocenjeni z ocenami od 1 do 5, in ne od 1 do 10, kot doslej. Prehajanje iz enega v drug nivo bo možen tudi med šolskim letom, le da bo šola sama določila obdobje prehajanja. V 4. razredu se bo v prvem polletju ocenjevalo opisno, v drugem pa številčno. Nekaj novosti bo tudi pri nacionalnih preizkusih znanja, kjer bo vsaka šola izmed štirih možnih predmetov preverjala znanje učencev pri treh predmetih. V. d. ravnateljica je prisotne seznanila tudi s potrebami po treh dodatnih kabinetih za učitelje, gradnji parkirišča in igrišča ter namestitvi ograje med vrtcem in šolo, potrebi po prezračevanju v mali telovadnici ter izgradnji sanitarij v zgornjem nadstropju devetletke. Tudi vodja podružnične šole v Utiku je zaprosila za popravilo ograje na igrišču v Utiku, pomočnica ravnateljice Hedvika Rosulnik pa je vse prisotne seznanila, da jeseni v vrtcu odpirajo še en oddelek, saj se potrebe staršev in otrok po tovrstni predšolski vzgoji povečujejo.
, ! Gasilsko tekmovanje
starejših gasilcev in gasilk za pokal GZ Slovenije in 5. tekmovanje za pokal f	PGD Polje
& Francka Rozman
Na gasilskih tekmovanjih po Sloveniji se že bojijo nastopa veterank in veteranov iz Polja, saj vedo, da imajo malo možnosti za zmago. Prizorišče: prostor pred Gasilskim
domom v Polju Čas: druga sobota v juliju Namen: tekmovanje starejših gasilk in
gasilcev Pomen: prijateljsko druženje po končanem tekmovanju
Kot vedno se je gasilsko tekmovanje v Polju začelo odlično pripravljeno. Na travniku pred gasilskim domom je merilo svoje moči 24 moških in osem ženskih ekip iz vse Slovenije. Tekmovali so z vajo s hidrantom in vajo iz raznoterosti. Pri obeh vajah se merijo hitrost in pravilnost ter natančnost. Od tega je odvisna tudi pogasitev pri pravem požaru. Člani gasilskih društev in tudi občani si želimo, da njihove pomoči in izurjenosti ne bi nikoli potrebovali, vendar vaja dela mojstra, zato je kar prav, da je toliko tekmovanj. Tekmovanje v Polju so spremljali predstavnik GZ Slovenije Andrej Grgic, predsednik GZ Vodice Janez Jenko, predsednik GZ Polje Peter Aljaž in drugi, ki so zaželeli vsem veliko športne sreče, sodnikom pa srečno roko pri sojenju. In rezultati? Oba pokala sta v rokah Poljk in Poljcev. ČESTITAMO!
Razstava ročnih del
Uvod v praznovanje 15. obletnice naše države
Francka Rozman
"Druženja ni nikoli preveč, zato smo vas povabili, da bomo danes skupaj z vami obeležili 15- letnico obstoja naše države, "je pozdravila prisotne Štefka Baliž, vodja delavnic pri DU Vodice."
V	okviru praznovanj 15. obletnice samostojne Slovenije je skupina upokojenk iz DU Vodice, ki je sodelovala na delavnici pod vodstvom Štefke Baliž, pripravila enkratno razstavo del upokojencev.
V	kulturnem programu je Antonija Baksa Srnel prebrala nekaj svojih pesmi, pevska
skupina upokojencev pa je ob zvokih harmonike našega Cveta zapela dve pesmi. S kratkim nagovorom je vse prisotne pozdravil in pohvalil g. župan Brane Podboršek, nato pa nas je predsednik DU Janez Podgoršek povabil na ogled razstave v prostoru stare šole oz. nekdanjega vodiškega vrtca. Tu je bilo kaj videti! Na ogled in občudovanje je 27 članov postavilo svoje stvaritve. Vsako razstavljeno delo je bilo vredno temeljitega opazovanja in čudenja, kaj vse naši ljudje znajo in ustvarjajo. Občudovali smo čudovite pletenine, klekljane in kvačkane prtičke, izvezene prte, izdelke in okraske iz gline, gobeline, slike na platnu, na strešni opeki, mozaike iz delčkov keramičnih ploščic, pletene košare, umetniško izrezljan les..., res prava paša za oči. Razstava je bila odprta še v soboto in nedeljo in obiskalo jo je okoli 250 obiskovalcev. Če je niste videli, vam je lahko žal. Naslednje leto pa sodelujte tudi Vi.
Častni občani občine Vodice
Alenka Jereb
V okviru občinskega praznika župan vsako leto podeli priznanje posameznikom ali društvom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju naše občine in tako pomagali graditi našo skupno prihodnost. Najvišje priznanje je priznanje častni občan, ki ga dobijo še posebej zaslužni. Predstavljamo vam devet dobitnikov, ki so doslej prejeli to laskavo priznanje. Dveh nismo mogli obiskati, saj sta se izselila iz naše občine.
Mija Borčnik:
Kako se počutite v občini, ki vam je pred leti podelila naziv častni občan?
Moram povedati, da nimam nobenega posebnega občutka. Ta naziv sem dobila na začetku podeljevanja, meril zanj ne poznam. Vsako leto ob občinskem prazniku se spomnim in takrat si rečem-. "Aha, saj častna občanka sem tudi jaz." Takrat mi je prijetno, to je moj osebni ponos, drugače pa teče življenje tako kot vsem ostalim. Moji športni uspehi na področju balinanja so se začeli šele leta 1997. Morda bo kdo rekel, da sem ta naziv dobila predčasno. Pa vendar je bila to zame tudi spodbuda, da sem se še bolj potrudila in stremela za uspehi. Leta 2002 sem osvojila srebrno medaljo na prvenstvu in to je bilo vrhunec mojih uspehov. Pozneje so uspehi nekoliko upadli, čeprav sem postala tudi državna prvakinja v svoji kategoriji. Letos je mojo športno pot ovirala poškodba roke, ki se je vlekla kar nekaj mesecev. Upam, da bom lahko uspešno nadaljevala svojo športno kariero. Nekateri to priznanje dobijo za svoje življenjsko delo, jaz sem ga dobila na začetku svojega uspeha. Mogoče je to le razmislek ob podelitvi naziva naslednjemu častnemu občanu.
Lahko spregovoriva tudi o razvoju občine v tem času?
V	tem času, v teh devetih letih, se je sama občina zelo razvila, mislim, da smo lahko zelo ponosni na pridobitve. Zdravstvo je na dobri ravni, ravno tako tudi zobozdravstvo, imamo svojo bencinsko črpalko, ... prideš v center Vodic in imaš pri roki vse, kar potrebuješ.
Kaj pa lahko rečete o viziji razvoja občine in načrtovanju bodočega središča?
Razmišljanja okoli ožjega središča Vodic me pripeljejo do slovenskega rekla-. Če nimam jaz, naj tega ne ima niti moj sosed.
V	samem centru Sela se v tem času ni kaj prida spremenilo, je pa to tako blizu Vodic, da mene osebno kaj dosti ne moti. Nisem obremenjena z organiziranostjo ljudi izpred desetih let, ko so se še povezovali v krajevne skupnosti, kar po mojem mnenju moti predvsem starejšo generacijo. Sama sem zelo zadovoljna na Selu, mogoče bi nam občina lahko pomagala pri izgradnji še
enega manjšega igrišča za odbojko na mivki pri koči Strahovice, pri gradnji enega nam je že. Če ne bo drugače, se bomo pa vozili v Vodice, saj so blizu. Člani športnega društva Strahovica smo tako odbojko vse leto trenirali v šolski telovadnici v Vodicah, poleti pa nekateri trenirajo tudi odbojko na mivki in tenis, čeprav ta ni več tako priljubljen. Zelo dobrodošla je nova rekonstrukcija ceste od Vodic do Utika z vgraditvijo vse infrastrukture, posebno pa me veseli tudi kolesarska steza, ki prispeva k boljši varnosti kolesarjev. Pozdravljam vse novosti v okviru zasnove bodočega občinskega centra, ne vem pa, kaj se dogaja v povezavi z domom starejših občanov. Mislim, da bi bil potreben, saj se s problemom starostnikov, ki zaradi kakršnih koli bolezni ne morejo ostati doma, vedno bolj srečujemo. Nasprotujem le velikim posegom v naravo, drugače pa pozdravljam vse, kar bo ljudem prineslo boljše življenje.
Ste zadovoljni z razvojem vaše vasi? Česa se veselite in kaj pogrešate?
Če pogledamo samo življenje na Selu, ugotavljam, da se tudi k nam priseljujejo novi občani, gradijo in prenavljajo se hiše, mogoče pa nas je tudi občinska politika nekoliko razdelila. Med seboj nismo več tako prijateljski, kot smo bili. Začetek novoustanovljene občine je našo vas razdelil na dva ali tri tabore, kar se pozna še danes, tako pri gasilcih kot tudi v športnem društvu Strahovica. Ni kriva politika, krivi smo ljudje, ki ne znamo preseči tega. Nadaljnji razvoj občine pa gre kar v pravo smer. Želim si, da bi se Selani dobro razumeli med seboj in da bi tudi naši otroci ohranili pristne stike s svojimi vrstniki.
Kratek pregled nagrajencev:	
1996 -	Guenter Seibert
	(odselil v Nemčijo)
1997 -	Mija Borčnik,
	Dragan Grujičič
1998 -	Janez Jenko
1999 -	Tončka Polajnar
2000 -	Franc Mervar,
	Samo Hubad
2001 -	Majda Tisel
	(preselila v Ajdovščino)
2002 -	Stanislava Dacar
2003 -	Ljudmila Jeraj
2004 -	/
2005 -	Vinko Borovnik
:
Dragan Grujičič:
Kako se počutite v Vodicah?
V	Vodicah sem trinajsto leto, sicer pa prihajam iz Šiške. Navadil sem se okolja in ljudi. Moram reči, da se dobro počutim.
Kako vi vidite razvoj Vodic v teh trinajstih letih?
Seveda se razvoj pozna na vseh področjih. Iz podeželske vasi so se Vodice spremenile v lep obmestni trg in ni človeka, ki ne bi kaj lepega povedal, če se pelje skozi ta kraj. Imajo dobro lokacijo na poti proti Krvavcu in mislim, da je potrebno lego izkoristiti za kakšne turistične naložbe. Mogoče bi bilo potrebno v samem strogem centru popraviti še kakšno fasado na lastniških hišah, postriči še kakšno živo mejo, drugače pa je kraj zelo lep. Tudi prometnega utripa tukaj ni preveč čutiti, ob sredah pa, ko so uradne ure na občini, zmanjkuje parkirišč. Upam, da se bo to spremenilo ob ureditvi bodočega središča. Sodelovanje z občino je dobro in korektno, kot je bilo ves čas.
V	Vodicah se načrtuje novo urejeno ožje središče. Pozdravljate to idejo?
Seveda pozdravljam, saj menim, da si Vodice zaslužijo sodoben center, kjer bodo ambulante, lekarne, trgovine, občinske pisarne, verjetno pa je to velik finančni zalogaj, ki ga bo zelo težko izpeljati. Morda bo izveden v prihodnjih desetih letih.
Delate v zdravstvu. Razmere se tudi na tem področju niso tako rožnate. Kaj morda pogrešate?
Seveda, vsak mesec je manj denarja, Vodice so nekje na samem, starejša populacija umira, novih vpisov pa ni, zato se glavarina s časom manjša in zato je tudi manjši priliv. Seveda pa svoje prispeva tudi inflacija. Pogoji za delo so tukaj v Vodicah za osnovno zdravstvo dobri.
Kako si predstavljate bodoči zdravstveni dom, če bi bil ta urejen po vaših željah?
Absolutno bi morale biti ambulante v pritličju. Dobrodošel bi bil tudi laboratorij, vendar lahko pri tem pride do določenih problemov. Zavod za zdravstveno zavarovanje pri vsakem zdravniku plačuje samo eno tretjino laboratorijskih storitev in laboranta. Torej bi morali biti tukaj vsaj trije zdravniki, ki bi imeli polne koncesije, da bi si zagotovili plačilo za enega laboranta. To pa je na število prebivalcev
praktično nemogoče. Te preiskave so zelo drage, zato prispevki zdravstvenega zavarovanja zavarovancev ne morejo pokriti stroškov preiskave. Sam sem poskušal z laboratorijem, ki mi ga je pomagala voditi moja soproga, vendar to finančno ni zneslo. Mislim, da bi bila gradnja laboratorija mogoča le, če ga sofinancira občina ali kdo drug. Vendar kakšnega takega primera še nisem zasledil. Zaradi racionalnosti se take storitve vedno bolj dostopne na enem mestu. Tudi zdravstveni dom v Ljubljani namerava urediti en sam laboratorij v Zdravstvenem domu Center, tako da bo tam vsa biokemija. Tudi Evropa se nagiba k večjim centralnim laboratorijem.
Morda za konec se kakšna želja, povabilo občanom.
Želim, da prihajajo na pregled tako, kot so sedaj ali pa še bolj pogosto. Tudi če se dobro počutijo, je dobro priti na merjenje krvnega pritiska, holesterola in krvnega sladkorja. Vabim jih na rutinski pregled, predvsem tiste, ki se že dolgo niso oglasili v ambulanti.
Janez Jenko:
Predstavite nam svoja občutja ob dejstvu, da ste prejemnik naziva častni občan.
Kot častni občan se počutim dobro. S politiko se ne ukvarjam več. Od leta 1987 sem bil sedem let predsednik krajevne skupnosti Bukovica - Šinkov Turn. Sem pa predsednik Gasilske zveze Vodice in mentor veteranom iz Polja. V gasilski zvezi je povezanih šest gasilskih društev naše občine. Skrbimo predvsem kot strokovni organ za izobraževanja, tekmovanja, ...
Kako bi označil čas od začetka vaše aktivnosti pa do danes?
Od začetka mojega udejstvovanja pa do danes se je čas močno spremenil. Vedno manj je prostovoljstva, čas je spremenil tudi ljudi. V gasilstvu je prostovoljstvo še vedno na prvem mestu. Drugače pa ta vrlina izginja iz našega življenja. Včasih se je veliko gradilo s samoprispevki, danes je to nemogoče. Zadnji samoprispevek, ki ga je razpisala občina Ljubljana- Šiška, tudi pri nas ni uspel, saj ne bi prinesel razvoja v takratno KS Bukovica niti v KS Vodice. Vsi vemo, da je kanalizacija nujno potrebna, ampak dvomim, da bi jo ljudje podprli preko samoprispevka. Lahko smo veseli, da smo dobili novo občino, kajti le tako se je napredek širil v naše kraje. Saj se ves čas kaj dogaja, voda, kanalizacija, vse je nujno potrebno. Seveda je lažje tistemu, ki je v opoziciji, tisti, ki dela, pa vedno lahko naleti na nasprotovanje. Tako je in je vedno bilo. Najhuje pa je, ko se gradi in je potrebno odstopiti košček zemlje za skupno dobro, ...
Kaj lahko rečete o trenutnem razvoju v naši občini?
Pozdravljam razvoj naše občine, saj se neprestano nekaj gradi, in upam, da bodo pridobitve prišle tudi v naše kraje. Potrebujemo kanalizacijo in plinifikacijo. Mislim, da bi bili to za kraj največji pridobitvi. Imamo dobro urejeno glavno cesto, je dovolj široka, le avtomobilisti so včasih prehitri. Sedaj je nekoliko povečan promet, ker po njej poteka preusmeritev prometa zaradi obnavljanja ceste Vodice -Koseze. Nekaj pa me moti. Ne vem, zakaj se je najprej naredila avtobusna postaja v Vesci, saj je tam malo otrok. Tukaj na Selu in v Šinkovem Turnu je otrok veliko več, urejene avtobusne postaje pa še vedno nimamo. Za družbeno in kulturno življenje ter šport je dobro poskrbljeno, predvsem pa je odvisno od vsakega posameznika, ali se hoče vključiti v društva ali pa ne čuti potrebe po druženju. Upokojenci v Vodicah se znajo nekoliko bolje organizirati kot na našem koncu, seveda pa potrebuješ ljudi, ki bodo delali, delali in delali.
Franc Mervar:
Kakšni občutki so vas prevevali, ko ste pred šestimi leti prejeli priznanje častnega občana?
Moram priznati, da ko je človek sredi dela, ne premišljuje, čeprav je tako priznanje vzpodbuda za moje delo. Ob prejetju sem si predstavljal, da je to priznanje za moje življenjsko delo in sem se zdel sam sebi malo postaran. Seveda je to tudi obveza. Človek premišljuje, čemu je to namenjeno. Predlagatelji so imeli svoj vidik, jaz pa svojega. Običajno pa kot častnega občana vidim predvsem starejšega človeka.
Kakšne cilje ste si zastavili?
Že na začetku mojega nastopa dela v tej župniji sem imel načrt, da moram izpeljati denacionalizacijo, postaviti veroučne učilnice, ... Najpomembnejši mejnik je bila ustanovitev občine. Tisto obdobje pred ustanovitvijo imam dobro v spominu, saj sem "v prazno hodil" na Občino Šiška, ker nas niso jemali resno. Po tem času so se dogajali določeni premiki. Vsaka štiri leta imamo v cerkvi ekonomično vizitacijo, ko naredimo pregled svojega dela. Je pa včasih tako, da mi delamo svoje načrte, potem pa nam ne uspe vse tako, kot bi si želeli. Morda je to kdaj tudi dobro, saj človek bolj temeljito premisli, kaj pravzaprav hoče, pa tudi bolj se veseli, ko nekaj doseže. Seveda pa smo lahko včasih tudi razočarani. Župnija potrebuje svoj pastoralni center, v katerem bi bili dve učilnici, manjša dvorana, prostor za Karitas in pevsko sobo. V začetku smo načrtovali gradnjo "pod cerkvijo", pa se je zataknilo pri spomeniškem varstvu, ki je postavilo svoje pogoje. V načrtu je, da bi pastoralni center gradili v neposredni bližini župnišča. Po načrtih bi lahko imeli stavbo že pod streho, tako pa upam, da bo naslednjo jesen. Zanimivo je, da so imele Vodice včasih svoj Katoliški dom.
Ste zadovoljni s smernicami razvoja naše občine in zasnovo ožjega središča?
Vsekakor je potrebno, da občina dobi svoj center, seveda pa moram po pravici povedati, da čisto vseh stvari ne poznam dobro. Nisem tak strokovnjak, da bi o tem presojal. Lahko rečem le to, da je potrebno na podlagi tistega, kar stoji, vključiti nove zgradbe. Zelo moderna stavba v ta prostor prav gotovo ne sodi. Verjetno bo cerkev kot dominantna stavba na trgu določala ostale stavbe. Danes sodobno gradbeništvo marsikaj omogoča in tako se da narediti, da so novo zgrajene stavbe
:
Spremljate vizijo bodočega razvoja občine?
O viziji ožjega središča občine nimam svojega mnenja, saj sem se premalo poglobil v to problematiko. Res prebiram Kopitarjev glas, zanj se zanimajo tako stari kot mladi. Dogajanja zanimajo tudi mojega sina, ki živi v Ljubljani, zato mu ga vedno odnesem, ko ga obiščem ali pa on nas tu na Selu. Se vedno pa mislim, da je preveč oblasten, da je v lasti tistega, ki je na oblasti in premalo ljudski.
Tončka Polajnar:
Kako se častna občanka počuti v Vodicah?
V Vodicah se dobro počutim. Sem domačinka in tu sem okoli 30 let opravljala tudi svoje delo. Pred ustanovitvijo Občine Vodice je bila tu samo dislocirana enota. Ljudje so lahko opravili predvsem upravne zadeve in moje delo je potekalo v tej dislocirani enoti. Čas se je seveda med tem spremenil. Razlikuje se način življenja, delo organov se je spremenilo, kajti Občina Šiška je bila našim krajanom oddaljena. No, sedaj imamo vse "pri roki". Veliko stvari lahko opravimo v domačem kraju in tega se človek res lahko veseli. Moti pa me povečan promet skozi kraj, zato upam, da bodo čim prej dogradili obvozno cesto in speljali promet mimo Vodic. Ulice in ceste so prepolne tovornjakov.
Spremljate smernice razvoja naše občine?
Ko razmišljam o smernicah razvoja naše občine, sem zelo vesela. Moram pa poudariti, da se je določena infrastruktura,
tu mislim predvsem gradnjo pod cerkvijo, načrtovala že v obdobju obstoja nekdanje Občine Šiška. Še dobro se spomnim, da je bilo takrat že vse pripravljeno in da so obljubljali, da se bo v dobrih dveh letih gradnja začela. Ne vem, zakaj se je potem vse zaustavilo. Tudi gradnja kanalizacije je bila načrtovana v tistem obdobju za te načrtovane objekte, problem pa je bil denar. Davki niso mogli biti visoki, ker ljudje niso imeli sredstev, država pa je bila svoj aparat. Sedaj se je z dobro voljo vseh kolesje le zavrtelo in pognalo načrtovane podedovane akcije naprej. Veseli me, da imajo naši občani, predvsem starejša generacija, dovolj možnosti za druženje in prosti čas. Društvo upokojencev je v Vodicah zelo aktivno in vsak lahko najde nekaj zase, če le hoče. Saj imajo skoraj vsak mesec izlet, ki se ga ljudje z veseljem udeležijo. Sama se zaradi starostnih tegob teh dejavnosti ne udeležujem, moja ljubezen pa je Karitas. Včasih je tudi to težko, vendar ob pomoči skupine gre. Veseli me tudi dejavnost društev v naši občini, imamo pevske zbore, športne sekcije in prav vesela sem novoustanovljenega društva narodnih noš in kočijažev. To kaže, da se naši ljudje zavedajo pomena kulturne dediščine, ki jo morajo gojiti in jo prenašati na mlajše generacije.
Mogoče bi spregovorili se nekaj besed o zasnovi ožjega središča Vodic.
Zelo lepo je, da so se ob dnevu državnosti spomnili našega domoljuba Staneta Koclja in v zahvalo tudi njemu ožji del središča Vodic poimenovali v Trg slovenske zastave. Tudi sama zasnova se mi zdi primerna prostorski ureditvi Vodic. Mislim, da bomo občani zelo veseli novega zdravstvenega doma, ki bo moral imeti ambulante v pritličju in bo tako lažje dostopen starejšim občanom. Seveda si želimo tudi doma starejših občanov, ali pa vsaj centra za dnevno oskrbo, kajti vedno več je ljudi, ki so sami doma. Manjka pa tudi pastoralni center, kjer bi bili urejeni prostori za verouk, za dejavnosti Karitas, oratorij in še kaj.
Želite za konec sporočiti občanom še kakšno misel?
Želim jim predvsem zdravja in medsebojnega sodelovanja in seveda tudi sodelovanja z občinskimi organi, kajti le tako bo lahko napredek kraja še večji in boljši.
videti, kot da bi od nekdaj stale na tem prostoru. Se vedno velja, da če želiš imeti pravo mnenje, povprašaj starega kmeta, ta ti bo po pravici povedal.
Kaj pa infrastruktura? Je zadovoljiva?
Seveda je, moram pa reči, da me moti promet skozi Vodice. Tisti, ki se po naših cestah vozijo iz smeri Brnika, so našli bližnjico po cesti mimo župnišča. Najnevarneje je zjutraj, med šolskim letom, ko prihajajo v jutranjih urah otroci k verouku. Policisti bi morali bolj poostriti nadzor nad prometom. Izkoristiti je potrebno strateško točko naše občine. Tu mislim predvsem na bližino letališča Brnik in avtoceste. Morda bi bilo smiselno razmišljati o večjem prenočišču in gostišču, v katerem bi se ustavili tranzitni potniki.
Se vam zdi, da je v Vodicah dobro poskrbljeno za posamezne generacije?
Mislim da je, saj kar posameznik potrebuje, lahko poišče marsikje. Morda bi se dalo urediti še kaj za mladino in za najstarejše, da bi imeli kam iti. Mladi potrebujejo prostor, kjer bi se zbirali in zadrževali. Včasih smo se družili na pašnikih, ko smo pasli krave in smo marsikatero ušpičili, danes pa mladi času primerno potrebujejo svoj prostor. Ponekod delajo domove, tudi pri nas bi bilo potrebno urediti prostor za nego starejših občanov.
Kaj pa novi občani, najdejo pot tudi do vas?
S sodelovanjem je podobno kot povsod drugod. V mestu župnik svojih župljanov ne pozna, tu je drugače. Velikost naše župnije omogoča, da poznaš svoje župljane. Včasih se kdo začudi, da ga še prepoznam, vendar poteze ostanejo, tudi če se že dalj časa nisva srečala. Glede priseljencev pa je takole. Obstajajo družine, ki takoj poiščejo stik s cerkvijo, nekatere pa srečujem samo na ulici. Prvi vidijo to kot del življenja in tradicije, marsikdo pa ne zmore narediti več tega koraka.
Samo Hubad:
Kako se počutite v občini, ki vam je pred nekaj leti podelila naziv častni občan?
Da živim v tej občini in da se tu izvrstno počutim, ni posledica moje odločitve, ampak dejstva, da je bil tu v Povodju leta 1866 rojen moj oče Matej Hubad, ki je bil v svoji dobi priznan kot vodilna glasbena osebnost. Bil je direktor šole glasbene matice, državnega konservatorija in Akademije za glasbo, vmes pa tudi upravnik Slovenskega narodnega gledališča. To so bile njegove formalne zaposlitve. Njegova največja umetniška zasluga pa je bila vodstvo pevskega zbora Glasbene matice, ki ga je s svojimi pevovodskimi in dirigentskimi sposobnostmi pripeljal na najvišjo evropsko raven z gostovanji po Jugoslaviji, Češkoslovaški, Poljski in na Dunaju. Že v svoji rani mladosti smo preživljali vse počitnice tukaj, najprej na Skaručni, potem pa v očetovi rojstni hiši v Povodju -zgrajena je bila leta 1702. Mislim, da je to moje dolgoletno - najprej le občasno, od leta 1966 pa stalno bivanje na Skaručni oziroma v občini Vodice dovolj jasen znak, da se tu s svojo ženo Dano odlično počutiva.
Tudi vi ste prispevali del svojega življenja in dela v mozaik našega skupnega napredka. Kako ocenjujete tisti čas in čas, v katerem živimo danes?
Moj prispevek našemu času je pravzaprav le nadaljevanje očetovega dela na istem glasbenem področju. On je bil nedosežen zborovodja in pevski pedagog. Jaz pa sem začel svoje delo kot dirigent najprej pri zboru Glasbene matice, nato pa v Ljubljanski operi, pri Slovenski filharmoniji in nato v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija od leta 1966 do upokojitve. Stalno sem še deloval v Zagrebški in Mariborski operi in gostoval po vsej Evropi ter Tokiu. (Samo Hubad je med drugim tudi dobitnik dveh Prešernovih nagrad in Župančičeve nagrade, nagrade Društva slovenskih skladateljev, prejemnik srebrnega častnega znaka svobode RS, častni dirigent Radijskega orkestra, s katerim je dobil pet nagrad Jugoslovanske RTV za najboljše posnetke, opomba pisca.) Čas moje mladosti z današnjim časom ni primerljiv. Ker sem že takrat poslušal glasbo po radiu, radijska postaja je bila takrat komaj ustanovljena, sem moral, ker v Povodju še ni bilo elektrike, električno energijo dobivati iz velike, približno dva kilograma težke baterije. A glasbo in prvo svetovno
nogometno prvenstvo iz Uragvaja sem tako le poslušal. Danes imamo s televizijo vsak čas zvezo z vsem svetom. Toliko o razliki v času.
Ste zadovoljni s smernicami razvoja naše občine in z delom občinskega sveta? Kako komentirate zunanjo podobo in urejenost vašega kraja in ožjega središča Vodic?
Kolikor vidim, je občina Vodice v zadnjih letih napravila opazen razvoj in to v vseh pogledih, tako v prometni ureditvi kot v ostalih dejavnostih.
Spremljate načrtovanje ožjega središča občine?
Priznam, da o tem vprašanju nimam tehtnega odgovora, ker so ti problemi predaleč od mojega sedanjega zanimanja.
Kako kot častni občan ocenjujete možnosti naših občanov, da se dejavno vključujejo v kulturno, športno in družabno življenje v vašem kraju?
Danes, v dobi globalizacije, me sprašujete o možnostih vključevanja občana v družabno in športno življenje. Gotovo je pomembno, če se že v občini najdejo ljudje, ki znajo vzpodbuditi okrog sebe razne dejavnosti. Taki ljudje in njihove namere zaslužijo vso podporo, dati pa jim je treba vse možnosti za kar najširše povezovanje in razvoj.
Za konec pa še kratka misel in sporočilo sokrajanom.
Občanom Vodic bi želel čim več optimizma, saj smo imeli v zadnji dobi izredno srečo, pa tudi pamet, da smo lahko vstopili v EU na tako visoki ekonomski in kulturni ravni. Pa še nekaj. V širši okolici Ljubljane bomo težko našli območje, kot je naše, ki bi bilo kljub vsesplošnemu napredku in industrializaciji tako nedotaknjeno in bi omogočalo še vedno zdravo in zadovoljno življenje.
Stanislava Dacar:
Leta 2002 ste prejeli naziv častne občanke. Kakšna so občutja?
Dobra, včasih pa tudi ne. Morda je kdo pomislil, zakaj pa ravno ti?! Tudi sama mislim, da si je morda tudi kakšna druga gasilka ali pa kdo drug bolj zaslužil to priznanje. Gasilci so predlagali mene. Poskrbeli pa so za presenečenje, saj sem šele dober teden prej zvedela, da mi bodo podelili ta naziv.
Od kod izvira ta ljubezen do gasilstva?
Do gasilstva čutim naklonjenost že od mladih nog. Pred poroko sem bila članica PGD Repnje, potem pa sem to dejavnost nekoliko opustila, saj v Polju ženske na tem področju niso bile tako aktivne. Ko so otroci zrasli, se je želja vrnila. Leta 1984 sem sklenila, da bom ustanovila svojo žensko desetino in res mi je uspelo. Takrat smo bile še članice. Leta 2000 sem bila s svojo skupino na državnem prvenstvu in tam sem videla starejše članice v veliko slabši kondicijski pripravljenosti, kako so tekmovale. Dobila sem idejo, da bi se v Polju prav tako organizirale starejše članice. Prijateljica mi je pomagala organizirati skupino, s katero vadimo še danes. Pod dobrim mentorstvom dosegamo zelo dobre rezultate. K temu je pripomogla tudi gasilska zveza, ki dobro vodi delo v Vodicah, se izobražuje in skrbi za dobro izobraževanje preostalih gasilcev. Če se povrnem nazaj, takoj leta 2001 smo bile že druge na pokalnem tekmovanju. V tem času smo tako veteranke kot veterani iz Polja poskrbeli, da ostali gasilci Slovenije dobro vedo, kje so Vodice. Za to so poskrbeli naši rezultati.
In kaj obsegajo vaše vaje?
Če hočeš, da je vaja dobra, jo moraš izvesti v dobrih 45 sekundah. Treniramo dvakrat tedensko po eno uro od marca do oktobra. Pozimi ne treniramo, si pa vseskozi po lastnih zmogljivostih nabiramo kondicijo. Vsaka pripomore s svojim delom, da je vaja čim boljše in hitreje izvedena. Sama sem prevzela še organizacijo, naročam avtobuse, ... Seveda veterani sodelujemo le na tekmovanjih, pri gašenju morebitnih požarov pa ne, razen če bi bilo to izrecno potrebno.
Kako je čas zaznamoval gasilstvo v tem času?
Vse, oprema in organizacija, se je izredno spremenilo. Najbolj smo ponosni na nove
gasilske avtomobile, ki jih imajo sedaj društva v Vodicah, Bukovici, Šinkovem Turnu, spremenilo se je tudi obveščanje, ki ga opravimo s pozivniki.
Vi živite na Vojskem, kako ocenjujete urejenost kraja, kaj vam je všeč, kaj pogrešate?
Tukaj je lepo, je bolj spalno naselje, ki se je od mojega prihoda do danes povečalo od pet na dvajset hiš. Imam dobre sosede, nekoliko se je povečal promet. Vse nakupe izvršim na Skaručni ali pa v Vodicah. Ne maram velikih trgovskih centrov, pa tudi druge storitve, kot je zdravstvo, pošta in podobna opravila, opravim v Vodicah.
Spremljate razvojno politiko naše občine in snovanje novega ožjega središča?
Seveda spremljam. Mislim, da Vodice potrebujejo predvsem dom za starejše občane in modernejši zdravstveni dom z več storitvami, kot jih imamo danes. Pohvaliti moram društveno dejavnost in aktivnost DU Vodice. Udeležujem se piknikov, grem na kakšen izlet, so pa še druge aktivnosti v tem društvu, ki se jih sama ne udeležujem. Mislim, da vsak lahko najde tisto, kar ga veseli. Glede prometne varnosti pa si želim, da bi ob glavni cesti na Vojskem speljali pločnik še na eni strani cestišča, da bi bili pešci bolj varni.
Še vaše želje?
Da bi povsod po občini dobili kanalizacijo, da bi čistilno napravo naredili na bolj primernem kraju, kot je trenutno zasnovana, ker se mi zdi škoda vode. Mislim, da bi morali poslušati mojega sovaščana Medena, ki že vrsto let proučuje te talne vode in ve več kot marsikdo drug. Zmotila me je trditev, da onesnažujemo podtalnico. Kdo je pa ne? Vsi v vodiški občini, ki niso priključeni na kanalizacijo, jo. Seveda želim občanom veliko zdravja in medsebojnega razumevanja.
Ljudmila Jeraj:
Kako ocenjujete življenje v Vodicah?
Sama se zelo dobro počutim. Veseli me to, da se kaj dela, o dogajanju v občini preberem v vašem glasilu, povejo mi sorodniki in sosedi. Veseli me, da se veliko sliši tudi o dejavnosti mladih, to me kar poživi. Z ustanovitvijo občine se je družabno življenje povrnilo in okrepilo. Zaradi slabšega zdravja ne zahajam več toliko med ljudi, čeprav bi si še vedno rada ogledala kakšno igro. Slišim, da je društvo upokojencev zelo dejavno, kar me veseli.
Kako ste pred tremi leti sprejeli naziv častne občanke?
Kar presenetilo me je, šele pozneje sem postopoma dojela, kakšna čast je to. Tudi moji najbližji so bili veseli tega priznanja.
Včasih ste opravljali poklic babice. Veliko naših občanov se je rodilo prav ob vaši pomoči. Kako ocenjujete tisti čas?
Danes babice oziroma patronažne sestre lažje opravljajo svoje delo, saj jim ni več potrebno voditi poroda doma. To je bila res velika skrb. Včasih je bilo težko priklicati tudi rešilni avto, da bi porodnico odpeljal v porodnišnico, tudi osebnih avtomobilov ni bilo. V tistem času je bila v Vodicah tudi posvetovalnica za nosečnice in otroke, pozneje so jo zaradi pomanjkanja denarja ukinili. Seveda imajo danes patronažne sestre večji in drugačen obseg dela, jaz sem imela na skrbi le otročnice in nosečnice. Tudi nega bolnikov ni bila tako organizirana. Danes so gotovo veliko boljši pogoji.
Ste z napredkom v Vodicah zadovoljni?
Seveda sem. Mislim, da razvoj napreduje, zaustavijo ga lahko le finančne težave. Priključeni smo že na kanalizacijsko omrežje, tudi plin imamo pripeljan do priključka, vendar se za zdaj še nismo odločili za ta korak. Moti me le to, da je nekoliko povečan promet in da se ljudje ne zavedajo, da niso sami na cesti. Najhitrejši so motoristi, na srečo jih ni toliko v prometu. Od starejših slišim, da se zelo težko vozijo s kolesom po glavnih cestah, zlasti pri zadružnem domu je polno
prometa. Mogoče bi bila dobrodošla še kakšna bližnjica, tako da bi se ljudje izognili križišču v središču Vodic.
Ste slišali, da se v Vodicah načrtuje ožje središče?
Seveda sem. Brala sem v Kopitarjevem glasu. Meni se zdi primernejše, da ne bi izgledalo preveč mestno, da bi stavbe vključili v krajinsko arhitekturo. Mislim, da zelo potrebujemo zdravstveni dom, kjer bodo ambulante in patronažna služba v pritličju. Dom za dnevno varstvo ali pa dom za ostarele bi bil tudi potreben. Oskrbovanje starejših s kosili že deluje, to je zelo pohvalno. Seveda pa resnično nujno potrebujemo upravne prostore občine. Pohvalno je tudi preurejanje stare šole za potrebe knjižnice, mislim da ta ni nikoli prevelika, saj služi splošnim družbenim potrebam. Tudi nov kulturni dom je zaželen, samo da bo služil namenu. Jaz sem vedno za napredek. Vesela sem, da se tudi moji vnuki ukvarjajo s prostočasnimi aktivnostmi in da najdejo kaj zase, od športa do gasilcev in glasbe.
Kaj pa vaše želje za prihodnost?
Predvsem to, da bi še kam šla, tudi na Triglav, čeprav vem, da to ni mogoče. Pred dnevi sem se srečala s sodelavko izpred petdesetih let, kar je bilo nepozabno in doživeto srečanje. Obujali sva spomine o najinem službovanju, se pomenkovali o prihodnosti in to je najlepše. Želja imam še veliko, moram pa biti zadovoljna s tem, da še lahko sama skrbim zase, da lahko še gospodinjim, ob pomoči najbližjih poskrbim za vrt. Vesela sem, da so tudi otroci preskrbljeni in vnuki pridni.
Vinko Borovnik:
Lansko leto ste postali častni občan. Kako se počutite v tej vlogi?
Po pravici povedano zelo počaščenega. Priznanje, ki sem ga dobil, me je silno presenetilo ter me zavezalo za vsako dejanje, ki ga opravim, in besedo, ki jo izrečem. Priznanje je bilo tistega večera tako lepo izrečeno in opravljeno, da tega dogodka ne bom pozabil. Drugače pa življenje teče po ustaljenih tirnicah naprej.
Priznanje ste dobili za življenjsko delo na področju kulture in izobraževanja. Kako bi čas vašega aktivnega poučevanja primerjal z današnjim, ko živite življenje upokojenca? V času službovanja do upokojitve sem se predvsem trudil, da sem dobro opravil vse dolžnosti, ki mi jih je nalagala šola. Poleg poučevanja sem bil vključen v takratni način samoupravljanja v šoli, ki sem se mu po svojih močeh kar najbolje posvetil. Bil sem tudi aktiven v narodni zaščiti, z ljudmi sem našel skupni jezik in mislim, da sem bil kar uspešen. Kot priznanje za moje delo v naši prejšnji državi sem ob 27. aprilu dobil srebrno značko osvobodilne fronte. To je bilo priznanje za moje delo v tem kraju in moram priznati, da sem bil vesel. Ob upokojitvi so me upokojenci takoj vpeljali v svoje vrste in začel sem organizirati športno rekreativno življenje. Izpeljali smo anketo in ugotovili, da upokojenci radi kolesarijo, igrajo šah, navdušeni so nad pohodništvom in ročnimi deli. Celo balinanje je zelo priljubljeno.
Torej je dovolj možnosti, da starejši v občini zadovoljujete svoje interese?
Prav gotovo je možnosti dovolj. Nekateri se jih ne poslužujejo, ker so zaposleni z varovanjem vnukov, nekateri imajo probleme z zdravjem. Trenutno imamo nekaj težav s prostori, upamo, da se bo tudi to uredilo. Verjetno bomo dobili nov prostor v občinski stavbi, saj se v naše prostore seli knjižnica. Tudi to bomo izpeljali, saj se vse izpelje, če je le dobra volja.
Kako pa ocenjujete smernice razvoja naše občine? Se strinjate z njimi?
To je zelo zahtevno vprašanje, moramo biti pošteni. Pogovori, kako naj bi potekal razvoj občine, so mi zelo všeč. Izboljšanje infrastrukture, prometna varnost, prestavitev knjižnice v ustreznejše pogoje, zamisli o izgradnji središča Vodic - vsega tega se veselim. Rahlo se bojim, da ne bo tako hitro uresničeno. Vendar smernice so, volja je, če bomo po tej poti šli naprej, smo lahko samo zadovoljni. Jaz sem optimist. Prioriteto dati nečemu je kar malo težko. Res je, da je za bolne in starejše ljudi tudi pot do zdravnika lahko težka, je pa vseeno prednost, da je ambulanta v Vodicah in nam ni potrebno v Šentvid. V centru imamo tudi lekarno, pošto, avtobusno postajo. Težko bi kaj posebej izpostavil, vesel pa sem, da se je začelo s knjižnico. Veseli me namreč, da bodo prostori pod mojim stanovanjem dobili dušo in zaživeli. Sem pogost obiskovalec knjižnice, srečujem se z mojimi nekdanjimi učenci in njihovimi starši in to je tudi ena izmed družabnosti.
Bi k tem smernicam še kaj dodali?
Od ljudi nisem kaj posebnega slišal. Vem, da je potrebna ureditev prometa na Kamniški cesti, upam, da se bo varnost otrok in prehodi za pešce na tem delu vasi uredili, tako kot so se uredili v letih naše samostojne občine vsi ostali prehodi, pločniki. Saj to je prav velika revolucija na področju prometne varnosti. Seveda pa se z razvojem kraja kažejo nove potrebe.
Spremljate obveščanje občanov preko našega glasila? Kako ocenjujete delo občinskega sveta?
Seveda spremljam. Imam vtis, da je izpred nekaj let nazaj iz manjšega rivalstva prišlo do enotnega dela našega občinskega sveta in da niso tako očitne strankarske razlike. Ta trend zelo pozdravljam, ker menim, da je potrebno delovati v splošno korist in napredek kraja.
Se kakšna misel ob občinskem prazniku?
Sokrajanom bi zaželel dobrega počutja, medsebojnega sodelovanja. Malo me moti, da bomo en večji kos rodovitne zemlje spremenili v stanovanja, najhuje pa bo še to, če jih bo nekdo zgradil in potem prodal naprej. Takega kompleksa stanovanj, kot jih imamo v Lokarjah v Vodicah, v neposredni bližini Tavčarjeve domačije, ne bi smeli dopustiti. S tem smo izgubili biser Vodic.
Tudi letos bom vodil šahovski turnir ob občinskem prazniku, to druženje nas bogati in to je tisto, zaradi česar se v Vodicah dobro počutim.
Spela Spenko - bronasta matematicarka
Jerneja Kimovec
Zgovorna 19-letna dijakinja bežigrajske gimnazije, ki si je na letošnji Mednarodni matematični olimpijadi v Ljubljani prislužila bronasto medaljo, je že od malih nog navdušena matematičarka. Pravi, da enačbe, ulomki, odvodi, prostornine, vektorji in ostali "bavbavi" večine osnovnošolcev in dijakov zapolnjujejo tudi velik del njenega prostega časa, in dodaja, da je matematika lahko prav zabavna, če ti jo le znajo predstaviti kot takšno.
Spela je matematiko vzljubila že v osnovni soli. V šestem razredu je prejela prvo srebrno Vegovo priznanje, v osmem pa je že bila v samem slovenskem vrhu. "V OS Vodice so nam dali zelo dobro podlago, tako da sem v srednji šoli svoje znanje samo še poglabljala," mi je zaupala. Ker si je zadnje leto v osnovni šoli prislužila zlato Vegovo priznanje, so jo v prvem letniku gimnazije medse povabili člani DMFA-ja (Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije). Z njimi že štiri leta hodi na redna mesečna srečanja, kjer spoznava veliko prijateljev, s katerimi jo druži predvsem ljubezen do matematike. Drug drugega spodbujajo in si pomagajo, obenem pa širijo krog poznanstev znotraj stroke. Na Gimnaziji Bežigrad se je vpisala v matematični razred, tako da je vedno lahko računala tudi na pomoč svojih sošolcev.
Lani je po koncu mesečnih srečanj oziroma priprav prišla v ožji izbor za Matematično olimpijado. Ker se ta vsako leto odvija v drugi državi, je odpotovala v Mehiko. Tam ji je bilo izredno všeč, bila pa je tudi pohvaljena za svoje dosežke. Letos se je še bolj potrudila; olimpijada je namreč potekala v njeni rojstni državi. "Bilo je
dosti bolj naporno kot lani. Ker je bilo tekmovanje v Sloveniji, so bila pričakovanja vseh veliko večja in zato nismo mogli biti tako sproščeni kot v Mehiki. Skozi vse leto se je pritisk stopnjeval," je pojasnila, in dodala, da so morali na pripravah vseskozi kar pridno delati. "Za uspeh v matematiki je najprej seveda potrebna osnovna nadarjenost, od tu dalje pa je vsa skrivnost le v sprotnem delu. Zelo pomemben je tudi profesor, ki mora znati pritegniti učence. Če te to področje vsaj malo ne zanima, te bo zdolgočasen in nezanimiv profesor le še bolj odvrnil od njega - in obratno."
Olimpijada je potekala v Ljubljani od 10. do 18. julija. Okoli 500 udeležencev je na tekmovanje prišlo iz skupno 90 držav. Pravila olimpijade narekujejo, da vsaka sodelujoča država lahko tekmuje z največ šestimi matematiki, ki se z drugimi pomerijo v reševanju šestih nalog. Tekmovalni del olimpijade predstavljata dva zaporedna dneva, v katerih se rešujejo po tri naloge. Spela pravi, da so nekatere dokaj lahke, spet druge pa se zdijo popolnoma nerešljive. Obsegajo namreč lahko tudi po tri strani računov in enačb! Po dveh napornih dneh se tekmovalci sprostijo tako, da spoznavajo državo gostiteljico. Zato je bil dogodek tudi dobra priložnost za promocijo Slovenije. Sicer pa je med udeleženci že v navadi, da se med seboj obdarujejo s spominki, ki predstavljajo njihovo domovino. Tako olimpijada ni le dober trening sivih celic, ampak tudi zanimiv način spoznavanja novih ljudi in kultur.
Zadnji dan se vsi zberejo na zaključni prireditvi, kjer jih ponavadi pozdravijo znani državniki, podelijo pa tudi medalje. Slovenija se je letos odlično odrezala, saj je eden izmed tekmovalcev prejel srebrno, trije pa bronasto. Spela je uspeha vesela, vendar zagotavlja, da njena matematična pot še zdaleč ni zaključena. Oktobra bo
namreč zakorakala v predavalnice na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Čeprav je matematika njena osnovna zaposlitev in obenem njen hobi, jo zanimajo tudi druge stvari. Letos je bila ena izmed zlatih maturantov, kar pomeni, da je uspešna tudi pri drugih predmetih. Poleg tega se zadnje čase navdušuje predvsem nad jogo in potovanji. Vseeno pa se v prihodnosti težko vidi kje drugje kot v matematični stroki. Pri nas pa dobri matematiki niso prava redkost in ker je pri Speli kar opaziti, kako jo vse v zvezi s tem področjem navdušuje, ji vsi skupaj želimo in privoščimo še veliko uspehov na njeni poti!
Šolarke - državne prvakinje
Urša, Eva in Ana
V nedeljo, 11.6.2006, je v Krškem potekalo državno prvenstvo v show plesih. Tekmovali smo v kategoriji pionirji - hip hop formacije.
Na nastop smo čakale tri ure. Končno smo prišle na oder, zaslišala se je naša glasba in začele smo! Dale smo vse od sebe in zdržale do konca. Ko smo odplesale in prišle z odra, so nam trenerji zagotavljali, da bomo prve. Nestrpno smo čakale na razglasitev. In napočil je čas, da so sodniki povedali svoje ocene. Za našo skupino je to pomenilo prvo mesto. Zelo smo bile vesele in zadovoljne. Vsi naporni treningi so bili poplačani.
Bravo ŠOLARKE.
Komna, vedno priročen
izhod v sili
Za SPD Gams: Vida Pirc
Ko smo na začetku leta delali načrt izletov za tekočo sezono, si niti v sanjah nismo mislili, da nam bodo ogromne količine snega, ki so to zimo prekrile ves gorski svet, delale težave še sredi poletja. Pa se je zgodil prav tak scenarij. Sredi junija smo načrtovali izlet na Vogel, ki bi moral v normalnih razmerah v tem času blesteti v svoji botanični lepoti, a je pod težo ogromnih zaplat zmrznjenega snega le otožno čakal, da vroče poletno sonce z zakasnitvijo opravi svoje delo. Ker so nam izkušeni gorski vodniki o dsvetovali s skupino obiskati ta vrh, smo se odločili za obisk Komne.
Komna je planota, ki se razprostira dobrih 1500 m visoko nad strmimi prepadi, ki zapirajo zatrep Bohinjske doline. S sosednjo dolino Sedmerih triglavskih jezer tvori neločljivo celoto in predstavlja znamenito Zlatorogovo kraljestvo. Besni Zlatorog je tu napravil pravo razdejanje, vsepovsod je polno globokih kont in vrtač, vmes pa štrlijo proti nebu posamezna slemena in hrbti. Na skrajnem robu planote je veriga vrhov, ki skoraj vsi dosegajo višino 2000 m. Sicer pa je planota prekrita s skoraj neprekinjeno preprogo rušja in značilnega gorskega cvetja. Sem in tja v zrak štrlijo posamezni macesni, ki na svojih stražarskih mestih stojijo še dolgo potem, ko so iz njih iztekli še zadnji življenski sokovi.
Komna je med najbolj obiskanimi postojankami v Julijskih alpah, saj je izhodišče za mnoge ture. Se posebej je Komna priljubljena med turnimi smučarji, kjer položna pobočja omogočajo spust z najvišjih okoliških vrhov. K obiskanosti
pa pripomore tudi planinski dom, ki je odprt skozi vse leto.
Nekateri razočarani nad spremembo plana, drugi zadovoljni, da se ne podajamo v nevarnost, vsi pa polni pričakovanj po novih doživetjih, smo se v ranem jutru podali proti Bohinju. Nebo je bilo brez oblačka, napovedoval se je vroč poletni dan. Od Koče pri Savici smo se v skupinicah po serpentinasti široki poti začeli vzpenjati po sicer strmem pobočju. Kondicijsko močnejši so šli naprej, ženske skupinice pa smo zaostale in v počasnem tempu in ob prijetnem klepetu počasi premagovale prijeten vzpon. Ura je bila še zgodnja, mudilo se nam ni prav nič, bogat bukov gozd pa je nudil prijetno senčico. Tiste prav zadnje smo se večkrat ustavile, vmes malo pojedle in popile, ogovarjale mimoidoče in v veselem vzdušju prav tako prispele na cilj.
Lani prenovljena koča nudi ogromno prostora in bogato gostinsko ponudbo. Zaradi lepega vremena smo se raje namestili zunaj in uživali v prijetnem poletnem dnevu. Če smo se še zjutraj spogledovali z idejo, da bi s Komne šli še malo naprej ali vsaj na katero od bližnjih plani, smo tedaj to misel ležerno pozabili. Sicer pa so bili vrhovi še oviti v ogromne snežne jezike, ki so v tem času nevarni za zdrs. Tako smo obsedeli pred kočo, se nastavljali soncu in uživali v vseh mogočih aktualnih debatah.
Pred odhodom smo se pred kočo fotografirali, nato pa se razdelili v dve skupini. Ena je šla proti Črnemu jezeru in nato po Komarči v dolino, druga pa po poti pristopa nazaj k izhodišču. V dolino smo prišli skoraj istočasno in si vzeli še pol ure za počitek.
Kljub spremembi načrta smo bili na koncu vsi zadovoljni, saj je geslo naših izletov druženje in uživanje v neokrnjeni gorski naravi. Osvojitev določenega vrha sicer predstavlja samopotrditev za posameznika, za skupino pa je to drugotnega pomena. Pomembno je, da se imamo lepo, da smo vsi zadovoljni ter da na koncu pridemo srečno v dolino. Zaenkrat nam to, hvala Bogu, uspeva, saj že težko čakamo naslednji izlet!
Novice
moto cluba
Mak Vodice
Mojca Kuhta
Iz zimskega spanca in dolgih noči se naenkrat prebudi pomlad, ki spet požene kri po žilah tudi tistim, ki že dolgo niso prižgali svojih jeklenih konjičkov. Nekateri člani kluba so bili aktivni tudi v zimskih mesecih. Najprej so obiskali sejem starodobnih vozil v Muchnu, pozneje pa še enega v Reggio Emiliojani. Na teh sejmih so si ogledali razna starodobna vozila in kupili morebitne rezervne dele za svoje konjičke. Nekaj članov se je v začetku aprila udeležilo tudi čistilne akcije, medtem ko se je prava sezona starodobnih in novodobnih vozil začela s 1. majem. V tem pomladnem mesecu smo se udeležili kar nekaj srečanj. Bili smo v Mariboru, Naklem, Škofljici, Slovenski Bistrici, vzeli pa smo si še toliko časa, da smo odšli na izlet v Nemčijo, kjer smo si z velikim zanimanjem ogledali Bavarske gradove. V mesecu juniju smo se udeležili srečanja na Jablah, v Trbovljah, Ljubljani, Juršincih in v Črni na Koroškem. Tudi v mesecu juliju se bomo udeležili kar nekaj srečanj. Najbolj prijetno bo na Madžarskem, kjer to srečanje traja kar dva dni. Zelo aktivni pa so bili tudi člani kluba novodobnih vozil, saj so letos prevozili že kar veliko kilometrov. V začetku sezone so se udeležili nekaj motorističnih blagoslovov, bili so na srečanjih v Medvodah, Besnici, Domžalah, Ivančni Gorici, Kamniku in v Žireh. Udeležili so se tudi šole varne vožnje, ki je potekala na policijski postaji na Brdu. Deževne prvomajske praznike so prevozili po Srednjem Jadranu, sredi junija pa so se odpeljali v Monako, pot nadaljevali po Azurni obali do Francije, kjer so jih pričakali francoski motoristi in jih dva dni tudi gostili. Pot so nadaljevali prek prelazov, kjer poteka znamenita kolesarska dirka Tour de France, skozi Sestriere in se vrnili proti domu. V mesecu juliju in avgustu pa nameravajo prevoziti še kar dosti kilometrov, saj jih bo pot vodila vse do Grčije. Več o tem in ostalih srečanjih pa boste izvedeli v prihodnji številki občinskega glasila.
Na koncu pa naj vas še obvestim, da bo v Vodicah tudi grmelo, ampak ne zaradi slabega vremena, temveč zaradi napovedane bogate udeležbe starodobnih vozil, saj bomo 26. avgusta že četrtič v Vodicah in po ostalih vaseh zopet lahko videli veliko starih motorjev in avtomobilov.
VABLJENI!
Kdo je bil Stanko Kocelj?
Ana Brank, 93 let
Kdo in kaj je bil Stanko Kocelj, zakaj je žrtvoval svoje mlado umetniško obetavno življenje, je zelo lepo povedal župan Brane Podboršek v nagovoru na dan državnosti. Sama pa bi o njem spregovorila kot o sovaščanu, sosedu med sosedi, veselem fantu med svojimi sovrstniki, uslužnem in pozornem do starejših sovaščanov. Rad je pripravil vaško veselje na domačem vrtu ob nedeljah popoldne. Imel je gramofon, tistega, ki se je ročno navijal in je imel zvočnik kakor eno veliko trobento. To so bile prisrčne zabave za mladino in otroke, tudi starejši so se radi pridružili. Imel je fotoaparat, njegovi posnetki pripovedujejo o dejavnostih na športnem in kulturnem področju. Imel je tudi smučke, na katerih je previjugal vse vzpetine okrog vasi. Nekoč me je zaprosil, če mu spletem pulover za
Obisk busa NSi v Vodicah
Zlatko Horvat
V	sklopu projekta "Slovenija - ker smo tu doma" je vodstvo Nove Slovenije (NSi) z avtobusom obiskalo našo občino.
Z dogodkom, ki ga je najavil sam predsednik NSi g. Andrej Bajuk, je stranka potrdila, da želi biti v neposrednem stiku z vsemi ljudmi in se tako na osebni ravni seznaniti in zavzemati za polnopraven razvoj naše občine.
Prihod delegatov parlamenta je pričakalo vodstvo Občinskega odbora NSI ter ob domači kapljici spregovorilo o problemih lokalne samouprave.
V	prijetnem vzdušju otroške razigranosti je delegacija pozdravila tudi projekt predvsem pa prizadevnost vseh animatorjev oratorija, ki s svojim prostovoljnim delom dvigujejo kulturno rast naših najmlajših. Na ta način so le še potrdili skrajnost želje biti v bližini ne samo tistih, katerih volilna pravica velja, pač pa tudi tistih, ki ji ta smisel dajejo -najmlajših.
Ob zaključku srečanja si je delegacija ogledala še mizarsko delavnico "Stare", vodstvu Občinskega odbora NSi Vodice pa obljubila pomoč pri pridobivanju sredstev Evropskega sklada, katerega predsednik parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije je naš so-občan g. Anton Kokalj.
Bus NSi je pot iz naše občine nadaljeval proti Kranju.
njegove smučarske podvige in naredila sem mu to veselje. Zelo rad ga je nosil. Posebno veselje je imel z odrskimi prireditvami. Nešteto predstav je pripravil in zrežiral. Vse kulise in sceno je naredil sam. Zadnjo igro, dramo Konec poti, so odigrali, ko je okupatorjev škorenj že ogrožal našo Slovenijo. Imel je dar za ustvarjanje umetnosti. V tistem času je bilo na pokopališču precej cipres. Stanko jih je oblikoval v umetniške like, kapelice, križe, stožce in podobno. Neminljiva pa je lurška votlina v cerkvi sv. Marjete v Vodicah, desno pod zvonikom pri glavnem vhodu v cerkev. Notri sta kipa Marije in Bernardke, ki ju je tako kot votlino naredil sam. Za modela sta mu služili mlado dekle in prisrčna deklica. Da nekateri niso pozabili na to njegovo umetniško delo, dokazuje vedno prisotno okrasje v votlini. Tudi sam je krasil cerkev in cvetje smo vsi radi prispevali, saj nam je bilo všeč dejstvo, da
Obisk dr. Lovra Šturma v Vodicah
Zlatko Horvat
Občinski odbor Nove Slovenije Vodice je v sredo, 28. junija 2006, v kulturnem domu pripravil srečanje z ministrom za pravosodje dr. Lovrom Sturmom in državnim sekretarjem Robertom Maroltom.
Minister dr. Lovro Sturm je na srečanju spregovoril o delu na področju pravosodja in odgovarjal na vprašanja udeležencev. Predstavil je projekt Lukenda, skupni nacionalni program za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010, in aktivnosti na področju notarskih storitev. Minister je izpostavil glavne prednosti ukrepov, kot so znižanje notarske tarife, povečanje števila notarskih mest in nadzor nad delom notarjev. Gosta sta prisotne seznanila s pripravami na številne zakonske spremembe ter podala nekaj koristnih nasvetov, kako do hitrejšega sodnega epiloga. Odgovarjala sta tudi na zastavljena vprašanja s področja denacionalizacije in načrtov v prihodnje. Minister in državni sekretar sta s svojo odprtostjo pokazala svojo pripravljenost pomagati našim občanom na povsem osebni ravni.
V pogovoru, ki sta ga vodila Tanja Levec ter Anton Kokalj, so prisotni dobili priložnost osebno spoznati ministrovo življenjsko pot, njegovo delo in delo ministrstva za pravosodje. Občinski odbor Nove Slovenije z veseljem ugotavlja, da je bil večer z ministrom za pravosodje bogata izmenjava strokovnih, družbenih in življenjskih vsebin. Za obisk se ministru za pravosodje in državnemu sekretarju v imenu vseh prisotnih še enkrat iskreno zahvaljujemo.
je cerkev okrašena. Sama sem imela v vrtu lepe astre in spominjam se, da me je vprašal-. "Boš dala rože?" "Seveda, kar pridi." Nekaj sem jih označila, da bi dozorele za seme. Tisto soboto grem proti domu, nasproti pride Stanko. V naročju nosi astre. Pa pravi-. "Kaj pa sedaj, ni te bilo doma, pa sem rože kar sam vzel. Pa še zaznamovala si jih, katere naj odrežem." Veselo sva se smejala in nisem povedala, zakaj sem jih označila. Služboval je tudi kot tajnik v občini Vodice. Marsikomu je pomagal in olajšal nekatere poti, kar pa drugim ni bilo po volji. Zato je dobil udarec v obraz. Pest Slovenca mu je zlomila nos.
To so utrinki, ko je bil med nami Stanko Kocelj.
ZADNJE SREČANJE, ENA LASTOVKA NE PRINESE POMLADI, PTICA JE ODLETELA!? KONEC POTI - BOLEČINA NE DOVOLI, DA SE UTRNE SOLZA IZ OČI.
Obvestilo
Prosim, če objavite v Kopitarjevmu glasu tole obvestilo
PRANJE PSOV V STUDENCU ŠTEFANOVO NA SELU JE STROGO PREPOVEDANO!
Voda je samo za pitje.
V imenu vaščanov Tone Gosar, Selo
:
Otroški kotiček
K
V
rs
-S,
S





i	W

O
v-
■o
» k
en
*>, V

D
Nagrajenka pobarvanke iz prejšnje številke je Nika Žun, 5 let, Vodice
ZAHVALA
>
s
h
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube TINKE BALLER
smo začutili globoko sočustvovanje vseh krajanov Vodic. Vsem in vsakemu posebej se zahvaljujemo za številna žalna pisma, izrečena sožalja, cvetje in svečke. Iskreno se zahvaljujemo za pozornost kolektivu OŠ Vodice, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Po težki bolezni se je v 85. letu od nas poslovila MARIJA ŠUŠTERŠIČ iz Dornic.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem, prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala
g. župniku Štruklju, pogrebni službi Navček, pevcem, Društvu upokojencev Vodice, dr. Mrakovi in dr. Vraniču, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kvalificiranega delavca redno zaposlimo v mizarski delavnici. Delo je popoldansko.
Leska, d.o.o. Konrada Babnika 25 Ljubljana
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre' le daleč je ...
V 85. letu je Bog poklical k sebi našo drago mamo, staro mamo in prababico MARIJO KOŽELJ, Zavrlovo mamo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v teh dneh z nami, ki ste nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče ali prispevali za maše in mamo spremljali na zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo župniku g. Francu Mervarju in drugim duhovnikom za poslovilni mašni obred, govornikoma g. Janezu Podgoršku in g. Francu Ziherlu, pogrebni službi
Navček, g. Lamovšku in nosačem. Hvala vsem, ki ste bili z nami. Vsi njeni
Spoštovani
Zahvaljujemo se županu, svetnikom in Damjanu Stanoniku za vabilo na proslavo ob 15. obletnici slovenske državnosti in za čast, ki ste jo izkazali bratu in stricu Stanetu Koclju, ko ste zaradi njegovega odločnega in domoljubnega dejanja v letu 1941 del Kopitarjevega trga preimenovali v Trg slovenske zastave.
Največ zaslug za to poimenovanje ima Damjan Stanonik, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Dovolite, da zapišem, da sem si več desetletij prizadevala za skromno priznanje Stanetu Koclju, ki je za svojo občino in za ljudi v njej že pred vojno storil veliko dobrega. Sedaj se je to uresničilo, čeprav brez mojega posredovanja. Zato je še toliko več vredno. Žal mi je le, da tega ni dočakala njegova sestra Milka, ki je vse svoje življenje nečakinje in nečake ter sina in hčer spominjala na strica in njegova domoljubna dejanja, nam brala pretihotapljena pisemca in pesmi, ki jih je skrivaj pisal v zaporu v Begunjah. Vsako leto romamo tja na njegov grob in tudi svoje otroke in vnuke vzgajamo za ponos in spoštovanje. Zato sem prepričana, da še dolgo ne bo pozabljen, čeprav je samo eden od množice malih, a velikih ljudi.
V imenu njegove sestre Milke, nečakinj in nečakov ter ostalih sorodnikov
Francka Rozman
Počitnišle kratkočasnice 2006
Počitniške kratkocasnice 2006 Poletne norčije
Katarina Banko
Vroči dnevi so, kot kaže, za nami in poletje nam počasi maha v slovo. Ponosni smo, da smo pod streho pospravili tudi letošnje poletne kratkočasnice. Otrokom smo ponudili 14 različnih možnosti kratkočasenja. Za vsak okus se je našlo nekaj.
Poletje je bilo za osnovnošolske in vrtčevske otroke v Občini Vodice razburljivo in polno dogodivščin. Do sedaj smo izvedli že devet kratkočasnic, nekaj jih pride na vrsto še konec avgusta. Letos smo se potrudili in v skoraj vsako kratkočasnico pripeljali gosta ali pa se z otroki odpravili kam na obisk. Ocenjujemo, da bomo v času celotnih kratkočasnic kar 215 otrokom popestrili poletne počitnice.
Tretji teden je bil posvečen nogometu. Na nogometnem igrišču Kluba KUBU so se rojevali novi slovenski upi, ki so pod skrbnimi očmi trenerja Marka Winterleitnerja pilili svoje mojstrske poteze z žogo.
Raziskovanje in odkrivanje sta bili glavni aktivnosti četrtega tedna. Vrtčevski otroci in otroci nižjih razredov OS Vodice so se pri kratkočasnici Pleme plahih jerebic prelevili v prave indijance. Postavili so plemenski tabor, kjer je vsak udeleženec imel določene zadolžitve. Tako je imelo pleme zdravilko, plemenskega poglavaja, kuharja ... V tem tednu se je odvijala tudi naša najbolj obiskana kratkočasnica Zanimini hobiji, ki je otrokom predstavila delo v helikoptrski brigadi. Otroci so izvedeli, kako se premaguje najvišje gore sveta
Vse se je začelo z Digitalno fotografijo. Poleg raziskovanja okolice osnovne šole s fotoaparatom v roki in oblikovanja naslovnice za revije so se otroci odpravili tudi v Ljubljano, kjer so si ogledali razstavo Matjaža Krivica Templji sveta in razstavo 3600 Shanghei, ki je bila postavljena v Etnološkem muzeju.
V tednu pozneje je Občina Vodice kot organizator otrokom ponudila Solo tenisa in za najmlajše Deželo pravljic. Tu so se otroci spoznali z avtorjem Skratka Svita Andrejem Potrčem, obiskala jih je tudi pravljičarka Nataša Solar. Otroci so ves teden izdelovali škratovo hišico. V petek, ko je prišel na obisk Skratek Svit, je bil tako nadušen nad hišico, da je od veselja še ves popoldan prepeval in pripovedoval zgodbe. Sola tenisa je bila tudi letos kot vedno dobro obiskana kratkočasnica. Skupaj z inštruktorico Katjo Bricelj je 26 otrok ponovilo svoje znanje, pridobljeno v prejšnjih letih, in se naučilo nekaj novih teniških trikov.
z Danilom Cedilnikom in Francem Stuparjem. V sredo smo se podali v svet medijev. Obiskali smo znano radijsko postajo Hit, kjer nas je pričakal Grega Trebušak, nato pa smo se odpravili naprej k Janiju Krmacu, ki nam je razkazal televizijske studije Prve TV. Kakor vsako leto so se tudi letos otroci najbolj razveselili poleta z balonom, ki je postal že prava tradicija poletnih kratkočasnic.
Trenutno potekata še dve kratkočasnici, in sicer Sola umetnosti in Pleme črnorepih srak. Sola umetnosti je lanska novost, ki je bila tudi letos dobro sprejeta. Izdelovanje akvarijev, čebelic in slikarskih okvirjev je samo nekaj aktivnosti, ki so se odvijale skozi ves teden. V torek so se otroci odpravili na obisk na kmetijo Černivčevih iz Kosez, kjer so se od blizu spoznali s prebivalci kmetije in iz kuhalnic izdelovali majhne kmečke živali. Veliko več so v naravi preživeli udeleženci kratkočasnice Pleme črnorepih srak. Kratkočasnica je potekala
na piknik prostoru Marjana Podgorška na Skaručni. Otroci so se učili postavljati bivake, raziskovali so gozd, odigrali lov na lisico... Vsi so nestrpno čakali na četrtek, ko so starši po zaključnem srečanju odšli in so si otroci s pomočjo animatorjev postavili šotore. Pred njimi je bila noč, ki so jo prespali v šotorih sredi travnika.
Nismo se na koncu. Čakata nas se dva tedna! Potem pa bomo žakelj, poln spominov, pospravili do 24. septembra, ko ga bomo odvezali in bodo vse dogodivščine ponovno privrele na dan. Čaka nas Zaključni ŽIV-ŽAV. Z animatorji vam že pripravljamo obilico aktivnosti. Vsak bo lahko pogledal, kaj se je dogajalo pri kratkočasnicah, ki jih je zamudil. Predstavila se bo plesna skupina POP MIX, otroci vam bodo odigrali igro Zanimivi hobiji, postavili bomo bivake in se pomerili v raznih športih. To je le nekaj dogodkov, ki nam bodo popestrili prvo jesensko nedeljo!
Vabljeni!