Año (Leto) XVIII (IS), No. (štev.) 42
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES.
19. oktobra (octubre) 1961
Previdnost zahodnih zaveznikov
Diplomatski razgovori med ZDA, Anglijo, Francijo in ZSSR v tednih po
13.	avgustu, datumu, ko so sovjeti zaprli mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom, so bili usmerjeni proti sklicanju konference zunanjih ministrov velikih štirih, kateri naj bi sledila nova vrhunska konferenca.
Glavni predmet razgovorov je bil Berlin. Sovjeti imajo načrt izriniti zaveznike iz Berlina in združiti obe Nemčiji pod komunistično vlado. Ta načrt je izdelal že Stalin. Prvi korak k uresničitvi tega načrta je bila sovjetska berlinska ^lokada, ki pa so jo zavezniki z zračnim mostom «lomili.
Zavezniki imajo načrt združiti obe Nemčiji v svobodi, in demokraciji, s svobodnimi volitvami.
Med vzhodno in zahodno Nemčijo so se v letih po koncu druge svetovne vojne vzpostavili skoro redni trgovski stiki. Vzhodna Nemčija je postala gospodarsko skoro popolnoma navezana na zahodno. Sovjeti so namreč vzhodno Nemčijo kljub temu, da je postala njihov satelit, »d'n. prav zato, oropali z izgovorom vojne odškodnine, pomagali pa so ji prav malo, tako da se je morala nujno navezati na trgovino zahodne Nemčije.
Zahodna Nemčija stoji danes trdno v zavezniškem taboru in se je prestrašila, da bi mogli zavezniki iz strahu pred sovjetskim pritiskom in pred novo vojno sedaj znova popustiti in ugoditi moskovskim zahtevam najprej v Berlinu nato pa še glede ureditve ostalega nemškega vprašanja.
Edini, ki je v tej napetosti vzdržal premočrtno linijo, brez omahovanja, je bil De Gaulle, najbolj pa so, kakor vedno, omahovali Angleži in deloma potegnili v omahovanje tudi ZDA.
Sovjeti so spretno izkoristili zavezniško razcepljenost ter poslali Gromika najprej v Washington, od tam pa še v London na razgovore za Berlin. Razgovori bi se drugače iztekli, kakor so se, če ne bi Kennedy, po vztrajnem dokazovanju iz Pariza, končno jasno spoznal, da s sovjeti ni mogoče hiteti v pogajanja, ne da bi zavezniki morali popuščati, Moskva pa samo pridobivati. Ugotovil je, da se pravzaprav zavezniki pogajajo s sovjeti za nekaj, kar že imajo: svoboden dohod do svobodnega zahodnega Berlina.
Zato je Kennedy svoj nedavni razgovor z Gromikom izpeljal tako, da se ni vezal na noben nadaljnji sestanek s sovjeti, vsaj v bližnji bodočnosti ne. V Londonu so namreč pripravljali tak sestanek med štirimi zunanjimi ministri Že v sredo, 18. t. m. Največ zaslug za preprečitev tega sestanka ima De Gaulle. On je vztrajno trdil, da bi predstavljalo hitenje zaveznikov v razgovore s sovjeti slabost, ki bi imela porazne posledice ne samo za Evropo, pač pa za ves svobodni svet.
Tako so se sedaj zavezniki odločili, da se bodo stiki med njimi in sovjeti glede Berlina in vprašanja obeh Nem-čij nadaljevali preko njihovih veleposlanikov in sovjetskim zunanjim ministrstvom, brez naglice, ki je že tolikokrat doslej koristila samo sovjetom, zaveznike pa je zaradi nepremišljenosti bolela glava.
Combe si v Kongu utrjuje polosuj
Poveljstvo ZN v Kongu je pretekli petek podpisalo pogodbo o premirju s Katango, označivši to pogodbo kot podaljšanje začasne pogodbe, ki je bila podpisana že prejšnji mesec. Na podlagi nove pogodbe sta obe strani zamenjali minuli teden vojne ujetnike. ZN so priznali s to pogodbo Čombeju pravico do obrambe pred napadom vojaških sil kongoške centralne vlade, proti kateri Čombe nastopa, ker sedijo v njej komunisti. Centralna vlada znova zbira svoje vojaštvo na mejah Katange. Glavna točka nove mirovne pogodbe med ZN in Katango glasi: „ZN ne smatrajo
kot kršitev tega premirja odgovor ka-tanške vojske proti napadu, ki bi prišel od zunaj.“ S to točko si je Čombe zavaroval hrbet proti ZN, če se bo zaradi oddelkov centralne kongoške vlade znova zapletel v vojaško akcijo.
Takoj po podpisu pogodbe o premirju pa je čombe opozoril svoje državljane, da „vojne ni konec“, ker pričakuje novih spopadov z oddelki centralne kongoške vlade. Namesto, da bi praznoval podpis pogodbe, je ukazal dan žalovanja za katanškimi vojaki, ki so padli v bojih z oddelki ZN.
Turčija po vol it vola
V Turčiji so imeli v nedeljo, parlamentarne volitve. So bile prve 17 mesecev po zrušenju vlade biv. demokratske stranke nedavno obešenega predsednika dr. Mendersa. Ta stranka je se-ddj v Turčiji prepovedana ter se je volitev udeležila kot stranka pravičnosti. Volitve so prinesle veliko presenečenje. Nobena stranka namreč ni dobila večine, da bi mogla sama vladati. Morala se bo sestaviti koalicijska vlada. Kajti ljudska republikanska stranka, ki jo vodi bivši predsednik vlade in republike Ismet Inoeni, je dobila 207 poslancev, stranka pravičnosti, t. j. naslednica biv. demokratske stranke, je dokazala, da ima zaslombo v narodu in je kljub temu, da je bila sedanja turška oblast proti njej, pri volitvah dobila 186 poslancev, nova turška stranka ima 30 poslancev, rep. kmetska stranka pa 25.
V senatu je pa opozicionalna stranka pravičnosti dobila sploh večino in ima 70 senatorjev, ljudski republikanci 60, stranka Nova Turčija 15, republikanska kmetska stranka pa 5. Razen tega postanejo avtomatično senatorji člani sed. odbora državnega edinstva. Teh je pa 22, razen tega pa še predsednik republike imenuje 15 senatorjev.
Izgleda, da bo sed. predsednik general Gursel ostal še naprej predsednik republike, ker naslednica demokratske stranke ni proti njemu. V Turčiji je znano, da je bil gen. Gursel proti usmrtitvi biv. dem. predsednika dr. Mende-resa, večina je pa bila za usmrtitev. Pri teh volitvah je gen. Gursel podpiral predsednika Inoenija in njegovo republikansko stranko, čeprav sam ne pripada tej stranki.
Kusu soeiulnu
izobrazbo
(Ob okrožnici „Mater et Magistra“)
Lepo število akademskih starešin, mladih akademičark in akademikov, se je v četrtek 12. oktobra zbralo v Slovenski hiši v Buenos Airesu k vsakoletnemu študijskemu dnevu Slov. kat. akademskega starešinstva.
Letos je imel študijski dan dvojen namen: seznaniti udeležence z vsebino nove socialne okrožnice Janeza XXIII. „Mater et magistra“, ki je izšla letos 14. julija, in pa obenem dati pobudo za globlji in podrobnejši študij v njej zapopadenega katoliškega socialnega nauka, posebno prikrojenega našemu času in sodobnim socialnim in gospodarskim problemom.
Iz obeh referatov je bilo videti, da oboje: poznanje nove okrožnice in študij katoliškega socialnega nauka ni potreba in naloga le kakih izbranih krogov, marveč vseh katoličanov, ki se zavedajo resnosti časa in njegovih problemov, ter odgovornosti zase, za svoj rod, za svet.
To kaže že dejstvo, da .ta okrožnica ni naslovljena le na škofe (kakor je bila še Leonova enciklika Rerum nova-rum), ampak tudi za vse vernike. To pa se, pravi, da je vsem namenjena,- vse poziva, vsakemu posebej papež govori, torej naj bi jo vsi poznali in se po njej ravnali.
Še bolj jasne so papeževe besede v novi okrožnici: „Želimo, da bi ljudje vedno bolj in bolje spoznavali socialni nauk Cerkve. Predvsem pozivamo katoliške šole vseh vrst in stopenj, prav posebej seveda še semenišča, da ga kot za vse obvezen predmet sistematično učijo, poučujejo. Vpelje naj se tudi v pouk krščanskega nauka po župnijah in v laičnih apostolskih organizacijah. Razširja naj se z vsemi . modernimi sredstvi: v dnevnem časopisju in periodičnem tisku, v znanstvenih in poljudnih publikacijah, po radiu in televiziji. K razširjanju katoliškega socialnega nauka morejo mnogo doprinesti laiki ne le s tem, da ga sami dobro poznajo in po njem uravnavajo svoje delovanje na časnem področju, ampak tudi s tem, da drugim posredujejo njegovo vsebino in moč“ (IV. 3). Iz teh besedi takoj sledi, da je danes katoliški socialni nauk del katekizma, del krščanskega nauka; ki ga mora poznati in živeti vsak vernik, kateri mora poznati in živeti deset božjih zapovedi. Je del katoliškega svetovnega nazora, nauka o človeku, družbi, svetu.
To je treba poudarjati vedno znova, ker se krščanski socialni nauk nepre-nehno spreminja, razvija: vedno ista osnovna načela je treba aplicirati na nove razmere in reševati vedno nova vprašanja, ki jih čas prinaša. Danes ne zadoistuje več poznati le nauk okrožnice Rerum novarum; dopolnila sta ga že v mnogočem Pij XI. in Pij XII. Tudi okrožnica „Mater et magistra“ dopolnjuje stare rešitve in prinaša nove. Tako se mora stalno razvijati in dopolnjevati naša socialna izobrazba z novim študijem; sicer zastara, ni več primerna in porabna za čas, ki v njem živimo in iščemo smernic in odgovorov.
Takšna sodobna socialna izobrazba je potrebna že zaradi nas samih. Janez XXIII. govori o „podružbenju življenja“. človek je vedno bolj potisnjen v v družbeno življenje, vedno bolj je navezan na družbo, vedno več stavi družba nanj. Družbena vprašanja vedno bolj zadevajo nas same, se tičejo nas samih. Družbena vprašanja so naša vprašanja, zato je naša osebna zadeva iskati in poznati odgovore nanje.
Končno je treba priznati, da so pristaši drugih socialnih nazorov, predvsem komunističnega, zelo dobro podkovani v socialnih problemih in socialističnih rešitvah. To svoje znanje vneto, čeprav včasih prikrito, razširjajo. Pogosto mora krščanski človek molčati, ker ne ve pravega odgovora, ali ga ne zna utemeljiti, ali pa ni zadosti trden v njem. Pomanjkanje solidne izobrazbe, ki je potrebna povsod, v uradu in tovarni.
Danes je tako, da je socialna izobrazba nujen in bistven del splošne izobrazbe današnjega človeka.
Slovenci smo se v zadnjih desetletjih precej zanimali za katoliški socialni nauk. Že isto leto (1891), ko je izšla
22• kongres
V torek, 17. t. m., se je začel v novem sovjetskem parlamentu, ki ga je dal Hruščev zgraditi za zidovi Kremlja,
22.	kongres sovjetske KP, ki se ga udeležuje nad 2.000 delegatov iz ZSSR in delegacije vseh satelitov ter drugih držav.
Ta kongres je že tretji, ki zaseda pod vodstvom Hruščeva. Na 20. kongresu je Hručev obsodil Stalina in tako končal Stalinovo dobo v ZSSR. Kratek
21.	kongres je bil nadaljevanje prejšnjega. Na njem so uvedli spremembe tudi v strankinem aparatu za osredotočenje vse oblasti v rokah Hruščeva. Za 22. kongres pa je Hruščev pripravil načrt, po katerem naj bi ZSSR korakala v pravi komunizem in v končno svetovno nadvlado komunizma. Načrt predvideva dvajset let naporov in novih žrtev sovjetskega prebivalstva, nakar naj bi sledil „raj na zemlji“.
Toda v ozadju se skrivajo sumljivi znaki napetosti v sovjetski KP in med vodji komunizma v satelitih in drugih državah. Hruščev je obljubil, da bo kongres križišče, s katerega se bo ZSSR podala na dvajsetletno graditev pravega komunizma. Teoretično je ZSSR doslej gradila socializem.
Kongres naj bi bil, tako je zapisano v sovjetski ustavi, vladajoče telo v
okrožnica „Rerum novarum“, smo dobili njen slovenski prevod (Andrej Kalan); 1. 1931 je bila objavljena nanovo prevedena in razložena v „Delavski založbi“ (p. Angelik Tominec). Okrožnico „Quadragesimo anno“ je prevedel in ji napisal obširen komentar Aleš Ušenič-nik; „Družabna pravda“ je oboje ponatisnila (litografirano) 1. 1951 v Buenos Airesu. Isto leto se je Iv. Ahčin v knjižici „Ob jubileju“ spomnil obeh okrožnic. „Družabna pravda“, ki je veliko storila za širjenje katoliškega socialnega nauka, si prizadeva, da bi izšla v slovenščini tudi nova okrožnica z razlago.
Imena Krek, Ušeničnik, Ahčin, Gosar — in še mnoga druga, kažejo, da so okrožnice našle med nami velik odmev.
Tako naj bi bilo tudi z novo okrožnico „Mater et magistra“, ki je najsodobnejši izraz katolikega socialnega nauka. Slovenci, ki živimo v svobodnem svetu smo še posebej zato dolžni študirati socialni nauk Cerkve, ker jim doma to ni dano, vsaj ne brez velikih težav. Posebno pobudo za ta študij nam bo dal letošnji socialni dan 12. novembra.	L L.
sovjetske KP
ZSSR, kateremu sta odgovorna za svoja dejanja CKKP im prozidij. Sestati se mora vsaka tri leta ter je sestavljen iz vseh večjih funkcionarjev sovjetskih republik. Kongres naj bi glasoval za ali proti programu, ki mu ga predloži CKKP in prezidij, določal taktiko stranke v osnovnih političnih potezah in izbiral razne politične vodje.
V resnici nima nobene moči, pač pa samo kima CKKP in prezidiju. Pod Stalinom je bil od njega -postavljen politbiro zakon v ZSSR. Pod Hruščevom kaže, da je odločilen CKKP, v katerem si je ustvaril on sam svoj politični aparat, s katerim to skupino popolnoma obvlada.
20. kongres leta 1956 je v temeljih pretresel svetovni komunizem. Hruščev je takrat proglasil mrtvega Stalina za morilca in diktatorja. 21. kongres leta 1959, ko je že minevala takratna berlinska kriza, je moral odobriti sedemletni gospodarski načrt Hruščeva, osredotočenje vse oblasti v njegovih rokah in njegov zunanjepolitični načrt o tkzv. mirnem sožitju z Zahodom v nasprotju s kitajsko bojevitostjo. Ta kongres je bil predhodnik velike sovjetske mirovne ofenzive, ki je končno pripeljala Hruščeva v ZDA na obisk k Eisenho-werju.
Nato je Hruščev znova spremenil svojo taktiko in se vrnil na Stalinovo' linijo groženj proti zahodnjakom, da b'i nasilno širil komunizem. Postavil se je na stališče, da bo mogla ZSSR zgraditi svojo ekonomijo tako, da bo z njenim gospodarskim in političnim pritiskom postal komunizem nepremagljiv, ne da bi bilo treba tvegati atomsko vojno. Toda taka politika se je za nekatere komuniste zdela preveč previdna ter je preprečevala hiter razvoj svetovne revolucije.
Komunisti so doživeli poraz na Srednjem vzhodu, zlasti v Iraku. Moskva se je prepirala z Nasserjem, ni se mogla odločiti za nadaljnji prodor v Indokini. Težave je imela, vsaj idejno, na eni strani s Titovim komunizmom, na drugi strani z Maocetungovim, V Evropi se komunizem ni premaknil z mrtve točke. V svoj satelitski tabor je mogla dobiti samo Kubo, ki pa kot osamljen satelit, tako daleč od sovjetskih meja in obkrožen od' tolikih sovražnih sosedov, še ni popolnoma trajna postojanka komunizma.
Znotraj samega komunističnega bloka je Hruščev naletel zlasti na gospodarske težave, ker so napori za poenotenje gospodarstva med sateliti in
II TEDNA
SIP — Sociedad Interamericana de
Prensa (Medameriško združenje za' tisk) je imelo prejšnji teden letno zborovanje v New Yorku. Na njem so sprejeli 29 novih članov, razpravljali o položaju tiskane in govorjene besede v 10 državah Latinske Amerike, ZDA in Kanade. Ugotovili so, da je sedanji komunistični režim na Rubi povsem zatrl tiskovno svobodo ter preko svojih diplomatskih predstavništev v drugih državah po ameriški polobli širi komunistično propagando v vedno, večjem obsegu. Na kongresu so bili tudi vodilni predstavniki kubanske demokratske revolucionarne fronte Antonio de Varona ter Vitalio d'e la Torre, biv. dolgoletni kubanski konzul v Argentini, ki je številne akte z navodili, ki jih je kubansko veleposlaništvo dobivalo iz Havane, odnesel ter jih izročil kubanski demokratski revolucionarni fronti. Oba sta zatrjevala, da so dokumenti resnični, čeprav to Castrovci zanikajo. Nekaj originalnih dokumentov sta prinesla na kongres SIP in jih dala na vpogled udeležencem kongresa.
Moskvo prinesli številne probleme posameznim komunističnim vladam. V ZSSR sami je Hruščev prav tako naletel na težave. Ni mogel kljub vsej propagandni spretnosti' prikriti sovjetskemu prebivalstvu dejstva, da še dolga leta ne bo moglo računati na olajšavo naporov in žrtev in ne bo imelo na razpolago mnogih vsakdanjih potrebščin, ker je vse bogastvo države osredotočeno v težko industrijo, s katero hoče Hruščev spremeniti ZSSR v najmočnejšo državo na svetu.
Da ima težave doma, je Hruščev dokazal z mnogimi dekreti, ki jih je moral izdati v zadnjih mesecih. Tako je vzpostavil smrtno kazen že za manjšo krajo ali podkupovanje. Prav tako se je slabp iztekel njegov poljedelski program, naletel je na odpor med vojaškimi krogi zaradi zmanjšanja plač in njegovega direktnega vmešavanja v izključno vodstvene .zadeve vojske.
Tik pred začetkom kongresa je Hru-ščevu izpodletel tudi še načrt o konferenci vsaj zunanjih ministrov velikih štirih za Berlin, tako da razen uspeha na Kubi in podvigov v vsemirju delegatom ne bo mogel pokazati mnogih uspehov. Ogrnil pa bo brez dvoma vse svoje delovanje y plašč spretne propagande o nepredku v ZSSR in v satelitih in o končni zmagi komunizma nad ostalim svetom.
v TEDEN
Perujski delegat pri Organizaciji ameriških držav zahteva nujno sklicanje zunanjih ministrov teh držav, ki naj razpravljajo o ukrepih, ki naj jih te države podvzamejo za svoje zavarovanje pred vedno drznejšo komunistično propagando, ki jo po teh državah izvajajo diplomatski predstavniki sedanje kubanske komunistične vlade.
Rihard Nixon, biv. ameriški podpredsednik, bo pri prihodnjih volitvah 1. 1962 kandidiral za guvernerja države Californija v ZDA.
Ameriška in sovjetska vlada sta se
spox'azumeli, naj bi postal začasni glavni tajnik OZN birm. delegat U Thant.
Castro je znova obtoževal ZDA, da ■na 30 mestih pripravljajo nove napade na Kubo. Enako obtožbo proti ZDA je ponovil kubanski zun. minister Raul Roa na zasedanju glavne skupščine OZN
Britanski konservativci imajo letni kongres svoje stranke v Brightonu. Med drugimi strankinimi funkcionarji je govoril že tudi predsednik stranke Mac Millan. Navajal je, da ideološka vojna proti „tuji in perverzni ideologiji komunizma lahko traja še zelo dolgo“, še več rodov. Dejal je, da z „napačno potezo lahko izgubimo bitko. Za končno zmago bo pa treba še razvijati velike napore in čakati, da se bo komunizem zrušil sam kot žrtev duhovnih sil, ki jih zameta“.
Zahodinonemški kancler dr. Adenauer je končno s svobodnimi liberalci dosegel popolen sporazum za sestavo nove zahoanonemške vlade, ki ji bo znova predsedoval dr. Adenauer sam.
V Panku je umrl prvi predsednik
IV.	francoske republike Paul Remadier.
Sirija je bila sprejeta kot 101 država v članstvo OZN. Večina držav na svetu jo je že priznala.
Kitajski maršal čang Kajšek je na Formozi na proslavi v .počastitev 50-letnice revolucije na Kitajskem, ki je v tej ogromni državi odpravila cesarstvo in jo proglasila za republiko, izjavil, da Organizacija združenih narodov, ki je bila ustanovljena za zavarovanje in ohranitev miru, popušča pred brutalno silo. Kot primer za to navaja med drugim Zahodno Mongolijo, ki naj bi postala kot komunistična država članica OZN zato, da bo postala lahko tudi Mavritanija. Isti cilj hoče daseči tudi pekinški režim, ki je ves omadeževan s krvjo in zločini ter bi rad s pomočjo Sovjetske zveze pregnal iz OZN nacionalistično Kitajsko.
V v
Slovensko zlatomasnisko slavje v Clevelandu
Nedelja, 9. oktobra t. L, bo vsem Slovencem v Clevelandu ostala za vedno zapisana v spominu. Bil je ne samo lep jesenski dan, ampak v Clevelandu so imeli tudi pomembno narod-no-cerkveno slovesnost. Priljubljeni in prezaslužni župnik fare sv. Lovrenca prelat John M. Oman je slavil zlato mašo.
Zlata maša prelata Omana
Ob desetih dopoldne je začelo pri-trkavati k izredni slovesnosti. Ubrana pesem zvonov je vabila vernike iz vseh delov župnije v župno cerkev, ki je bila vsa okrašena z zlatimi zavesami in cvetjem. Slovesnosti je dal še poseben poudarek clevelandski nadškof Hoban, ki je osebno prišel k zlati maši prelata Omana.
'Slovesen vhod v cerkev je bil ob 11. Cerkev je bila polna vernikov. Pred oltarjem je bilo okoli 50 cerkvenih prelatov, redovnih voditeljev in duhovnikov, za njimi so se razvrstili zastopniki cerkvenih in drugih društev iz župnije, drugih clevelandskih župnij ter iz drugih krajev. Navzočih je bilo tudi nad 20 prelatovih sorodnikov.
Ob prihodu zlatomašnika Omana pred oltar sta pristopili dve skupini otrok: ena pred' nadškofa, druga pred prelata. Nadškofu je izrekel pozdrav šolar Tomaž Hudak, deklici Bubnič in Baranovski sta mu izročili košarico rdečega cvetja, Jančerjeva je pa s sestrama Blenkuš izročila prelatu Omanu zlatomašni križ — spominski dar Omanove družine in sorodnikov.
Med zlato mašo so prelatu Omanu asistirali: njegova nečaka srebrnomaš-nik rev Advin Oman ter rev. Daniel Oman in rev Matija Blenkuš. Angleško slavnostno pridigo je imel župnik fare sv. Vida prelat Alojzij Baznik, slovensko pa rev. Benedikt Hoge, biv. predstojnik slov. frančiškanov v ZDA. Na koru je pel cerkveni zbor sv. Lovrenca pod' vodstvom pevovodje Godca, latinsko mašo, zaključil je pa cerkveno slavnost s slovensko zahvalno pesmijo.
Slavnostno kosilo
Po zlati maši so se gostje zbrali ob eni uri popoldne v dvorani Slovenskega doma k slavnostnemu kosilu. Bile so zbrane odlične osebnosti slovenske izseljenske skupnosti v ZDA, predstavniki ameriških oblasti in zastopniki drugih narodnostnih skupin. Samo duhovnikov je bilo okoli 40. Na slavnosti so bili dalje senator Lausche, predsednik NO za Slovenijo d'r. Miha Krek, ki je na zlati maši zastopal tudi Ameriško domovino, ter predstavniki vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih in dobrodelnih ustanov v ZDA.
Po obedu je pozdravni del začel in zaključil rev. Vi c tor Cimperman, vodil pa ga je rev. Franc Baraga. V imenu duhovščine clevelandske škofije je pozdravil jubilanta in mu čestital župnik John Humensky. V imenu slovenskih duhovnikov v Ameriki je govoril župnik Matija A Jager. V izklesanih mislih je prikazal prelata Omana kot gorečega duhovnika, ki je odličen zgled vsem ostalim sobratom, kako je treba vse delati iz ljubezni do Boga, župnije in župljanov.
V imenu sorodnikov je imel pozdravni govor jubilantov nečak rev. Edvin Oman. Zanimivo je opisal zgodovinsko zgodbo Omanovih od prvih naseljencev do sedanjega rodu, ki šteje nad 100 članov in je med njimi več desetih duhovnikov, redovnikov in redovnic.
Kot najvišji predstavnik civilnih oblasti med navzočimi je nastopil burno pozdravljen senator Frank Lausche. Slavil je prelatovo modrost in vztrajnost in mu želel, da bi v veselju in zdravju užival sadove svojih del in prizadevanj.
Topla voščila je jubilantu izrekel sodni predstojnik Avgust Prijatelj. Zastopnik župana mesta Clevelanda Steve Suhajčič je prebral pismeno čestitko mestnega sveta in župana in voščil slavljencu v imenu meščanov slovaškega rodu. Jože Kovač je prisrčno govoril v imenu župljanov sv. Lovrenca, John Germ, glavni predsednik KSKJ, pa se je prelatu zahvalil in mu voščil v imenu glavnega odbora in članstva KSKJ, ki se ima v veliki meri zahvaliti Omanovemu delu in pomoči, da je tako razveseljivo napredovala kot zavarovalna bratska organizacija Slovencev v Ameriki.
čestitka papeža in ljubljanskega škofa
Izmed številnih brzojavnih in pismenih čestitk sta vzbudili posebno pozornost dve: čestitka papeža Janeza XXIII. in ljubljanskega škofa msgra. Vovka.
Brzojavna čestitka iz Vatikana se glasi:
„Ob zlatem jubileju mašništva sveti oče toplo čestita msgr. Omanu, se zahvaljuje Vsemogočnemu Bogu za mnoge sadove dela vnetega duhovnika in srčno rad daje zaslužnemu slavljencu tudi posebno pooblastilo, da podeli udeležencem pri jubilejni sv. maši slovesni papežev blagoslov. Kardinal Cicognani.“
Brzojavna čestitka iz Ljubljane, ki so jo podpisali škof, prošt, dekan in vsi kanoniki stolnega kapitlja, se pa glgpi:
„Ko se vseh dobrot, ki si jih storil ljubljanski škofiji, hvaležno spominjamo, s ponižno molitvijo nujno prosimo Kristusa, Najvišjega Pastirja in njegovo presladko Mater in Devico, Slovencev milo Pomočnico in Kraljico, naj Tebe, dragi in ljubljeni brat, 'nagradita in z zaslužnim povračilom odlikujeta, ko Te mi ne moremo.“
Tri zgodbe iz prelatovega življenja
Zbrani gostje so nato tudi z zanimanjem poslušali Jakoba Pesnika, starega prelatovega prijatelja, ki je povedal več zgodb iz prelatovega življenja in delovanja. Zlasti tri so zanimive. Ko je bil Oman kot kaplan pri sv. Vidu imenovan za župnika pri sv. Lovrencu; sq bili slovenski farani proti temu, da bi' Jih svetovidski kaplan „komandiral“. Šli so k škofu in ga prosili, da jim Omana ne bi poslal za župnika. Pri škofu seveda niso nič opravili, zato pa tudi za sprejem novega župnika niso nič naredili.
Ko je prelat Oman postal župnik faranov, ki ga niso marali za svojega dušnega pastirja, in mu tudi niso napravili nobenega sprejema, se jim je predstavil s pridigo naslednje vsebine:
„Dragi v Kristusu. Vem, da me mnogi neradi sprejemate. Ni vam prav, da je škof mene poslal sem. Povem vam, da tudi jaz nisem rad šel. Pri sv. Vidu sem imel in upam, da še imam dosti dobrih prijateljev. Prav posebno sem tam vzljubil otroke in mislim, da so se tudi orii zelo navezali name. Vsi smo bili žalostni, ko sem moral oditi. Meni je bilo tam lepo. Prišel sem k vam, ker sem moral ubogati. Obljubljam vam, dragi župljani sv. Lovrenca, da bom molil in delal za vas, kar bom najbolje mogel. Prosim vas, molite tudi vi zame. Amen.“
Ko so možaki odhajali iz cerkve, so modrovali: „Dober bo ta novi gospod. Kratko pove.“
Tretja je pa tale: Po nekaj letih so na škofiji sklenili, naj bi odšel prelat Oman za župnika na slovensko župnijo v Barberton. Ob tej novici je v župniji nastala žalost, kot bi slana vse veselje požgala. Možakarji so se posvetovali in sklenili, da stopijo pred škofa. So odšli tja, prosili za Omana, da bi ostal, pa niso nič dosegli. Ko možje niso nic opravili, so šle nad škofa žene. Na vse načine so mu dopovedovale, kako velika škoda bo nastala po družinah in v župniji, če bo župnik Oman odšel. Pa škof tudi pred njimi ni popustil. Rojaki niso odnehali. Nad škofa so poslali še svoje otroke. Ti so pokleknili pred škofa in ga prosili tako, kot znajo prositi le otroci. Škof jim je tedaj dejal: „Nisem ugodil, ko so prišli vaši očetje in matere, vam otročičem se pa ne morem upirati. Pojdite domov in povejte, da bo Father Oman ostal pri vas.“
Tako se je tudi zgodilo.
Te zgodbice pa tudi najbolj zgovorno povedo, kaj vse je prelat Oman ne samo v svoji fari pri sv. Lovrencu v Clevelandu, ampak med Slovenci v Sev. Ameriki sploh.
Petletnica Hasega dama v San dasta
V nedeljo, 15. t. m., so se sanhuški rojaki in njihovi prijatelji po slovenski maši napotili v Naš dom v ulici Hipólito Irigoyen, da skupno proslave peto obletnico ,odkar je bil ta dom blagoslovljen.
Spominsko slovesnost je začel predsednik Našega doma Lojze Zakrajšek s toplim nagovorom. Pozdravil je zbrane rojake, zastopnike ostalih slovenskih domov na području Vel. Buenos Airesa, društev in organizacij. Zgoščeno je podal namene Našega doma in delo, ki se v njem razvija. Zlasti pohvalno je omenjal delo šolskega tečaja France Ba-
Po pesmi Pozimi iz šole in Pohojena trava, ki jih je lep0 odpel slovenski cerkveni pevski zbor iz San Justa pod vodstvom pevovodje Štefana Drenška, je povzel besedo tajnik Našega doma Matko Indihar. V svojem govoru je navedel, da je vsakoletno zbiranje rojakov na dan blagoslovitve doma dan, „ko pogledajo nazaj na že opravljeno delo, obenem pa narede načrte za bodočnost“. V nadaljnjih izvajanjih je povedal, da so začetni prostori za delo, ki se v domu razvija, postali pretesni. Zato se je odbor odločil za dve stvari: zgraditev novih, boljših in lepših prostorov ter poživitev dela v domu. Gradnja novega doma se je že začela, o čemer priča zadnji del stavbe. Poživitev dela v domu pa ni odvisna samo od odbora, ampak od vseh. Odbor lahko da idejo, pobudo, za njeno izvedbo je pa potrebno sodelovanje vseh. Rojakom v San Justu je prav gotovo v ponos šolski tečaj France Balantič. Nedavno je slavil -10-letriico, vodijo ga pa gospodične Angelca Klanškova, Mehletova in Tomazino-va, verouk pa v njem poučuje g. žpk.
Novak. V letošnjem letu se je v San Justu organiziral tudi mladinski tečaj pod vodstvom Lojzeta Mehleta in Lojzeta Modica.
Svoje pozdravne besede je zaključil z ugotovitvijo in pozivom: „Rastejo novi zidovi, novi prostori, nov dom, vse večji in lepši. Naša naloga je, dati tem prostorom privlačnost, jih oživiti, se pravi, jim dati dušo. Zato smo dolžni vsak po svojih močeh sodelovati. Ne stojmcj {(b strani in ne opazujmo samo dela drugih, temveč pristopimo in pomagajmo!“
In končno je izpovedal samo še željo, da bi se prihodnja obletnica vršila že v dograjenh prostorih.
Sledili so pozdravi predsednika Društva Slovencev prof. Lojzeta Horvata, predstavnika Slomškovega doma Matevža Potočnika In Slovenskega doma iz San Martina prof. Zupana. Tople pozdrave je sporočil tudi predsednik krajevnega slov. šolskega sveta Rudi Bras.
Otroški zbor v San Justu je znan, da lepo zapoje. Tako je storil tudi v nedeljo, ko je nastopil s pesmima Kdor ima srce in Kje so tiste ptičke moje.
Telovadni nastop naraščajnikov Našega doma je pričal, da sta jih Lojze Mehle in Lojze Mocftc lepo naučila proste vaje. Ljubek je bil tudi nastop dvogovor Mačkovega in Markovičevega Joška, kakor tudi telovadni nastop mladenk, ki nas je v malem spominjal na take nastope mladinskih telovadnih in vzgojnih društev po slovenski domovini.
Proslavo petletnice blagoslovitve Našega doma v San Justu so zaključili otroci tamošnjega tečaja France Balantič s pevskim prizorom Zajček ter želi zanj splošno odobravanje in priznanje.
Studi jski dan S IMS-»
Študijski dnevi so že v tradiciji Slovenskega kat. akad. starešinstva. Vsako leto so in na dnevni red razprav so postavljena pereča sodobna vprašanja, ki se nanašajo na duhovno, politično ali gospodarsko rast slovenskega življa doma ali v svetu. Zato je povsem razumljivo, da je bila na dnevni red letošnjega študijskega dne postavljena najnovejša papeška socialna okrožnica Mater et Magistra, ki daje navodila in napotke človeštvu za rešitev najtežjih sodobnih socialnih vprašanj, ki vznemirjajo svet, v smislu nauka katoliške Cerkve.
študijski dan je bil na državni praznik dne 1?. oktobra v Slovenski hiši v ul. Ramón Falcón v Buenos Airesu. Ob deveti uri dopoldne je imel mašo direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. Imel je tudi cerkveni govor o potrebi, kako naj intelektualci delajo in žive v Cerkvi in vrše svoj apostolat.
Po maši je začel študijsko zborova-
nje predsednik Slov. kat. akad. starešinstva dr. Leopold Eiletz. Pozdravil je vse navzoče starešine in akademike ter oba predavatelja. Posebej se je še zahvalil dr. Lenčku, da je kljub bolezni ustregel prošnji in prišel predavat.
Vseuč. prof. dr. Ignacij Lenček je z globokim poznavanjem socialnih vprašanj in dosedanjih papeških socialnih okrožnic, prikazal vse okolnosti kako je nastala socialna okrožnica Mater et Magistra in opozarjal na njene značilnosti ter vtis, ki ga je napravila v svetu. Vse je s papeževimi besedami opozarjal na nujnost študiranja nove socialne okrožnice ter na reševanje perečih vprašanj sodobnega življenja v duhu njenih načel.
Po tako svestransko podanem okviru, v katerega je spravil g. dr. Lenček zadnjo papeško okrožnico, je naslednji govornik Rudolf Smersu podal vsebino njenih tirih poglavij.
Po obeh referatih je predsednik SKAS zaključil uspeli študijski dan.
Bnbanska zarota proti svobodi
Zadeva z dokumenti, ki jih je odnesel s kubanskega veleposlaništva v Bs. Airesu biv. kubanski konzul Vitalio de la Torre in ki prikazujejo, kako sedanja komunistična kubanska vlada ruši demokratski ustroj v posameznih amer. republikah, še vedno ni razšičšena.
V Miami v ZDA je predstavnik kubanske revolucionarne dem. fronte Frank Diaz Silveyra izročil predstavnikom argent. oboroženih sil 35 dokumentov. V zun. min. so ugotovili, da samo eden odgovarja kopiji, ki je bila izročena že prej in se nanaša na navodila, kako je treba preprečiti, da ne bi prišlo d'o pomirjenja med' gen. Aram-
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1962
Kljub težkim gospodarskim razmeram v Argentini in velikemu porastu cen tiskarniškim potrebščinam „Zhornik-Koledar Svobodne Slovenije“ najvécja in najbolj reprezentativna slovenska knjiga v zamejstvu, v prednaročilu in preplačilu stane samo 270 pesov.
Da omogočimo rojakom, da si bodo Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije mogli nabaviti v še večjem številu kot doslej, si ga lahko naroče y prednaročilu, kupno ceno zanj pa lahko plačujejo v obrokih tako, da bo zanji obrok plačan do 30. novembra t. 1.
Prednaročila in predplačila sprejemajo:
1.	V Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires: a) uprava Svob. Slovenije, b) Dušnopastirska pisarna, c) pisarna Društva Slovencev
2.	gdč. Mara Bidovčeva v San Justu
3.	g. Lojze Erjavec, fotoatelje, Avda. de Mayo 2480, Don Bosco
4. g. Lojze Sedej, Arribeños 1563, Ramos Mejía
5. g.Andrej Krošelj, 'Ventura Bustos 1863, Castelar
6.	g. Ivan Lužovec, Slovenska vas, Lanús
7.	g. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija „Los Alpes“, C. Drysdale 5641, Carapachay
8.	g. Peter Klobovs, Castelli 1115, Villa Ballester
9.	ga. Mimi Martinčič, Lomas d'el Mirador
10.	ga. Pavla L. Korošec, Calle 1 No. 510, Villa España, Berazategui
11.	oskrbnik Slovenskega doma g. P. Pristovnik, Córdoba 129, San Martin
13.	Slomškov dom, Ramos Mejía, ulica Castelli
14.	Naš dom v San Justu
15.	g. Slavko Tršinar, Chapadmalal
16.	g. Lojze Trpin, Miramar
17.	g. Anton Okorn, Comodoro Rivadavia
18.	g. Rudolf Hirsehegger, Mendoza
19.	g. Janko Jazbec, Córdoba
Po pošti naslavljate prednaročila in predplačila na naslov:
Eslovenia Libve, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires Pri naročilu za pošiljatev Zbornika po pošti dodajte še 25.— pesov za poštnino, priporočnino ter zavojnino.
burujem, biv. predsednikom revoluc. vlade in peronisti, ki da morajo biti prisiljeni za nastopanje z levičarji. Prav tako so v tem dokumentu tudi navodila za povzročanje razdorov pri kršč. demokratih. Argent. vlada je poklicala na poročanje tudi svojega diplomat, predstavnika v Havani dr. Amoeda.
Predsednik kub. demokratske revolucionarne fronte dr. Antonio de Varo-na je z ozirom na zatrjevanje kubanskih oblasti, da dokumenti niso resnični, naglasil, da so originalni, argent. zunanjemu ministru da pa vseh niso dali zaradi tega, ker ima Argentina diplomatske stike s Kubo ter bi ta država od Argentine zahtevala zaplembo omenjenih dokumentov.
Ta dr. Varonova izjava je slabo odjeknila v Argentini, kjer so se čutili prizadete. To nerazpoloženje je dobilo tudi izraza v javnih obsodbah takega načina postopanja in zadržanja. V zadevo je zatem posegel popoldanski list Correo de la Tarde. Njegov ravnatelj je imel že dva telefonska razgovora z dr. Varono. Ta mu je pojasnil, da nikdar ni imel ne on in nihče drugi najmanjšega namena žaliti Argentine v njenem ugledu in dostojanstvu. Če je kaka taka izjava kje izšla, potem je po zatrjevanju dr. Var on e netočno podana, bodisi glede argent. civilnih ali vojaških oblasti. Glede zahteve direktorja omenjenega lista, da je v interesu stvari same, da kub. dem. revoluc. fronta argent. vladi predloži originalne dokumente, je pa dejal, da bo o tem govoril še z ostalmi člani vodstva omenjenega kubanskega odbora, ki se bori v emigraciji proti sedanji kubanski komunistični diktaturi.
V torek je skupina strokovnajkov v argent. zun. min. objavila, da na dokumentu, ki ga je proučevala, podpis ni točen.
ARGENTINA
Predsednik dr. Frondizi je po kardinalu Caggianu poslal II. medameriške-mu Marijanskemu kongresu v Mehiki, bi je bil prav te dni zaključen, obširno poslanico. V njej med drugim navaja, da se tudi na ta kongres lahko prenašajo njegove besede iz njegovega pozdravnega govora, ki ga je izrekel v počastitev pred letom dni zaključenega I. medameriškega Marijanskega kongresa v Buenps Airesu. Da je namreč „edinstvo naših verskih prepričanj bilo in je temelj argentinskega edln-stva. Pod zaščito te ekumenske doktrine je katoliška veza združila vse rase in narode, ki jih je imigracija privedla v te težele“. Ta latinska Amerika je tedaj „izkazala čast Materi božji in to ponavlja tudi sedaj s prošnjo, da bi s svojim varstvom nad njimi bdela še naprej. Zlasti, da bi jih varovalo pred' nevarnostjo, ki ji grozi z ideološkim in praktičnim materializmom, ki prodira v te dežele in ima v komunizmu najbolj krut in konkreten izraz napredujoče zmede in nereda“. Zatem dr. Frondizi omenja težave in probleme ameriških držav ter pravi, da je leto dni po I. medameriškem Marijanskem kongresu v Buenos Airesu papež dal s svojo encikliko Mater et Magistra navodila za rešitev vseh teh vprašanj. Svojo poslanico je dr. Frondizi zaključil z besedami: „Kot katoliški vladar nad katoliškim narodom pošiljam Marijanskemu kongresu izraze svoje najtoplejše privrženosti temu kongresu * ter prosim Boga in Marijo iz Guadalupe, patrono Amerike, da bi prišli do sadov duhovnega zdravja in napredka, ki smo ga tako potrebni.“
Dosedanji ameriški veleposlanik v Argentini Roy Rubottom je imenovan za profesorja na ameriški pomorski akademiji. čeprav se je o spremembi na ameriškem veleposlaništvu pisalo že pred časom, ker je Rubottoma poslal za svojega diplomatskega predstavnika v Argentino še prejšnji ameriški predsednik Eisenhower, je njegov odpoklic vendarle bil presenečenje zaradi naglice, s katero je bil sedaj izvršen. V počastitev Rubottoma je bilo več večerij in prireditev, ki so jih pripravile razne argen-tinsko-ameriške ustanove. Na večerji, ki 'je bila prejšnjo soboto v Jockey klubu je bil navzoč tudi biv. predsednik revolucionarne vlade general Arambu-ru, ki je v svojem govoru dejal, da Rubottom spada med najboljše veleposlanike, kar jih je sploh imela Severna Amerika v Argentini. Najverjetnejši Rubottomov naslednik bo 30-letni Richard Goodwin, osebni svetovalec Kennedyjav za vprašanja Lat. Amerike.
Argentinski zavod za juridično obrambo Zahoda je poslal senatni zbornici svoj zakonski osnutek o zaščiti in zavarovanju demokracije ter demokratskih ustanov v Argentini. V zakonskem predlogu tudi ta ustanova predvideva prepoved delovanja komunistične stranke in vseh gibanj, ki imajo za cilj vzpostavitev kakršnega koli totalitarističnega režima.
V	provinci Buenos Aíres je imelo kongres Združenje konservativcev. Na njem so odobrili politiko, ki jo je vodila ta politična skupina doslej, t. j. ostajajo še naprej zagovorniki politike zakonitosti in ustavnosti, so proti kršitvi tiskovne svobode, v mednarodni politiki pa vidijo v Kubi napad svetovnega komunizma na vse ameriš):ke države. V borbi proti komunizmu .ni in ne more biti nevtralnosti.
Glavna delavska konfederacija, ki jo imajo v rokah biv. peronisti, je kljub protestom demokratskih sindikatov poslala na obisk na Kubo svoje zastopnike in to na povabilo Glavne delavske konfederacije, ki je sedaj poslušno orodje Castrove komunistične vlade.
V	zvezi z zadnjo stavko signalistov na argentinskih | železnicah je ravnateljstvo državnih železnic odpustilo 200 signalistov. Zaradi tega je prišlo na nekaterih železnicah do novih stavkovnih gibanj.
Minister za gospodarstvo dr. Robert Alemann je v izjavi časnikarjem povedal, da ni nobenega razloga za razvrednotenje argentinskega pesosa. Ravno obratno: Z Mednarodnim monetarnim fondom je ugotovljena nujnost nadaljevanja sedanje politike stabiLnosti argentinskega denarja. Omenjeni Mednarodni fond bo dal argentinski vladi na razpolago za pojačanje zlate rezerve in povečanja sklada deviz kredit 60 milijonov dolarjev. Za izvajanje načrta za zidanje stanovanjskih hiš po vsej republiki bo vlada izdala bone za hiše v višini 1.500 milijonov pesov. Te bone bodo prevzele zavarovalne družbe. V zvezi s tem je povedal, da je Zvezna uprava za hiše že začela delovati in da ji razni zavodi za varčevanje in posojila, sindikalne ter druge socialne ustanove , že lahko predlože svoje načrte za zidanje hiš.
Buenos Aires, 19. 10. 1961
SVOBODNA SLOVENIJA
Strut A
Ilovice	iz
Na letošnjem mednarodnem vinskem velesejmu v Ljubljani so se jugoslovanska vina ob svetovni konkurenci še bolj afirmirala. Kajti letos je nič manj kot 325 inozemskih vin konkuriralo 310 vzorcem jugoslovanskih vin. Ocenjevalna komisija je bila zelo stroga. V njej je bilo razen petih še 6 najuglednejših enologov iz Grčije, Francije, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Romunije. Pri pokuševanju vin ocenjevalci niso poznali izvora vzorcev. Od 73 zlatih kolajn jih je odpadlo 33 na jugoslovanska vina. Iz Slovenije so dobili priznanja: zlato kolajno s priznanjem šampijona Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalema in Slovenija Vino v Ljubljani, 5 zlatih kolajn „Vinag“, bivša Vinarska zadruga v Mariboru, 3 zlate kolajne Vinogradniško gospodarstvo v Ljutomeru, 2 zlati kolajni Kmetijski kombinat v Ptuju, po eno kolajno pa Zadružno vinarstvo Brda, Vino Brežice, Vinogradniško gospodarstvo Kapela in Zadružno trgovsko podjetje Slovenske gorice v Ptuju.
Med šestimi knjigami Srbske književne zadruge v Beogradu, ki bodo to jesen izšle, bodo v eni knjigi objavljene pesmi Otona Župančiča. Vse knjige bodo posvečene proslavi 20-letnice komunistične revolucije.
V Ljubljani je ob koncu avgusta slavil 60-letnico rojstva upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice ter predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Mirko Rupel.
Na počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Slovenije v Strunjanu je letos julija meseca gostovalo 90 otrok članov avstrijske socialistične stranke v avgustu pa komunistične stranke iz Graza. Listi so pisali, da so jih v Sloveniji seznanjali z jugoslovanskimi pionirskimi igrami in proslavljanjem 20-letnice komunistične vstaje.
S preosnovo vseučiliškega študija in po ukinitvi poklicnih gledališč v Kranju, Kopru, na Jesenicah in v Ptuju in njihove preusmeritve v igralsko nastopanje kulturnih društev Svobod, so reformirali tudi študij na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, ki je v Jugoslaviji edina doslej imela tudi dramaturški odsek. Po spremembi študija na igralski akademiji bodo poleg gledališkega odseka imeli še oddelek za film, radio in televizijo. Se pravi, da se bodo sedaj gledališkim režiserjem še pridružili filmski in televizijski režiserji in dramaturgi, igralci pa bodo moral poleg dosedanje gledališke igre
že sedaj mislite na tiste, ki jim boste viščili božične pravnike in srečno novo leto 1962. To boste lahko storili s štirimi različnimi prelepimi razglaedni-cami s slovenski narodnimi motivi, ki jh je pripravil Tine Žekar. Cena vsaki razledriica je samo $ 10.—
Segajte pridno po njih, saj boste z njimi pripravili res presenečenje svojim prijateljem in znancem, na drugi strani boste pa tudi gmotno podprli stooddlstotnega domobranskega invalida.
Božične in novoletne razglednice ima v prodaji ter jih tudi razpošilja po pošti Društvo slovenskih protikomunističnih borcev, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
Obiskovalci dramatske šole Slovenske dekliške organizacije in Slov. fantovskega odseka, ki jo vodi g. inšpektor Ludvik Štancer, so v njegovi režiji uprizorili v soboto 30. septembra in v nedeljo, 1. oktobra, zgoraj omenjeno veseloigro.
Zakaj si je učitelj dramatične šole izbral baš to igro, smo brali v Svob. Sloveniji pred uprizoritvijo. Dodamo še, da je večina igralcev nastopila na gledališkem odru prvič.
Kot produkt prvega letnika dramatične šole ali bolje rečeno šestmesečnega dramatičnega tečaja nas je izvajanje igre naravnost presenetilo. Kajti vsi igralci brez izjeme so v svojih vlogah živeli; vsak je doživljal svojo vlogo z vso resnostjo. Čeprav so si bili igralci med seboj zelo različni v podajanju značajev, je igra vendar imela lepo zaokroženo enotno obliko, kar je brez dvoma ena najtežjih nalog vsakega režiserja.
Meta je bila zelo naravna. Posebej moramo pohvaliti njeno jasno izgovarjavo in neprisiljeno doživljanje vloge v vseh, še tako kritičnih momentih. Za to je treba še posebne sposobnosti, ki jo je Francka Strah v veliki meri pokazala. Buček (Jože Črnak) jo je sicer v moči
obvladati še filmsko in televizijsko igro ter mikrofonski govor za potrebe radijske igre.
Drugo 8-letno šolo v Lendavi obiskuje okoli 600 otrok. 'V prvih treh razredih je pouk dvojezičen, v naslednjih pa imajo slovenske oziroma madžarske oddelke. V slovenskih oddelkih je obvezen predmet madžarščina, v madžarskih pa slovenščina. K tej šoli sodijo tri do petrazredne šole v Mostjah, Gaberju, Kapci in Lakošu.
V	najmanjši vasi lendavske občine v Brezovici so odprli „vaški dom“. Take domove grade še v vaseh Radmo-žanci, čentiba, Dolga vas, Žitko ter Dolgovaške gorice.
V	Pomurju imajo letos nekoliko slabšo sadno letino kot prejšnje leta. Jabolka so ¡najboljše obrodila v občinah Cankova, Grad in Petrovci-šalov-ci. Sodijo, a jih bodo pridelali kakih 5.000 ton. Grozdje, ki je v začetku dobro kazalo, bo zaradi vlage dalo tudi nekoliko manjši pridelek. Zelo dober je pa pridelek sliv. Kakih 1500 ton jih bodo dobili. Od te količine jih bodo okoli 120 ton izvozili v inozemstvo.
Pod strokovnim vodstvom prof. ing. Bača so v Kostrivnici in Gaberniku blizu Rogaške Slatine napravili nove vrtine za mineralno vodo. Gabemiška vrtina daje dnevno približno 50.000 litrov dobre mineralne vode.
Elektrogospodarska skupnost Slovenije (ELES) je po nalogu Jugoslovanske elektrogospodarske skupnosti (JU-GEL) ob koncu občutno znižala dobavo električnega toka tovarni dušika v Rušah pri Mariboru. Omejitev dobave električnega toka je tovarno zelo prizadela, ker je proizvodnja karbida padla dnevno za 30 ton.
Prah iz peči jeseniške železarne povzroča Jeseničanom največ nevšečnosti.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
V	zadnjem času smo od več naroč-
nikov v Argentini dobili pritožbe o nerednem prihajanju lista po pošti. Vsem sporočamo, da uprava lista vso naklado za razpošiljatev po pošti oddaja redno vsako sredo do 7. ure zvečer na glavni buenosaireški pošti. Zato nje za neredno prihajanje lista ne zadene nobena krivda. Naročnike, ki list prejemajo po pošti, prosimo da nam tudi v bodoče, sporočajo vse nerednosti v dostavljanju lista po pošti. Dokler bomo imeli kaj izgubljenih številk na razpolago, jim bomo iste tudi poslali. Prosimo pa, da reklamirate tudi na krajevnih poštah.	|
Novo slovensko podjetje
V	soboto, 14. oktobra t. L, sta Luka Milharčič in Lojze Erjavec odprla novo slovensko podjetje: trgovino s pohištvom na Avenidi de Mayo 2480 v San Justu, t. j. nekaj kvadrov za Don Boscom.
Nova slovenska trgovina s pohištvom je v hiši Lojzeta Erjavca, ki bo poleg tega vodil še naprej tudi svoj fotografski atelje, Luka Milharčič pa prav tako trgovino s pohištvom na Ezeizl.
Na to slovesnost je bilo povabljenih več slovenskih rojakov, prijateljev in
glasu prekašal — besedilo njegove vloge je to tudi deloma zahtevalo — vendar bi bil uspeh njegove igre še večji, če bi jakost svojega glasu še na nekaterih mestih brzdal. Z vsem svojim nastopom pa je pokazal, da se že čuti „na odru doma“.
Franc Gerkman je bil kot advokat tako prepričevalen in resničen, da bi režiser menda težko našel med obiskovalci dramatične šole bolj primernega igralca za to vlogo. Bil je pravi advokat, ki se pravočasno znajde v vseh okoliščinah. Srečo Urbanija v vlogi Žana, prvega natakarja je bil verjetno najboljši takrat, ko je jemal slovo od hotela in svoje gospodarice. Njegova izgovarjava in tudi jezik sam pa sta bila mpstoma pomanjkljiva. Priporočali bi mu, naj v bodoče bolj pazi tudi na to, pa bo lahko postal zelo dober igralec. Izredno posrečena je bila Minka. Anici Suhadolnik se pač pozna, da se znajde v vsaki vlogi in da svoj odrski talent vedno do dobra uporabi. Njo smo videli že večkrat na odru in vedno je dominirala, tudi tokrat ni zaostajala za drugimi, čeprav je imela manjšo vlogo. Saj je potegnila za seboj celo manj korajžnega Jerina tako, da se je tudi in
Jeseniška železarna je oskrbela napravo za omejevanje količine nezdravega prahu, ki se pa ni obnesla. Pa tudi nove naprave niso rešile tega perečega vprašanja za Jesenice. Strokovnjaki jeseniške železarne pravijo, da Jeseničani ne bodo trpeli zaradi zapraševa-nja samo tedaj, če bodo porušili stare in postavili nove peči za sušenje in praženje rude.
Stari most čez Sušico pri Škofji Loki so podrli in namesto njega gradijo novega, ki bo 40 m dolg, širok pa 9 m.
Umrli so. V Ljubljani: Jože Košir, carinski svetnik, uslužb. podjetja Špedicija Grom. Marija Šorli, roj. Janežič, uslužbenka, Anton Grašič, upravnik gostinskega podjetja, Franc Pogačar, Marija Petrovčič, roj. Sever, up. Tob. tovarne, Ciril Bernot, univ. docent, Ana Tonja, roj. Jenko, Albin Entor, žel. usl. v p., Silvo Klemenčič, študent elektrotehnike, Terezija Draksler, roj. šumej-Polhova, Anton Stamol, pleskarski pomočnik, Rudolf Cerkvenik, žel. upok., Ema Vrabec, Marija Sernec, roj. Ve-ster, Jakob Kolenc, rudarski upok., Ivo Pučoh, carinski inšpektorf v p., Milan Lazar, pomočnik direktorja, Janez Vidmar, dijak in Ivan Savelj v Zagorju ob Savi, Jenko Dolenc, zlatomašnik na Polici pri Višji gori, Marjeta Wolf, roj. Vorbach v Celju, Miroslav Cimprič, ročni stavec v Kočevju, Ivan Cujnik, poštni uslužbenec v Regerči vasi, dr. Janez Ev. Jančič, župnik, častni kanonik, konzist. in duhovni svetovalec v Šempetru v Savinjski dolini, Frančiška Zajc, roj. Primar v Dolu pri Ljubljani, Andrje Peterka, tehnični kontrolor v Lazah, Vinko šestina, delavec v Medvodah, Fani Avbelj, roj. Šuštar na Brdu priLukovici, Jernej Jenko, žel. uslužb. v p. v Slovenskem Javorniku, Jože Kerš-manc, biv. lesni trgovec na Pšati, Jože Lozar, upok. papirnice Vevče v Zalogu, Stanko Stojs, jamski vozač iz Dola pri Hrastniku in Antonija Sotlar iz Senožeč.
ARGENTINI
znancev obeh lastnikov nove trgovine s pohištvom, zlasti članov Družabne pravde, kjer se oba živahno udejstvujeta.
Nove trgovske lokale je blagoslovil g. Janko Mernik, nato je pa bila pogostitev gostov. Med njo šo se vrstili govori in pozdravi z željami, da bi podjetje lepo uspevalo in da bi Bog spremljal s svojim blagoslovom gospodarsko podjetnost obeh rojakov.
Lastnika trgovine s pohištvom Luka Milharčič in Lojze Erjavec sta se za čestitke zahvalila z zagotovilom, da bosta storila vse, da bosta rojakom omogočila, da bodo po zmernih cenah in ugodnimi plačilnimi pogoji lahko prišli no dobrega in solidnega pohištva.
Dela za izdanje Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenije za leto 1962 so pred' zaključkom. Prav lepo prosimo vse slovenske podjetnike, obrtnike, trgovce, industrialce, organizacije in druge ustanove, ki so pripravljeni nas podpreti z naročili za objavo njihovih oglasov, da nam besedilo zanje dostavijo v čim krajšem času.
Lep uspeh mlade Slovenke
Televizijska postaja „Canal 13“ je povabila našo rojakinjo gdč. Nado Zajc (z umetniškim imenom Nadia Milton), da poje vsako sredo — začenši s 25. oktobrom v tkzv. show Casino. Imeno-
čutil ob njej že precej sigurnega, čeprav se mu je nekaterikrat (tudi v artikulaciji) poznalo, da je bil prvič na odru. Priznati pa moramo, \l da Janez Barle ni imel lahke vloge in to, kar je po-kazal na odru, obeta mnogo za bodoče nastope. Tine (Tone Strah), skoraj se mu ni poznalo, da je prvič na odru, tako dobro je rešil vlogo berača. Nič ni zaostajala za njim poštarica Jerica (Mari Sušnik), Rezika (Milka Burja) je tudi svoje pevske točke dobro odpela, Amalija (Katica Lipovec) in Tilka Matica Grbec) sta imeli že težje in daljše vloge. Prvi se je nekoliko poznalo (pretiho, boječe govorjenje), da ji je režiser za prvič odmeril malo pretežko vlogo, vendar njeno igranje celotnega uspeha ni motilo. Marica Grbec pa nas je močno presenetila. Dobro se je vživela v ljubimsko vlogo Tilke. Pa tudi ostale manjše vloge: tako Pepca (Marta iern.ak), Koprivar (Branko štancar), Peter (Marijan Goljevšček), Vodnik (Ciril Jan), turigti (Ema Grbec, Mira Lužovec in Tone Burja) ter pikolo (Stanko Burja) in hlapca (Franci Lipovec. in Tone Barle) so se vsi dobro odrezali, Pri vseh se je poznalo, da so dramatično šolo zelo res.no vzeli.
Želimo, da bi mladina iz Lanusa nadaljevala po začrtani poti in nas še večkrat razveselila s svojimi dramat-skimi nastopi.	N. Ž.
vana pevka je hčerka novonaseljencev in živi s svojimi starši v Santiagu v Čilu. V Argentini ima več sorodnikov (dentist Jože Zajc in dr.). Prav zgodaj so odkrili, da ima izredno lep glas in na čilskih radijskih postajah je začela peti že s 6 letom. Pozneje je obiskovala pevske šole v Santiagu in je napravila več koncertnih nastopov 'v Čilu, Peruju in Venezueli. Redno je tudi prepevala pri slovenskih mašah in slovenskih mladinskih nastopih v Santiagu. V Čilu spada med najbolj popularne pevke. Želimo, da bi tudi v Argentini imela lepe uspehe in da bi ponesla slovensko ime v široki svet.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V soboto, 7. oktobra, sta se poročila v župni cerkvi sv. Rite v Bou-logne Slovenec Ignacij Menič, goriški rojak, in Hrvatica gdč. Divna Bilan, doma iz otoka Kukljica na Jadranskem morju v Dalmaciji. Pri poročni maši, ki jo je imel župnik g. Albin Avguštin, so peli pevci iz San Fernanda pod vodstvom g. Mišiča, za priči pri poroki sta pa bila ga. Marija Menič, por. Golob in Milan Manfreda, čestitamo.
Družinska sreča. V družini Janeza Bitenca in njegove žene ge. Lojzke, roj. Šonc, so dobili sina. Tudi družino Petra Goloba in njegove žene ge. Marije, roj. Menič, je razveselil sin, ki je bil krščen na ime Andrej-Juri j. Botrovala sta Nace Menič in ga. Matilda M. Kragelj. Prav tako so dobili sina v družini Alfonza Lenarčiča in njegove žene ge. Anice, roj. Mehle, v Villa Ba-llester.. V družini Jožeta Mavriča in njegove žene Poldke, roj. Krajnik, v Villa Libertad se je rodila hčerka. V družini Franceta Vilfana in njegove žene Malke, roj. Reberšak, v Slovenski vasi imajo sina. Hčerko sta dobila Feliks Oblak in njegova žena ga. Mara, roj. Draksler. Družino Ivana Kopača in Albince, roj. Rožnik je razveselil sin. Prav tako pa tudi Andreja Jelena in Zinko, roj. Skvarča. — Srečnim družinam naše čestitke.
-f- Alfonz Kessler. Dne 12. oktobra 1961 se je po slovenskih naselbinah hitro razvedela žalostna novica, da je v ulici 0’Higgins v Ciudaoeli umr! Alfonz Kessler, bivši železniški uradnik, brat pok. urednika Jožeta Kesslerja in ge. Eme Kessler-Blejčeve. Za neozdravljivo boleznijo je bolehal komaj dobrih 18 dni. Med boleznijo ga je obiskal g. Janko Mernik ter je z njim tudi uredil vse račune z Bogom.
Umrlega Alfonza Kesslerja so položili na mrtvaški oder na njegovem stanovanju v Ciudadeli, odkoder je bil pogreb v petek, dne 13. t. m. ob pol petih popoldne na pokopališče v San Justo. Ko je pogrebni sprevod prišel do Don Boscovega zavoda, so krsto prenesli v cerkev, kjer je za umrlega opravil molitve g. Janko Mernik ob asistenci g. župnika Janeza Kalana. G. Mernik je za rajnega izmolil tudi vse molitve ob pogrebu na pokopališče. Tu je Alfonz Kessler dobil zadnje zemsko počivališče v grobu svojega brata Jožeta. Pred odprtim grobom se je od' njega poslovil Slavko Skaberne.
Rajni Kessler zaipušča v Argentini svojo ženo go. Hedviko, ter sestro go. Em0 Kessler-Blejčevo, v Zahodni Nemčiji pa sina Milana z ženo. Naj počiva v miru, njegovim preostalim naše iskreno sožalje in sočutje.
SAN JUSTO
Za nedeljo, 15, t. m., je bila napovedana dvojna veletombola Našega doma v San Justu. Ker je bilo zanimanje zanjo veliko in prostori Našega doma ne bi mogli sprejeti vsah rojakov, je župnik v San Justu dovolil, da, se lahko tombola vrši na prostranem župnijskem dvorišču in v dvorani sami. Tja so bili že tudi prepeljali številne lepe dobitke, katerih realna vrednost je večja kot 200.000 pesov. Toda vreme je bilo v nedeljo tako nestalno, da se je odbor odločil, da bo izvedbo tombole preložil na nedeljo, dne 22. oktobra, ob treh popoldne. Tedaj se bo vršila na istem mestu, kot je bila napovedana ob vsakem vremenu. Začetek ob treh popoldne. Čeprav ni bilo tombole, je pa kljub temu bila družabna prireditev v prostorih Našega doma. Za pogostitev gostov je bilo skrbno pripravljeno in so rojaki kljub nagajajočemu vremsnu prebili opoldanske in večerne ure v prijetnem pogovoru.
RAMOS MEJIA
V Slomškovem domu je bilo prejšnjo nedeljo, 8. oktobra, več prireditev. Dopoldne ob 10 se je vršil najprej sestanek staršev. Ob tej priliki je bil izvoljen nov šolski svet, ki ga sestavljajo gg. Lazar Matija, Marolt Tone, Pergar Franc, Vesel Tone in Telič Vladimir.
Informativni sestanek zadruge „Ca-sieili“ je prikazal navzočim članom pregled finančnega stanja. Sestanek je vodil predsednik zadruge Janez Brula. Člani so z velikim zanimanjem poslušali blagajniško poročilo g. Tomazina. Pregledno poročilo je med drugim obsegalo točen pregled dohodkov zadnje prireditve. Prav tako je bila zanimiva statistika članstva in darovalcev. Poročilo pa je vsebovalo tudi točko o finančnih obveznostih v prihodnjosti. Razgovor, ki je poročilu sledil, je privedel do jasnih sklepov, zlasti glede določitve dežurne službe in hišnega reda.
Vsah teden ena
LE ENKRAT BI VIDEL....
Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre, bi videl, kak luna, kak zvezde blešče.
Al tema poskuša nad mano si moč, ne vem nič od dneva, nad mano je noč.
Le enkrat bi videl višnjevo nebo, zeleno planino in belo goro, le enkrat bi videl ! oblak nad seboj, bi vprašal ga glasno:
„Se jočeš z menoj?“
Mnogi člani so nato pri okusnem asadu preživeli prijetne urice na vrtu doma. Otroci so bili deležni veselja skupnih iger pod vodstvom odraslih.
Pozno popoldne pa smo imeli drugo rodno prosvetno predavanje. Izčrpno in izredno zanimivo predavanje o slovenski narodni noši je imel umetaostni zgodovinar g. Marijan Marolt. Poslušalei so g. predavatelja nagradili za lepo podan oris zgodovine noše našega naroda z obilnim ploskanjem.
V	torek, 10. oktobra, pa je bila za šolsko mladino v prostorih doma darovana sv. maša. š. g. direktor Anton Orehar, ki je mašo daroval, je imel tudi lepo pridigo o pokorščini otrok do staršev.
MAR DEL PLTA
Prijateljska večerja
Zadnje čase se je družabno življenje med Jugoslovani v Mar del Plati začelo v znaku prijateljstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kar lepo razvijati.
V	soboto 30. septembra so namreč priredili Dalmatinci v hotelu Asturias na pobudo znanega in uglednega rodoljuba dra. Vladimira Coste dalmatinsko večerjo, pri kateri so se zbrali številni Hrvati in Srbi, a bili so prav lepo zastopani tudi Slovenci.
Ta prireditev, na kateri se je prikazalo tudi nekaj značilnih slik iz Dalmacije, je vse prisotne prav prijetno iz-nenadila, ker je postavila na laž sovražno razdiralno propagando, da Hrvat in Srb ne moreta nikoli sedeti skupaj za isto mizo. Tu pa se je pokazalo ravno nasprotno,- da ne samo Srbi in Hrvati, ampak z njimi tudi Slovenci morejo prav lahko in zadovoljno sedeti za isto mizo in se v prijateljstvu in medsebojnem spoštovanju ter slogi po domače zabavati pri naši glasbi in narodni pesmi.
Večerja, ki je imela čisto kulturno zabavni in prijateljski značaj, je potekla v najboljšem razpoloženju, k čemer je največ pripomogel naš splošno priljubljeni akademik Marij Radonič, ki je z velikim poznavanjem narodnih melodij spremljal na harmoniki dalmatinske in slovenske pef*ni.
Pri dobri večerji, zabavnem programu, plesu, petju in veselem razgovoru se je družba toliko razgrela, da je pozabila na uro, ki je odbila že tri čez polnoči in jo opominjala, da se je treba raziti.
Izlet v slovensko naselje
V nedeljo, 1. oktobra, smo ob krasnem pomladanskem vremenu napravili izlet v slovensko naselje na 21 km (Pe-legrini), kjer je neumorna podpredsednica slovenskega podpornega društva ga. Štrukljeva priredila zelo bogat asa-do, pri katerem sta pomagali in stregli ge. Severina in Zorka, naši znanki iz tamkajšnjega naselja. Na tem kosilu so bili zbrani v glavnem vsi .sodelavci pri podpornem društvu, ki ima za cilj sezidati slovenski panteon s kapelico, posvečeno našima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, ki naj bi ostal na večne čase kot spomenik slovenstva v Mar del Plati.
Kosilo je pri-intimni domači zabavi kar prehitro poteklo. Med bogatim obedom in pri obloženih mizah so razpoloženi gostje kar po vrsti praznili kozarce na zdravje gostiteljice in prisotnih članov društva. Razven krepkih zdravic je nato še priložnostni govornik v zabavnem tonu in šaljivi obliki apostrofi-ral skoro vse prisotne odlične člane društva.
Ker pa so se v družbi nahajali tudi naši pevci skupno s pevovodjem, je po kosilu glasno in ubrano zadonela naša pesem in se razlegala daleč tja čez široko poljano.
Kakor slišimo je za 22. t. m. napovedan asado v Miramaru, za 28. slavnostna večerna prireditev v mestu, za
5.	prihodnjega romanje v Lurdes (pri Mar del Plati), a za 12. pa poljsko kosilo v slovenskem naselju v korist slovenskih šolskih tečajev.	xy
V
Veseloigra „!*«•■ belem l;on|iel:u‘k v Slovenski vasi
ŠAH
Šahovski turnir na Bledu
Pred dobrim tednom so na Bledu zaključili velik šahovski turnir, katerega so se poleg znanih jugoslovanskih ša-histov udeležili najboljši mednarodni igralci. Turnir so priredili na Bledu v spomin na veliki turnir, ki je bil prav tam pred tridesetimi leti. Od tedanjih velemojstrov, ki so se udeležili onega turnirja, še žive dr. Milan Vidmar, Vasja Pirc, Kostič, Flor, Kashdan in Stolz. Vse te je vodstvo turnirja povabilo, naj si ogledajo zaključna kola tega spominskega turnirja. Med turnirjem so izdajali dnevno dva biltena, sedaj pa bodo izdali še posebno knjigo, ki jo urejajo Sokolov (J) in velemojstra Auerbach ter Ragozin (ZSSR).
Turnirja so se udeležili velemojstri Talj, Keres, Petrosian in Geller (vsi ZSSR), 18 letni R. Fischer in Bisguier (oba ZDA), Najaorf (Arg.), Szabo in Portisch (Madž.), Pachman (ČSSR), Olafson (Isl.), Donner (Hol.), Darga (Z. Nem.), Slovenca Bruno Parma (ki je ravno nekaj dni pred pričetkom turnirja osvojil v Haagu naslov mladinskega svetovnega prvaka) in Milan Germek ter Gligorič, Trifunovič, Ivkov, Matanovič, Bertok in Udovčič.
Prvo mesto je osvojil nekdanji svetovni prvak Talj s 14 točkami, drugi jo bil R. Fisher s 13%, tretji pa Gligorič s 12%. Bruno Parma je bil osmi, kar je gotovo velik uspeh, če pomislimo, da je prišel na turnir naravnost z mladinskega turnirja, dosegel pa je 10 točk, Germek pa je bil predzadnji s 5% točkami.
Edini neporažen je bil Fischer — dobil je 8 partij —, ki je tudi premagal Talja, Gellerja in Petrosiana. Keresa pa ni mogel in je bil zato precej slabe volje. Je namreč pred' tekmovanjem izjavil, da bo premagal vse sovjetske igralce. Gligorič je bil neporažen do zadnjega kola, v katerem ga je premagal Petrosian, ki je zasedel peto mesto — za Keresom in pred Geller jem in Trifunovičem.
Največ zmag je dosegel Talj — 11, največ remijev pa Trifunovič, 15. Udovčič pa ni dobil niti ene partije.
Slovenec Bruno- Parma iz Ljubljane je novi svetovnj mladinski prvak. Na turnirju v Haagu na Nizozemskem je po treh tednih napornih iger za svetovno prvenstvo osvojil prvo mesto 20-let-ni študent ekonomskih ved Bruno Parma. Prvenstva se je udeležilo 28 igralcev. V finalni skupini je Parma dosegel 9 točk od 11 možnih. Poleg naslova svetovnega mladinskega šahovskega prvaka je Parma dobil tudi naslov mednarodnega šahovskega mojstra.
OBVESTILA
Opravičilo in obvestilo. Neugodno vreme, ki je trajalo vso preteklo nedeljo, 15. oktobra, zlasti pa med 12. in 16. uro, ko je v San Justu in nekaterih drugih predelih Velikega Buenos Airesa zelo deževalo, nas je prisililo preložiti SENZACIONALNO VELETOM-BOLO na prihodnjo nedeljo. Pri tej odločitvi smo se ozirali prav posebno na učence slov. šolskih tečajev in vse oddaljenejše Slovence, ki so v posesti tablic, pa bi se zaradi dežja ne mogli udeležiti tombole. Bili bi neupravičeno prikrajšani, morda celo za glavni dobitek, računajoč na naše predhodno obvestilo v slovenskem Časopisju. Vest nam pravi, da -smo prav ravnali, kajti tudi popoldansko vreme je bilo zelo neugodno za realizacijo tombole. — Vse Slovence obveščamo, da se bo iSenzacio-nalna dvojna veletombola vršila nepre-klično v nedeljo, 22. oktobra, ob 15. uri, ob vsakem vremenu na župnijskem dvorišču ali v župnijski dvorani v San Justu. — Veselo presenečenje za učence slovenskih šolskih tečajev bo, da bosta poleg dekliškega kolesa za Nagradno žrebanje še dve nagradi vredni vsaka 1000 $. 22. oktobra v San Justu vsi „vse za našo mladino“. — Odbor Našega doma v San Justu.
Otroci, fantje, dekleta! Ali se kdaj spomnite na trud in delo svojih mamic? Premalo, kajne? Se kdaj spomnite, da je njihov delovni teden dolg sedem dni? Zaradi tega bomo priredili za materinski dan družinski asadov namenjen počitku naših mamic. Okoli 14. ure pa bodo nastopili naši najmlajši pri prireditvi namenjeni našim dobrim mamicam. Za svoj dan naj nobena mamica ne kuha! Pričakujemo Vas v nedeljo, 22. oktobra opoldne v Slomškovem domu!
V nedeljo, 22. oktobra bo ob štirih popoldne v društveni dvorani v Slovenski vasi misijonska prireditev. Na programu misijonska igrica. Vabljeni.
Proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra se bo vršila na predvečer t. j. 28. oktobra ob pol deveti uri zvečer v Slov. domu v San Martinu. Če bo lepo vreme, bo proslava na prostem. Program proslave obsega petje Slov. pevskega zbora iz San Martina, zborno deklamacijo, recitacijo in govor. Vabimo vse Sanmartinčane in ostale
rojake, da se udeleže tega narodnega slavja v kar največjem številu.
Redni prosvetni večer v Slomškovem domu z zanimivim predavanjem bo v soboto, 28. oktobra.
Treh jubilejev se bomo spomnili na letošnjem koncertu pevskega zbora „Gallus“, ki bo 12. novembra. Ob 25-letnici smrti skladatelja Emila Adamiča 'bo zbor v njegov spomin izvaja! njegovo izredno lepo umetnino Ptički lepo pojo. Poteka pa letos tudi 130 let, kar sta se rodila skladatelj dr. Gustav Ipavec in pesnik in pisatelj Fran Levstik. V koncertni spored bosta vključeni dve Ipavčevi pesmi za moški zbor ter dve skladbi na Levstikovo besedilo, ki ju bo izvajal Mladinski zbor. Na koncert, ki obeta biti letos izredno zanimiv, že sedaj opozarjamo.
II. tombola za Slomškov dom bo v
nedeljo, 19. novembra. Vse rojake naprošamo, da tudi letos darujejo čim več praktičnih dobitkov. Zlasti slovenska podjetja naj bi tekmovala v plemeniti tekmi učinkovite podpore slovenskim domovom! Od sodelovanja vseh je odvisen uspeh!
Brezplačne instrukcije. Vsako soboto od 18. ure dalje bodo v Slovenskem domu v San Martinu na razpolago dijaki, ki so pripravljeni pomagati učencem ljudskih in srednjih šol. Kdor potrebuje pomoč, naj pride.
Zahvala. G. Janko Zakrajšek iz San Justa je daroval v mladinski sklad Društva Slovencev znesek $ 500.—. Za to velikodušno darilo se Društvo Slovencev darovalcu iskreno zahvaljuje.
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	1? Dpto D
T. E. 40-7636
VEDNO VEČ
rojakov vlaga svoje prihranke v Slovensko hranUnico, ker je tako njihov denar varno in donosno naložen. Slovenska hranilnica, Al-varaao 350, Ramos Mejia. Ur. ure ob sobotah od 16—20.
ŽENINI IN NEVESTE!
■
■
Predno si nabavite pohištvo za j
svoj novi dom, se zglasite pri ■
■
■
RADOVANU SOBANU f
f '. M ■ 'Ít	.	'»,
Fábrica de Muebles “Los Andes” :
Blanco Encalada 261, Villa Madero ■
Napravi Vam ga solidno,
po zmernih cenah ter
pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
MEGOR
S. R. L.
GRADBENO PODJETJE
Arh. Marijan Eiletz, Hotimir Gorazd, Marko Martelanc
Industrijske in stanovanjske zgradbe, “propiedad horizontal”, oprema lokalov in stanovanj
BELGRANO 887-4,	30-8231
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramo« Mejia
T. E.: 658- 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb. Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961: za Argentina $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
ČLANICE IN ČLANI
DRUŠTVA SLOVENCEV!
V nedeljo, dne 22. oktobra 1961
je občni zbor našega predstavniškega Društva Slovencev. Udeležba na občnem zboru je članska in častna dolžnost vsakega člana. Vaša navzočnost mora dati poudarek in važnost občnemu zboru. Zato naj nihče ne izostane.
Kdor pa je nujno zadržan, naj se posluži pooblastila.
DRUŠTVO SLOVENCEV
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
C.v. DE MAYO 2416
KAMOS MEJIA
vse: za dom
NAJBOLJšil ZNAMKE
Hladilniki: Bled, Westenhouse, Eslabon de Lujo, Norgue
z Šivalni stroji: Nacchi, Bromberg, Kopp
NE POZABITE! KONC	WW.WArtiYW 12.' NOVEMBRA AWAWVWIM H „GALLUSA“ M 1 MLADINSKEGA n ■ m ■ zbora
	
GLEDE POŠILJANJA DENARJA svojcem v domovino dobite vse informacije na telefonski številki 743-7768
VSEM LASTNIKOM
PLETILNIH STROJEV
sporočamo, da domače podjetje
'
BRATA PIBER San Justo, Pichincha 3973.
Izdeluje: Variador automático de frontura, aislador automática de colores.
Prednosti: Instalacija na licu mesta, zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Zakaj je že nad 100 Slovencev in tukajšnjih domačinpv kupilo hladilnik
■
Ker je sestavljen iz najboljšega ma- jj
teriala, opremljen z Garef motorjem j
Najmodernejša oblika je okras vsa- ■
kemu domu	*
■
Ako ga še nimaš, nabavi si ga pri ¡j
. ■ *
Kakor tudi vse druge predmete za s dom, posebno TV aparate SYLVA- E NIA in druge svetovno znane i
znamke
Ï
S Solidne cene in dogoročno odplače- * ’ vanje pritegnejo vsakega Slovenca E
S
Cerrito 2245 Lomas del Mirador E
▼VTTTTTVVTTTTTTTTTTVTVVVVfVTTVVVTVVVTTTVVTVTT
t	DOPOLDNE:
sveta maša zborovanje
9. MLADINSKI DAN
SLOVENSKE MLADINE VELIKEGA BUENOS AIRESA 5. XI. 1961
▼VVVTTVTVTVTVTTTVTVTTTVVfVTTTTTTTTTTVTVVVTTVTVVTVVVTVTVTTTTVTTVVVVVV
POPOLDNE:
Prisrčno vabljeni!
telovadni nastopi odbojka
prosta zabava
*ÀAlAAAAAÀAAÀÀAA*AÀi.AAÂÂÀ4ÀAAÀAAAÀAÀ«JUkÀAAÂÀÀAAAAAÂAAÀÀÀAÀAAÀAAÂAAÀ/
Po kratki, a težki bolezni, spravljen z Vsemogočnim* nas je v četrtek, 12. oktobra, ob 15 zapustil naš dobri in nepozabni mož, oče, brat, svak in stric, gospod'
ALF0N.7 KESSLEB
Pokopali smo ga naslednji dan na pokopališču v San Justu, kjer je našel zadnje zemsko počivališče ob strani svojega brata Jožeta.
Ko vse znance in prijatelje ljubega pokojnika prosimo, da se ga spominjajo v molitvi in ga ohranijo v lepem spominu, čutimo dolžnost iskrene zahvale v prvi vrsti č. g. J. Merniku za tolažila sv. vere, molitve ob krsti in v cerkvi ter za vodstvo pogreba. Prav tako č. g. Kalanu za spremstvo. Hvala vsem darovalcem lepega cvetja, vsemj» ki ste pokojnika obiskali v bolezni, ga prišli kropit ali ga spremili na poslednji poti. Iskrena hvala g. S. Skobernetu za prijateljske poslovilne besede na grobu, Društvu Slovencev pa za izplačano posmrtnino.— 'Vsem iskren: Bog povrni!
Sveta maša za mir pokojnikove duše se bo darovala v soboto, 21. oktobra, ob 10 v cerkvi Marije Pomočnice v zavodu Don Bosco, Ramos Mejia.
Žena Hedvika, sin Milan z ženo,
sestra Ema in vse ostalo sorodstvo
14. oktobra 1961.
Dne 12. oktobra 1961 je Vsemogočni poklical k sebi člana Društva Slovencev, gospoda
ALFONZA KESSLERJA
Popopan je bil v petek, 13. oktobra 1961, na pokopališču v San Justu. Dobrega in plemenitega moža bomo ohranili v lepem spominu in molili za pokoj njegove duše.
Sveta maša za pokojnega bo v Slovenski kapeli na Ramón Falconu 4158 v četrtek 26. oktobra 1961 ob 8 zjutraj.
DRUŠTVO SLOVENCEV
Vsem, ki so jo poznali, sporočamo žalostno vest, da je umrla naša sestra, svakinja in teta
IVANKA BALANTIČ
Pokopana je bila 29. septembra 1961 na pokopališču v Stražišču pri Kranju.
Naj ji bo Bog obilen plačnik!
Žalujoče družine: Balantič, Komperle in Jan Praprotno, Prevalje, Kranj, Slovenska vas, 16. oktobra 1961.
V NEDELJO 22. OKTOBRA
VSI SLOVENCI NA
V SAN JUSTO ÑA ŽUPNIJSKEM DVORIŠČU
ZAČETEK TOČNO OB TREH POPOLDNE OB VSAKEM VREMENU