Poštnina plačana v gotovini
ei
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizla, Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r 1 e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Wi
Leto XII. - Štev. 27 (596)
Gorica - četrtek 7. julija 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Spoštuj očeta in mater!
V kraju Boggiovara pri Modeni se je pred kratkim dogodil hud zločin. 30-letni Mario Ligabue je z zidarskim kladivom ubil svojo mater.
Družina Ligabue je bila razdeljena v dva tabora: mati, hči in njen mož so bili katoličani in so redno obiskovali cerkev; sin Mario pa je bil proti veri in je obiskoval komunistično celico. Tako sta v sklopu ene družine živeli skupaj partija in Cerkev v nepomirljivih debatah.
Tudi delo je bilo različno: svak je delal na polju, mati je iskala vojne ostanke, da jih je prodajala v starini, hči je skrbela za gospodinjstvo — Mario pa je bil zidarski pomočnik. Tako so bili razdeljeni Po mišljenju, po delu in tudi ločeni v Prostem času. Mati in svak sta hodila ob večerih v župnišče, kjer sta sledila televizijskim programom na župnikovem aparatu;	Mario pa	je	odhajal v celico.
Naravno, da so se vračali domov z različnim duševnim razpoloženjem.
Nauki	si že po	svoji naravi nasprotujejo in	polagoma	je	to nasprotovanje
prešlo tudi na osebe. Mati je ostala vedno mati, ki tudi v žalosti čuti s svojim sinom. Čeprav se je še toliko oddaljil od njenih naukov, vseeno ga je ljubila. Drugače sin! V njem ni bilo toliko razumevanja. Postajal je vedno bolj zaslepljen in poln	sovraštva	do	vseh, ki drugače
mislijo kot on; in je ob tem pozabil tudi na četrto božjo zapoved.
Sprva je pojemalo spoštovanje, potem lo prišle na vrsto žalitve in nazadnje kladivo. To je pot zločina.
28.	januarja zgodaj popoldne se je Mario vrnil z dela. Ko je pokosil, se je Potikal iz sobe v sobo. Doma sta bili mati in sestra s 15-mesečnim otrokom. Malo Pred peto uro je mati odšla zadaj za hišo prizidano klet, da bi tam končala neko delo. Kmalu nato je šel iz hiše tudi Mario. Sestra je zibala otroka in ni slutila ničesar hudega.
Na obširnem dvorišču za hišo se je igrala skupina otrok. Videli so Maria, kako je šel v klet z zidarskim kladivom. Ničesar niso slišali: nobenega krika, nobenega udarca. Nekaj minut kasneje je fant prišel iz kleti, sedel na kolo in se odpeljal proti Modeni. Za seboj je zaprl Vrata kleti.
Sestra je delala naprej v kuhinji in ni Vedela, da je mati v kleti v zadnjih zdi-hih. Preteklo je približno eno uro in pol, ko zasliši trkanje na vrata. Prišli so orož-'iniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
a*R»
, .
§:» •». .
niki, ki se jim je Mario sam javil po zločinu. Uradniku je rekel: »Ubil sem mater s kladivom. Moralo se je končati tako, kajti že dolgo časa se nismo več razumeli.«
S tremi strašnimi udarci s kladivom je na treh krajih prebil materi lobanjo. Dvignil je roko nad najbolj spoštovano ženo na svetu: nad svojo mater!
Nesrečnež je v ječi nekemu drugemu jetniku priznal: »Prav nič se ne kesam!« Potem se je zanimal, če dajejo v ječi dovolj hrane. Drugega ni rekel; nato se je zaprl popolnoma sam vase in ni spregovoril nobene besede več.
Ustavimo se tu. Ne vemo, če stojimo pred zločincem ali pred zverjo. Naj bo eno ali drugo, naša misel gre h komunistični celici in k Cerkvi. Mislimo na nauk, ki ga ti dve ustanovi dajeta: komunizem neti sovraštvo celo proti lastni materi, Cerkev vedno ljubezen. To sta pač dva nauka, ki nimata ničesar skupnega, kakor kažejo tudi sadovi.
M ir na Cipru
Po dolgih pogajanjih je bil dosežen sporazum na Cipru. Zastopstva Grkov in Turkov na Cipru ter Angležev so se sporazumela o vseh točkah pogodbe, ki bo veljala med Veliko Britanijo na eni strani ter med ciprsko republiko na drugi. Glavna določila nove pogodbe so da bo Vel. Britanija imela na Cipru več letališč za svoje vojaške potrebe, v zameno pa bo dajala ciprski republiki občutno finančno pomoč, in sicer več kot 14 milijonov štetim, to je okrog 25 milijard lir na leto.
Ta novica je prijetna, ker znači, da so vsaj eno zamotano vprašanje na svetu srečno rešili. In rešili so ga, ker so se Ciprčani srečno otresli komunističnega vmešavanja.
Hruščev v Avstriji
Uporni Tibet
Prebivalstvo enega dela Tibeta se je uprlo. Nastali so boji med uporniki in kitajskimi zasedbenimi četami. Te so pri zasledovanju upornikov zašle preko meje na nepalsko ozemlje. Nepalska vlada je zaradi tega protestirala v Pekingu. Odgovorili so ji, da se kaj takega ne bo več pripetilo. Do kdaj, bomo videli.
Hudi neredi v Genovi
MATI IZGNANCEV ^ 1- julijem se je končalo leto beguncev, ^se nekomunistične države so se v tem le‘u odzvale, da pomagajo tistim, ki so v Zadnji vojni ali zaradi njenih posledic korali v tujino kot begunci ali izgnanci. Tcžka je taka pot in večkrat bi človek °bupal,
da nima »Matere beguncev in Znancev«. Mater je umetnik čudovito Prisrčno upodobil v kipu, ki se časti v ®*avni kapeli v »Hiši srečanja« v Koenig-s‘einu. Naj ta »Mati« spremlja in podpira vse begunce tudi sedaj, ko bo svet nanje zopet bolj pozabil
2., 3. in 4. julija bi se moral vršiti v prostorih gledališča Mar-gherita v Genovi kongres italijanskih neofašistov, organiziranih v lepo zvenečem Italijanskem socialnem gibanju (M.S.I.). To je pa vzbudilo pri vseh italijanskih protifašističnih strankah od demokristjanov do komunistov precejšnjo ogorčenost in odpor in se jim je zdelo pravo izzivanje demokratičnih sil, ki so vzrasle iz odporniškega gibanja, med katerim se je zlasti odlikovalo mesto Genova, ki je bilo prav zaradi tega odlikovano z zlato medaljo. Poleg tega je imenovano gledališče Mar-gherita, v katerem bi se moral kongres vršiti, prav v središču mesta, tako da bi moralo prebivalstvo vsak dan gledati, kako se šopirijo nasledniki žalostne preteklosti prav pred njihovimi očmi.
Socialkomunistični sindikati (C. G.I.L.) so za četrtek popoldne o-klicali zaradi kongresa misinov splošno stavko. Tej komunistični pobudi se niso pridružili demokratični sindikat, čeprav tudi oni niso odobravali kongresa neofašistov. Pridružili se pa niso zato, ker se zavedajo, da komunisti take skupne nastope vedno izrabijo v svoje partijske namene, in zato ker enega totalitarizma (fašističnega) ni moč pobijati z drugim totalitarizmom (komunističnim). Fašizem in komunizem sta namreč obadva totalitarna sistema, ki ne trpita opozicije, ko prideta na oblast, in zato je naloga vseh resnično demokratičnih strank in gibanj, da ne podpirajo ne enih in drugih, ker so oboji enaki sovražniki demokracije.
Stavkujoči so šli v povorki po glavnih ulicah mesta, kakor je bilo prvotno zmenjeno v dogovoru z oblastmi. Toda ko so prišli na trg v bližino gledališča Marghe-rita, se niso hoteli raziti, ampak so na vse načine iskali pretvez, da bi se pomerili z policijo, ki je bila tam razmeščena. Proti policajem na džipih so od nekje nenadoma prileteli prvi kamni, ki so kot iskra vžgali; nato se je takoj vnel hud spopad med policijo in demonstranti. Ves trg se je spremenil v bojno polje. Policija se je poslužila solzilnih bomb in vode. Med spopadi je bilo kakih dve,sto ranjenih, med katerimi tudi precej policajev.
Dogodki v Genovi so imeli tudi odmev v parlamentu, kjer so jih
hoteli komunisti izrabiti za razpravo.
Mišini so pa od svoje strani raje odpovedali kongres v Genovi, kakor da bi ga imeli kje v predmestju, kakor so želele varnostne oblasti.
Južni Tirol pred ZN
Avstrijska vlada je na eni svojih preteklih sej sklenila dokončno spraviti vprašanje Južnega Ti-, rola pred Združene narode negle-de na italijanske zadnje proti-predloge. Ni še znano, da bi pa Avstrija to vprašanje že vpisala na dnevni red Skupščine ZN pred 30. julijem, ko je potekel rok za vpis.
Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je 30. junija prispel na daljši uradni obisk v Avstrijo, med katerim je imel politične in gospodarske razgovore z avstrijskimi državniki. V Avstriji se je Hruščev zadržal skoro deset dni, in med tem časom je obiskal poleg dunajskih znamenitosti tudi druge avstrijske dežele. Tako je prišel tudi v Celovec na Koroško.
Vendar pa ta njegov obisk ne vzbuja tolikšne pozornosti, kakor ostala njegova potovanja, čeprav je to prvi njegov obisk v tujini po žalostnem propadu vrhunske konference in bi zato bilo pričakovati, da bi svetovno javnost kaj bolj zanimalo, kaj sedaj misli ta mož, ki je meni nič tebi nič podrl upe milijonov ljudi po vsem svetu, da je možno priti do kakega sporazuma o sožitju med Vzhodom in Zahodom. V tem oziru je značilno že samo vzdušje ob njegovem prihodu na Dunaj.
Prebivalstvo Dunaja ga je sprejelo skoro neopazno, hladno in brez vsakega prerivanja na ulicah. Tako poročajo, da je bilo na ulicah skoro več žandarmov in drugih varnostnih agentov, kakor pa gledalcev. Avstrijska vlada je namreč mobilizirala zaradi številnih političnih beguncev, ki prebivajo na Dunaju, veliko število policajev. Ko je pa sovjetski gost prišel in se peljal po mestnih ulicah, je bilo očitno, da jih je bilo spričo tako majhnega zanimanja meščanov do njegovega prihoda, več kot polovico preveč. Begunci iz vzhodnih držav so namreč o-bisk Hruščeva popolnoma ignorirali in prav tako velika večina ostalih Dunajčanov. Avstrijski škofje so tudi pozvali katoličane, naj se udeležujejo raznih slavnosti, podobno kot so svoj čas storili francoski škofje, ko je bil Hruščev v Franciji.
Alžirska pogajanja v Melunu prekinjena
Pogajanja med odposlanci začasne alžirske vlade in Francijo za morebitno prekinitev bojev v Alžiriji so se pretekli teden zaključila zaenkrat brez kakšnih vidnih uspehov. Čeprav so se ti prvi stiki med Francozi in Alžirci vršili v največji tajnosti, je vendar znano, da so med razgovori na obeh straneh naleteli na precejšnje težave, zlasti kar se tiče prihoda in gibanja odposlanstva, ki bi ga vodil sam Ferhat Abbas. Ahmed Bumendžel in Ben Jahia, ki sta vodila pogajanja, sta se vrnila v Tuniz, kjer sta poročala začasni alžirski vladi o svojih razgovorih v Melunu.
Začasna alžirska vlada je medtem sporočila, da ne more poslati novega odposlanstva v Francijo, dokler bo francoska vlada vztrajala na pogojih, ki se ji zdijo nesprejemljivi. Ferhat Abbas bi se hotel namreč takoj razgovarjati z De Gaullom ter se istočasno pogajati o prekinitvi sovražnosti in o jamstvih za svobodno ljudsko glasovanje o bodočnosti dežele. Francoska vlada pa se hoče z alžirskimi odposlanci pogajati najprej za prekinitev bojev in šele potem o političnih vprašanjih. Poleg tega hoče, da pogajanja potekajo v naj večji tajnosti in izoliranosti brez vsake zunanje publicitete.
V ostalem pa poteka obisk sovjetskega predsednika mirno in brez vsakega hrupa. Hruščev je zaradi tega malo nejevoljen, zato pa je toliko več govoril o avstrijski nevtralnosti, katero je stavil za vzgled drugim državam. Toda v Evropi ni nevarnosti, da bi se v sedanjih mednarodnih razmerah ujela kakšna liba na njegovo »nevtralistično« past.
Vendar pa pogajanja še niso prekinjena dokončno in zato so vrata za ponovna pogajanja odprta.
Napetost med ZDA in Kubo
Odkar je prišel na Kubi na oblast nacionalistični prvak Fidel Castro, se odnosi mecl sosednimi Združenimi državami in to deželo vedno bolj slabšajo. Občutno pa so se ti odnosi poslabšali v zadnjih tednih zaradi groženj Fidel Castra, da bo podržavil vsa ameriška podjetja na otoku, med katerimi so najvažnejše petrolejske čistilnice. Ameriška vlada pa je od svoje strani dala predsedniku Eisenhovverju vso oblast, da odgovori na te ukrepe, kakor se mu zdi najbolj primerno. V ta namen so izglasovali v kongresu zakon, ki predsednika pooblašča, da lahko odpove vse nakupe kubanskega sladkorja. ZDA so namreč glavni in skoro edini kupec kubanskega sladkorja.
Kuba postaja polagoma neke vrste satelit Sovjetske zveze in tako služi kot odskočna deska za ostale dežele Latinske Amerike. Fidel Castro je bil pred kratkim tudi v Moskvi in govori se, da je povabil Hruščeva, naj pride kaj kmalu na obisk na Kube
Kratke novice
Novi državljani so se stepli
Ko gredo na nabor se fantje radi stepejo, češ da morajo pokazati svojo korajžo. Tako so se tudi črnci v Mogadisciu v Somaliji stepli, ko je Somalija postala neodvisna država. Prav tako se je zgodilo v Kongu. Več različnih plemen se je do krvi spopadlo in je bilo večje število mrtvih. Morali so nastopiti beli vojaki, da so jih pomirili.
Vprašanje je, ali je to samo objestnost mladih črncev, ki so navdušeni zaradi neodvisnosti, ki so jo na tako lahek način dobili, ali pa je nezmožnost njihova, da v miru žive urejeno življenje.
Naklade jugoslovanskih listov
Po podatkih Združenja časopisnih podjetij Jugoslavije so bile leta 1959 naklade jugoslovanskih listov v povprečju naslednje. Politika 292.172, Borba 256.264, Ve-čemje novosti 111.520, Delo 80.481, Vjesnik 83.635, Večernji list 70.030, Oslobodjenje 62.968, Pobjeda 11.775, Nova Makedonija 27.440, Madjar szo 29.867, Rilindjija 5.419, Voce del popolo 2.785, Komunist 213.183, Mladost 94.372, Rad 95.994, Slobodna Dalmacija 19.276, Dnevnik 27.922, Glas Slovenije 7.288, Novi list 7.692, Večer 39.084 in Ljubljanski dnevnik 23.900.
Žalostne obletnice
Pred dobrimi desetimi leti so komunistične oblasti zatrle cvetočo škofijo vzhodnega obreda Prešov na Češkoslovaškem. Duhovnike in vernike so kljub odločnemu odporu vpisali v državnih uradih kot pripadnike pravoslavne cerkve. Škofa msgr. Gojdiča so obsodili na dosmrtno ječo, njegovega pomožnega škofa. Hopko na 15 let strogega zapora, 120 duhovnikov pa so razmestili po raznih taboriščih za prisilno delo.
Podobna usoda kot to cvetočo škofijo je zadela več drugih škofij v raznih vzhodnih deželah tudi nekako ob istem času. 2e v marcu leta 1946 so nadškofijsko stolico v L\vo\vu nasilno podvrgli pravoslavnemu patriarhu v Moskvi; eno leto kasneje je enaka usoda zadela katoličane vzhodnega obreda v Romuniji, nato pa še v Podkarpatski Rusiji leta 1949. Toda večina vernikov in duhovnikov skupno s svojimi nadpastirji je šla raje v ječe, kakor pa da bi odpadla od Kristusove Cerkve in njegovega namestnika v Rimu.
Strela ubila štiri romarje
V piemontskih Alpah v provinci Cuneo so preteklo nedeljo postavili Marijin kip vrhu gore Monte Bisalta (2000m). To se je izvršilo z veliko cerkveno slovesnostjo, saj je na hrib poromal sam škof v spremstvu kakih dva tisoč vernikov. Po končanih obredih so se škof in večina ljudi vrnili v dolino; nekaj jih je pa ostalo še na hribu, da tam preživijo nedeljo v planinskem svetu. Toda kmalu po 12. uri je nastala huda nevihta. Med viharjem je strela udarila v križ vrhu hriba. Pri tem je zadela tudi ljudi, ki so se zbrali krog križa najbrž zato, da se ubranijo pred nevihto. Pri tem je strela ubila štiri osebe, več pa je bilo ranjenih; mnogi so bili ranjeni tudi zato, ker so v strahu začeli bežati po hribu navzdol.
NAS	TEDEN	V
10.7. nedelja, 5. pobinkoštna: Sedem bratov mučencev; Amalija, d.
11.7. ponedeljek: sv. Olga, vd.
12.7. torek: sv. Mohor in Fortunat, m.
13. 7. sreda: sv. Anaklet, p., m.
14. 7. četrtek: sv. Bonaventura, šk., c. uč.
15.7. petek: sv. Vladimir, kr.
16. 7. sobota: Karmelska Mati božja *
SEDEM BRATOV MUČENČEV (j 162). Zatoženi, da so kristjani, so bili pripeljani pred poganskega prefekta. Tedaj je vladal rimsko državo Mark Avrelij.
Prefekt je z lepa in zgrda hotel pripraviti to krščansko družino k odpadu.
Mati Felicita in z njo njeni sedmeri sinovi so odločno zavrnili prefektove obljube in se niso bali njegovih groženj. Mati je odgovorila: »Če mi pomaga Bog, me hudobni duh ne more premagati.« Podobno so sinovi odgovarjali. Mati jih je junaško spodbujala, naj vztrajajo v sveti
Rablji so jih hudo mučili. Trije bratje so umrli med bičanjem. Enega so vrgli v prepad, trem so odsekali glavo. Mati je bila mučena štiri mesece pozneje.
Kako so srečne matere, ki otroke lepo učijo in jih otroci ubogajo. Družina ima raj na zemlji.
5. nedelja po Binkoštih
Sv. maša nam priporoča predvsem krščansko pravičnost, popolnost in bratoljubje. Glavni nauki so:
1 .Biti moramo pravični, in sicer po načelih krščanske pravičnosti. Stvarnik zahteva od nas pravičnost, in sicer krščansko pravičnost. Farizejska pravičnost, polna prikrite zahrbtnosti in hudobije, Bogu ni všeč. On zahteva krščansko pravičnost, ki se imenuje svetost. Bog želi svetost naše duše, čistost našega srca, vsestransko poštenost naše osebe in brezma-dežnost življenja. Potrebno nam je pravično razmerje do Boga, bližnjega in do sebe. Dajmo Bogu, kar mu gre! Dajmo Mu dolžno čast in slavo, dajmo vero, pokorščino in ljubezen, darujmo Mu razum in srce, dušo in telo! Njemu posvetimo celo naše bitje in žitje! — Dajmo tudi bližnjemu tisto, kar mu gre! Dajmo mu potrebno spoštovanje in krščansko ljubezen! Končno privoščimo še sebi tisto, kar po pravici in božji volji zaslužimo! Trudimo se za svojo časno in zlasti za večno srečo! A ne grenimo nikomur življenja!
2. Biti moramo popolni po vzgledu Gospodovem! Učenik je izročil človeštvu novo postavo. Razglasil in razložil ter predpisal
je svojo božjo postavo, božjo zakonodajo. To je postava krščanstva, postava krščanske popolnosti. Vsi ljudje se morajo podvreči tej postavi in vsi jo morajo sprejeti, če hočejo doseči srečo in resnično blagostanje. Zveličar nam je dal tudi vzgled, kako je treba živeti in kako ravnati na tem svetu. Glejmo svetli Gospodov vzgled! Posnemajmo v življenju Zveličarja, da bomo popolni in da pridemo v nebesa! On, utelešeni Bog, bodi naš Vzor, On naš Ideal! Prenehajmo s hudobijo, hinavščino in sovraštvom, prenehajmo z grehi in nepopolnim življenjem ! Poglobimo se v veri, dobroti in ljubezni! Poduhovimo in posvetimo se!
3. Biti moramo bratoljubni. Najtežje je iskreno ljubiti bližnjega. V ljudeh je na splošno preveč sebičnosti in preveč hlimbe. A bratoljubje, iskreno krščansko bratoljubje, je božji ukaz in naša velika dolžnost. Dolžni smo torej ljubiti bližnjega in gojiti bratoljubje. Ne žalimo in ne žalostimo nikogar! Bodimo dobri, plemeniti in krščanski do vseh! Ne delajmo zdrahe, ne povzročajmo jeze, prepirov in sovraštva! Popravimo storjene krivice! Bodimo kristjani, bodimo si bratje! Odrešenik nam veli in nalaga veliko, skoraj brezmejno ljubezen do bližnjega rekoč: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«
k
življenja Ct me
Švicarski misijonarji
švicarskih katoličanov je 1,900.000 in vendar imajo v misijonih 1724 misijonarjev. Samo v zadnjih petih letih je število naraslo za 300. Skrbe za 70 bolnic in 250 dispanzerjev, v katerih se zdravi letno 3,000.000 ljudi. V šolah imajo 250.000 gojencev.
delo bodo v glavnem prevzeli izšolani člani K A, študentje visokih šol in drugi; stal pa jim bo ob strani pater Thivollier, vrhovno vodstvo bo imel škof v Amiensu,
Misijonsko delo frančiškanskega reda
Izredno duhovniško posvečenje
V Kopenhagenu je škof Suhr nedavno podelil mašniško posvečenje bivšemu protestantskemu pastorju Bonnevie, ki je prestopil v katoliško Cerkev leta 1945. Sveti oče je dal izredno dovoljenje za to posvečenje, ker je novomašnik poročen in mu je dovoljeno, da tudi nadaljuje svoje družinsko življenje.
Frančiškani vodijo 135 samostojnih misijonskih postaj. Trenutno je v misijonih 4.000 frančiškanskih misijonarjev. V zadnjih 50 letih je 24 frančiškanov umrlo mučeniške smrti.
Nemorala pripravlja pot komunizmu
Zaključek leta beguncev
S prvim julijem se zaključi leto beguncev. Denarne nabirke so dale nad 20 milijonov dolarjev. Glede prispevkov je na prvem mestu Norveška, sledi Švedska, Švica, Anglija in Nova Zelandija. Okrog 13.000 beguncev je našlo v tem letu dokončno- naselitev, med njimi je 2000 nesposobnih za delo. —
Kanadski kardinal Leger je dejal, da je pojav komunizma in njegove borbe socialni pojav in katoličani ob njem ne smejo ostati brezbrižni. Eden od vzrokov, ki pripravljajo pot komunizmu, je tudi nemoralno berivo, ki uničuje v bralcu moralne temelje. In ko so uničeni ti temelji, komunizmu ni težko dobiti trdna tla pri takih ljudeh. Poudarjati je treba, je podčrtal kardinal, da je vera v Boga nekaj svetega.
ms tol Munchena
lezuitski pater Rupert Mayer, ki ga enujejo »apostola . Munchena«, ima na Lijem grobu vedno več obiskovalcev. U-jo, da se bo še pred pričetkom evha-;tičnega kongresa začel uradni proces, bi bil proglašen za blaženega. Umrl 1. novembra leta 1945 v sluhu svetosti.
Krsti v Hong-Kongu
Na letošnjo veliko noč je prejelo v Hong Kongu dva tisoč poganov, odraslih in mladine, sveti krst. Birmanih pa je bilo 942 spreobrnjencev. Izgledi za bodočnost so zelo obetajoči, ker kažejo pogani vedno več zanimanja za krščanstvo.
Priprave v Miinchenu
doz
Priprave za svetovni evharistični kongres v Miinchenu na Bavarskem so stopile v zadnje obdobje. Za celotno prireditev so izdelani podrobni načrti, ki jih sedaj hitro izvajajo. Priprave potekajo na dveh področjih vzporedno in sicer na tehničnem in duhovnem.
Med tehničnimi pripravami je na prvem mestu priprava kongresnega prostora za skupne prireditve na Theresiemviese. V središču trga postavljajo sedaj ogromno tribuno, na kateri bo velik oltar. Na stopnicah bo prostor za kardinale, nadškofe, škofe in druge odlične ,goste. Na preostalem delu kongresnega trga postavljajo tribune in sedeže za udeležence. Za to delo bo poskrbelo poveljstvo nemških obmejnih stražnikov.
Posebna komisija skrbi za dodelitev stanovanj. Komisija si je zagotovila sobe po hotelih in po privatnih stanovanjih v mestu samem in v okolici mesta. V tej okolici so obsežni kraji do 100 km daleč od Munchena. Komisija sedaj razpošilja prijavljenim gostom posebne nakaznice z o-značbo, kje bodo stanovali.
Poskrbeti je treba za prehrano številnih množic, ki se bodo v kongresnih dneh zgrnile v Miinchen. Tudi to vprašanje je že v glavnem rešeno.
V Miinchenu je že ob navadnih dneh velik promet. Da ta promet ne bi oviral ljudi, je pripravljalna komisija določila, da bo v središču mesta prepovedan vsak promet z osebnimi avtomobili in avtobusi. Vsa prometna vozila se bodo morala u-staviti v predmestju na določenih krajih. V središču mesta bodo vozili le mestni tramvaji in avtobusi. Tako se bodo ljudje po ulicah varno gibali.
Doslej je pripravljenih 218 posebnih vlakov, za katere je že izdelan točen urnik prihoda in odhoda.
V kako velikem obsegu se vršijo tehnične priprave za kongres, pove dejstvo, da je pripravljalna komisija do meseca maja prejela 200.000 pisem, s katerimi bi lahko pokrili 50 km dolgo cesto.
CERKVE
Duhovna priprava; Vzporedno s tehničnimi pripravami gre duhovna priprava. Namen kongresa je ravno duhovna prenovitev. Nemci se tega dobro zavedajo in se trudijo, da bi bili za kongres duhovno čimbolj pripravljeni. V Miinchenu so nedavno končali velik mestni misijon, ki je zajel široke množice meščanov. Cerkve so bile nabito polne. Misijonski govori so bili tudi po mestnih trgih. Najbolj priljubljen govornik je bil p. Leppich. Ob zaključnem govoru je imel skoraj 100.000 poslušalcev. Podobne verske obnove so i-meli tudi po posameznih župnijah. Vsi nemški katoličani stalno molijo za uspeh
skem cerkvenem koncilu. To vprašanje je danes umestno, ker bodo navzoči škofje iz celega sveta in ker je nastal običaj, da na takih mednarodnih srečanjih govorijo v raznih svetovnih jezikih. Poleg tega je danes precejšnje število škofov, ki latinščine ne obvladajo v toliki meri, da bi mogli v njej govoriti. Vendar je kardinalov odgovor jasen in kratek: u-radni jezik bo tudi na prihodnjem cerkvenem koncilu latinščina, in sicer kai moč lepa latinščina, kajti ta je uradni jezik Cerkve in je vrhu tega ustaljena m precizna v svojem izražanju kot noben drug jezik. Ni pa s tem izključeno, da ne bodo pri pripravljalnih konferencah rabili tudi živih jezikov oni, ki se v teh laže izražajo; vendar uradni jezik bo tudi zanaprej latinščina, ki nikakor ni tak strah, kot si nekateri predstavljajo. Na Gregorianski univerzi v Rimu vsi profesorji predavajo v latinščini in pri izpitih vsi študentje odgovarjajo v latinščini. Po nekaj mesecih, ko se uho privadi latinščini in jezik tudi, postanejo lekcije bolj razumljive v latinščini kot v kakem živem jeziku. Vse je stvar prakse in dobre volje.
Nabožna glasba v Miinchenu	že	239	let	molijo	Najsvetejše
Misijoni za letoviščarje
V Franciji bodo to poletje organizirali neke vrste misijone povsod tam, kjer ljudje preživljajo počitnice, zlasti pri kopališčih in na taborenjih. Sodelovali bodo fantje in dekleta in mladi poročenci, ki bodo vplivali zlasti s svojim zgledom, pa tudi s prirejanjem konferenc in tečajev za množice ljudi v počitniških dneh. Med drugim bodo prirejali tudi pevske nastope, posebne gledališke predstave za mladino, širili bodo dober tisk itd. Vse to ogromuo
Nabožna glasba na svetovnem kongresu v Miinchenu bo zastopana iz raznih narodov tako pri petih latinskih mašah kot ljudskih pobožnostih. Poleg najslavnejših nemških zborov bo nastopil tudi londonski pevski zbor, dalje s Holandske in tudi iz Rima.
V katerem jeziku bodo govorili na prihodnjem cerkv. koncilu?
Kardinal Bacci je v Os sen'. Romano objavil članek, v katerem si zastavlja vprašanje, v katerem jeziku bodo govorili cerkveni očetje na prihodnjem Vatikan-
evharističnega kongresa in v ta namen tudi veliko žrtvujejo.
Kakšen je odziv? Nemški katoličani so hvaležni pokojnemu papežu Piju XII., da je izbral njihovo mesto za sedež evharističnega kongresa. Pravijo, da je to njegov zadnji dar nemškemu narodu.
Povsod se opazi, da smatrajo nemški katoličani pripravo na kongres za skupno narodno zadevo. Mnoge župnije so organizirale denarne zbirke, da bodo z njimi omogočile udeležbo škofov in duhovnikov iz misijonskih dežel. V zahvalo prosijo samo to, da škof ali misijonar obišče župnijo, ki mu je pomagala priti na kongres.
Na kongres bo prišlo 20 kardinalov in nad 200 škofov in nadškofov.
Še nekaj zanimivosti: Nemške žene so darovale 1000 paten za obhajanje. Po kongresu bodo patene poslali misijonarjem.
Neki belgijski delavec se je za eno leto odrekel vsaki zabavi in vsakemu priboljšku. S prihranjenim denarjem je kupil potrebni materijal za monštranco, ki jo je potem sam izdelal in daroval za kongres.
Dva indonezijska visokošolca sta se po-
nudila, da bosta na kongresu pomagala pri prvi pomoči nemškemu Rdečemu križu.
Mnogi tujci so prosili, da bi stanovali pri bavarskih družinah. Hoteli bi spoznati, kakšni so nemški katoličani.
Neki ameriški tovarnar bo stanoval v rodni vasi slovitega kardinala Faulhaber-ja, velikega borca proti nacizmu, da bo šel tam vsak dan k sveti maši.
Pripravljalni odbor trdno pričakuje, da bodo vsaj manjša zastopstva prišla tudi iz komunističnih dežel, da bo na kongresu zastopan zares ves katoliški svet.
Z Que v ( Bol 0 avti ton Pob brzi litv
NAŠI ROMARJI
V Miinchenu imajo samostan, kjer redovnice že 239 let nepretrgoma noč in dan častijo Jezusa v sv. Rešnjem Telesu. To so delale tudi za časa raznih vojn. Težko je bilo zlasti med zadnjo vojno, ko so tolikokrat bombardirali Miinchen. Redovnice so častile Najsvetejše v zaklonišču. Posebno hudo je bilo leta 1944, ko so pri nekem bombnem napadu porušili tudi njihov samostan. Tedaj so se preselile v okolico mesta. Po vojni so se vrnile in obnovile samostan in večno češčenje v njem. — Koliko milosti so že' izprosile s svojo molitvijo!
Za našo skupino iz Trsta in Gorice je v glavnem vse poskrbljeno. Posebno lepo bivanje se nam obeta v Altoettingu, ob prijaznem Marijinem svetišču.
Na svetovni evharistični kongres moramo gledati pravilno. To ni le zadeva nemških katoličanov, saj gre za svetovni evharistični kongres. Ves katoliški svet še hoče na kongresu pokloniti evharističnemu Kralju in mu javno izpovedati vero in vdanost. Zato za uspeh evharističnega kongresa molimo VSI.
ZS
Marijine družbe na Sv. Višarjah
V letošnjem jubilejnem letu je svetovišarska Marija videla preteklo nedeljo prvo veliko skupno romanje. Prihitele so k njej Marijine družbenke iz Trsta in Gorice. Pripeljali so jih njihovi voditelji, in sicer msgr. Omersa je privedel tržaško Marjino družbo iz Via Risorta, č. g. Zorko ono iz Rojana in č. g. Humar je prišel z družbenicami iz Gorice. Njim so se pridružili še nekateri drugi duhovniki, msgr. Novak, msgr. Jamnik in dr. Jože Prešeren. Prav tako so želeli na Sv. Višarje poleg družbenic še drugi verniki, zlasti bivše družbenice, sedaj poročene. Zato je bilo število nedeljskih romarjev prav čedno, skupno nad 350 oseb. Nova vzpenjača je imela veliko posla, da je vso to številno množico spravila na hrib in še precej drugih rimarjev. No, šlo je vse posreči, četudi so na povratku nekateri obviseli za nekaj časa na železnih vrveh med nebom in zemljo, ker se je zaradi strele prekinil električni tok. Toda ta majhna »aventura« ni pokvarila lepote nedeljskega romanja, ki bo ostalo v višarski kroniki zapisano kot eno najbolj uspelih zaradi pobožnosti in petja udeležencev.
Po prihodu na Sv. Višarje so imele romarice _prvo skupno mašo ob 9. uri: daroval jo je msgr. Novak. Bila je maša skupnega sv. obhajila, h kateremu so menda vse romarice pristopile, kakor se spodobi za hčerke Marijine, ko gredo na obiske k svoji nebeški Materi. Glavna maša pa je bila ob 11,30. Maševal je msgr,/ Omersa iz Trsta, govoril pa žabniški g. župnik Simiz. Kako je bilo ganljivo med to mašo skupno petje in skupna molitev, ko je vsa cerkev pobožno pela in molila. G. Simiz je s preprosto, a toplo besedo obujal spomine na nastanek svetovišarske božje poti in na romanje tržaških družbenic s pokojnim voditeljem g. Guštinom pred prvo svetovno vojno, ko jih je na en dan prišlo osem sto. Naj bodo družbenice zveste Mariji in sv. Cerkvi, kajti po njej se širi in čuva Marijino češčenje,
je zaključil govornik.
Popoldne so vsi izrabili ugodno vreme, da se po mili volji razhodijo in naužijejo lepega razgleda in nadihajo prijetnega planinskega zraku. Zato si videl večje in manjše skupine deklet vsepovsod po celem svetovišarskem griču do planine in vrhov Lovca. Ob treh smo pa bili zopet vsi v cerkvi za blagoslov in popoldanski govor. Po petih litanijah M. B. je bil namreč še en govor, ki ga je imel msgr. Jamnik iz Trsta. Tako je prav, saj smo priromali na Sv. Višarje tudi, da kaj za dušo koristnega slišimo. Govornik je poudaril potrebo in dolžnost, da se družbenke tudi apostolsko udejstvujejo z lepim zgledom, besedo in dejanjem, kakor to zahtevajo družbena pravila. Sledil je blagoslov in zaključna pesem »Marija skoz življenje«... Kako je mogočna pesem odmevala pod oboki višarskega svetišča, saj so jo pela dekleta in žene, ki so Marijo na poseben način izbrale za gospo, zavetnico in mater.
Med blagoslovom se je nad Višarskim gričem zbrala nevihta, kot se rado dogaja na tem kotičku med Višem in Montažem. Zagrmelo je in vsul se je dež s sodro. Prvi romarji so kljub temu hiteli z vzpenjačo v dolino, dokler ni strela za nekaj časa paralizirala »nebeškega prometa«. Zato pa so drugi romarji, ki so ostali na vrhu, imeli več časa, da so uživali lepote julijskih planin.
Bodi pozdravljena, višarska Marija. Visoko si si izbrala svoj tron in bivališče zato, da tudi nam, ki tavamo v mestih in po ddlinah, pokažeš, da morajo naše misli iti nazgor in naša srca hrepeneti kvišku. Pomagaj, da bomo vedno tudi mi s srcem bivali v nebesih.
H
Prv
lep;
Jen
Prei
stoj
Me<
lepe
v 1
cev
Slo
Pri]
če
ko
kug
dot
Pa
čas
Pri]
Pas
iini
dar
lin
št
iim
fal
jye
Srn,
'It
VIŠARSKE NOVOSTI
Romaf
Jubilejno leto je prineslo na Sv. Višarje več prijetnih novosti. Prva so nove stopnice, ki vodijo iz župnišča proti cerkvi. Vse so prenovljene in čedne. Kažejo; ti, kako bi moral biti urejen ves prostor okrog cerkve in sredi kramarskih štantov. Gotovo bo tudi do tega prišlo, ker začetek je narejen.
Druga novost v cerkvi je zagrnjena kapela na levi strani ladje. Če ti radovednost ne da miru, tl zaupajo, da je tam za zastorom delavnica, višarski atelje, mojstra Toneta Kralja, ki je letos na Sv. Višarjah. Preslikal bo vso cerkev. Kaj misli narediti, priča že izdelana podoba Oznanjenja Marijinega, ki sloni v desni kapeli ob steni in čaka, da jo bodo skupaj z drugimi pritrdili na zid, ko bo delo dokončano. Slikar Tone Kralj ima namen vse podobe na novo naslikati in sicer n® posebnem materialu, faezitu ali kakor se že imenuje, ki je odporen proti vlagi-V višarski cerkvi je to tem bolj potrebno, ker je najhujši sovražnik podob ravno vlaga. Romarja preseneti tudi lepa električna luč, ki ponoči obseva svetišče tud* od zunaj, da se iz doline vidi kot svetlo mesto na gori.
Ali vse novosti niso prijetne in za božjo pot koristne. Med temi omenim »podjetnost« nekaterih gostilničarjev in lastnikov barov, ki menijo, da smejo obiskoval«1 v njih lokalih delati, kar se jim poljubi; tudi plesati, čeprav le deset korakov od svetišča. Menim, da je njih dolžnost goste opomniti, da Sv. Višarje niso le*0" višče in zabavišče, temveč romarski kraj in kraj molitve. To je treba napravit* prav sedaj, da se razvada ne razpase. »Od začetka zlu se upri«, pravi star Pre'
»tj
b
hi
•*!>
ht
govor.
Druga neprijetna novost je, da nikjer na Višarjah ne vidiš v javnosti slovenskega napisa. Tam so povsod le dvojezični napisi, italijanski in nemški. In vendaf pogled z Višarij priča vsakomur, da sc ob vznožju hriba stikajo trije narodi 111 trije jeziki; na hribu samem v Marijinem svetišču pa srečaš morda več slovenski ljudi kot drugih. Zakaj bi zato slovenščino prezirali? Želimo zato, naj bodo *l11 Sv. Višarjah trojezični napisi, kot se v cerkvi moli In pridiga v treh jezikih.
Kronist
Rimski Slovenci na romanju
Rimski Slovenci smo v mesecu maju doživeli dvoje lepih dni.
22. maja smo bili na romanju v La Ouercia. Romanje smo povezali z izletom T Orvieto in Bolseno, nakar smo se ob Rolsenskem in jezeru Vieo vrnili domov.
Ob sedmih zjutraj sta že pobirala dva Avtobusa na raznih zbirališčih slovenske tomarje. Preko Monte .Maria, kjer smo Pobrali zadnje romarje, sta avtobusa odvzela proti Viterbu. V zbranosti in motivi smo se pripravljali na obisk Mariji-ga svetišča. Cerkev-je bila okrašena za Prvoobhajance, ki so ta dan doživeli naj-•ePši praznik svojega življenja. Nekaj sionskih duhovnikov je odšlo spovedovat, Pfeč. g. asistent pater Prešeren pa je pristopil h glavnemu oltarju k sveti daritvi. ^ed sveto mašo smo vsi prepevali naše •epe mašne in Marijine pesmi. Po evan-teliju je imel preč. p. asistent nagovor, v katerem je poudarjal ljubezen Sloven-Kv do romanja k Marijinim svetiščem. Slovenski narod ve, da je Marija velika Phprošnjica pri Bogu in da nas usliši, k jo vdano prosimo pomoči. Tudi tu so 1° verniki posebej prosili pred podobo, ** je bila na nekem hrastu (la quercia), • ° so bili v stiski zaradi razbojnikov in •dtge. Obakrat jih je uslišala. Njeno po-dobo in del hrasta so kasneje prenesli aa glavni oltar, kjer se tudi v novejšem 'asu dogajajo številni čudeži po Marijini ^Prošnji. Vdano jo prosimo tudi mi za "as in za vse naše drage, doma in v tu-•lr|i in gotovo nam bo pomagala.
Rešem za pesmijo je spremljevala sveto tritev. Potem ko smo pristopili k obha-•dni mizi in se Bogu in Mariji zahvalili ^ vse, kar smo prejeli od njiju ter se 'hia priporočili za prihodnost, smo zapeli Pesem »Marija skoz življenje« in »Je hgel Gospodov«. Nato smo se vrnili k 5vtobusom in se odpeljali proti Orvietu. ^krat se je pričel posebno veseli del ^e?a. Pesmi m šal ni bilo konca. Vozili Slbo se skozi zelo lepe kraje, ki so nas sPominjali — ker so bili vsi v zelenju —, naše domače, vasi, naselja in griče, mestu Orvieto, ki je zgrajeno na strmi Kini, nam je preč. g. vodja izleta, razdal čudovito stolnico in Marijino ka-lo s freskami Signorellija. Tu smo ob-ovali prikaz pridiganja antikrista in jenja od mrtvih, fresko pogubljenih izvoljenih. Poseben prizor predstavlja , 'ec sveta. Vse slike prepleta grozota in vka, ki sta podani v nedosegljivem stilu.
Umetnik je dal z njima človeški usodi večni poudarek. Ko se je cerkev izpraznila, so nam pokazali tudi sloviti korporal, ki ga hranijo v tej cerkvi. Med molitvijo in evharističnim petjem smo se podali drug za drugim po stopnicah nad oltar, kjer smo si od blizu ogledali sveto dragocenost. Na spominski podobici, ki smo jo prejeli, je opisan dogodek, da je 1. 1263 češkemu duhovniku Petru iz Prage, ki je imel dvome v spremenjenje vina v sveto Rešnjo Kri, začela kapati sveta Kri na omenjeni korporal. Korporal so iz cerkve v Bolseni kasneje prenesli v stolnico v Orvietu.
Po ogledu stolnice smo se fotografirali in si ogledali znamenitosti mesta in okolice.
Od tu smo se z avtobusom odpeljali proti Bolseni. Sredi poti smo se v prijetnem kostanjevem gozdiču ustavili za krajši prigrizek. Vesela slovenska pesem, ki so jo peli vsi udeleženci, nas je spremila zopet do avtobusa. Kmalu smo bili v Bolseni. Tam smo obiskali cerkev sv. Kristine in njen grob. Ogledali smo si tudi oltar, kjer je prišlo do čudeža s korporalom.
Ob Bolsenskem jezeru smo nadaljevali našo pot med petjem, šalami in reševanjem ugank. V Montefiaseone smo se založili s tolažili za suha grla in se ustavili na travniku nad jezerom Vico. Tu je vsak udeleženec prejel slovenski prigrizek: kranjsko klobaso s hrenom in kruhom in kozarec pristnega vina. Sledili so sre-čolov, priložnostne zdravice, fotografiranje, šale in pesmi. Sonce je že tonilo za jezerom Vico, ko smo zopet sedli v avtobusa in se med prijetno razigranostjo odpeljali v Rim.
29.	maja zvečer pa smo se zbrali v ljubki cerkvici Marijinega imena na Beneškem trgu. Tu smo imeli večerno sveto mašo in skupno slovensko šmarnično pobožnost. Pridigar nam je prikazal zgodovino te Marijine cerkvice in jo povezal z Marijinii cerkvami po slovenski zemlji in s šmarnicami, ki so se v tem mesecu vršile v njih. Slovesne pete litanije je vodil preč. g. asistent p. Prešeren. Odgovarjala mu je vsa cerkev. Zopet je zaživelo vse bogastvo Marijinih pesmi, ki ga nosimo po svetu. Po pobožnosti smo imeli prijateljski sestanek, kjer smo že dobili slike z izleta, se veselo porazgovorili, kupovali slovenske knjige in za slovo še slovensko zapeli. Bil je nov, lep slovenski dan v Rimu.
Olimpijske
Nekaj zanimivosti Miinchena
n.
Nemški muzej (Deutsches Museum), o katerem je Kat. glas že pisal, je največji didaktični muzej na svetu. V vojni težko poškodovanega neprenehoma popravljajo in zboljšujejo. Nahaja se na otoku reke Isar, med dvema mostovoma: Lu-dvigsbriioke in Corneliusbriicke. Za tiste, ki študirajo ali delujejo v industrijskih strokah, se splača potovanje v Nemčijo že samo zaradi tega muzeja. Kaže nam nastajanje in razvoj tehnike, naravoslovja, fizike, kemije, industrije, prometa itd. Vidijo se originalni stroji in aparati od prvega začetka do zadnjega najnovejšega tipa. V oddelku za mornarico je n. pr. podmomiški čoln v naravni velikosti, da se lahko vidijo vsi notranji deli. Začetek in razvoj telefona, radia, televizije itd. V oddelku za astronomijo je nekak okrogel teater »Planetarij«, kjer ob določenih urah vidiš na stropu, ki predstavlja nebesni obok, gibanje naše zemlje in drugih zvezd, sončni in lunin mrk, severni sij in druge nebesne pojave.. — Kdor hoče pogledati vse prostore, mora prehoditi nad
Slika prikazuje skupino rimskih
■*,' V S?«	<	-
Slovencev na majskem romanju
26 km. Seveda je notri tudi velika restavracija, kjer se dobe ob vsakem času raznovrstna jedila in pijače, da človek ne omaga na »potovanju«.
živalski vrt (Tierpark Hellabrun), ki leži med lepimi nasadi in velikimi košatimi drevesi ob reki Isar, je največji zoološki park Nemčije 'ter ena izmed najbolj priljubljenih in zanimivosti mesta Miin-chen. Razlikuje se od drugih parkov, ker živi v njem 3600 vrst živali, razdeljenih po domovini ali izvoru, prosto kot v naravi, Posebnost je oddelek za opice, kjer je. ob vsakem času polno ljudi, ki gledajo, kako se te človeku podobne živali i-grajo, ali pa mirno sedijo z glavo v rokah, kot bi reševale težke življenjske probleme. V tem vrtu se je tudi posrečilo križati nekatere živali, n. pr. leva s tigrom. Veliko veselje je tudi opazovati bele medvede in tjulenje, iki v vodi in na suhem kažejo radovednim gledalcem vsakovrstne spretnosti. Seveda ne manjka tudi velik akvarij z domačimi in tujimi vodnimi stanovalci, kakor tudi ne restavracija in pivovarna z dobrim pivom, kakor povsod v mestu.
Nymphenburg. Med največje znamenitosti Miinchena štejemo tudi Park in grad Nymphenburg (čarobni grad ali grad vil). Park ima krasne nasade, ki jih križajo vodni kanali po francoskem simetričnem stilu, kakor v Versaillesu. Pročelje grada je 690 m dolgo, pravi grad je samo v sredini, na straneh so druga poslopja. V njem so različni muzeji, razstava preprog, ur, razne mehanične posebnosti kot »per-petuum mobile« itd. V enem delu je tudi manifaktura porcelana, ena prvih v Evropi, kjer človek lahko občuduje umetniške izdelke stare in sedanje dobe.
Angleški vrt (Englischer Garton) z u-metnimi nasadi, čudovitimi drevesi ter drevesnimi skupinami, travniki, senčnimi stezami in sončnimi prostori ni samo največji park (237 ha), marveč tudi najlepša in najbolj priljubljena točka v mestu, kla-
Olimpijske igre — kolikokrat smo slišali govoriti o tem. Posebno še letos ko prihajajo z največjo reklamo v Italijo, v Rim. Ogromno govorimo, poslušamo, beremo o tem; a kljub temu so redki, ki poznajo bolj podrobno ta danes najbolj popularen dogodek.
Zato pa poglejmo malo skupaj, kako in kaj je s tem. Naši bralci bodo lahko od danes dalje redno sledili drobnim zanimivostim iz olimpijskega sveta, ki jih bomo priobčevali vsak teden pod naslovom: — Olimpijske igre —
Poglejmo malo danes, kako je prišlo do obnovitve teh slavnih starogrških iger, ki so se baje oddigravale v stari Grčiji že leta 1000 pr. Kr.
Potem ko je cesar Teodozij prepovedal vsako nadaljnje obnavljanje olimpijskih iger in po velikanskem potresu, ki je uničil sleherno športno pripravo v svetem mestu Olimpiji, je vsako športno udejstvovanje šlo v pozabo in kar je še slabše, izginila je vsa tista športna vnema, ki je stare Grke pripravila celo do tega, da so olimpijske igre predpostavljali celo zmagam na bojiščih.
Minila so tako stoletja in zgledalo je, da je šport radikalno izginil z obličja zemlje. Zasledimo sicer v srednjem veku razne viteške turnirje in razna tekmovanja v streljanju in sabljanju, toda vsem tem prireditvam je manjkalo pravega duha, tistega olimpijskega agonističnega duha, ki je preveval slavne starogrške igre.
Toda nasprotno kot bi človek pričakoval po tolikih stoletjih, ta duh ni izginil, in prišel je čas, ko se je spet začelo govoriti o Olimpiji in njenih tradicijah, To se je zgodilo v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko so v Grčiji odkrili prve arheološke ostanke starega svetega mesta.
Konstantin Evangelist Zappas, bogat grški trgovec, navdušen nad temi odkritij, si je vtepel v glavo idejo, da bo naredil vse, kar bo v njegovi moči, da se bodo olimpijske igre po tolikih letih spet obnovile. In toliko je naredil, da je leta 1859 res prišlo do prvega mednarodnega tekmovanja. Toda bodisi ta prvi poskus, bodisi druga dva, ki sta mu sledila v razdalji enajstih let, nista znala vžgati ljudstva kot je to pričakoval Konstantin Zappas.
Toda kljub prvim porazom je Zappas nekaj let nato umrl v prepričanju, da bo njegovo seme obrodilo obilen sad, kajti četrta preolimpijada, imenujmo jo kar tako, ki se je vršila v Atenah leta 1889, je navdušila do skrajnosti ne samo občinstvo, ki ji je prisostvovalo, ampak njen odmev je odjeknil tudi v Parizu, kjer se je z isto idejo že nekaj časa ukvarjal mladi baron Pierre de Coubertin.
Komaj šestindvajset let je bil star, ko se mu je porodila ista misel kot malo prej Grku Zappasu. Vse, kar je pozneje naredil, je mladi Coubertin delal z namenom, ki ga je pozneje sam obrazložil v svojem delu »Indipendence belge«. Tako
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiii
sičen primer združitve vrta in pokrajine. Vsa razporeditev ne napravi toliko vtisa modernega parka, kolikor pokrajinske proste narave, ki tvori veliko privlačnost za ljubitelje naravnih lepot in še posebno dreves. Znamenitost vrta je še Kitajski stolp s kavarno in restavracijo R. L.
pravi: »...vse to delam zato, da bi se šport poplemenitil, da bi športu omogočil neodvisnost, in da bi ga postavili na položaj, od koder bi lahko bolje opravljal svoje vzgojno poslanstvo, ki mu v modernem svetu po pravici pripada.«
Po dolgih pogajanjih s športnimi ustanovami z vsega sveta in po neštetih potovanjih, ki jih je v ta namen delal, se mu je končno posrečilo, da je leta 1896 ustanovil s pomočjo ameriškega profesorja Sloane-a prvi »OLYMPIC COMITTEE INTERNATIONAL«, katerega so sestavljali (Nadaljevanje na 4. strani)
Hruščev v Mauthausenu
Poglavar sovjetske Rusije Nikolaj Sergejevič Hruščev je na potovanju po Avstriji obiskal tudi nekdanje nacistično taborišče Mauthausen. V govoru, ki ga je imel na tem kraju, je ostro napadel zapadno Nemčijo, češ da pripravlja tretjo svetovno vojno. Poleg tega je še dejal, da ni mogoče pomilostiti nekdanjih nacističnih voditeljev, ker da »kamni v Dachau, Mauthausenu in drugod kličejo v spomin nekdanje strahote.«
Nacistične zločine je obsojal in obsoja cel svet. Obsojal jih je tudi leta 1939, ko so se Sovjeti in nacisti poljubljali in objemali v Moskvi. Vendar so ravno prvaki sovjetske Rusije najmanj poklicani, da se zgražajo nad divjanjem nacistov. Ko je Hruščev govoril o »kamnih v Mauthausenu«, ali je pomislil na kamne v sovjetskih taboriščih, ki vpijejo s še večjo silo do neba? Seveda, Sovjeti so imeli srečo, da so s pomočjo Amerike zmagali naciste in s tem še za nekaj desetletij pokrili z molkom grozo svojih prisilnih taborišč in ječ. Ali kljub vsemu njihovemu prizadevanju prihajajo odmevi groze tudi iz Sovjetije, le da na žalost danes nimamo državnika, ki bi si Hruščevu upal to v brk povedati. Vsi pred njim le molčijo kot plahi šolarčki in tako se zdi, da ima Hruščev prav. Zakaj si nihče ne upa Hruščevu prebrati iz Doktorja Živaga onih strani, ki govorijo o prisilnih taboriščih pod Stalinom? Videli bi, da je bilo divjanje komunistov enakovredno onemu nacistov. — Zakaj niso na Dunaju nalepili po zidovih zemljepisne karte, kjer so zaznamovana komunistična prisilna taborišča po širni Rusiji in po njenih satelitskih državah? Karto je izdelal Vzhodni inštitut v Rimu. Kaže nam vso Rusijo posejano z neštevilnimi taborišči od Cuhotskega polotoka in Kamčatke ob Beringovem zalivu do Baltika. Na stotine je teh taborišč in na milijone v njih nesrečnih obsojencev. Statistike pravijo, da je v letih znanih Stalinovih čistk od 1930 do 1936 samo kmetov pomrlo nad 20 milijonov. Zakaj ni tega Hruščevu nihče povedal? Ker ‘ se ga vsi bojijo. Strah gospodov politikov na zapadu, gospodov kot so Raab, Scharf, Kretski in tovariši, strah teh gospodov, je moč Hruščeva in tovarišev.
Gospodje, prosite Hruščeva, naj vam za vaš strah pošlje v odlikovanje kamne iz sovjetskih taborišč.
V NEDELJO 10. JULIJA VSI NA REPENTABOR !
fohun iz Vatikana10
8Pisu o. Petra Leonija
Mariza Perat
j. °Pravila so šla že h koncu, ko se ne-dne predstavi neznanec in nama u-e' na j izprazniva vse pritličje, češ da to služilo vojaščini. Mož je bil v civilu 1(. imel nikakega pisanega ukaza. Za-^ tiu nisva hotela ustreči, rekoč, da so-j>fj s'bžijo nama in naj zato naju pusti btiru. Toda ni se dal prepričati. Za-L5' nama je še enkrat, naj stanovanje a*niva, in šel.
Otekla sta dva dneva. Zvečer tretjega sem se vračal iz župne cerkve, ko ^ v,del, da je dvorišče vse polno mizic je stc>jal ter razne take ropotije. Zraven P. Nikolaj ves zmeden in ni vedel, v začel. »Kaj se jc zgodilo?« sem ga • "Nič posebnega, a bili so tukaj l;a,1 neznani ljudje in so vse izpraznili. I narna je sedaj storiti?« Takoj sem se 'n na v°ia5kcj poveljstvo, kjer Poročal o dogodku. Tam so mi ta-^ ^ljubili, da se bodo za stvar čimprej v'mali- Vrnil sem se torej domov in dobil enega izmed častnikov NKVD
(Narodni komisariat za notranje zadeve — to je policija). Ta je dal ukaz, da lahko vse skupaj spravimo zopet pod streho. Vendar naša zmaga vseeno ni bila popolna, kajti na koncu smo vendar bili prisiljeni dati vojaštvu dve glavni sobi v pritličju.
Od tega dne dalje nismo imeli več miru. Poleg tega so blizu stanovale štiri dekleta iz Sibirije, ki so bile oblečene v policiste. Čestokrat so se ta dekleta posluževala tudi naše kuhinje in tako smo jih imeli zmeraj pod nogami. Lahko si je predstavljati, kako zelo smo se čutili varne pod tako »varnostno kontrolo«.
Človek bi moral imeti odličen spomin, da bi si lahko zapomnil, koliko zvijač so si izmislili, da bi nas kje zasačili. Nekega dne sva s patrom bila sama pri kosilu, ko je v sobo stopil neznan človek; dejal nama je, da ima ukaz pregledati stanovanje, nakar se je obrnil in hotel iti navzgor v prvo nadstropje. V hipu sem skočil s stola ter ga zadržal na stopnicah, rekoč, naj mi pokaže listine, ki mu pregled dovoljujejo. Zmedeno se je ustavil in odšel. Čez dve uri se je spet prikazal, tokrat z dovoljenjem. Šel se k njemu ter mu dejal: »Morate mi oprostiti, da vam prej nisem dovolil pregleda; toda v da-
našnjih časih hodi okrog vedno toliko nepridipravov, da se človek nikakor ne more zanesti na nikogar.« — »Res je,« je dejal. »Tudi jaz sem pred sovjetsko okupacijo bil tak nepridiprav, toda rdeča vlada me je popolnoma prevzgojila in zdaj sem pošten človek.« — »Čestitam vam,« sem suho odvrnil, »a vendar mi ne smete zameriti, če vam odkrito povem, da se rdeči vladi nikakor ni posrečilo predrugačiti vas tudi na zunaj, kajti na vašem obrazu se še vedno poznajo poteze nekdanjega malopridneža.«
Nekaj dni zatem sem razumel pomen tega obiska. Prišli so namreč in nam odnesli skoraj vse knjige naše male knjižnice.
Med boljševikl.
Ker sem v Rusijo prišel z namenom, da bom med ljudmi izvrševal apostolat, sem vedno iskal tudi najmanjšo priliko, da bi to svoje poslanstvo tudi res izvrševal. Mnogokrat sem imel opravka po raznih uradih, bodisi zaradi davkov, zaradi stanovanja ali pa zaradi kakšnih dokumentov. . No, tudi tukaj se mi je zelo za malo zdelo, da bi ne spregovoril besede o veri. Mnogokrat so se porajali prav komični prizori, zopet drugič so me kar radi poslušali in zdelo se je, kot da ni več
daleč tisti dan, ko se bo Rusija izpreobr-nila. Mnogokrat sem se celo vpraševal, ali ni morda še dospel tisti čas, ko se bo Rusija povrnila zopet k veri, čas, ki ga je Marija v Fatimi jasno napovedala. P. Nikolaj pa je večkrat šaljivo dejal: »V tej deželi se vse vrši na »prikaz«, to je na povelje; toda še raje se ta »prikaz« spremeni v »kapris«, namreč v kapriso; in jaz bi se prav nič ne čudil, če bi jutri imel Stalin tak »kapris«, da bi dal »prikaz«, da mora vsak državljan hoditi v cerkev. Tedaj bi Rusija bila rešena.«
V tem času sem tudi pisal pismo predsedniku Kalininu, da bi meni in mojemu sobratu dal dovoljenje za začasno bivanje v Sovjetski zvezi. Hotel som od začetka prositi kar za državljanstvo, pa so me moji previdni župljani še pravočasno ustavili, rekoč: »Gorje vam, če se popolnoma predaste Sovjetom, kajti tedaj boste postali igrača v njihovih rokah in nobena človeška oblast vas ne reši več iz njihovih krempljev.« — Kmalu sem tudi sam spoznal, da bi to ne bilo pametno in sem poprosil samo za navadno začasno bivanje.
Delo v župniji.
Tisto leto in tri tedne, ki smo jih preživeli v Odesi, je bilo v verskem življenju
še kar dobro. Vse se je vedno dobro izteklo, čeprav nam je hudoba premnogo-krat nagajala.
Poleg drugega smo imeli tudi dober zbor, čeprav moških skorp ni bilo zraven, ker jih pač ni bilo doma. Mnoge pesmi je ta zbor pel tudi triglasno. Zbore je vodila neka stara organistinja, ki pa je iz strahu pred oblastmi kmalu nehala s svojim delom. Na njeno mesto smo kmalu dobili prav mlado organistinjo, ki sicer ni bila tako izvežbana kot prejšnja, a je v zameno za to bila pogumna in navdušena za svoje delo. In tako je potekalo v najlepšem redu.
Zakon, ki je prepovedoval poučevanje katekizma, je še vedno veljal tako kot prej. Toda jaz sem se vedno delal, kot da za to postavo niti ne vem, in sem učil naprej. Zgodilo se je celo, da so oblastniki zaprli eno oko glede tega, zato pa so Seveda tem bolj držali odprto drugo. Tako je bilo mnogo družin, ki od prihoda rdečih niso več pošiljale svojih otrok h krščanskemu nauku, kajti mislili so si: »Res je, da je sedaj sovjetska vlada v tem pogledu malo popustljiva, toda kdo ve, če v bodoče ne bomo morali dajati računa, češ da smo to svobodo preveč izrabljali.«	(Se	nadaljuje)
		Kaj ■—-rt ^ .Ir5;*.
		
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU
vabi na
ENAJSTI TABOR
ki bo na
REPENTABRU
v nedeljo, dne 10. julija 1960.
SLOVENSKI
UVODNA BESEDA: msgr. dr. Jakob Ukmar
ODER
bo igral zgodovinsko dramo dr. Ivana Preglja:
»Zdrava deva Katarina«
Letošnji slovenski tabor bo posvečen pred nedavnim umrlemu dr. Ivanu Preglju, mojstru naše besede to velikemu sinu našega naroda, ki mu je bil zvest in predan do zadnje ure življenja.
»ZDRAVA DEVA KATARINA« je slika naših ljudi, mladih in veselih, polnih dobre volje in smeha, pesmi to vriska. Skušali bomo po najboljših močeh posredovati ta smeh na Repentabru.
Ohranjajmo tradicijo velikih slovenskih zborovanj, ohranjajmo vero očetov, častimo svoj materin jezik! Na velikem taboru ponovno dokažimo, da živimo in da hočemo živeti tudi naprej. Zato: Goričani, Tržačani in še Slovenci od
drugod — dobrodošli!
Ob 16. uri bo v repentaborski cerkvi blagoslov. Ob 17. uri začetek tabora. Avtobusna zveza bo stalno poslovala. Če se bo po vaseh priglasilo dosti ude-—	lelencev, bo tudi iz vasi vozil avtobus.	—
Zaključek tržaškega velesejma
V nedeljo ob polnoči se je letošnji dvanajsti mednarodni tržaški velesejem uradno zaključil.
Ob zaključku je predsednik velesejma inž. Sospisio prečital krajšo izjavo, v kateri je podčrtal dober uspeh letošnjega velesejma. Med drugim je navedel, da je na velesejmu sodelovalo 28 tujih držav in med njimi 13 v uradni obliki. Skupno je bilo okoli tisoč razstavljalcev in med njimi skoro polovica iz tujine. Občinstvo je v velikem številu obiskalo velesejem in znatno v večjem merilu kot pretekla leta. Tudi kupčije so bile po izjavi predsednika velesejma ugodne in dosegle visoko raven.
Marij anišče na Opčinah
Ob sklepu šolskega leta se Marijanišče na Opčinah iskreno zahvaljuje vsem svojim številnim dobrotnikom za pomoč in razumevanje. Najlepša zahvala je šolski uspeh: od 19 fantov jih je kar 15 prav dobro izdelalo; štirje se bodo še potili. Tudi po vaši dobroti, naši številni dobrotniki, so ti fantje imeli — nekateri že več let — dobro katoliško vzgojo. Upamo, da se prihodnje šolsko leto število naših dijakov dvigne in tako bo še več skupnega prizadevanja in veselja. — V soboto 16. VII. na praznik karmelske Matere božje bo na Višarjah sveta maša za vse dobrotnike Marijanišča.
Mature na učiteljišču v Trstu
Usposobljenostni izpiti na slovenskem učiteljišču v Trstu so se zaključili s sledečim izidom. Izdelali so: Primožič Lojzka, Radovič Danica, dijakinji tržaškega učiteljišča, Cej Jožef, z goriškega učite-
ljišča, in privatistinja Legiša Danica. En privatist je bil zavrnjen, ostali kandidati pa imajo popravne izpite.
Barkovlje: bodoča turistična točka
Ce se peljete od Miramara proti Bar-kovljam, lahko opazite, kako se je v zadnjih letih naša obala izpremenila. Kjer je pred nekaj leti bilo še morje, rastejo sedaj že mala drevesa, ki se bodo s časom razvila v prijeten borov gozdič.
Iz raznih krajev stalno dovažajo kamenje, pesek, zemljo in celo odpadke, tako da so zasuli že lep del naše luže. Skratka v Barkovljah so sklenili ustvariti razne zanimivosti, ki naj bi privabile v Trst veliko turistov. Italijanska ustanova za turizem ima za to že izdelan načrt. Ali jim bo uspelo?
Kakor so pred meseci poročali, bi že moral biti izdelan velik vodomet, ki so ga baje naročili pri neki nemški tvrdki. Stal naj bi na trgu, ki so ga zgradili na zasutem področju poleg portiča.
V načrtu so tudi nova kopališča, restavracije in hotel. Poleg tega mislijo zgraditi tudi igrišče za tenis in nogomet. Ustanoviti mislijo tudi klub za razne športe.
Tako bo pri nas v Barkovljah. Vsakdo bo našel svoj kotiček. Bodisi navdušen športnik ali pa samoten sanjač!
Prvi si bo lahko dajal duška s plavanjem ali nogometom. Drugi pa bo lahko sanjaril na bregu pod bori in gledal za ribiškimi čolni, ki vsak večer odhajajo na odprto morje in tonejo v mraku, dokler ne zagledamo na obzorju nebroj lučic.
G. P.
Vabilo
člani Kat. tiskovnega društva v Gorici so vabljeni, da se udeležijo izrednega občnega zbora KTD, ki se bo vršil v Gorici v dvorani Brezmadežne, Riva Piazzutta 18, v četrtek 21. jul. 1.1. ob 16. uri z naslednjim dnevnim redom:
1. Pregled članstva;
2. Pregled in sprememba pravil;
3. Volitve odbora in nadzorstva;
4. Slučajnosti.
Gorica, dne 5. julija 1960.
Za nadzorstvo:
Alojzij Pavlin, Franc Močnik
Jazbine
»2ive kličem; za mrtvimi jočem; strele odbijam«, — pravi latinski izrek o namenu zvonov. »Grob se za grobom vrsti« — letos tudi v Jazbinah veljži. že tretji pogreb v prvem polletju je za majhno vas veliko, zlasti ko je rakev več kot zibelk: smrtno se nam je z motorjem ponesrečil komaj 25-letni mladenič Koršič Viktor; tisti, ki je pri novi cerkvi delal kot pomočnik — pa so njega med prvimi mrtvimi drugi prinesli v novo cerkev.
Kako navdušeno je revček dela! za novi domek in brajdico ob njem, pa rpu ni bilo dano uživati sadu svojih pridnih rok... Nam je hudo tudi zato, ker mu še
več k sv. maši in ne odvrnejo od nedeljskega dela in sploh ne ganejo več za nič božjega in plemenitega! Pa kaj hočemo: ko se zadeva zvonov in pokopališča tako po polževo počasi rešuje, naj vsaj mrtvaške koračnice s pihali in bobnom pretresejo do dna duše vse lene, lahkoživeče, skope, sebične in v samo imetje in uživanje zamišljene današnje ljudi. — In končno je za rajnega Viktorja veljalo; »Vene cvet mladosti, gine časov tek...« (Pišejo, da bo letos 14. julija ob 13,45 tudi sodnji dan).
Naj bo dalje bogati pogreb v nedeljo 19. junija popoldne tudi priznanje mnogoštevilni Koršičevi družini, ker šo danes številne redke, da nas je strah bodočnosti, ki ne bo več prednost mladine, ampak skrb starcev. Kako je že danes dolgčas po naših mestih, vaseh, cerkvah in šolah! »Grobovi tulijo« — pa še bolj nerojenih prazne zibelke jočejo... »Pomlad, a mladosti (= mladine) ni!«
Zanima vas zadeva zvonov: Nekaj napredka je. Hvala Bogu, uredništvu »Kat. glasu« in novim darovalcem! Tri dni po objavi je že prišel prvi ček po pošti, potem še drugi darovi osebno in po pošti. Bog plačaj vsem velikodušnim! Sram naj bo trde in brezčutne za vsakršno projšnjo.
Nekateri niso prav razumeli zadnjega dopisa iz Jazbin: Ne gre za osebne usluge, ki jih kdo izkaže poborniku stvari g. A. Martinčiču, ampak res za dobro delo v čast Mariji in v korist njeni cerkvici. Duhovnik ima pri tem le bolj sitnosti; šele ko se namera posreči, tudi zadoščenje. Tisti, ki je v pismu stavil pogoje za dar, pa se ni čitljivo podpisal, naj ne pozabi na pregovor: Dvakrat da, kdor hitro da. Torej brž, ne šele 1. oktobra, ko bodo že zvonovi viseli in peli. Drugi so medtem že več kot toliko dali brez pogojev, in večinoma niti imenovani nočejo biti. V jeseni bi veljalo:
»Zalivanje pozno na ranjeni cvet«. Se hoče še kdo izkazati, pa zdaj?!
Doberdob
Prijazno Jelenovo dvorišče je sprejelo prejšnjo nedeljo zopet prav veliko število gledalcev, ki so prišli gledat dramo »Kri za kri« ali Ljudmila, čeprav ljudem ugajajo vesele igre (tudi pri tej je bilo nekaj
smešnega), vendar lahko rečemo, da jim je omenjena drama dala to, kar že naslov pove: nekaj resnega, lepega in velikega. —
1. Dejanje drame se vrši v veliki oddaljenosti stoletij (ob času kralja Karla Velikega), a pomen igre je aktualen, življenjski! — Takrat se je poganstvo borilo proti krščanstvu:	poganska duhovnica-čarovnica Grozdana, polna sovraštva do vsega, kar ni pogansko, zapeljuje in grozi, sili in se posmehuje sveti veri. Dandanes pa moderni brezverci z organizacijami, društvi, časopisi in predstavami, z denarjem in grožnjami, naravnost ali hi- ■ navsko skušajo »šibkim« kristjanom upihniti luč vere, morale, zvestobe.
2. Takrat je krščanstvo imelo pogumne vernike, mučence: Slavica iz ljubezni do svete vere in dane obljube raje umre; s tem potrdi moč katoliške vere ter druge — zlasti sestro Vando — morilko — s svojim zgledom spreobrne, da ji sledijo v veri in smrti. — Tudi danes ne manjka v vsefi deželah modernih spoznavalcev in mučencev za katoliško vero!
3. Takrat so samostani bili središča ne samo vere, ampak tudi kulture, civilizacije, vzgoje in umetnosti. V njih so dobivali pomoč vsi, tudi nepošteni in hudobni (kot v igri Grozdana). — Danes vidimo skrito in vidno delo samostanov v širšem obsegu pri nas, zlasti pa v misijonskih deežlah. Koliko je v samostanih in zavodih molitve, skritih žrtev, potrpežljive vzgoje mladine, priprave za apostolat! Sprejemali so, zlasti med vojno, vse potrebne, tudi prave brezverce. — In v zahvalo? — Grozdana je iz maščevanja, ker Vanda ni zbežala, ampak postala kristjanka — zažgala gostoljubno poslopje. Moderni brezverci pa praznijo samostane in jih plenijo, — a. kar je najhuje: zažigajo plamene nevere, verske brezbrižnosti, nečistosti in nezaupanja — zlasti pri mladini!
Morda bo kdo mislil: to so pa precej drzne ugotovitve na račun igre! Res. — A če ste dramo gledali tudi s tega vidika, vam je (ali vam bo) gotovo še bolj všeč.
Pridni igralski' skupini za tako lepo in zahtevno dramo vse naše čestitke in zahvala.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
niso mogli novi zvonovi zapeti v slovo kot pridnemu pritrkovavcu; in da še ni mogel biti pokopan v mirnem gaju na griču, kjer je cerkev, prav nasproti njegove nove hišice: ker se pač tako nujne zadeve, kot je oprema zvonov in stvar pokopališča, vlečejo že 6-8 let. — O pokopališču še danes ne vemo, če bo in kdaj bo. Komisija je ob ogledu prostora postavila zadržke: zrahljati pretrda tla ali drugi prostor izbrali. Občina, kolikor je nam znano, ni še poskrbela ne enega ne drugega. Ni še niti dogovora o odkupu poti in stavbišča. Napravil se je komaj prvi osnutek dela in proračun.
Vemo, da bodo nove volitve, pa bomo imeli samo šolo in luč; ne pa že dolgo obljubljenega pokopališča in vodovoda. Seveda, kaj bi drugače počel novi občinski svet, če bi bil prejšnji svet celotni volilni program izvršil!
Vendar je hud6, vsakega mrliča nositi visoko gor v števerjan; pravi hribovski pogrebi! Zadnji je bil celo s petjem in muziko. Prvi hip se nam je zdelo pretirano: s stroški za drage zunanjosti, ki duši umrlega nič ne koristijo, bi se dali sijajno opremiti novi zvonovi, ki bi zvonili vsem, živim in mrtvim; kako bi mnogi živi potrebovali močnejšega glasu zvonov, ker jih dosedanji »bingelci« ne prikličejo
Srebmomašnik
častiti g. Jožef Milič, dekan in župnik v Povirju pri Sežani, je obhajal letos 30. VI. 25-letnico svojega mašniškega posvečenja. Izhaja iz zelo znane družine Milič s Proseka, je zaslužen in sposoben mož, zelo gostoljuben in razgledan. Prva njegova služba je bila v Kubedu (2 leti), nato v Lindam (3 leta), od 1940. naprej župnikuje v Povirju. Tudi on, kakor drugi slovenski duhovniki, je okusil fašistično preganjanje, ker je vedno bil Slovenec in duhovnik.
Gorečemu župniku vsi, ki poznamo njegovo očetovsko srce in njegove sposobnosti, želimo še veliko let dela in uspeha v Gospodovem vinogradu. —
Na Koroškem
imajo letos štiri slovenske novomašnike, ti so: David Ignac iz Šmihela, Hotimic Martin iz Dobrle vesi, Omelko Viktor iz Tiboje ter Ropitz Jože iz Metlove. Vsi štirje so bili posvečeni v Celovcu v ne-
(Nadaljevanje s 3. strani)
člani Francije, Grčije, Rusije, Švedske, USA, Ogrske, Anglije, Argentine, Nove Zelandije, Italije in Belgije.
Sklenjeno je bilo, da naj bi se prve olimpijske igre modernega veka vršile
v Parizu ob priliki svetovne razstave leta 1900. Toda na prošnjo grških poslancev so določili, da bo prva olimpijada leta 1896, to se pravi še isto leto, ko so člani komiteja zasedali, v Atenah: v upanju, da bi se športna tradicija spet začela tam, kjer se je pred petnajstimi stoletji na tako hiter način končala.
Čeprav so vse državne vlade kazale najbolj hladno indiferentnost napram olimpijskim igram, tako da so si morali posamezni športniki sami plačevati vožnjo in bivanje v Atenah, posebno še ker atleti niso bili organizirani v društvih, kljub vsemu temu so se te prve igre briljantno obnesle.
De Coubertin nadvse ponosen nad uspehom, se je vrnil v Francijo in se z velikansko 'vnemo vrgel na delo za pripravo olimpijskih iger v Parizu samem.
Na poti nazaj se je še ustavil na grških otokih, kjer je z veseljem ugotovil, da se otroci že igrajo »olimpijske igre«. Preteklost je torej zaživela v sedanjost in Šport je definitivno prevzel človeškega duha in posebno duha mladih.
L. P.
deljo 3. julija; nove maše pa bodo imeli v nedeljo 10. ali 17. julija. Novomašniku v Šmihelu bo pridigal g. Vinko Zaletel.
Iz duhovniških vrst na Koroškem povejmo še, da je msgr. dr. Hombock obhajal 50-letnico rojstva. Rodil se je namreč v št. Janžu 14. jun. 1910. Bogoslovje je opravil v Innsbrucku ter doktoriral iz teologije. Dr. Hornbock je kot mlad kaplan bil med vojno od nacistov interniran. Pozneje se je vrnil in postal župnik ter dekan v Podgorjah. Veliko se je trudil pri obnovi Mohorjeve družbe. Prva leta po vojni je bil urednik njenih publikacij, pozneje pa njen ravnatelj; to službo vrši še danes. Pod njegovim vodstvom si je Mohorjeva družba gospodarsko opomogla ter se usposobila, da pripravi mladim študentom slovenskih srednjih šol dva lepa in udobna internata, enega za fante in drugega za dekleta.
Na Lokvah v Trnovskem gozdu
so priredili preteklo nedeljo in ponedeljek velik shod bivših partizanov. Nagnali so tja več tisoč ljudi iz cele Primorske. Pravijo, da je bil to »ljudski shod«. Toda znano je, da se v diktaturah taki »ljudski« shodi vedno vršijo na ukaz. Tudi na Lokvah je bilo tako. Delavci in uslužbenci, ki so imeli v ponedeljek prost dan zaradi praznika borcev, so dobili ukaz, naj gredo na Lokve. In so seveda čli. Toliko v vednost tistim, ki občudujejo' »spontanost« ljudskih prireditev v diktaturah. »Sei commandato di presentarti...«, se je glasil ukaz pod Mussolinijem, sedaj so isto formulo spremenili v slovenski, oziroma v hrvatski jezik, diktatura se pa nadaljuje.
V Avstriji so povišali pokojnin
Avstrijska vlada je sprejela novi kmeti ski zakon, ki predvideva dokajšnje ola šave za kmeta. Pri tem pa je sklenila, <1 poviša tudi najnižje pokojnine. Te boš od 1. novembra dalje znašale 780 šili gov, to je okrog 17 tisoč lir na mesec. Vsekakor več kot v Italiji in tudi dok več kot v Jugoslaviji.
ZA DOBRO VOLJO Ali si bolan?
»Kaj si bolan, dragi?«
»Ne, zakaj?«
»Mislila sem, ker sem te videla pn iz lekarne!«
»A tako — kaj bi pa mislila, ko bi ti videla priti s pokopališča?«
Radio Trst A
od 10. do 16. julija 1960
Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — Slovenske narodne pesmi. — 10.00 Pret>( Maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Ve1 in naš čas. — 16.00 Reger: Sonata op. ^
— 21.00 Pesniki in njih stvaritve: 0' »Simon Jenko«. Sestavil Vinko Beličic.
Ponedeljek: 18.00 »Mravlje, zanimive** znanke«. — 19.00 Oddaja za najmlajše, 30.30 Nino Rota: »Florentinski slamnik Torek: 18.00 Radijska univerza. — W Utrinki iz znanosti to tehnike. — 21/ »Potovanje na Mars«, radijska zgodba; jo je napisal Charles Chilton. Prva sli®
— 22.00 Umetnost in življenje: Ruda W čec: »Kulturno pismo iz Buenos Aires*
— 22.15 Glazunov: Koncert št. 1 za kla'' in orkester.
Sreda: 18.00 Z začarane police. — 1^ Nove afriške države. — 21.00 »Veliki moi Igrajo člani R. O.
Četrtek:	18.00	Radijska	univerza..
»Križarske vojne«. — 19.00 Iz popotne ležnice mladega rodu. — 21.00 Obletih tedna: Edvard Traven. — 21.15 V spotf* Fridcrica Chopina: Druga oddaja: Pre* diji, nokturni, valčki to berceuse v izv* bi Cortota, Rubinstetoa, Paderewsk Lipattija, Magaloffa in Zecchi. — t Iz sodobne književnosti. — 22.15 Malipi Tretja simfonija.
Petek: 19.00 Vloga propagande v zg< vini človeštva: Mirko Javornik (8) »S1 njeveška umetnost kot lepak«. — 19.15 * lijanski' skladatelji 19. stoletja. — - « Umetnost in prireditve v Trstu. — 2*| Znanost in tehnika. — 22.15 Koncert P1 nista Andreja Pregerja.
Sobota: 15.06 Koncert operne glasbe-
16.00 Dante Alighieri: Božanska Kom1 ja: Vice - »Zaključno predavanje«.
19.00 Slovenski književniki v pismih. ' 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21' »Potovanje na Mars«, radijska zgodba, jo je napisal Charles Chilton. — 22' Cajkowsky: Sei-enada za godala v C-duf|
— 22.30 Igrata ansambel Borut Lesjf
Z avtomobilom po stopnicah
V Rimu je neki tat hotel z avtomobilom ubežati policistom, ki so ga zasledovali. Nekaj časa je z vso naglico vozil svojo »Giulietto« po mestnih ulicah, ki so bile zjutraj ob 5h precej prazne. Ko je pridrvel na trg S. Trinita dei Monti je pa zavil z avtom po stopnicah, ki od omenjene cerkve vodijo na spodaj stoječi trg Piazza Spagna. Prevozil je srečno kakih 20 stopnic, ko mu je avto zadel ob zid in se razbil. Tat se ni še vdal. čeprav ranjen je skočil iz avtomobila in začel bežati. Toda karabinjer, ki je spodaj stražil pred španskim poslaništvom, mu je prestrigel pot in ga aretiral. — Vsekakor mož je bil pogumen.
OBVESTIL^
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA bo«
v Gorici od 16. avgusta zvečer do 20. 3 gusta zjutraj. Priglasiti se je treba r naslov: Kazimir Humar, Corte S. Ilari0 Gorizia. Tam se dobe tudi vsa potreb pojasnila.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA *
novi naslov: Gorica, via don Bosco 3, prosi vse, ki se obračajo nanjo, da m čila in drugo pošiljajo na novi na: Ce pa pošljejo naročila za Mohorjevo S paj z drugimi naročili na uredništvo toliškega glasa, naj taka naročila napil vsako na posebni list. Le tako mor® prava brez zmešnjave postreči naročil Na Tržaškem se'lahko obrnete na', verjenika Mohorjeve družbe č. g. Du^ Jakomina (Trieste, via Servola 42).
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE1',
do v tržaškem semenišču od 28. avž^J zvečer do 1. septembra zjutraj. Pr'-1!, sprejema do 31. julija: Marijanišče • čine - (TS).
PREDNOSTNE LESTVICE, šolsko ^
u'
ništvo sporoča, da so od 30. junija deset dni zaporedoma, od 10. do l~- , dopoldne na vpogled pri znanstv^ liceju s slovenskim učnim jezikom Lazz. Vecchio 9, prednostne lestvic£ ^ poverjena mesta na srednjih šolah s ^ venskim učnim jezikom za šolsko 1960-61.	>
OGLASI ,
Za vsak mm višine v širini enega sto P.«
trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. M* Tiska tiskarna Budin v. Gorici
•M