410
Novičar iz raznih krajev.
Upna naprava (kreditnica) za kupčijstvo in obertnijstvo je sprožila potrebo vesvoljne deželne ase ku racije. Več svetov: kako naj bi se ustanovila taka potrebna naprava, po kteri bi posestnikom mogoče bilo proti majhni tarifi zavarovati svoje pohištvo, polje, gojzde, živino itd, se je že oglasilo. Ako se udeležijo vsi posestniki te asekura-cije, bo letno odrajtvilo čisto majčkino, upna naprava pa bi pomagala občnemu kreditu zlo na noge. Da bi le pri samem sprožku ne ostalo! — Dve politične stvari ste stopile te dni v pervo versto. Ena je homatija švajcarska, druga je angležko-perziška vojska v Azii. Zastrao une se je oglasil 17. dan t. m. vladni francozki časnik ^Moniteur", kteri z ostro besedo graja neubogljivost švaj-carske vlade, da se noče udati dobrovoljnemu svetu fran-cozke vlade in oprostiti vjetih Neuenburčanov, in ji žuga z z gub o dosedanje prijaznosti. Ali bo tako pismo Svajcarje ka) omečilo, se ne ve.  Govori se pa že tudi, da se  pruska
v
vlada pripravlja na vojsko proti Svajci. — Drugi klopčič,, ki se čedalje bolj zamotuje, je pa angležko-perzijanska vojska v Azii; poslanec angležki lord Stratford Redcliffe je iz Carigrada perzižki vladi poslal pismo, v kterem terjs, naj njena armada berž zapusti Herat, ki si ga je unidan polastila. Ako je res, da je rusovska vlada dobra per-zljanski, bo težko kaj iz te terjatve. Da pa naši bravci za-popadejo to novo homatijo, jim jo hočemo ob kratkem razjasniti: Angleži se boje, da bi Rusi preveč mogočni ne postali v Azii; med izhodno Indijo in Kaspi-morjem ležite P erz i j a iu Afghan i stan; te deželi ločite rusovske in angležke posestva v Azii; na Perzijo teži po naravni legi Rusija s kavkaško armado in ladijami na imenovanem morji, — Afgha ni stan pa je bliže Angležem, zatega voljo nočejo, da bi se Perzijani razširili v Afghanistanu; tudi je nek stara pogodba.,, da Perzijani ne smejo posesti Flerata. Herat je pa Angležem posebno važen, ker skoz to mesto pelje stara kraljeva cesta iz Irana v Hindostan, in tedaj blizo do njih dežele. Od tod sedaj vojska, ktera bi utegnila zlo pomenljiva biti, ako se tudi Rusi pridružijo vmes. — 22. dan p. m. so Rusi z veliko silo posedli Suhum-Kale na izhodnem bregu čeruega morja in drugi dan so vzeli eno turško veliko iu 18 manjših ladjic. Al nihče naj ne misli, da je to nova vojska na černem morji. Suhum-Kale je rusovsko mestor ktero so ob zadnji vojski posedli turški beguni in nekteri kavkaški gorjanci. Ce jih je sedaj rusovska armada spodila^ je vzela le v posest kar je Rusovskega. — Od začetka p a-rižkega zbora se ne ve še nič gotovega. — Onega hu-dodelnika vojaka, ki je stregel unidan kralju Napotita n-skemu po življenju, so že berž tisti dan obesli; bil je 26 let star, iz Kalabrije doma, Agesilao Milano po imenu; brez kesa je umeri, rekši: „da je le spolnil, kar mu je bilo naročeno". — Avstrijanska ekspedicija, ki je šla konj nakupavat v Sirijo, je na Libanonu že veliko lepe živine dobila. — Znani ustanovitelj družbe treznosti oče Mate v je 8. t. m. 67 let star iu že dolgo bolehen v Kventonu na Irskem umeri. — Zoper tiste znane težave, ki sučejo po morji potujoče ljudi, je iznajdel dr. Landerer na poti iz Žeje v Atinje dobro skušen pomoček: 10 do 12 kaplic klor o forma, ki se dobi v apoteki, se vlije v 2 ali 3 žljice vodi in popije. Malokdaj je treba dvakrat ponoviti to pivo; tako gotovo nek  pomaga.