NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 45 - LETO 54 - CELJE, 11.11.1999 - CENA 280 SIT
JE VINO DOBRO?
Odvisno od letnika! Kaicšna bo letošnja Icapljica v temi tedna na strani 16,
vse o martinovanjih pa na strani 11.
Foto: GREGOR KATIC
SAVINJSKE
PARKIRNE
ZDRAHE
Zaradi parkirnih prostorov za tovornjake več sto prevoznikov
ob dovoljenja? Vroča tema na strani 12.
zanesite
se le nase
Za zaščito premoženja pred poplavami lahko največ naredimo sami.
Nadaljevanje teme tedna na strani 5.
»Nedolžne
žrtve«
So obdolženci v tako imenovani heroinski
navezi res nedolžne žrtve procesa? stran 29.
POGLEJMO-POJEJMO
novembra gremo na Slomškovo Ponikvo,
v žičko kartuzijo in na Zlati grič. Stran 15.
SNEG PRED DURIMI ZMELJEIMO,
KURILNO OLJE VAIVI PRIPELJEIMO
Ekstra lahko kurilno olje lahko naročite po telefonu v najbližjem Petrolovem
skladišču in izbranih bencinskih servisih.
www.petrol.si
Skladišče:
Celje	063 33 931
Novo mesto	068 323 814
Bencinski Servis:
Slovenske Konjice	063 497 50 80
Mozirje	063 497 30 60
Radeče	0601 85 274
2
DOGODKI
Umrl je Leon Štukelj
v torek, 9. novembra, ob 14.
ari, sva bila dogovoijena za sre-
čanje v Maribora. Štirikrat sva
prestavila to najino že trinajsto
srečanje. Do njega nikoli ne bo
prišlo, kajti spoštovani gospod
Leon Štukelj, prav gotovo prvi
mož Slovenije v tem stoletja, je v
ponedeljek, 8. novembra, ob
dveh zjutraj umd v mariborski
bolnišnici.
Leon Štukelj, pravnik in sod-
nik, vrhunski športnik in žlah-
ten človek, seje rodil 12. novem-
bra 1898 v Novem mestu. 12.
novembm 1998 ob 100-letnici
življenja je bil v soju reflektorjev
in pozornosti ter občudovanja
Slovencev in ljudi v tujini, jutri,
12. novembm 1999, iko po veli-
kem srečnem dogodku, pa bo v
soju sveč in globokega, tihega
spoštovanja in občudovanja.
Na njegov 101. rojstni dan se
bodo na pokopališč Dobrava v
Mariboru od njega poslovili le
njegovi najožji družinski člani.
Žena Lidija, s katero sta v skup-
nem življenju preživela nekaj
mesecev več kot 65 let, hčerka
Lidija z možem, njunimi otroci
in prapra vnukoma Andražem
in Heleno.
9. septembra 1993 sem prvič
spoznal majhnega velikega mo-
ža, ko sem pripravil prvo in
edino trojno srečanje med aka-
demikom dr Antonom Trstenja-
kom, gospodom Štukljem in
profesorjem Dragom Ulago. La-
ni, ob lOO-letnidŠtukljevegaživ-
ljenja, sem napisal knjigo Mož
treh stoletij, v kateri sem pred-
stavil številna izjemno prijetna
in koristna srečanja s človekom,
mimo katerega nihče ne bo mo-
gel.
Ob predstavitvi knjige Mož
treh stoletij v Zdravilišča Laško,
5. oktobra 1998, je v nagovoru
med drugim povedal »Po svoji
naravi sem bil vedno optimist in
sm kot športnik opravljal tudi
svoj poklic. Soglasno s svojim
zdravjem, fizično močjo in du-
hom sem urejeval življenje. Ved-
no sem rekel čbvek mora rav-
nati z življenjem, ne življenje z
njim. Zato imamo razum, zato
imamo čustva, imamo vest, ki
je zelo važen kritik. V različnih
situacijah je treba vse te darove,
ki nam jih je dala narava in
stvarnik, uporabljati. Odločitve
so mogoče samo na ta način.
Prišel sem končno do spoznanja,
da brez kompromisa ne more
biti mira, ne more biti sreče in
zadovoljstva. Človek je po svoji
naravi egoist, narava mu je to
dala, da se ohrani in da se plodi.
Ampak ta dar mora čbvek upo-
rabljati tudi v gospodarstvu pa
v medsebojnem stiku ljudi in
narodov. Vsekakor je treba na-
ravo krotiti v tem pogledu, ven-
dar ne sme biti to pretirano. Mi
imamo situacije, kjer ne moreš z
glavo skozi zid. Moraš priznati
dejstvo, to pravi razum. Moram
reči, da sem bil s svojim življe-
njem zelo zadovoljen. Predvsem
pa to, da sem bil zdrav, zdrav
pa sem bil očividno zato, ker mi
je narava dala v gen dar, da če
bom pravilno živel, bom dolgo
živel. In ta simbioza športa, po-
klica in moja resnost, spoznanje
in veselje, ki sem ga imel v
športu, to mi je dalo moč, da
sem preživel in dočakal visoko
starost Stvarnik mi je podaril to
milost, katere je redko kdo dele-
žen, in zato sem doživel visoko
starost čil in zdrav, umsko in
telesno.«^
Leon Štukelj je na treh olimpij-
skih igrah v Parizu, Amsterda-
mu in Berlinu (star je bil 38 let!)
osvojil šest medalj, tri zlate, sre-
brno in dve bronasti, na štirih
svetovnih prvenstvih v Ljublja-
ni, Lyonu, Luxemburgu in Pari-
zu pa štirinajst (pet zlatih, pet
srebrnih in štiri bronaste), s tem
pa je brez dvoma postal najbolj-
ši šporinik Slovenije v stoletju, ki
se počasi končuje.
Bilje pravnik in sodnik. Bilje
imeniten človek bistrega duha,
klene in jasne misli, neobreme-
njen s težavami, ki jih je doživel
med in prva leta po 2. svetovni
vojni. Bil je odličen in prijazen
sogovornik.
Ob prvem srečanja v Ljublja-
ni je akademik dr Anton Trste-
njak o Leonu Štuklju povedal:
»Jaz vas občudujem tudi zaradi
vašega odnosa do kuhure, etike
in morale. Prerokujem vam, da
boste dočakali 100 let.«
O smrti je Leon Štukelj javno
spregovoril že leta 1992 v svoji
imenitni in obsežni ter filigran-
sko natančno napisani knjigi
Mojih sedem svetovnih tekmo-
vanj: »Smrt me čisto nič ne vzne-
mirja. Želim si samo, da bi bila
hitra.«
In je res biku Pa še ponoči je
prišla. In sam ji je podal roko.
Mimo in dostojanstveno, kakr-
šno je bilo tudi njegovo življenje.
Nenadna smrt je marsilcaj
prekrižala, tudi morda že napi-
sane čestitke za lOL rojstni dem.,
ki so se nepričakovano spreme-
nile v globoka in pretresljiva
sožalja. Smrt je prekrižala tudi
najino zadnje srečanje, ki sva ga
tudi zaradi njegove bolezni pre-
stavljala iz tedna v teden. Žena
Lidija mi je v času, ko je bil štiri
dni v bolnišnici, rekla, da upa,
da ga bomo še dolgo imeli, sam
pa mi je v petek, 5. novembra,
tudi med telefonskim pogovo-
rom, zatrdil, da me bo v torek
čakal, »saj ne bom nikamor
pobegnil«. Pa je. Za vedno.
Slovenija je z njim v tem tre-
nutku izgubila najbolj žlahtni
promocijski dragulj. Zadnjih pet
let je bilo za velikega Slovenca,
Leona Štuklja, strahovito napor-
nih. Vsi so ga želeli spoznati,
mnogi so v stikih z njim »iskali«
svojih pet minut. Thdi za to je
vedel, pa je vse skupaj stoično
mimo prenašal. Do konca.
Simpatični, drobni gospod,
kljub telesnemu odhodu ostaja
za vedno med nami. Rojenje bil
v prejšnjem stoletju, vrhunec je
dosegel v tem, njegova imenit-
na popotnica, težko dosegljiva,
kaj šele presegljiva, nas bo
spremljala v prihodnje stoletje.
Leon Štukelj ostaja mož treh
stoletij.
TONE VRABL
Šmartno praznuje
z naložbami
Na Martinov dan bodo v
Šmartnu ob Paki ob občin-
skem prazniku na slavnost-
ni seji občinskega sveta po-
delili priznanja in plakete
najzaslužnejšim občanom,
praznovanje občine pa bodo
zaokrožili tudi z nekaterimi
naložbami, ki so jih uspeli
dokončati.
Posodobljeno in asfaltirano
cesto, ki povezuje Veliki Vrh in
Gavce, so že odprli. Z naložbo,
vredna je približno 15 milijo-
nov tolarjev, se je uresničila
dolgoletna želja krajanov, zla-
sti pa bo koristila približno
petdesetim družinam kot bliž-
njica na poti v Velenje. V teh
dneh so zaključili z deli, po-
trebnimi za razširitev pokopa-
lišča, dokončali pa so tudi
gradnjo pločnika v Paški vasi
in projekt javne razsvetljave,
za katerega je občina odštela
12 milijonov tolarjev. Občina
želi čimprej urediti še stano-
vanjsko cono, kjer bo na voljo
pet komunalno urejenih par-
cel, namenjenih individualni
gradnji. Obsežen projekt, ki se
ga lotevajo, bo gradnja čistilne
naprave, po prvih ocenah
vredna kakšnih 280 milijonov
tolarjev. Gradbeno dokumen-
tacijo naj bi zbrali do februarja
2000, hitrost gradnje pa
narekoval denar. Občina I
didira za pridobitev denar
programu ISPA, enem od [
pornih programov Evrof
unije, obenem pa računa
lastna sredstva in pomoč ct
ve.
Na dan občinskega pra
ka, 11. novembra, bodo
činski grb izročili Ivanu R
niku za dolgoletno sodek
nje na področju gasilstva,
vilne zaščite in krvodajals
Plaketi bosta prejeli Roza
Klančnik za dolgoletni p
pevek k zborovskemu p
in Bernarda Podkrižnik
večletno delo na podre
kulture. Posmrtno občin
plaketo bodo namenili Ma
nu Hrastniku, vrsto let de
nemu v življenju in delu o
ne ter na področju kulture
Domofin in Eko odpirata vrata
v razstaviščih Celjskega sejma bodo v sredo, 17. novi
bra, odprli dva specializirana sejma; specializirani med
rodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renovi
nju Domofin ter sejem Eko.
Domofin že tretjič pripravlja podjetje Cespo, v mešani ll
GHM, družbe za prirejanje obrtniških sejmov iz MUnchej
Celjskega sejma d.d. in Obrtne zbornice Slovenije, organiza,
5. sejma Eko pa je pod pokroviteljstvom ministrstva za ok
in prostor Celjski sejem d.d. Oba sejma bosta za obiskov
odprta med 17. in 21. novembrom, vsak dan med 9. in 18. i
Prenovljena hiša šaleških obrtnikov
Območna obrtna zbornica
Velenje ima po novem na
voljo približno 300 kvadrat-
nih metrov popolnoma ob-
novljenih površin v poslov-
ni hiši v mestnem jedru Sta-
rega Velenja, kjer ima pro-
store že dvanajst let.
Naložba v obnovo je stala
približno 25 milijonov tolar-
jev, od tega so najeli posojilo
v višini 6,5 milijona tolarjev,
donatorji so prispevali kak-
šne tri milijone, razliko pa je
zmogla zbornica z lastnimi
sredstvi. Prenovljene prosto-
re, med njimi veliko predaval-
nico za 50 udeležencev, pro-
stor za družabna srečanja,
malo in veliko sejno sobo ter
upravne prostore, so odprli v
torek, na dan odprtih vrat,
namenjen zlasti obrtnikom iz
šaleških krajev. Območna
obrtna zbornica Velenje
združuje skoraj 900 obrtni-
kov iz Šmartna, Šoštanja in
Velenja, trenutno pa si status
obrtnika ureja še 13 bodočih
članov. V zadnjih štirih letih
beležijo približno enako šte-
vilo obrtnikov, kar pomeni,
da šaleška obrt ni doživela
upada, kot se je to dogajalo v
nekaterih drugih primerljivih
okoljih. V zbornici ugotavlja-
jo, da se v zadnjem obdobju,
tudi po sprejemu sistemske
zakonodaje, zmanjšujejo
problemi neenakopravnosti s
področja kreditiranja in zapo-
slovanja, tako da se zdaj lote-
vajo novih nalog na področju
razvoja, marketinga, tehnolo-
gije in naložb, zlasti pa izo-
braževanja.
K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
Več kot sto let staro hišo v Starem Velenju je območna obrtna zbornica obnovila in uredila
kakšnih 300 kvadratnih metrov poslovnih površin.

DOGODKI
3
DrŽava popustila Rimljanom
[Ojub zagotovilu ministra
delo Toneta Ropa, da bo
uda na današnji seji spre-
pnila tisti del svojega ne-
ukega sklepa v zvezi z
jvljanjem zdravilišča v
jnskih Toplicah, ki ni po
jji Rimljanov, se je Svet
jajevne skupnosti Rimske
iplice odločil, da bo v sobo-
13. novembra, vseeno pri-
jvil protestno zaporo ceste.
Če bodo sklepi spremenjeni
kot so se predstavniki kra-
dogovorili v ponedeljek na
Stanku z ministrom Tonetom
^m ter direktorjem sklada
za regionalni razvoj in direkto-
rico agencije za privatizacijo in
prestrukturiranje, bo zapora
trajala pol ure, v nasprotnem pa
kar štiri ure. »Slovensko javnost
želimo prepričati, da smo resni
sogovornik vlade,« pojasnjuje
odločitev predsednik Sveta Kra-
jevne skupnosti Rimske Toplice
Drago Zupan in dodaja, da za-
radi dosedanjih slabih izkušenj
kljub odkritemu pogovoru z
ministrom Rop ne verjamejo
povsem, da bo vlada svoja zago-
tovila tudi uresničila. V ponede-
ljek so se namreč dogovorili, da
ministrstvo za delo zdraviliških
objektov, če bi mu bili v prime-
ru neuspelega javnega razpisa
dani v brezplačno uporabo, ne
bo preuredilo v dom za upoko-
jence, ampak jih bo namenilo
za turistični razvoj in odpiranje
novih delovnih mest. Rimlja-
nom je tudi uspelo, da bo poslej
v medresorski vladni komisiji
za oživitev Rimskih Toplic po-
leg laškega župana Jožeta Raj-
ha tudi njihov predstavnik
Slavko Janežič.
Vladna komisija, ki se je
prav tako sestala v ponede-
ljek, je sklenila, da bo javni
razpis, s katerim bo zdravi-
liški kompleks ponudila v
prodajo ali pa v brezplačni
najem za petdeset let, opra-
vila v dveh fazah. V roku
enega tedna naj bi objavili le
nekakšen informativni raz-
pis, s katerim bi skušali poi-
skati najboljšega ponudnika,
pri čemer bodo imeli predno-
sti tisti, ki bodo v svoji po-
nudbi izkazali najbolj resne
namene o vlaganjih, nato pa
bi objavili še pravi razpis. V
Rimskih Toplicah pričakuje-
jo, da bo postopek končan
najkasneje do 15. marca pri-
hodnjega leta.	JI
Postelje za hudo bolne
Dobrodelne akcije Laščanov za pomoč hudo bolnim otrokom v Ljubljani in Celju
(Rotary klub Ljubljana in
ilturni center Laško sta od-
Ku ljubljanske pediatrič-
klinike za onkologijo in
matologijo podarila tri no-
postelje za intenzivno te-
lijo bolnikov. Vsaka poste-
stane 1.400.000 tolarjev
pomeni za oddelek, ki edi-
V Sloveniji sprejema otro-
z malignimi obolenji, ze-
reliko pridobitev.
no posteljo so na oddelku,
r na leto zdravijo okrog 60
idih bolnikov, že imeli,
idar se je pogosto zgodilo,
so se med dvema hudo
inima otrokoma morali od-
'!ati, komu odtegniti poste-
Zdaj bo oskrba na oddel-
: bolj kakovostna, takšne
stelje pa bodo, je poudarila
vodja službe za onkologijo in
hematologijo prim. dr. Joži-
ca Anžič, tudi zdravstvene-
mu osebju bistveno olajšale
nego gibalno prizadetih
otrok.
Rotary klub je denar za na-
kup postelj zbral na lanskem
Miklavževem večeru. Kultur-
ni center Laško pa je v sodelo-
vanju z Območnim združe-
njem Rdečega križa Laško
pripravil prodajno razstavo li-
kovnih del in zabavno-glas-
beno prireditev. Zamisel o
dobrodelni akciji se je v Laš-
kem porodila ob lanski popla-
vi, ko so mnogi slovenski
umetniki ponudili pomoč za
obnovo poškodovanega Kul-
turnega centra, vendar se je
ravnatelj centra Jure Jan od-
ločil, da bo njihovo dobrona-
mernost raje »izkoristil« za
zbiranje pomoči za bolne
otroke. Tako je nastal projekt
Laško združuje dobre želje,
ki sta ga podprla tudi Pivovar-
na Laško in Občina Laško.
Projekt je bil sestavljen iz
dveh delov, zbrani denar pa
so Laščani razdelili med pe-
diatrično kliniko in otroškim
oddelkom kirurških strok v
Splošni bolnišnici Celje. Z
avkcijo umetniških del, ki je
bila IL marca, so zbrali
L700.000 tolarjev, z dobro-
delnim koncertom konec ok-
tobra pa še 495.000 tolarjev.
V Laškem so sicer pričakova-
li, da bodo z glasbeno priredi-
tvijo zbrali še več denarja,
vendar so jim, žal, poleg
manjšega odziva gledalcev
dodatne stroške povzročili tu-
di nekateri zahtevni izvajalci.
JANJA INTIHAR
Samopostrežni terminal za potrjevanje zdravstvenih kartic u
celjskem zdravstvenem domu.
Kartice so že tu
v torek se je uvajanje zdravstvenih kartic uradno pričelo
tudi na območju celjske regije.
Prvi so kartice zdravstvenega zavarovanja prejeli po pošti
Laščani in Radečani, za njimi bodo na vrsti še zavarovanci na
območju izpostave OE ZZZS Slovenske Konjice, nato pa jih
bodo dobili še v Šentjurju, Celju, Šmarju in Žalcu. Razdeljeva-
nje kartic (vseh je nekaj manj kot 190 tisoč) bo zaključeno do
konca tega meseca.
Pred dnevi so na območju regije namestili tudi 24 od 25
samopostrežnih terminalov za potrjevanje zdravstvene kartice.
Zadnji, ki bo stal v prostorih OE ZZZS Celje, bo nameščen šele
decembra.	JI. Foto GK
Soštaniski peteroboj
za župana
h nadomestnih volitvah, ki bodo v Šoštanju 28. novem-
J, bo župana lahko volilo 6.300 občanov. Izbirali bodo med
tirni kandidati.
Drago Koren, član SKD, po poklicu univerzitetni diplomirani
enir geodezije, je vodja geodetske izpostave v Velenju,
ifesor Darko Menih, član SDS, je ravnatelj šoštanjske Osnov-
ale Karla Destovnika Kajuha. Matjaž Natek, član ZLSD, je
okojeni predmetni učitelj in nekdanji osnovnošolski ravna-
i. Milan Kopušar, član LDS, po poklicu ekonomist, je vodja
imoženjsko-pravne službe v Komunalnem podjetju Velenje,
etka Tinauer, magistra managementa in samostojna podjet-
ja, kandidira kot članica Neodvisne liste za obnovo in razvoj
Jine Šoštanj.	K.L.
dvna obravnava na Vranskem
Občina Vransko pripravlja v
do, 17. novembra, javno
Svnavo, na kateri bodo go-
ili o lokacijskem načrtu za
ocesto Arja vas-Ločica pri
Vranskem in o prostorskih
planih občine. Javna obravna-
va bo ob 19. uri v dvorani
Kulturnega doma na Vran-
skem.
Slovesno ob
odpustu
Devetnajsta generacija vo-
jakov na služenju vojaškega
roka v vojašnici Celje je za-
ključila usposabljanje. Ob
njihovem odpustu so včeraj,
v sredo, v vojašnici pripravili
zaključno slovesnost. TC
PO SVETU
Tudman operiran
na črevesu
Hrvaškega predsednika
Franja Tudmana so morali
odpeljati v zagrebško bolni-
šnico Dubrava, kjer so ga nuj-
no operirali zaradi rane na
debelem črevesu. Poročila o
njegovem zdravstvenem sta-
nju so skopa; znano je le, da
naj bi dobro okreval. Kljub
temu pa se v javnosti še ni
pojavila njegova fotografija
ali pa posnetek iz bolnišnice.
Kot je povedal nekdanji vod-
ja Tudmanove zdravniške eki-
pe dr. Hebrang, sicer tudi nek-
danji minister za zdravstvo, je
razjeda na debelem črevesu
ena od zapletov, ki so nastopili
pri kemoterapiji. 77-letni pred-
sednik se je slabo počutil že
pred dnevi, ko je bil na obisku v
Italiji, in je moral skrajšati pro-
tokolarne obveznosti. Po priho-
du v domovino se je še pojavil v
javnosti na dan mrtvih, kasneje
pa so ga zaradi hudih bolečin v
trebuhu odpeljali v bolnišnico.
Predstavniki opozicije so že
zahtevali poročilo o predsedni-
kovem zdravstvenem stanju.
Ravno tako pa tudi, da se parla-
ment ne razpusti 12. novem-
bra, temveč naj dela do konca
mandata 28. novembra. Kljub
Tudmanovi bolezni zaenkrat ni
nobenih sprememb pri datu-
mu parlamentarnih volitev, ki
so načrtovane za 22. decembra.
Tudman naj bi menda za zdaj
državo vodil kar iz bolniške
postelje, zato ni razloga, da bi
predsednik sabora začasno
prevzel njegove dolžnosti. To
se zgodi le v primeru smrti,
odstopa predsednika aH v pri-
meru njegove trajne nesposob-
nosti.
Ukinitev sankcij za
volitve
Predstavniki jugoslovan-
ske opozicijske Zveze za spre-
membe so v Združenih drža-
vah dosegli pomemben na-
predek. Ameriška admini-
stracija jim je namreč oblju-
bila ukinitev dela sankcij v
zameno za izvedbo svobod-
nih in demokratičnih volitev.
Prej so to pogojevali z odho-
dom Miloševiča z oblasti.
Beograjski režimski mediji so
potezo VVashingtona označili
za prazno obljubo.
Po srečanju z Albrightovo se
je izvedelo, da bodo ZDA v
primeru svobodnih volitev do-
volile dobavo nafte -Srbiji. Rav-
no tako naj bi odpravile bloka-
do poletov v ZRJ. Po demokra-
tičnih spremembah naj bi Srbi-
ja tudi dobila najmanj za mili-
jardo dolarjev ameriških na-
ložb in posojil. V Washingtonu
so zadovoljni, da se je opozicija
naposled zedinila glede skup-
nega cilja, to je od sedanjih
oblasti izsiliti predčasne volitve
in zrušiti Miloševiča. Vladajoča
koalicija zahteve po predčasnih
volitvah zavrača in meni, da jih
ni potrebno izvesti do leta
2001, ko mandat poteče sedanji
vladi. Na vprašanje Albrighto-
vi, kaj se bo zgodilo, če bo do
volitev prišlo in če bo na njih
vseeno zmagal Miloševič, je ta
odgovorila, da se bo »to zelo
zelo težko zgodilo na svobod-
nih in poštenih volitvah«. In
dodala: »Če bi moja babica
imela kolesa, bi bila bicikel«.
Zadnje neodvisne raziskave ka-
žejo, da si kar 70 odstotkov
Srbov želi novo vlado.
Črna gora bližje
samostojnosti
črna gora je storila še korak
bližje k samostojnosti te re-
publike. Njena vlada je na-
mreč sprejela odlok o uvedbi
nemške marke kot vzporedne
valute jugoslovanskemu di-
narju. Za to se je odločila, kot
je dejal predsednik Djukano-
vič, zaradi škodljivih ukrepov
Beograda, usmerjenih proti
ključnim interesom Podgcri-
ce.
Po njenem mnenju je režim v
Beogradu namenoma povzro-
čil hiperinflacijo.V zadnjem
mesecu dni je namreč dinar
izgubil kar tretjino vrednosti,
poleg tega pa se je v letu in pol
podvojila količina denarja, ki
kroži na trgu. S tiskanjem de-
narja brez kritja si je Beograd
sicer kupil socialni mir, obe-
nem pa ogrozil reforme v Črni
gori. Ta se je tako odločila, da
bo za nemško marko treba od-
šteti 17 dinarjev, kar je sicer
enako kot na črnem trgu v Srbi-
ji, kjer je uradni tečaj samo šest
dinarjev za marko. Nekatera
večja črnogorska podjetja pa so
že napovedala, da bodo plače
in pokojnine izplačevala kar v
markah. Tudi cene osnovnih
dobrin, kot so npr: kruh, mle-
ko, bencin in elektrika bodo v
nemških markah.
13 Žrtev treh
pokolov
v minulem tednu dni so se
zgodili trije pokoli, ki so zah-
tevali kar 14 smrtnih žrtev
(en morilec si je sodil sam).
Gre za 16-letnika z Bavarske-
ga, ki je pred tem ubil štiri
ljudi, potem pa se je zabarika-
diral v hišo svojih staršev. Os-
tala dva pokola sta se zgodila
v ZDA.
40-letni mehanik iz Honolu-
luja je prišel v službo, v poslov-
no stavbo podjetja Xerox in
pričel streljati. Pri tem je ubil
sedem svojih kolegov. Zatem
se je po več urah pogajanj pre-
dal policiji. Njegov motiv ni
znan; menda naj bi mu grozila
izguba službe. Sodelavci so ga
opisali kot prijaznega, tihega
moža, čigar hobi je bilo zbira-
nje zlatih ribic. In pušk, ki jih je
imel kar 17. Dan po streljanju
na Havajih pa je neznani napa-
dalec v Seattlu ubil dva člove-
ka. Zamaskirani storilec, ki ga
policija še išče, je stopil v pisar-
no ladjedelnice in začel brez
besed streljati. Tudi motiv tega
dejanja ni znan, so pa ameriške
oblasti precej poostrile varnost-
ne ukrepe okrog šol, ki so bile v
preteklosti pogoste tarče po-
dobnih napadov.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
I liHL-i.i.J
□
DOGODKI
Kateremu mesu zaupati?
Slovenska Zlato zrno in Zlati okus ter pilotski projekt sledljivosti s Celjskega - V Rogatcu je vodilni slovenski odkupovalec telet Zlatega zrna
Preverjanje izvora teletine tudi po internetu
Evropejci in z njimi Sloven-
ci ne zaupajo več govedu. Po
bolezni norih krav, lanski ita-
lijanski hormonski aferi ter
letošnjem belgijskem diok-
sinskem škandalu je postavi-
la Evropska unija stroge zah-
teve.
Tako je uvedla sistem sledlji-
vosti blagovnih in informacij-
skih tokov, ki se mu hočeš
nočeš pridružuje Slovenija.
Takšen sistem je temeljni po-
goj za izvoz govedi in govejega
mesa, ki bo veljal v Evropski
uniji z novim letom. Sicer pa se
je pri nas po izkušnjah iz unije
pred blizu tremi leti pojavila
prva skupinska blagovna
znamka za teletino poslovne
skupnosti za prehrano republi-
ke Slovenije Zlato zrno. Zanj je
bilo v zadnjih dveh letih spita-
nih dva tisoč telet.
Po podatkih Poslovnega
združenja prehrane Slovenije
je podjetje Mesnine Žerak Ro-
gatec po odkupu takšnih telet
od lanskega poletja daleč na
prvem mestu v državi, zato
predsednik združenja Franc
Muhič iz Ljubljane ne skopari
s pohvalami na njihov račun
(hvalijo tudi prizadevanja Me-
sarstva Arvaj iz Kranja in šent-
jurskega Vurmesa). Rogatčani
so začeli s pitanjem telet po
pravilniku Zlatega zrna marca
lani, ko so s pomočjo kozjan-
sko-obsoteljskih rejcev vhlevili
prva teleta. Za pogodbene li-
cenčne rejce je to dopolnilna
dejavnost, ki ne terja velikih
hlevov ter zato nobenih poseb-
nih finančnih vlaganj.
Pionirsko delo
v Sloveniji je vključenih v
projekt Zlatega zrna 40 kme-
tovalcev, z različnim staležem
telet, pri čemer ima rejec Šte-
fan Krčmar z Goričkega v hle-
vu nič manj kot 80 takšnih
telet, veliki rejec pa je tudi v
Vinarjih pri Oplotnici. Mesars-
tvo Žerak ima sklenjene po-
godbe za približno petsto telet
na leto. V kozjanskem-obso-
teljskem področju so se rejci
med seboj neformalno pove-
zali tako, da vzdržuje redne
stike z Mesninami Žerak, z
veterinarskimi službami in
poslovno skupnostjo, vodja
rejcev Andreja Boršič iz Kri-
stan Vrha.
V	Mesninah Žerak pravijo, da
hočejo biti med prvimi, ki želijo
povrnjeno zaupanje slovenske-
ga potrošnika. Rogatčani so se v
proizvodnem programu teleti-
ne Zlato zrno specializirali za
mikrokonfekcioniranje ter nu-
dijo kupcu gostinsko pripravlje-
ne kose mesa, na primer telečji
zrezek ali telečje ptičke in po-
dobno. Zaradi sočnosti in meh-
kobe telečje meso predhodno
zorijo. Med njihovimi izdelki
Zlatega zrna so posebna kloba-
sa, hrenovka in mesni sir.
V	maloprodaji so prisotni v
celjski regiji, v veleprodaji po
vsej Sloveniji, zaradi majhnih
količin pa teletine še ne izvaža-
jo. Na področju Zlatega zrna so
njihovi najpomembnejši kupci
zdravilišča v Rogaški Slatini,
Topolšici in Atomskih toplicah
ter Gorenjevo Gostinstvo iz Ve-
lenja. Ugotavljajo, da slovenski
potrošniki še vedno premalo
poznajo blagovno znamko Zla-
to zrno. Zato bodo pripravili
brošuri za pripravo jedi Zlate-
ga zrna za restavracije ter za
javne zavode in manjšo brošu-
ro za kupce v trgovinah, pred-
stavitev Zlatega zrna petim
največjim trgovskim sistemom
in največjim medijem, degu-
stacije jedi ter posebni komer-
cialno-izobraževalni meseč-
nik. Nove rejce nameravajo
pridobiti s predavanji in ogledi
hlevov, kjer pitajo teleta po
pravilniku Zlatega zrna. Me-
snine Žerak so posredovale mi-
nistrstvu za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano projekte
za povečanje proizvodnje tele-
tine na kozjansko-obsotelj-
skem območju za šestkrat.
V Sloveniji začenjamo poleg
Zlatega zrna z novim pomem-
bnim projektom z naslovom
Zlati okus, zaščiteno skupinsko
blagovno znamko za govedino.
Za vsako pasmo posebej je do-
ločena maksimalna dovoljena
teža, po pravilniku ne sme biti v
prehrani goveda antibiotikov,
hormonov, mesne in kostne
moke ter uree. V Mesninah Že-
rak računajo, da bodo prve ži-
vali vhlevili januarja.
Po kakovosti
sledljivost
Poleg kakovosti, ki naj bi jo
zagotovilo Zlato zrno, uvaja
Slovenija tudi sledljivost. Tako
so se Mesnine Žerak v prvi
polovici oktobra kot prve v dr-
žavi vključile v pilotski projekt
Poslovnega združenja za pre-
hrano. ki zahteva sledljivost
teletine Zlatega zrna. V ome-
njeni projekt so vključeni rejci
na območju kmetijskih zadrug
Celje, Šentjur in Šmarje pri Jel-
šah, v povezavi s šentjursko
klavnico. Nosilec projekta, ki
ga sofinancirata ministrstvi za
kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano ter za znanost in tehno-
logijo, je dr. Miha Gajster iz
ljubljanskega Emoninega raz-
vojnega centra za prehrano.
Tako so svojim rejcem raz-
delili dobavnice kmetijskega
ministrstva, ki spremljajo žival
vse od rejca do mesnopredelo-
valnega obrata. Teleta morajo
oštevilčiti najpozneje v treh
tednih po rojstvu, za vsako ži-
val mora voditi rejec hlevski
dnevnik, v katerega vpisuje
različna opažanja, na primer o
morebitni bolezni. Njegove za-
piske kontrolira pooblaščena
državna služba.
Na omenjeni dobavnici, ki je
nadomestila potni list, morajo
biti navedeni ime rejca s šifro
kmetije, lastnik, kupec, po-
srednik ali odkupovalec, vzrok
prevoza in podatki o transpor-
tu ter zabeležka o zadnjem
krmljenju in napajanju. Na do-
bavnici mora biti vpisana tudi
ušesna številka živali, spol, ka-
tegorija, datum rojstva, država
rojstva in reje ter blagovna
znamka. Med opombami je
treba vpisati odstopanja od
rednega zakola, na primer za-
kol v sili. Omenjene podatke
vstavlja državna institucija (z
imenom inspekt) v centralno
slovensko računalniško bazo.
Tako lahko potrošnik pred na-
kupom mesa ugotovi popolno
sledljivost: kje je bila žival pita-
na oziroma rejena ter podatke
iz hlevske knjige. Vse to lahko
preveri celo na internetu, zaen-
krat poskusno. S takšnim nači-
nom so si v Evropski uniji po-
vrnili zaupanje potrošnikov.
V Rogatcu so prejšnji teden
odkupili prvih pet telet po si-
stemu uvajanja sledljivosti po-
rekla živali.
BRANEJERANKO
Krivi so vsi drugi
Smrad v zvezi z asfaltno bazo se še ni polegel - Kaj pravi župan Malovrh? - Občina naj
bi račun za stroške odvetnika zavrnila
v prejšnji številki smo poro-
čali o odločbi ustavnega sodiš-
ča, ki je razveljavilo odlok šent-
jurske občine v zvezi z uredi-
tvenimi pogoji, s katerim je ho-
tela doseči legalizacijo razvpite
zasebne asfahne baze, čmo-
gradnje v Planinski vasi.
Zanimalo nas je tudi mnenje
šentjurskega župana in poslanca
Jurija Malovrha, ki takrat ni bil
dosegljiv, nanj pa so uperjene
ostre kritike. V torek nam je
povedal, da je občina z odločbo
že seznanila upravno enoto, pri-
stojno za izdajo gradbenega do-
voljenja ter glede pogojev za
obratovanje objektov.
In kaj meni o postopku? »Us-
tavno sodišče se je pri svoji od-
ločbi oprlo na 25. člen zakona o
urejanju naselij, ki predpisuje,
da so industrijski objekti oprede-
ljeni v dolgoročnih in srednjeroč-
nih planih občine. Takšnega in-
dustrijskega objekta v KS Planina
ni opredeljeval niti dolgoročni
plan za obdobje 1986-2000, niti
srednjeročni plan. saj iz te KS
takšna potreba tudi ni bila pose-
bej izražena. Že dalj časa je v
pripravi nov dolgoročni plan ob-
čine. zato bodo morali krajani iz
različnih KS svoje potrebe jasno
izraziti,« je dejal župan.
Prav tako je dejal, da so najb-
ližji sosedi, ki so sprožili posto-
pek pred ustavnim sodiščem,
občino in občinski svet zavedli.
»Investitorju so prodali zemljiš-
če ter mu dali pisno soglasje za
gradnjo asfaltne baze.« Malovrh
je prav tako oster do državnih
organov: »V tem primeru je pad-
la na izpitu predvsem država, saj
je bila pričeta gradnja asfaltne
mešalnice evidentirana pred vlo-
žitvijo zahtevka za dopolnitev
spornega odloka. O tem ni bila
obveščena niti občina, niti ob-
činski svet. Z rušitvijo bi lahko
pričela že davno pred sprejetjem
odloka, ki ga je ustavno sodišče
razveljavilo.« Po Malovrhovem
mnenju niso brez krivde niti v
podjetju Elektro Krško. »Črno-
graditelju so priklopih tok. ne da
bi imel pred tem lokacijsko in
gradbeno dovoljenje.«
Na naslov občine Šentjur pri
Celju so po končanem postopku
na ustavnem sodišču že prejeli
račun za stroške odvetnika (v
znesku nad dvesto tisoč tolar-
jev), za katerega se nekateri boji-
jo, da ga bodo na koncu plačali
davkoplačevalci. »Zaradi ome-
njenih dejstev, dajanja soglasij
in prepoznega ukrepanja inš-
pekcijske službe, bo občina v
teh dneh zahtevek za plačilo
stroškov zavrnila,« je dodal Ma-
lovrh.
Pri vsem skupaj je treba pove-
dati, da je precej občanov dru-
gačnega mnenja kot župan.
Vseh njegove trditve gotovo ne
bodo prepričale.
BRANE JERANKO
Priznania varnostnim inženirfem
v Ljubljani so včeraj, v sredo, podelili nagrado ter priznanja Avgusta Kuharja, staroste
slovenskih varnostnih inženirjev, za izjemne dosežke ter aktivno delo v društvih
varnostnih inženirjev.
Med dobitniki priznanj Avgusta Kuharja sta tudi dva s Celjskega; Jože Miklavc iz Velenja in Stane
Ocvirk iz Celja. Jože Miklavc se je v treh desetletjih svojega dela v stroki uveljavil kot uspešen referent
varstva pri delu v podjetju in kot uspešen predavatelj, vodja in organizator izobraževanja za varno delo
in varstvo pred požari na Ljudski univerzi Velenje, med drugim pa je bil pred dvema desetletjema tudi
eden od ustanoviteljev Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje. Stane Ocvirk je bil več let
predsednik pred dobrimi štirimi desetletji v Celju ustanovljenega društva varnostnih inženirjev Svojo
delovno pot je začel v livarni Železarne Štore, končal pa z upokojitvijo leta 1990 kot vodja inšpekcije
dela v Celju. Vsa leta aktivno deluje v društvu, precej pozornosti pa je posvetil tudi prevajanju
strokovne literature ter pisanju strokovnih člankov in razprav.	IS
REČENO (ne)STORJENO
Molk je zgovoren
Poznamo različne vrste go-
vornih dejanj, ki jih tukaj ni-
ma smisla naštevati. Morda je
pomembno le to, da je teorija
govornega dejanja odpravila
zmotno pojmovanje, da je te-
meljna vloga sporazumevanja
prenos objektivnih podatkov,
in da je jezik posoda resnice.
Med sporazumevanjem je te-
meljno dejanje vplivanje na
naslovnika. In to je ta ključni
stavek, na katerega želim po-
sebej opozoriti. Večina ljudi si
pusti vplivati nase z beseda-
mi. In to ne glede na resnično
dejanje. Torej, nekdo lahko
počne kar hoče, a če vas z
besedami prepriča v nekaj
drugega, mu boste tudi verje-
li. Tako ponavadi, za večino
ljudi, zadošča nekaj ocvetliče-
nih besed, da padejo na finto.
V današnjem primeru želim
opozoriti na nekaj podobne-
ga, z določenim razmislekom.
Čisto vse vendale ni v bese-
dah, nekaj je namreč tudi v
molku. Tu imamo nekakšno
trgovanje z orožjem pred ne-
kaj leti in tu imamo eno od
preiskovalnih komisij, ki razi-
skuje nepravilnosti na držav-
nem nivoju. Tokratni primer,
ob drugem, označuje zgodba
o zavezanosti k molku. Temu
naj bi namreč zapadel Janez
Janša. Baje, da ob raziskova-
nju nezakonite prodaje orožja
Hrvaški, ne bi smel govoriti.
Tako meni komisija, zato ga
tudi ni poklicala na zasliša-
nje. Govoriti pa naj bi mu
dovolil le predsednik. Vse osta-
lo so povedali že na televiziji.
Za nas je zanimivo to, da, v
tem primeru, lahko govori tudi
molk. Molk tokrat namreč po-
ve vse. Še več, molk je celo
zapovedan. Iz Janševih izjav si
kajpakda lahko razlagamo,
da on sicer je pri volji, da bi o
vsej zadevi, kaj povedal, a žal
ne sme. Dobro. Kaj je torej za
pričakovati. Nič! Dragi moji,
nič. Ampak veste, to ni tisti
budistični, »polni nič«, to je
čisto navaden, prazni, postko-
munistični, slovenski nič. No,
če se na to še niste navadili -
tako je zadnje čase, pri nas
vedno, v vseh podobnih prime-
rih. Sicer pa, kdor molči...
ZORAN PEVEC
PO DRŽAV
Slovenija in EU
LJUBLJANA, 3. noveu
bra (Delo) - Naša država
doslej pripravila že 27 po|
jalskih izhodišč, kmalu h
bi bila pripravljena še^^
dve področji - kmetijstvo]
proračun, je povedal voj
ožje pogajalske skupinel
Janez Potočnik. Slove^
tokrat ne predlaga prehl
nega obdobja, češ da se|
mogoče do vstopa v unijo
celoti uskladiti z evropski
pravnim redom.
Da Vinci
LJUBLJANA, 3. novg
bra (Delo) - V Narodnei
muzeju so razstavih ;2j
eksponatov znanstveni!
izumitelja in umetnika L|
narda da Vincija. RazstaJ
ki že od leta 1993 potujej
svetu, bo na ogled dol
marca 2000.
irska podpora]
LJUBLJANA, 4. novel
bra (Delo) - Irska podpji
čimprejšnjo vključitev Sli
venije in Madžarske kot nI
bolj razvitih kandidatk""!
EU, je med obiskom zagoti
vil irski premier Bel
Ahern. Irski gost se j^
predsednikom vlade Jam
zom Drnovškom pogovarji
tudi o možnostih za pove|
nje menjave med državail
Izberi življenje^
LJUBLJANA, 5. noveli
bra (Delo) - V Zavodu ^
Stanislava se je pod gesloi
Izberi življenje pričelo ini
novembra končalo prvo 2
sedanje vseslovenske sine
de. Tajnik sinode dr. Iva:
Štuhec ocenjuje, da je b;
angažma delegatov izredn
velik in da je ozračje delo^
nosti in zavzetosti presegli
pričakovanja. Izrazito pod
prta je bila usmeritev cerk
k spodbujanju dialoga ti
potreba po spodbujanju ka
tolikov laikov k večjemu aij
gažmaju v družbi. 1
Trenja v koaliciji
LJUBLJANA, S. noveif
bra (Delo) - Predsednik SI
Marjan Podobnik je pozv
Janeza Drnovška, naj čil
prej skliče sestanek vodst;
koalicije, na katerem naj^
ugotovili, ali je še dovo
politične volje za dogovor
skupnih ciljih vlade. Pri tej
je naštel nekaj-ključnih p
dročij, od zavarovalnišl(
zakonodaje do energetski
projektov. Po nekaterih^
rih so glavni vzrok za ^
dobnikov poziv nereše^
kadrovske zadeve, saj i
koalicijska partnerja ne
reta uskladiti v zvezi s
petdeset imenovanji. ^
Proračun gre v
DZ I
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Delo) - PredvidoiT'^
sredi mesece se bo pričel«!
novo redno zasedanje
žavnega zbora, do takrat Pi
se bodo z vladnim predl«^
gom državnega proračun'
za leto 2000 in proračun
skim memorandumom se^
nanila vsa pariamentarn
delovna telesa.
HII?BIWIi'llrllUlg
TEMA TEDNA
5
Zanesite se le nase
o boj z vodo v primeru poplave v Celju letos bolje opremljeni - Se vedno velja, do lahko človek za lastno varnost in
premoženje največ stori sam
jVoda je nekaj strašnega,
f najdem besed. Saj ne re-
: jpi, tudi ogenj je huda
Kit, a proti njemu se lahko
jriš, lahko ga gasiš, pa tudi
^ Iri se ne tako hitro, kot vo-
^ J, ki je ne moreš ustaviti,«
ipred dnevi pripovedovala
jljanka, ki je v mestu ob
jvinji preživela več kata-
jofalnih poplav. Prve iz
^ godnjih petdesetih let se še
jnes živo spominja, saj je
ot dobrih 10 let stara dekli-
liz deroče vode rešila last-
il mater, zadnji dve v no-
^ .mbru 1990 in 1998 pa je
.(doživljala preko svoje
ierke, katere dom je oba-
[at voda dobesedno zalila.
^ Da je pri vodi najhujše prav
.!,ker se je ne da ustaviti, se
jrinjajo vsi, ki jim je že kdaj
jilivala domove. Edino, kar
,ovek lahko naredi, je da re-
gije svoje življenje in premo-
j iiije. Da prazni klet, zatem
, ;itličje, in če je treba, še pod-
»rešje. Kajti voda v Celju se
jiprelitju rečne struge ne us-
(vi tako hitro. Skoraj v sekun-
|ih se razlije, potem dolge
'inute raste in raste, zatem
je čas do takrat, ko začne
(časi plahneti in se vračati v
j rito, kljub temu, da gre za
(ikaj ur, tako dolg, da začne
|wek verjeti v brezčasje. Za-
I s hudi pa so šele trenutki, ki
(Edijo. Ko lahko le nemočno
[pazuješ, kako je v nekaj mi-
jutah dobesedno uničeno vse
]Sto, kar si s trudom leta in
la spravljal skupaj, ali pa
)ito, kar ti je bilo še posebej
»bo in dragoceno...
He\\u letos bolje
opremljeni
v obrambi pred vodo lahko
Wek, ki živi na poplavno
^roženem območju, računa
ijprej nase; tako, da se pri
l)rani zavarovalnici zavaruje
' primer poplave, in da v
^meru grozečega naraščanja
Ide hitro, kolikor se to sploh
1. spravi na varno svoje pre-
oženje.
Seveda pa se sočasno z gro-
čim naraščanjem vode in
'plavno ogroženostjo naselij
livirajo tudi ustrezne služ-
. Ljudje na poplavno ogro-
Jiih območjih zato lahko ra-
''»ajo tudi na pomoč reševal-
ci zlasti gasilci so se s svo-
prostovoljnim in prizadev-
delom v zadnjih osmih
'ib kar dvakrat odlično izka-
Po besedah namestnika
^''eljnika Civilne zaščite
^stne občine Celje Danila
'^protnika, so po lanski po-
^vi v Celju poskrbeli za na-
'P nekaj najnujnejše opre-
mi ki bi v primeru poplave
^^valcem olajšala delo na te-
»Gre zlasti za nakup
"Ijnih črpalk, ki jih ob po-
^vah v letih 1990 in 1998
^'Ici niso imeli in so za črpa-
'vode uporabljali svoje, ne-
'"^enske črpalke. Posledica
bile seveda številne okvare
Visoki stroški popravil teh
črpalk,« pripoveduje Praprot-
nik in dodaja, da si s potopni-
mi črpalkami, ki so sicer pri-
merne tudi za črpanje z mu-
ljem onesnažene vode, niso
mogli veliko pomagati, saj so
le-te na električen pogon - po-
plavljena območja, spomnimo
se, pa so največkrat ostala tudi
brez elektrike.
Vsako od 11 prostovoljnih
gasilskih društev v Mestni ob-
čini Celje je tako dobilo po 2
muljni črpalki, eno pa so dobi-
li tudi poklicni gasilci v Zavo-
du za požarno, reševalno in
tehnično službo, ki so bili do-
slej edini tako opremljeni. Za
črpalke so v Celju namenili
3,7 milijona tolarjev in čeprav
so nakup načrtovali v dveh
letih, jim je uspelo zagotoviti
denar za vse že letos. Zanimi-
vo pa je, da so za nakup ene
črpalke denar prispevali tudi v
celjski Agenciji za plačilni
promet, kjer so imeli doslej z
vodo resnično slabe izkušnje.
V rokah poklicnih gasilcev
sta v Celju 2 čolna za reševa-
nje v primeru poplav, oprem-
ljena le za reševanje na mirni,
stoječi vodi. Z letošnjim naku-
pom še enega takšnega čolna,
zlasti pa specialnega čolna za
reševanje na deroči vodi,
opremljenega z ustreznim
motorjem, se je v Celju do-
stopnost do poplavno najbolj
ogroženih območij povečala.
Še eden od segmentov varova-
nja pred vodo, ki so ga v Celju
letos uspeli okrepiti, pa je na-
kup 2 tisoč protipoplavnih
vreč. Z njimi naj bi varovali
najbolj kritične točke, v načr-
tu tovrstnega protipoplavnega
varovanja sta že razdelani va-
rovanji za območje Voglajne
pri Topru in pri »svinjskem
sejmu«, za ostala območja pa
se bodo reševalci odzvali na
klice krajanov.
Bolje premija kot
bankrot
Glede na dosedanje prepo-
časno urejanje vodotokov na
Celjskem bo naše območje za-
gotovo še kar nekaj let med
poplavno najbolj ogroženimi
v Sloveniji. Če nam država
noče pomagati, si bomo mora-
li sami! Vendar je, na žalost,
največ kar lahko storimo, le
to, da si z zavarovanjem pre-
moženja vsaj deloma omilimo
posledice škode, ki jo ob pu-
stošenju pusti za sabo voda.
Že poplava leta 1990 je mar-
sikoga izučila, da je bolje skle-
niti zavarovanje in plačevati
letne premije, kot pa potem
plačevati vso škodo iz lastne-
ga žepa. V območni enoti Za-
varovalnice Triglav v Celju
ugotavljajo, da je imelo lani
sklenjenih zavarovanj veliko
več ljudi, ki živijo na poplavno
najbolj ogroženih območjih,
kot pa leta 1990. Prijavljenih
so imeli kar 3.500 škod, za
katere so izplačali milijardo
195 milijonov tolarjev. Svojim
najbolj prizadetim zavarovan-
cem so najprej z akontacijo,
takoj zatem pa še s celotno
pripadajočo odškodnino po-
magali tudi v Zavarovalnici
Maribor. V slabem mesecu dni
po poplavi so 262 zavarovan-
cem izplačali 162 milijonov
tolarjev. S hitrim in korektnim
reševanjem škod je svojim za-
varovancem pomagala tudi
zavarovalna družba Adriatic.
Njihova poslovna enota v Ce-
lju je že drugi dan po poplavi
kot nujno pomoč začela izpla-
čevati akontacije zavaroval-
nin, vseh 238 prijav pa je
škodni oddelke izplačal že do
sredine decembra.
Katero
zavarovalnico
izbrati?
Ker se v teh dneh še bolj kot
sicer spominjamo dosedanjih
katastrofalnih poplav, gotovo
ne bo odveč opozoriti, kakšne
pogoje zavarovanja pred ne-
varnostjo poplave nudijo ne-
katere zavarovalne družbe.
V	primeru poplave - seve-
da pa tudi vseh drugih gro-
zečih nevarnosti - je zagoto-
vo najbolj obremenjena šte-
vilka 112, na kateri se kraja-
nom oglašajo v Regijskem
centru za obveščanje. Sicer
pa sistem obveščanja za pri-
mere naravnih katastrof te-
melji na večkratni radijski
objavi številk občinskih šta-
bov Civilne zaščite. Številke
je nemogoče objaviti v na-
prej, saj jih določijo šele v
trenutku, ko se štabi formi-
rajo oziroma začnejo z de-
lom. In krajani naj v čimveč-
ji meri kličejo prav telefon-
ske številke štabov, saj le ti
najbolj poznajo razmere v
posameznih okoljih, hkrati
pa je številka 112 zaradi
preobremenjenosti linij obi-
čajno težko dosegljiva.
V	Zavarovalnici Triglav je
mogoče poplavo zavarovati
kot temeljno ali kot dodatno
nevarnost v okviru določenih
zavarovalnih vrst. Pri sklenitvi
zavarovanja poplave kot do-
datne nevarnosti, je potreben
poseben dogovor, zaračuna se
dodatna zavarovalna premija.
Zavarovanje je možno skleniti
na polno dejansko vrednost
ali na zavarovalno vsoto »pr-
vega rizika«, kjer zavarovalna
vsota predstavlja zgornji limit
jamčenja ob nastanku škode.
Najbolj razširjeno zavarova-
nje pri tej zavarovalnici, ki
krije riziko poplave že v te-
meljnem kritju, je zavarova-
nje stanovanjskih premičnin.
Tovrstno zavarovanje krije
škodo do polne zavarovalne
vsote v stanovanjskih prosto-
rih in do določene zavaroval-
ne vsote v pomožnih prosto-
rih. Zavarovalna premija je
odvisna od velikosti stanova-
nja in znaša, na primer, za
dvoinpolsobno stanovanje od
8.000 do 13.000 tolarjev (odvi-
sno od povečanja zavarovalne
vsote v pomožnih prostorih).
. Ker pa zavarovanje stano-
vanjskih premičnih krije samo
poškodovanje pohištva, obla-
čil, gospodinjskih aparatov....
je za gradbene objekte potreb-
no skleniti požarno zavarova-
nje, pri katerem se poplava
zavaruje kot dodatna nevar-
nost k temeljni nevarnosti po-
žara. Zavarovalna premija je
odvisna od vrednosti objekta
in od izbrane višine zavaroval-
nega kritja. Za objekt, ki je na
primer vreden 15 milijonov
tolarjev, izbrana zavarovalna
vsota na prvi riziko za poplaw
pa je 250 tisoč tolarjev, znaša
okvirna zavarovalna premija
22 tisoč tolarjev.
Podobno se je pred poplavo
mogoče zavarovati tudi v za-
varovalni družbi Adriatic. Za
zavarovanje stanovanjskih
hiš in blokov nudijo možnost
požarnega zavarovanja z do-
datno nevarnostjo poplave za
zavarovanje gradbenih objek-
tov. To zavarovanje je treba
dogovoriti posebej, obraču-
nana je tudi dodatna premija.
Stanovanjske predmete je v
Adriaticu mogoče zavarovati
s tako imenovanimi splošni-
mi pogoji za stanovanjsko za-
varovanje. Premija za zavaro-
vanje poplave je določena na
osnovi nevarnostnega razre-
da. Za celotno območje ob
Savinji je premijska stopnja
enaka. Za zavarovanje osnov-
nih nevarnosti hiše, vredne
15 milijonov tolarjev, znaša
premija 9.834 tolarjev, za za-
varovanje poplave na prvi ri-
ziko do 300 tisoč tolarjev pa
4.535 tolarjev. Za zavarova-
nje stanovanjskih premičnin
znaša osnovna premija 3.929
tolarjev. Za stanovanjsko za-
varovanje trisobnega stano-
vanja v bloku znaša premija
3.745 tolarjev.
Za obveščanje gasilcev,
članov prostovoljnih gasil-
skih društev, sta uvedena si-
stema tihega in javnega akti-
viranja. Slednjega, preko si-
ren, dobro poznamo, tiho ak-
tiviranje pa sprožijo preko
pozivnikov, s katerimi so
prostovoljna gasilska druš-
tva kar dobro opremljena,
saj jih imajo v posameznem
društvu v povprečju med 5 in
7. Za pripadnike Civilne zaš-
čite pa je uveljavljen način
aktiviranja preko štaba.
Stanovanjsko in požarno za-
varovanje s posebnim poudar-
kom na dodatno vključenem
riziku poplave ponujajo tudi v
Zavarovalnici Maribor. Letna
premija za požarno zavarova-
nje objekta, vrednega 10 mili-
jonov tolarjev, znaša vključno
z vsemi požarnimi riziki 20
tisoč tolarjev. Riziko poplave
je ob tem krit na vrednost
poškodb na objektu do 300
tisoč tolarjev. Za stanovanjsko
zavarovanje, ki v primeru po-
višane zavarovalne vsote v po-
možnih prostorih krije še
ozimnico, orodja in druge na-
prave, znaša letna premija 10
tisoč tolarjev. V tem okviru so
kriti stanovanjski predmeti do
vrednosti 2,5 milijona tolar-
jev.
IVANA STAMEJČIČ,
JANJA INTIHAR
MODRI TELEFON
Skupna elektrika
Bralec iz Celja je povprašal
v zvezi z obračunavanjem
skupne porabe elektrike v
blokih ter drugih večstano-
vanjskih hišah. Zanima ga če-
mu se mora povsod nekdo »žr-
tvovati« ter zakaj ne storijo to
v Elektru Celje, kjer imajo po
njegovem mnenju vse možno-
sti.
Direktor Elektra Celje Peter
Petrovič odgovarja: »Elektro
Celje d.d. po obstoječih dobav-
nih pogojih ne more razdeljeva-
ti računa za skupno elektriko na
posamezne stanovanjske eno-
te. Novi stanovanjski zakon ni
namreč v ničemer spremenil
statusa dobavitelja električne
energije, kakor tudi ne načina
merjenja in zaračunavanja po-
rabljene električne energije za
skupne prostore in s tem pokri-
vanja določenih stroškov, ki bi s
tem nastali. Nasprotno, stano-
valcem v večstanovanjskih hi-
šah je celo naložil, da morajo s
pogodbo o upravljanju urediti
obratovanje hiše,^v katero sodi-
jo tudi stroški za električno
energijo za skupne prostore in
način njihovega poravnavanja.
Žal razdeljujejo stroške za
skupno porabo električne ener-
gije za nekatere stanovanjske
bloke še vedno blagajniki, saj se
niso odločili, da bi to delo na-
mesto njih opravljali upravniki
stanovanj.«
Pešci na Dečkovi
Bralec Franci iz Celja je v
41. številki povprašal zakaj na
Dečkovi cesti ob postajališču
za lokalne avtobuse (v bližini
atletskega stadiona in Aera)
ni prehoda za pešce navkljub
izjemni nevarnosti. Direktor
Komunalne direkcije Mestne
občine Celje Ivan Pfeiffer je
tamkajšnjim stanovalcem
svetoval, da se obrnejo na KS
Dečkovo naselje, kjer pa ni
bralec, kot trdi, nič opravil.
V Svetu Mestne četrti Dečko-
vo naselje pojasnjujejo: »V Pro-
gramu dela s področja komu-
nalnega gospodarstva in ureja-
nja prometa, ki ga je posredova-
la mestna četrt strokovnim
službam občine za naslednje
leto, je podan zahtevek za prou-
čitev vseh talnih obeležb in pro-
metnih ureditev prehodov za
pešce na tem območju. Tako je
zajeta tudi zahtevana ureditev
peš prehoda pri avtobusnem
postajališču na Dečkovi cesti.
Glede možnosti realizacije zah-
tevanega prehoda pričakujemo
odgovor Oddelka za okolje in
prostor ter promet Mestne obči-
ne Celje.«
Neugledna
vpadnica
Bralca Jožeta moti neureje-
no okolje ob južni vpadnici v
Celje, tik ob krajši uvozni ce-
sti, ki se odcepi v ulico Breg.
Tam je letos veliko zemljišče
vse leto nepokošenih, posuše-
na trava je visoka več kot en
meter.
Ivan Pfeifer, direktor Komu-
nalne direkcije Mestne občine
Celje odgovarja: »Zemljišče ob
dovozni cesti na Breg je v lasti
Mestne občine Celje. Ker ne gre
za cestni svet, ga ne urejamo iz
programa cestno-komunalne
dejavnosti. V krajevni skupno-
sti bomo sprožili razgovore za
razrešitev obstoječega stanja.«
Vprašanje brez
odgovora
s svojim komentarjem ozi-
roma mnenjem se nam je og-
lasil tudi bralec Drago iz Ce-
lja.
Svoje razmišljanje o tem, kdo
je leta 1945 osvobodil Slovenijo
in kako si lahko visokoizobra-
ženi človek predstavlja, da ne bi
bilo žrtev na obeh straneh, je
sicer naslovil kot vprašanje nek-
danjemu generalnemu držav-
nemu tožilcu Antonu Drobni-
ču. Vzrok za njegov klic pa so
bile dosedanje Drobničeve v
javnosti izrečene izjave.
BJ, IS
Vaše telefonske klice na Mo-
dri telefon bo teden dni spre-
jemala dežurna novinarka
Urška Selišnik. Na telefonsko
številko 0609-620-133 jo lah-
ko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro.
Tudi po telefonu lahko pomagaš
Pretekli vikend so se na Ro-
gli zbrali udeleženci devetega
letnega srečanja slovenskega
Združenja društev za telefon-
sko pomoč v duševni stiski.
Predsednica združenja in
predstavnica le-tega v medna-
rodnem združenju telefonov
za pomoč v stiski IFOTES
zdravnica psihiatrinja Cvijeta
Pahljina je spregovorila o
problemih društev, ki se v pr-
vi vrsti nanašajo na financira-
nje prostovoljnega dela.
V Sloveniji deluje preko štiri-
sto prostovoljcev na teh tako
imenovanih »kriznih telefo-
nih«, kar vsekakor ni zanemar-
ljivo število ljudi, ki so priprav-
ljeni brez vsakega nadomestila
pomagati sočloveku v stiski. Le-
tošnji izobraževalni del so na-
slovili Etika na prelomnici tisoč-
letja. Doktorica Pahljinova je
predstavila nekatere dosedanje
rezultate dela. Omenila je, da je
bilo lani več kakor trideset tisoč
klicev na te telefone, da so na
ravni Zveze in Telekoma skleni-
li dveletno pogodbo o brezplač-
ni številki 080, da so realizirali
projekt SOPOTNIK. V njem se
združujejo štiri društva, in sicer
Za-te Ljubljana, Tvoj telefon iz
Postojne, Zarja iz Slovenj Grad-
ca in celjsko društvo Upanje.
Omogočajo štiriindvajseturna
dežurstva vsak dan v tednu.
Bilten, ki nosi številko 4, pa je
podrobneje predstavil delo
združenja v preteklem obdob-
ju. Na srečanju so udeležencem
predavah znani slovenski stro-
kovnjaki s področja medicine,
sociologije in psihologije. Pose-
bej so izpostavili problem »kro-
ničnih klicalcev«, ki so mnogo-
krat ovira, da ljudje, ki resnično
potrebujejo telefonsko pomoč,
ne pridejo na vrsto.	Z.K.
camrnana
□
GOSPODARSTVO
Ekološki izdelek leta
iz Gorenfa
Založniška skupina Gospodarski vestnik je v Radencih
pripravila prvi slovenski posvet o okoljskem managemen-
tu, namenjen uvajanju čistejših tehnologij v gospodars-
tvo.
V okviru posveta je revija Gospodarski vestnik v sodelova-
nju z ministrstvom za znanost in tehnologijo ter ekološkim
razvojnim skladom tretjič podelila priznanje Ekološki izde-
lek leta 1999, za katerega se je potegovalo šestnajst izdelkov
štirinajstih podjetij in posameznikov. Dobilo ga je Gorenje za
novo generacijo štedilnikov širine 500 milimetrov. To je že
tretje priznanje Gorenju za ekološki izdelek. Leta 1995 so ga
dobili za novo generacijo pralno-sušilnih in hladilno-zamrzo-
valnih aparatov, leta 1997 pa za pralni stroj generacije
Simple&Logical. Istega leta je priznanje prejela tudi Kovinska
industrija Vransko za sežigalno napravo za termično procesi-
ranje posebnilj odpadkov.	JI
Uspešno poslovanje
NLB
Konec septembra je bilanč-
na vsota Nove Ljubljanske
banke znašala 728,8 milijarde
tolarjev, kar je za 80,8 milijar-
de tolarjev oziroma za 12,5
odstotka več kot ob koncu lan-
skega leta. Kapital banke se je
povečal za 5,4 milijarde in
znaša 66,5 milijarde tolarjev.
V devetih mesecih se je pove-
čal tudi dobiček banke, ki je
pred obdavčitvijo znašal 6,84
milijarde tolarjev, kar je dobrih
pet odstotkov več kot v enakem
obdobju lani in za četrtino več
od načrtovanega. Donos na ka-
pital je 14-odstotni in je za sko-
raj polovico večji od povprečja
slovenskih bank.
K povečanju bilančne vsote
je, kot so sporočili iz Nove Ljub-
ljanske .banke, največ prispeva-
la dinamična poslovna dejav-
nost banke, ki se najbolj odraža
v povečanju obsega posojil ne-
bančnemu sektorju. Skupna
vsota teh posojil je znašala 76
milijard tolarjev, od tega so ne-
kaj manj kot polovico predstav-
ljala posojila gospodinjstvom.
Večji del virov sredstev za odo-
bravanje posojil je bil zagotov-
ljen iz dodatno zbranih sredstev
gospodinjstev. Ta so se namreč
letos povečala za 15,3 odstotka
in so konec septembra pred-
stavljala 59 odstotkov vseh
zbranih depozitov nebančnega
sektorja.
Kljub številnim projektom za
posodobitev poslovnih proce-
sov in tehnološko prenovo, s
katerimi se pripravljajo na zao-
strovanje pogojev poslovanja in
še večji prodor konkurence, so
v NLB letos uspeli znižati stroš-
ke, oziroma porabiti manj kot
so načrtovali.	JI
Certifikat pooblaščenega izvoznika je predsedniku uprave Cometa Marjanu Ldrgerju (na
sredini) izročil direktor republiške carinske uprave Franc Košir.
Comet že presegel
lanski dobiček
Po devetih mesecih za skoraj 4 milijarde tolarjev prihodkov - Comet odslej s statusom
pooblaščenega izvoznika
Direktor carinske uprave
Slovenije Franc Košir je mi-
nuli petek zreškemu Come-
tu podelil certifikat pooblaš-
čenega izvoznika, minister
za malo gospodarstvo in tu-
rizem Janko Razgoršek pa je
Cometovi najmanjši hčerin-
ski družbi Ecopack izročil
certifikat kakovosti ISO
9001.
Comet je do konca septem-
bra ustvaril skoraj 260 milijo-
nov tolarjev čistega dobička
in je že presegel celoletni lan-
ski dobiček, ki je znašal 178
milijonov tolarjev. Predsed-
nik uprave Marjan Lorger
predvideva, da bodo do kon-
ca leta presegli rezultate iz
leta 1997, ki je bilo izjemno
uspešno, saj je čisti dobiček
znašal 308 milijonov tolarjev.
Družba je sicer v prvih treh
mesecih zaradi težav na ne-
katerih pomembnih tržiščih
dosegla slabše prodajne re-
zultate, po tem obdobju pa je
prodaja pričela strmo naraš-
čati, tako da imajo zdaj zmog-
ljivosti na treh ključnih pro-
gramih (flex, tehnične tkani-
ne, lamelni brusi) zelo zase-
dene.
V prvih devetih mesecih so
v Cometu po nerevidiranih
podatkih ustvarili nekaj več
kot 3,9 milijarde tolarjev pri-
hodkov, ob učinkovitem
omejevanju vseh stroškov pa
jim je uspelo izboljšati vse
kazalnike poslovanja. Donos
prodaje je 6,7-odstoten, do-
nos sredstev 4,6-odstoten,
donos na kapital pa 7,4-od-
stoten. Knjigovodska vred-
nost Cometove delnice, ki je
uvrščena v borzno kotacijo A,
je konec lanskega leta znaša-
la 1.834 tolarjev, konec sep-
tembra pa 2.055 tolarjev, kar
pomeni, da je v tem času po-
rasla za 12 odstotkov.
Nadzorni svet Cometa de-
luje od prejšnjega tedna v
polni sestavi. Štirim pred-
stavnikom kapitala so se pri-
družili še trije predstavniki
delavcev. Predsednik nad-
zornega sveta je Štefan Ne-
meš, namestnica predsedni-
ka pa Metka Hren.
Za naložbe bodo letos po-
rabili 400 milijonov tolarjev
(lani 311 milijonov). Najpo-
membnejša je namestitev no-
ve tunelske peči v programu
rezalk in brusnih plošč, s či-
mer so zelo povečali pretoč-
nost in fleksibilnost proi-
zvodnje, zaradi prehoda z
električne energije na plin pa
bodo znižali proizvodne
stroške. Ob tem so poskusno
spustili v pogon še sežigalno
napravo, ki bo dokončno
nevtralizirala vse emisije, ta-
ko da bodo v Cometu izpolni-
li vse pomembne pogoje za
pridobitev »ekološkega« cer-
tifikata ISO 14000.
Na vprašanje, ali Comet še
vedno načrtuje prevzem ma-
riborske družbe Swaty, je
Marjan Lorger odgovoril, da
potekajo intenzivni pogovo-
ri med institucionalnimi
lastniki in upravama obeh
družb ter da pripravljajo od-
govore, ki bodo »dolgoroč-
no zadovoljili vse lastnike in
zaposlene na obeh straneh«.
Kot je znano, je v času, ko so
tekli postopki za sicer neus-
pešni prevzem Swatyja, sko-
raj četrtino delnic te družbe
kupilo italijansko podjetje
Fulmine.
Kot je poudaril Marjan Lor-
ger, je za Comet, ki več kot 80
odstotkov proizvodnje izvo-
zi, pridobitev statusa poob-
laščenega izvoznika velikega
pomena. Omogoča jim poe-
nostavljen postopek izvoza,
saj bodo odslej sami potrjeva-
li poreklo blaga. »Pričakuje-
mo, da bomo s tem zmanjšali
stroške prevoza,« je dejal
Marjan Lorger, »bolj zado-
voljni bodo tudi naši kupci, ki
bodo hitreje dobih blago.« Za
Comet oziroma njeno naj-
manjše hčerinsko podjetje
Ecopack, je zelo pomembna
tudi pridobitev certifikata ISO
9001. Podjetje, ki je bilo usta-
novljeno leta 1991 in ima pet
zaposlenih, sodi med večje
slovenske proizvajalce emba-
laže za enkratno uporabo,
narejene iz okolju prijaznih
surovin, namenjena pa je za
živilsko in prehrambeno in-
dustrijo. Za pridobitev certifi-
kata so se po besedah direk-
torja Bena Macuha odločili
zato, ker menijo, da jim bo
upoštevanje sistema kakovo-
sti pripomoglo k še boljšim
poslovnim rezultatom.
mm^^mi JANJA INTIHAR
Zastof pri povezovanju
Mlekarna Celeia naročila novo cenitev družbe - Pripojitev k Ljubljanskim mlekarnam
šele spomladi 2000 - Letošnji dobiček bo skromen
čeprav je spomladi kaza-
lo, da bo še letos prišlo do
povezave med Ljubljanski-
mi mlekarnami in Mlekarno
Celeia, se bo postopek, tako
vsaj kaže, zavlekel za nekaj
mesecev. Do zastoja je prišlo
pri določanju menjalnega
razmerja med delnicami
obeh družb.
v Arji vasi se s predvidenim
menjalnim razmerjem, ki je
bilo določeno na osnovi vred-
notenja družbe, niso strinjali,
zato so naročili novo cenitev
mlekarne. Pri prvi cenitvi so
imeli največ pripomb na tisti
del, ki temelji na petletni pro-
jekciji razvoja mlekarne in od
katere je prav tako odvisna
vrednost podjetja. Po bese-
dah direktorja Marjana Jako-
ba se bodo delničarji obeh
družb o pripojitvi odločali na
skupščinah, ki bosta v začet-
ku leta 2000, postopek zdru-
ževanja pa naj bi predvidoma
zaključili spomladi.
V Mlekarni Celeia, ki ima
med štirinajstimi slovenskimi
mlekarnami 14-odstotni tržni
delež, naj bi letos odkupili in
predelali 60 milijonov litrov
mleka. Do konca oktobra so
ga odkupili skoraj 46 milijo-
nov litrov, kar je za 13 odstot-
kov več kot v enakem obdob-
ju lani. Zaradi pomanjkanja
mleka na lastnem odkupnem
območju so ta mesec pričeli
odkupovati dodatne količine
pri Kmetijski zadrugi Ledina
iz Slovenj Gradca. Gre za
okrog 10 tisoč litrov mleka na
dan. V mlekarni, ki je največji
izdelovalec poltrdih sirov pri
nas, bodo letos naredili 4.500
ton sirov. Glede na povpraše-
vanje bi količine lahko bile še
večje, vendar zaradi pomanj-
kanja mleka načrtov ne bodo
presegli.
Mlekarna Celeia, ki v zad-
njem času izvozi v Bosno in
Hercegovino kar 15 odstot-
kov celotne proizvodnje, naj
bi letos ustvarila blizu 7,6 mi-
lijarde tolarjev skupnega pri-
hodka, dobiček pa bo, pravi
Marjan Jakob, minimalen. Te
dni bodo zaključili največjo
letošnjo naložbo, novo linijo
za predelavo sirotke, ki je sta-
la 56 milijonov tolarjev. Po-
skusna proizvodna je stekla
že pred dnevi, koncentrat si-
rotke pa bodo izvažali pred-
vsem v Nemčijo. V mlekarni
napovedujejo za prihodnji
mesec še nekaj novih izdel-
kov, med katerimi bosta po
njihovem tržno zelo zanimiva
mlečni napitek z okusom po-
maranče in marakuje ter bo-
žični jogurt.
JANJA INTIHAR
Večja prodaja in
dobiček .
Tobačna Ljubljana, ki o1
vladuje dobrih 78 odstotke
,domaČega trga, je do kon(
septembra izdelala 5,98 u
lijarde cigaret, kar je za di
brih 15 odstotkov več kot;
enakem lanskem obdobji
V tovarni pričakujejo, da b(
do letos prodali več kot ]
milijard cigaret, od tega sli
bo tretjino doma, več k(
milijardo cigaret pa naj l
izvozili na trge nekdanje Ji
goslavije. Tobačna je v devi
tih mesecih ustvarila za
milijarde tolarjev dobički
kar je enako lanskemu celi
letnemu. Uprava družbe,«
kateri je od prejšnjega rm
seca namesto Avstrije
Eduarda Rauscha korošl
Slovenec dr. Filip Ogrj
Martič, napoveduje, da-b
ob koncu leta dobiček z
petino višji od lanskega.
Merkur v Krškem
Merkurjevo povezan
podjetje Novotehna iz Nc
vega mesta je pričelo s pr
pra vami na gradnjo novs
ga trgovskega centra v Kri
kem, ki ga bodo predvidc
ma odprli junija prihodnj
leto. V njem bo 1.200 kva
dratnih metrov prodajnij
površin, 2.000 kvadratni
metrov prodajnih skladiš
in 1.200 kvadratnih metro
parkirnega prostora. Prc
dajni program bo obsegč
gradbeni in inštalacijsl
material, orodje, zelei
program, vrtno in kmetij
sko mehanizacijo ter izdel
ke črne in barvaste meta
lurgije. V Merkurju tudi na
črtujejo, 3a bodo s podjei
jem Bofex ob trgovskei
centru v Krškem zgradih I
manjši center za akustikj
Big Bang.	,
Dokapitallzacijol
Adrlatica
Zavarovalna druž«
Adriatic je do konca spcj
tembra ustvarila 400 milijo
nov tolarjev dobička, ki $
bo po besedah predsednife^
uprave Dušana Novaka n5
menila zlasti , za pokriti
promanjkljaja v garand)*
skem skladu zavarovalnicj
Primanjkljaj, ki znaša 8W
milijonov tolarjev, bodo '
Adriaticu pokrival tudi z do
kapitalizacijo v višini 350 di
400 milijonov tolarjev, pro
dali pa naj bi tudi delež, ^
ga imajo v Nacioanlni &
nančni družbi.
Najcenejši ta hip
Simobil, ki je konec okto
bra pričel s trženjem pred
plačilnega sistema mobiln'
telefonije, ki je ta čas najc^
nejša na slovenskem trži^
ču, je v začetku meseca uvf
del tudi druge novosti,
menjene imetnikom rednf
naročniških svežnjev. Zn"'
traj omrežja GSM 040 je m",
goče telefonirati že za
tolarjev na minuto, in to 2
ur na dan. V Simobilu nap*^
vedujejo, da bodo z vključi
vanjem novih baznih pos^''
svojega omrežja, še p^^^
koncem leta dosegli 90-o'J
stotno pokritost.
ŠI.45.« II. november
GOSPODARSTVO
□
Listič za vsakega
^ (ieru zaključili največjo naložbo v zadnjih letih - Do konca leta naj bi družba doživela precejšnje spremembe v lastništvu
IV	_________ _
^ predsednik Gospodarske
^ijornice Slovenije Jožko Čuk
^ jv torek opoldne v Aeru odprl
jso proizvodno linijo za sa-
j^,pl6pilno odlepljive izdelke.
J bovo linijo, ki je plod doma-
^(ga znanja in izdelave in
U mogoča izdelavo 100.000 blo-
5vna dan, oziroma predelavo
,,100 ton papirja letno, so v
odjetju za skoraj štirikrat po-
5 ^li dosedanje zmogljivosti,
itdnost naložbe, ki so jo pri-
(li decembra 1998, znaša 450
^ lilijonov tolarjev.
a »To je zelo pomembni dogo-
j ;k za naše podjetje, ki je po
j epadu Jugoslavije zašlo v eno
1 ajvečjih kriz v svoji zgodovini,«
J na novinarski konferenci pred
voritvijo poudarila direktorica
sra Milena Brezigar. »Izgubili
I no kar 60 odstotkov tržišča in
iieko 12 milijonov nemških
> ark premoženja, poleg tega pa
v tistem času nastopila še
J cesija.« Leta 1995 se je podjet-
) nekako pobralo, pričelo se je
»iidobje ponovnega vlaganja v
t zvoj in posodabljanja opreme.
■ o danes so v Aeru povečali
? (dajo za 50 odstotkov, letni
prihodek pa se je z nekaj manj
kot šest milijard tolarjev leta
1994 povečal na blizu 10 mili-
jard tolarjev v lanskem letu. Po-
slovni sistem, v katerem je poleg
matičnega podjetja še nekaj hče-
rinskih in sestrskih družb, je lani
ustvaril dobrih 200 milijonov to-
larjev čistega dobička, podobne
poslovne rezultate pa Milena
Brezigar napoveduje tudi za le-
tos.
Po besedah direktorice ko-
merciale Irene Franko Knez us-
tvari Aero danes kar tri četrtine
prihodkov od prodaje na tujih
trgih, kjer je njihova blagovna
znamka znana zlasti po dobri
kakovosti in okolju prijaznih iz-
delkih. Petino proizvodnje pro-
dajo v državah Evropske unije,
30 odstotkov na trgih centralne
in vzhodne Evrope, 15 odstot-
kov pa v bivših jugoslovanskih
republikah. Dobrih pet odstot-
kov izvoza ustvarijo na Bližnjem
vzhodu in v severni Afriki.
»V naslednjih letih želimo po-
stati srednje velik sistem, ki bo s
svojim imenom in blagovnimi
znamkami znan doma in v Sred-
nji Evropi,« je še poudarila Mile-
na Brezigar. »Zaradi uspešnega
poslovanja pričakujemo, da se
bo zanimanje tujega kapitala po-
večalo tudi za naše podjetje. Pa
tudi sicer je v naslednjih mese-
cih mogoče pričakovati kar pre-
cejšnje spremembe lastništva.
Pri tem upamo, da bo novim
lastnikom več do dolgoročnega
razvoja naše družbe kot pa do
kapitalskega donosa.«
Po uradnih podatkih ima Aero
preko tisoč delničarjev, med ka-
terimi je trenutno največji kapi-
talski sklad z nekaj več kot 25-
odstotnim deležem. SKB banka,
ki ima 13 odstotkov delnic, naj
bi svoj delež prodala do konca
leta. Zaposleni imajo trenutno
40-odstotni delež, ki pa se bo
glede na terminske pogodbe že
kmalu zmanjšal za vsaj deset
odstotkov. Ostali delničarji, med
katerimi so večinoma poslovni
partnerji Aera, imajo manj kot
po pet odstotkov delnic.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Z novo proizvodno linijo se Aero uvršča v evropski vrh
proizvodnje samolepilno-odlepljivih izdelkov. Na dan bodo
izdelali 100 tisoč blokov, kar pomeni na leto toliko lističev,
kot se je slikovito izrazil tehnični direktor Bogomir Kirn, da bi
imeli za vsakega zemljana po enega.
V boju za prodajne police
(upino Era povezuje devet podjetij in ima devet odstotni tržni delež v slovenski trgovini
»Karte v slovenski trgovski
anži so premešane v prvem
ogu, drugi sledi,« je napove-
i generalni direktor Gvido
nladič v torek, 9. novembra,
i tiskovni konferenci, na ka-
ri so predstavili strateške us-
eritve podjetja ter projekte
iravljenih Icapitalskih in in-
resnih povezav. Skupina Era
daj povezuje devet trgovskih
*ijetij, ki na leto ustvarijo 35
šlijard tolarjev prihodkov,
iiajo 1.600 zaposlenih in več
^ 110 trgovin.
Skupina Era, ki se glede na
fliodek uvršča med dvajset
ijvečjih družb v Sloveniji, je
'jvečja trgovska družba na ko-
roškem, šaleškem, savinjskem,
celjskem in zasavskem območ-
ju. V projektih povezovanja so v
Eri namenili 6 milijonov nemš-
kih mark samo za kapitalske
naložbe, precej dela in znanja pa
vložili v interesne povezave. Po
Omladičevih besedah se zdaj us-
merjajo v konsolidacijo sistema,
rezultati naložb pa se bodo po-
kazali v približno treh letih. Ka-
pitalske povezave so možne tudi
z zamenjavo delnic med lastni-
ki, medtem ko »svež« denar na-
menjajo predvsem v pridobitev
novih prodajnih polic. »V prime-
ru žalske Agrine smo projekt
kapitalsko podprti, zdaj pa smo
že v fazi formalno-pravne pri-
pojitve, ki jo bomo uradno za-
ključili 1. januarja 2000,« je po-
vedal Omladič in pristavil, da bo
Žalec zaradi novih vsebinskih
povezav postal tudi center za
Erino neživilsko blago. Poleg
Agrine so v Skupini Era še pod-
jetja Center d.d. Celje, Savinja
d.d. Mozirje, Dravinjski dom
d.d. Slovenske Konjice, Dolina
d.d. Velenje, Potrošnja d.d. Za-
gorje, Ojstrica d.d. Dravograd in
Korotan d.d. Ravne na Koroš-
kem. »To so trgovske družbe,« je
dejal Omladič, »katerih skupna
strategija je usmerjena v razvoj
živilskih in neživilskih malopro-
dajnih trgovin na bazi filozofije
bližnjega oskrbovalca z blagom
dnevne potrošnje in v prodajnih
centrih v srednjih in manjših
štajerskih mestih. Strateške po-
vezave omogočajo povečanje
obsega poslovanja in tržnega de-
leža, obenem povečujejo ekono-
mičnost poslovanja in pripomo-
rejo k učinkovitejšemu spletu
marketinških dejavnosti.«
V treh letih nameravajo zgra-
diti do pet večjih nakupovalnih
centrov, 130 manjših oskrboval-
nih trgovin in 60 strokovnih tr-
govin na področju neživil pod
blagovno znamko Adut. Skupi-
na Era že pripravlja gospodarski
načrt za leto 2000, ki ga bodo
uskladili tako na operativni kot
strateški ravni. Lotili so se že
tretje dokapitalizacije. Poslovni
rezultati so bili v prvih devetih
mesecih letos, je povedal Gvido
Omladič, za kakšnih 15 odstot-
kov boljši kot leto poprej. Skupi-
na Era je namreč v tem obdobju
ustvarila približno 100 milijonov
tolarjev dobička, do konca leta
pa pričakujejo dobiček v višini
150 milijonov tolarjev. Era se
povezuje tudi z velikimi podjet-
ji, saj je bila ena od ustanoviteljic
Gospodarskega interesnega
združenja SUMA 2000, ki zdru-
žuje podjetja Vele d.d.. Živila
Kranj d.d., Koloniale d.d. in Po-
trošnik d.d. V tej verigi, ki ima
408 prodajaln, je 5.537 zaposle-
nih.	K. LEKIČ
Dvojna dražba za Hmezad Kmetijsivo
^ ponedeljek, 15. novem-
se bo na javni dražbi
'^šlo hmeljarsko premože-
® žalskega Hmezad Kme-
^tva v stečaju,
t^ražba bo v dveh delih - če
'(lo v prvem delu prodali
^vno osebo, kar vsebuje tudi
^iničnine in nepremičnine,
'ceni 825 milijonov tolarjev,
"^m drugega dela dražbe ne
bo. Če pa prvi del javne dražbe
ne bo uspel, bodo dražbo na-
daljevali in po izklicni ceni 717
milijonov Jolarjev poskusili
prodati nepremičnine in pre-
mičnine podjetja v stečaju.
Po oceni upniškega odbora
in tudi po mnenju stečajnega
upravitelja Zlatka Hohnjeca
je izklicna cena zelo nizka in
najmanj realna, v nasprotnem
taboru, predvsem v pogajalski
skupini pa je slišati ocene o
previsoki ceni. Vsekakor bo v
ponedeljek marsikaj jasno;
kakor pa je povedal stečajni
upravitelj, v torek, torej do
zaključka redakcije, še nihče
ni vplačal varščine.	US
ISO 9001 za CRI Celje
^ Centru za rahabilitacijo invalidov Celje bodo jutri, v
H, slovesno prejeli znak kakovosti ISO 9001.
'ovesnost ob prejemu standarda kakovosti bodo združili z
'ovno razpravo o novih programih usposabljanja in vključe-
v delo za invalide in težje zaposljive osebe, hkrati pa tudi
^^stavili nove prostore za delovanje socialnega podjetja, kot
tovrstnega eksperimentalnega programa, namenjenega
in težje zaposljivim brezposelnim osebam.	IS
Golte jutri na drugi dražbi
Jutri, v petek, 12. novembra, bo ob 15. uri dražba, na
kateri bodo drugič poskusili prodati RTC Golte.
Tokrat je izklicna cena za prodajo 95 milijonov tolarjev,
stečajni upravitelj Zvonimir Mirt pa že razmišlja o drugih
možnostih, če tudi druga dražba ne bi uspela. Za nakup Golt
se namreč zanima nekaj kupcev, vendar pa bodo verjetno
počakali na neposredno prodajo - ta bo potem, če tudi druga
dražba ne bi uspela. Seveda neposredna prodaja pomeni še
nižjo ceno, kakor pa je napovedal stečajni upravitelj, bo
prihodnji teden že znano, ali se bo na dokaj priljubljenem
smučišču letos še mogoče smučati.	US
i;
□
KULTURA
Radoživost pobalinstva
Po slovenski praizvedbi otroške spevoigre Jošt in Jaka
Svojo petdeseto sezono so
v celjskem SLG začeli prejš-
njo sredo s premiero sloven-
ske praizvedbe priljubljene
otroške slikanice Wilhelma
Buscha Max und Moritz
(1865), ki jo je pred leti po-
slovenil v nabrito radoživ,
polnokrven in lepo tekoč
odrski libreto Jošt in Jaka
naš sodobni pesnik Ervin
Fritz. Njegovo prepesnitev je
za celjsko uprizoritev na no-
vo uglasbil sodobni sloven-
ski skladatelj Aldo Kumar.
Uprizoritev, ki terja poleg
glasbene tenkočutnosti in veš-
čine sodelujočih tudi polno
mero odrskega znanja in fan-
tazije, je ob dramaturškem so-
delovanju Krištofa Dovjaka
in lektorski pomoči Jana Jona
Javorška na oder postavil re-
žiser Miran Herzog.
Vzgojna pesnitev Wilhelma
Buscha o dveh nadvse nagaji-
vih paglavcih, ki naj bi po
svojih devetih drznih in krutih
pobalinstvih mladim v poduk
končala med mlinskima kam-
noma ter nato skupaj z zmle-
tim žitom v želodcih domače
perjadi, bi bila poldrugo sto-
letje po svojem nastanku zara-
di svoje črno-bele drastičnosti
in vsiljive moraličnosti pravi
anahronizem, če je ne bi za
današnji čas humorno in iro-
nično zmehčal Ervin Fritz, ki
je v obeh prostodušnih fanti-
čih prikazal prvinsko oziroma
naravno človekovo veselje do
življenja. Zaradi njega Jošt in
Jaka tokrat ne končata v kur-
jih želodcih, ampak se nepre-
magana zmagoslavno vrneta
na prizorišče z besedami:
»Midva sva življenjska sila, ki
bo svet naprej vodila.«
Režiser Miran Herzog je
svežo domačo spevoigro za
otroke uprizoril s premišljeno
uporabo sredstev dramskega,
animiranega in glasbenega
gledališča, pri čemer si je na-
šel dragoceno sodelavko v av-
torici njene likovne podobe
(izkušeni lutkarici) Bredi
Vari. Z izbiro preprostih, a
večfunkcijskih scenskih prvin
in slikaniško radoživo upora-
bo krojev in barv, s prepleta-
njem žive igre in animacije
lutk (marionet, svetlih senc iz
t.i. črnega gledališča) ter do-
miselno uporabo številnih gle-
daliških trikov (eksplozija v
Šviligojevi pipi, »ribarjenje«
pečenih kokoši skozi dimnik
ipd.) so ustvarjalci učinkovito
izkoristili številne izzive bese-
dila, ki je sicer zaradi svoje
tesne povezanosti s slikanico
nemara bližji animiranemu
filmu ali čistemu lutkovnemu
teatru. Izvirna glasba Alda Ku-
marja je primerno časovno pa-
tinirana ter ljudsko spevna in
burkaška. Da pa so posamezni
spevni songi večinoma tudi
dovolj zanesljivo in ubrano
odpeti, je ob izvajalcih poskr-
bel korepetitor Miro Podjed.
K burleskni drastiki uprizori-
tve se povsem prilega tudi ve-
činoma ilustrativna koreogra-
fija Goge Stefanovič Erjavec.
Med igralci bosta tokrat go-
tovo deležna največ simpatij
občinstva energetsko nabita,
deško nabrita ter medsebojno
dopolnjujoča in spodbujajoča
se igralca, plesalca (včasih do-
mala akrobata) in pevca Bo-
jan Umek in David Čeh v
naslovnih vlogah. Takoj za nji-
ma pa bodo ostali v spominu
še Jagoda Vajt s svojo pevsko
zgledno karikaturo Vdove Je-
raše (tudi Hrošč), Zvone
Agrež z drastičnima igralski-
ma karikaturama Kozobrada
in strica Frica (tudi Putka) ter
Miro Podjed s karikaturama
nasilnega učitelja Šviligoja
(poosebljenja zadrtega siste-
ma, ki mladostno radoživost
razglaša za moralni eksces) in
naivnega kmeta Briceta. V vlo-
gah Petelina in Peka je nasto-
pil Simon Dobravec, Špicelj
in Mlinar je bil Igor Žužek,
Putke, Goski in Hrošča pa sta
bili še Maja Štromar in Eva
Škofič Maurer.
" -n SLAVKO PEZDIR
Žobar pod Dobračem
še ni utihnil
Območna organizacija Zve-
ze borcev NOV v Celju je tudi
letos pripravila tradicionalno
srečanje s slovenskimi litera-
ti iz avstrijske Koroške. To-
krat sta se vabilu organiza-
torjev odzvala pesnica Marija
Bartoloth iz Gorij v Ziljski
dolini in pesnik ter prevaja-
lec Andrej Kokot iz Celovca.
Lepo število navzočih je v
četrtek zvečer poslušalo pe-
,smi Marije Bartoloth, ki je leta
1992 pri Mohorjevi založbi v
Celovcu izdala svoj pesniški
prvenec v ziljščini in nemščini
z naslovom Pa Žila še ves čes
šemi (Die Gail rauscht noch
Illvveil). S to pesniško zbirko
je postavila spomenik ziljske-
mu narečju. V pesmih opisuje
človeka in njegova počutja,
odnos do narave in običajev.
Njen žobar, to je govor, je še
živ in prav žubori v prostoru,
ki se ga dotakne. Vendar je to
jezik, ki počasi in vztrajno
umira, zato je njeno prizade-
vanje za njegovo skrbno zapi-
sovanje toliko bolj dragoceno.
Pesmi Andreja Kokota so
drugače pisane, vendar izhaja-
jo iz istega, koroškega, sloven-
skega sveta. Doslej je izdal več
pesniških zbirk, tudi za otroke.
Njegove pesmi prevajajo v
nemščino in angleščino, pa tu-
di sam prevaja druge avtorje v
slovenščino in nemščino
(Handkeja, Frieda, Gutten-
brunnerja, Maurerjevo). Pred
tremi leti je pri Slovenski pros-
vetni zvezi izšla njegova knjiga
spominov »Ko zori spomin...«
o otroških doživetjih v preg-
nanstvu. Kokot piše sodobno
poezijo, vendar črpa vsebino
zanjo iz ponotranjene, prvin-
ske moči starožitnih korenin
svojih prednikov. Avditoriju je
prebral tudi nekaj aforizmov.
Navzoči so v pogovoru z
Marijo Bartoloth in Andrejem
Kokotom spoznali tudi seda-
nji politični utrip na avstrij-
skem Koroškem, ki se danes v
mnogočem kaže v neprijazni
podobi do Slovencev. Zato so
toliko bolj veseli, če jih ne
pozabimo v matični domovini
in jim prisluhnemo.
DRAGO MEDVED
Bilo je nekoč
v soboto, 30. oktobra, je bila v Mezzagu pri
Milanu slavnostna otvoritev mestne knjižni-
ce, nove, sodobno zasnovane, prostorne
zgradbe, v kateri poleg knjižnice za odrasle
in otroke, deluje tudi arhiv, mladinski in
kongresni center in še kaj.
Na otvoritev sta bila kot častna gosta povablje-
na tudi Miša, v Celju manj znana kot Lilijana
Praprotnik-Zupančič in Branko Dobrave, v
Celju bolj znan kot Laki. Seveda ju niso povabili
le zaradi tega, da bi povečala število prisotnih na
otvoritvi, ampak zato, da skupaj še enkrat pro-
slavijo nadvse uspešno izvedbo fresk, s katerimi
sta Miša in Laki v začetku septembra popestrila
otroški oddelek knjižnice.
»Lilijanine ilustracije smo imeli priložnost
spoznati v katalogu najboljših ilustratorjev sve-
ta, ki ga vsako leto izdajo v Bologni,« je za
lokalni časopis Mezzaghero povedala direkto-
rica knjižnice Giovanna Malgaroli. »Nihče od
ostalih avtorjev ni tako ustrezal našim zahte-
vam, kot ravno Lilijana. Njene slike so čudovite
in istočasno zelo enostavne in čiste.«
Lilijana, oziroma Miša, ki je svoje ilustracije s
kredami, prikazanih v Bologni, do tedaj delala
samo na papir, je ob povabilu, da za knjižnico v
Mezzagu v istem slogu poslika nekaj sten in
portal nad vhodom otroškega oddelka knjižnice,
k delu pritegnila tudi Lakija, znanega celjskega
eksperimentatorja z barvami in materiali. Ta, ne
samo, da je poleg Miše štiri dni od jutra do večera
barval kot črnec, ampak mu je uspelo izumiti
tudi posebno tehniko, ki tako utrdi kredo na
zidu, da se da brez škode celo čistiti z vodo.
Ker je Laki »izredno zaposlen človek«, kot je
izjavil v intervjuju za njihov časopis, je odšla na
otvoritev samo Miša, ki vam sedaj poroča o tem
dogodku, njen mož Bori, sin Izidor in njegov
prijatelj Gregor, Lakija pa je uspešno nadome-
stovala njegova življenjska sopotnica Severin, ki
se je po prisrčnem sprejemu in otvoritvi name-
sto Lakija lahko potem z užitkom mastila na
štiri ure trajajoči slavnostni večerji, prirejeni za
goste, in ki je poslikala tudi pričujoči prizor z
otvoritve.	PZL, Foto: SEVERIN
ZAPISOVANJA
V postelji z Mileno
Zupančič
Saj nič nimam proti Mileni
Zupančič, letošnji laureatki
Borštnikovega srečanja v Ma-
ribora, ponosni lastnici zlate-
ga Borštnikovega prstana,
kvečjemu obratno, globoko jo
spoštujem in cenim, toda kar
je preveč je pač preveč; televi-
zijski ekrani, radijski etri in
časopisni stolpci so je dobesed-
no polni. Odpreš časopis, ups,
pred tabo se znajde intervju z
Mileno Zupančič. Prižgeš ra-
dio, hopsa, slišiš Mileno Zu-
pančič, ki razlaga o tem, da
na blejskem koncu Slovenije
ženske govorijo skozi moški
spol. Kot da tega ne bi vedela
vsa Slovenija. In zakaj potem
tega dialekta ne bi govorila
tudi Milena, ko pa že vrabci
na veji čivkajo, da domuje v
Bohinjski Beli. Vklopiš televi-
zor, se malce sprehajaš po ka-
nalih in v tvoji dnevni sobi že
odzvanja ves blišč in lesk Mile-
ne Zupančič.
Hja, najbrž je res videti kot
da je Milena Zupančič vsega
kriva. No ja, toliko je kriva,
kolikor je uspešna. In kolikor
je s svojim ustvarjalnim delom
res zakrivila to medijsko bom-
bardiranje s samim sabo. Krivi
so v resnici tisti, ki nas z Mile-
na Zupančič bombardirajo. Ki
nam ne pustijo dihati, ne da bi
z nami dihala Milena Zupan-
čič. Saj razumem, da gre za
izvrstno sogovornico, hvalež-
no blagovno znamko, ki pred
ekrane in radijske sprejemnike
takorekoč priklene tudi tiste,
ki se sicer pred ta dva elektron-
ska medija zelo neradi ali sko-
rajda nikoli ne priklepajo, ra-
zumem tudi to, da je Borštni-
kov prstan treba proslaviti, to-
da ne razumem te neskončne
želje po upokojitvi nekoga, ki
je dobil najvišje priznanje v
svoji cehovski branži v svoji
državi. Ker Milena Zupančič si
zasluži več. Ker Milena Zu-
pančič še ni rekla zadnje bese-
de. Ker bomo Mileno Zupančič
še vedno gledali na odrih in
filmskih platnih. Ker Borštni-
kov prstan pač ni nagrada, ki
bi poplačala ves njen ustvar-
jalni arzenal. In pika. In ravno
v tem je ves štos nesmiselnega
bombardiranja z njegovo poja-
vo. Ker Milena Zupančič si te-
ga ne zasluži. In kdor jo tako
nesramno izkorišča, kdori
nipulira z njenim prstano
ta je enostavno ne spoštuje.
Hmm, dr. Slavoj Žižek, f\
zof, saj veste tisti bradati n
žak, ki je fantastično sp\
množično kulturo in filnu
obsesijo z lacanovsko mis\
in heglovskimi teoretskimi i
stavki, ja tisti filozof, ki
mnenja Danila Slivnika,
veste, tistega novinarja, ki
fantastično izdt^jal Jutran
in Mag, sploh nje igra noht
vloge v mednarodnem meri
ki menda samo blefira, je i
bitnik prestižne nemške i
grade na področju humanisi
nih znanosti. Vrednost na^
de? Milijon nemških mark.
prepričan sem, da Slavoja 1
ka ne bomo uzrli tam, kjer
ga najbolj pričakovali:
ekranu, i; etru, med časopis
mi stranmi. Pravzaprav ga I
mo uzrli točno tam. Toda
zavoljo nagrade, ki jo bo
začetku decembra prejel, m
več zavoljo njegovega strok
nega dela. Slavoj Žižek se bi
medijih pojavil kot strokoi
sodelavec medijev. Ne pa I
pojava, ki bo dvignila rejtin
gledanosti, poslušanosti
berljivosti. Pač ni Milena I
pančič. In prav je tako. KaT\
še vedno ne odvezuje tistih,
nas neusmiljeno homhardi\
jo z Mileno Zupančič. Naspn
no: dr Slavoj Žižek je le vzoi
ni primer kako ravnati s tli
mi, ki si spoštljivo ravnati
zaslužijo, kako ravnati z Ijn
mi, kakršna sta Žižek in I
pančičeva. Sicer bomo i^
občutek, da z njima že tu
spimo. Tega si pa ne zasluži
Ker nista estradna umetnil
tipa Sendi ali Power Danc&
Ker, končno, zaspati skupaj
njima je privilegij, ki pač'
dan vsakomur
Piše: TADEJ ČATER
Savitra v Celju
Novoustanovljeni Akademski komorni orkester Savitf
je svojo koncertno turnejo po Sloveniji začel v tord
zvečer v celjskem Narodnem domu, včeraj so se mlad
glasbeniki pod vodstvom Matjaža Brežnika predstavili'
mariborski Kazinski dvorani, nocoj pa pripravljajo kon
cert še v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Akademski komorni orkester Savitra, ki ga vodi Matj^
Brežnik, sestavljajo mladi in obetajoči glasbeniki, ki si želij^
muziciranja in kakovostnega dela. Večina se jih je že potrdili
s samostojnimi solističnimi nastopi in igranjem v komorni!
zasedbah na koncertih in glasbenih tekmovanjih v Slovenip
in zunaj državnih meja. Večina od zaenkrat 35 glasbenikom
igra tudi v drugih uveljavljenih sestavih, prihajajo pa iz vs^
Slovenije, Hrvaške, ZR Jugoslavije, Makedonije in Madžaf'
ske.
Za tokratno koncertno turnejo so v Akademskem komo^"
nem orkestru Savitra, ki deluje pod okriljem Glasben^
mladine ljubljanske, izbrali dela Igorja Stravinskega, Vit^
Žuraja, Astorja Piazzolle in Ludvviga van Beethovna, kf
solista sta se predstavila harmonikar Borut Zagoranski 'f
oboist Matjaž Rebolj, nastopila pa je tudi koncertna mojstf''
ca violinistka Mojca Menoni.	'
KULTURA
□
Katalog za Celjske
V oktobru si je razstavo Grofje Celjski ogledal že 10-tisoci obiskovalec - O Celjskih tudi v pisani besedi
),j(atalog Grofje Celjski je pravzaprav natančen posne-
jlt razstave, kot razstava je tudi katalog razdeljen na pet
jin; Svobodni gospodje Žovneški, Grofje Celjski, Vrh -
Ijrman II. Celjski, Mesto Celje in Knezi Celjski. Tekste
^katalog je prispevalo 21 avtorjev, nekateri so poslali
lentična besedila kot za razstavo, drugi spet pa so svoje
,nie razširili in poglobili,« je bila ob predstavitvi kata-
,ga Grofje Celjski, vezanega na razstavo o Celjskih, ki
f od sredine aprila polni razstavišče, v Stari grofiji
okrajinskega muzeja Celje, zadovoljna urednica kata-
,ga in avtorica razstave kustosinja Rolanda Fugger
frmadnik.
Razstava o grofih Celjskih
8 v razstaviščih Pokrajin-
(ega muzeja na ogled še do
J jnca meseca, od 12. aprila,
j oso jo ob prazniku Mestne
ij bčine Celje slovesno odpr-
j ,pa jo je že v oktobru obi-
^lalo 10 tisoč obiskovalcev,
s 'rihajajo v skupinah, zelo
J smo veseli, ker je izjem-
j D veliko tudi individualnih
I biskovalcev,« je povedala
ij ermadnikova in dodala, da
i) bili v muzeju že kar v
i idregi, saj so obiskovalci
1 izstave precej povpraševali
H katalogu. Njegov zapoz-
ieli izzid, ki pa so ga v Po-
i [ajinskem muzeju Celje še
I iko veseli, pa je pojasnila z
dejstvom, da prej preprosto
ni bilo denarja. Zdaj je kata-
log v skupni nakladi 500 iz-
vodov, stiskan v črnobeli
tehniki in pregledno obliko-
van, za kar je pod mentor-
skim vodstvom Radovana
Jenka poskrbela Urša Krašo-
vic, končno na voljo, vseka-
kor pa brez finančne podpo-
re ministrstva za kulturo.
Mestne občine Celje, Tele-
koma Slovenije in celjskega
podjetja Alpeks ne bi ugle-
dal luč sveta.
Predstavitev kataloga o
Celjskih, popestreno z glas-
bo iz časov ob zatonu sred-
njega veka, v izvedbi Akade-
mie Jaufre Rudel iz italijan-
skega Gradišča na Soči, pa so
v Pokrajinskem muzeju Celje
izkoristili še za predstavitev
drugih novih publikacij. Dve,
Igorja Grdine in Petra Stiha
Dnevnik Helene Kottanner
ter Zbornik simpozija Grofje
Celjski, sta znova vezana na
zgodovino Celjskih, tretja pa
je bila knjiga Milene Moškon
Keramika Spodnjesavinjskih
Direktorica Pokrajinske-
ga muzeja Celje Darja Pirk-
majer je ob predstavitvi no-
vih muzejskih publikacij
zbranemu občinstvu pod
Celjskim stropom predstavi-
la tudi nove spominke oziro-
ma darila, ki jih imajo v mu-
zeju. Gre za kozarce, pečat-
ne srebrnike in Ulrikov nov-
čič ter ročno poslikano skle-
do, verne posnetke predme-
tov iz časov Celjskih.
fabrik, ki so jo založili skupaj
z žalsko občino.
I. STAMEJČIČ
Dražba likovnih del za Sonček
V Rotary clubu Celje, ki je bil ustanovljen junija 1997
in je eden od štirinajstih slovenskih Rotary klubov, so
sinoči pripravili drugo dražbo likovnih del. Rotarijci, ki
jih v Celju vodi Roman Gracer, bodo večino čistega
izkupička namenili za pomoč obolelim za cerebralno
paralizo v celjskem Centru Sonček.
Prvo dobrodelno dražbo
so celjski rotarijci pripravili
lanskega junija, za letošnjo
pa je večino od 32 likovnih
del, ki jih je z enotne cene 25
tisoč tolarjev sinoči v prosto-
rih Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje dražil Cveto Štefa-
nič, poklonil Mihajlo Liša-
nin, direktor podjetja Limit
Štore, ki izdaja tudi revijo
Likovni svet. Ostala dela za
dražbo so poklonili še člani
rotarijcev Milan Todič, Emil
Jančar in Marija Elizabeta
Marolt.
Vsa likovna dela, ki so jih
sinoči prodajali na dražbi, so
bila od 3. novembra naprej
na ogled v prostorih Muzeja
novejše zgodovine Celje, v
dobrodelne namene pa bo-
do letos rotarijci prispevali
izkupiček od prodanih del:
Biljane Unkovske, Jasne Ko-
žar, Borisa Štruklja, Mihe
Štruklja, Viktorja Bernika,
Martine Kikelj, Borisa Roce,
Silva Metelka, Terezije Ba-
stelj. Zorana Jošiča, Gorana
Horvata, Mojce Vilar, Karoli-
ne Fajs, Tjaše Celestina,
Adolfa Pena, Ljubana Šege,
Jureta Godca, Petra Marolta,
Rudija Španzla, Ivane An-
drič Todič, Urške Cigler-Ni-
ne, Jožice Medle, Jožeta Ciu-
he, Vladimirja Renčlja, Ne-
venke Miklenič, Seide Bele-
govič, Milana Lamovca, Urš-
ke Žajdela-Hrovat, Nuše Ja-
vornik, Edvina Dobriloviča
in Arjana Pregla.
IS
GUTENBERGOVA
GALAKSIJA
itranski učinki marketinga
Da je treba že pri otrocih
ičeti, so vedeli že zdavnaj,
fdel je častiti Slomšek, vedo
«govi levi in desni nasledni-
lnekoliko pa tudi mi, knjiž-
ičarji, saj se velikokrat sesta-
tmo, da rečemo kakšno
arketinško.
In tako smo med drugim
naj imajo otroci ne le v
'roškega, ampak tudi v vse
stale oddelke knjižnice do-
lop s polovično članarino. S
'm smo želeli odpraviti
nietno mejo otroški rado-
fdnosti pa tudi konec kon-
^za mladiča je le imenitno,
' se enakopravno mota med
Jfaslimi in spoznava svet
[ozi lastno izkušnjo. Mama
'ata naj zraven prideta le,
' potomca vpišeta in zanj
'^vzameta ustrezna jams-
potem pa ga prepustita
^terinskemu nagonu knjiž-^
^rk ali pa malo bolj resa-
moškemu delu stroke.
'^Ijenjska izkušnja mora
obsegati oba pola, da je
'i Vredna. Toda, lej ga vraga,
so otroci zaposleni še bolj
upokojenci, prihajajo kar
'^Pogosto njihove general-
I tajnice - mame. No, moški
že v otroški dobi spoz-
da brez žensk ne
Knjižničarji smo sicer za-
reda v poslovanju uvedli
■pred časom individualne
■^znice in pričakujemo, da
knjižnico pač prišel imet-
^ sam, toda mama je le
^•^a in ob tem biološkem
^^mentu počepne tudi naš
^"^^okol. Potem mama za
'°rnca izbere knjige in pri-
nese na pult Da-
vek na dodano
vrednost s ko^
mentarjem, Kle-
tarjenje in zra-
ven še nekaj priročnikov o
uspešni prodaji. Opa, ob tem
se našim bibeljnom začne
svetiti, da mama najbrž le ne
nabira zadev za otroka, am-
pak da je prišla v vlogi družin-
skega ekonomista, ki je spoz-
nal, da lahko vsa družina be-
re in študira na polovičen
strošek svojega naslednika.
Ena od pravovernih knjižni-
čark, ki verjame, da se še
splača ukvarjati z moralo tega
sveta, je glasno izrazila dvom,
a je bil takoj ogenj v strehi,
češ, da knjižničarji pač ne bo-
mo predpisovali, kaj bo otrok
bral. Načelno je imela mama
prav, mi pa smo se z debelimi
očmi čudili, da imamo tako
pametne otroke.
Ljudje, brez skrbi, prihod-
nost je naša in naš finančnik
Gaspari brez potrebe tako če-
merno in črno škili z ekrana.
Ker prihajajo dnevi, ko se bo
mrak stikal z mrakom, boste
najbrž več brali. Če hočete v
svet intelektualnih iskric, vze-
mite v roke Najboljše princi-
pe avtorja Crnkoviča ali serijo
knjižic iz zbirke Žepna. Zani-
mivi sta tudi Ali androidi sa-
njajo električne ovce in Vojna
proti tobaku.
Ob tem še pohlevna opom-
ba: ne hoditi po te zadeve z
otroško izkaznico. Za starega
jurja razlike na letno se men-
da ja ne splača!
Bibeljnik
Hermanovo
videnje narave
Do konca novembra bo v
Ipavčevi hiši v Šentjurju
razstava skulptur iz narav-
nega šibja akademskega ki-
parja Antona Hermana, is-
točasno pa avtor razstavlja
tudi slike v oljni tehniki v
prostorih šentjurske knjiž-
nice.
Na tak način se prvič pred-
stavlja v Šentjurju, ki sicer ni-
ma specifičnega galerijskega
razstavnega prostora. Tako
Ipavčeva hiša kot knjižnica
sta le izhod v sili ali pa primer-
ni za razstave, ki so izrazito
podrejene prostoru.
Anton Herman v zadnjih le-
tih odkriva skrivnostna spo-
ročila govorice narave in jih z
otipljivimi objekti poetizira.
Da to zmore, mora z naravo
tudi živeti. Med študijem v
Ljubljani in potem v Italiji je
hodil mimo svetovno znanih
galerij in umetnin, pa ni našel
ideje za nove stvaritve. Kot
športnik še danes preteče v
naravi kilometre in kilometre
in to, po čemer je včasih tekel
in teptal z nogami, danes
uporablja kot kiparski mate-
rial, da bi v arhetipskem od-
nosu do okolja opozoril na
preprosto lepoto in sporočil-
nost, ki jih omogočajo narav-
ni materiali in oblike.
Njegove skulpture iz na-
ravnega šibja in drugih mate-
rialov se z njegovim posre-
dovanjem spreminjajo v ko-
še in košare, gnezda, s šib-
jem spletena ograja okoli vr-
ta, preplet vitic, kakršnega
zmore samo vinska trta na
brajdi in podobno. V njego-
vih skulpturah in trodimen-
zionalnih objektih so pre-
poznavni simboli starih
predmetov iz vsakdanjega
življenja, ki jim poenostavlje-
no rečemo etnološka dediš-
čina. Kipar zna videti naravo
in zato so zanj skulpture tudi
drevesa, hmeljišča, senene
kopice in še mnoštvo druge-
ga, kar nas obdaja v narav-
nem okolju. Vse skupaj služi
samo enemu namenu: da bi
vzbudil v ljudeh pozitivisti-
čen odnos do narave.
Kar lahko te dni vidimo v
Ipavčevi hiši, je le izbor ob-
širnega opusa, ki ga je junija
predstavil v Galeriji sodobne
umetnosti v Celju in pred-
stavlja njegovo trenutno mi-
selno angažiranje. Njegovi
posegi v naravo je ne spremi-
njajo, ker tega noče početi; iz
narave hoče le črpati njeno
bogastvo v idejnem smislu in
ga prenašati na ljudi. V tem
prizadevanju postaja vse bolj
jasen. Od leta 1994, ko se je
po skupni mednarodni raz-
stavi v Parizu resneje lotil
tega še ne dokončanega opu-
sa, pa do danes, je izobliko-
val samosvoj in prečiščen
slog, ki ga dela prepoznavne-
ga in ga potrjuje kot močno
izpovednega in angažiranega
likovnega umetnika.
DRAGO MEDVED
PRIREDITVE
GIEDALISCE
SLG Celje - Don Juan 11.
11. ob 11. uri za abonma Vrt-
narska šola Celje, 12. 11. ob
10.30 za abonma Srednje eko-
nomske šole, 15. 11. ob 11.30
za abonma Srednje gostinske
in turistične šole in 16. 11. ob
11.30 za abonma Združeni
mladinski.
Kulturni dom Šentjur -
»Oj, čudežni zaboj«, igra za
otroke gledahšča Ptuj, 11. 11.
ob 17. uri.
KONCERTI 1
Narodni dom Celje 16. 11.
ob 19.30 koncert Slovenskega
klavirskega tria.
Kulturni dom Žalec 18. 11.
koncert Ljupke Dimitrovske
in Ivice Šerfezija.
RAZSTME
Celjski dom Impresioni-
zem nekoč in danes, od 16. 11.
do 13. 12. (otvoritev 16. 11. ob
17. uri).
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Dušan Kirbiš, do 4.12.
Mladinski center Celje Go-
ran.
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem brlogu, do 30.
4.2000.
Hermanovo gledališče Do-
bra igrača, do 30. 11. Muzej-
ske ure s hospitacijami na te-
mo Igra - dobra igrača v iz-
vedbi Gimnazije Celje-Center:
11. in 16. 11. ob 10. uri.
Dom sv. Jožefa Celje Franc
Košec-Karas, do 20. 11.
I. Osnovna šola Celje
otroška razstava, do 30. 11.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Jože Horvat-Jaki.
Ipavčeva hiša Šentjur An-
ton Herman »Skulpture iz na-
ravnega šibja«, do 30. 11.
Muzej premogovništva Slo-
venije Deldeta in šola, do 19. 11.
Osrednja knjižnica Celje
Litografirane podobe spod-
nještajerskih mest, trgov in
dvorcev.
Fotografski atelje Josipa
Pelikana Celje, ki ga ni več,
do 31. 12.
Galerija Volk »Impresioni-
zem na Slovenskem«, do 30.
11.
Galerija zavoda za zdravs-
tveno varstvo Simon Kajtna,
do 19. 11.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11. Da-
nes, v četrtek, ob 16.30 bo po
razstavi vodila avtorica Ro-
landa Fugger Germadnik.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Optika R&R Celje likovna
dela otrok otroške likovne
umetniške šole Sečuan, Kitaj-
ska, do 30.11.
Etd Alica Javšnik, do 31.
12., hotel Merx Staša Kun-
štek, do 30. 11.
OSTŽIO
Laško 11. 11. Martinov dan
s tradicionalno sv. mašo ob
10.	uri v cerkvi Sv. Martina,
12.	11. ob 18. uri v Knjižnici
Laško predavanji »Anton
Martin Slomšek, slovenski
škof, narodni prebuditelj, pi-
satelj in človek, ki je vlival
veselje do življenja« ter
»Slomšek in Laško«, Draga
Medveda in Jureta Krašovca;
13.	11. Kulturni center ob 18.
uri Večer Slomškovih in dru-
gih vinskih pesmi, napitnic ter
zdravičk z družino Galič ter
folkloristi in 14. 11. ob 8. uri
začetek Martinovega sejma
na Aškerčevem in Orožno-
vem trgu, ob 10.30 slovesna
sv. maša v čast farnemu pa-
tronu in ob 11.30 začetek »Le-
pe nedelje v Laškem«, s pri-
kazom nekaterih šeg in obi-
čajev ob velikem farnem
prazniku z godbeniki, pevci,
igralci, plesalci, godci in vaški-
mi posebneži.
Gasilski dom Ponikva 12.
11.	ob 9. uri otvoritev Marti-
novih dnevov, ob 10. predava-
nje na temo sodobno čebelar-
jenje in ob 20. uri Martinov
ples. 14. 11. ob 8. uri Martinov
sejem in ob 17. uri zaključek
Martinovih dnevov.
Knjižnica Šentjur 16. 11.
ob 16. uri ura pravljic.
Zreče 13. ob 20. uri Marti-
novanje.
Dobrna (Zdraviliški dom)
12.	11. ob 19. uri nastop fol-
klorne skupine Vigred in Vo-
kalnega seksteta.
Mladinski center Celje 11.
11-. od 18. do 20. ure francoska
delavnica, 12. 11. od 15. do 18.
ure likovna delavnica, od 18.
do 20. ure angleška delavnica
in ob 20. uri plesno gledališka
igra En sam film skupine No-
va iz Kranja; 13. 11. ob 20. uri
modna revija Suzane Kočevar
in Nine Polajžer; 15. 11. od 15.
do 18. ure ustvarjalna delavni-
ca, 16. 11. od 15. do 18. ure
ustvarjalna delavnica in 18. 11.
ob 20. uri potopisno predava-
nje o Mehiki.
Hermanov brlog - muzej-
ske ustvarjalne delavnice
Naredimo ptičjo krmilnico -
12. in 13. 11. ob 10. uri.
Dom krajanov Zagrad 12.
11. ob 18. uri Martinov večer.
Gostišče Štiblc v Rimljan-
ki 13. 11. ob 19. uri promocija
CD plošče Zorana Zorka.
•45..11.MV0iHber19M
10
KULTURA
Pogled skozi objektiv
Slovenska razstava umetniške fotografije v Celju
Kar 574 črnobelih in barvnih
fotografij 92 avtorjev iz Slove-
nije in enega iz zamejstva je
prispelo na natečaj letošnje, že
37. slovenske pregledne raz-
stave črnobelih in barvnih fo-
tografij. Razstavo bodo v pone-
deljek, 15. novembra, ob 18.
uri, ob krajšem kulturnem
programu odprli v občasnih
razstavnih prostorih Muzeja
novejše zgodovine v Celju, kjer
bo na ogled do 30. novembra.
aiiwiiF>»iiliiii) liiiiiiiiit liliiiiiiM-rtrtarfMMi^^
Prejšnji ponedeljek, 9. novem-
bra, je žirija, ki so jo sestavljali
mednarodni mojstri umetniške
fotografije: Stojan Kerbler - E
FlAP s Ptuja, Tone Stojko - MF
FZS in Joco Žnidaršič - E FlAP,
oba iz Ljubljane, pregledala vse
prispele fotografije, ki so jih av-
torji,po razpisu v Celje pošiljali
na razpisani temi: »akt« in »pro-
sto temo«. V temi »akt« je priso-
dila 1. nagrado Branku Zorovi-
ču, članu Fotografskega društva
Maribor za kolekcijo fotografij,
2. nagrado Bogu Čerinu, članu
istega društva iz Maribora, prav
tako za kolekcijo, in 3. nagrado
Branku Koničku, članu mari-
borskega društva, za fotografijo
»Iris 2«. Diplomi bosta prejela
Dušan Jež in Benjamin Vrankar.
V prosti temi je žirija izmed
prispelih 472 fotografij sprejela
38 barvnih in 30 črnobelih. Pri
barvnih bo 1. nagrado prejel
Branko Zorovič, Fotografsko
društvo Maribor, za delo z na-
slovcm »Rain 3«, 2. nagrado
Bruno Bizjak, Fotografsko
društvo Nova Gorica, za fotogra-
fijo »Zima«, ter 3. nagrado Mar-
ko Pogačnik, Fotografsko druš-
tvo Triglavski narodni park iz
Hrušice, za »Dvoboj ob zori«;
diplome prejmejo: Vitomir Pret-
nar, Miloš Markelj in Mirko Biju-
kljič. Med črnobelimi fotografi-
jami pa so prejeli: 1. nagrado
Danijel Zavratnik, FD Maribor,
za fotografijo »Ilm 8«, 2. nagra-
do Božidar Dolenc, FD Ljublja-
na, za fotografijo z naslovom
»Milan Pajk« in 3. nagrado Vin-
ko Skale, celjski mednarodni
mojster umetniške fotografije in
predsednik Fotografskega druš-
tva Celje, za fotografijo »Na pe-
či«. Diplome prejmejo Branko
Zorovič, Ivo Čerie in Dušan Jež.
Letošnjo slovensko pregled-
no razstavo umetniške fotogra-
fije organizirata Fotografska
zveza Slovenije in Fotografsko
društvo Celje, zanjo so pripravi-
li tudi katalog razstave, razstava
sama pa bo zaradi svoje razsež-
nosti in seveda kakovosti, brez
dvoma vzbudila nemalo zani-
manja med ljubitelje dobre fo-
tografije.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
November v znamenju
Kirbiševega opusa
v Galeriji sodobne umetno-
sti Celje so v torek zvečer
odprli pregledno razstavo del
Dušana Kirbiša, čez štirinajst
dni, v četrtek, 25. novembra
ob 19. uri, pa bo v galeriji tudi
predstavitev obsežnega kata-
loga in pogovor s slikarjem.
Organizacija in priprava Kir-
biševe pregledne razstave je
bila v rokah direktorice Zavo-
da za kulturne prireditve Celje
Alenke Domjan, razstavo in
izdajo kataloga pa so ob spon-
zorjih podprli v ministrstvu za
kulturo. Mestni občini Celje
ter Pokrajinskem muzeju Ptuj.
»Pregled umetniškega opu-
sa Dušana Kirbiša, ki se prične
koncem sedemdesetih let in
vse do danes z nezmanjšano
intenziteto sledi osebnim
vzgibom in moči slikarjevega
izražanja, je prvi temeljit pre-
gled njegovih slikarskih razi-
skovanj. Že ob vstopu v slo-
vensko likovno sceno so nje-
gova dela vzbujala pozornost
kritike ter sčasoma privzela
pomemben status v vrednote-
nju posameznih obdobij in
pojavov, ki so v zadnjih treh
desetletjih zaznamovali naš
umetniški prostor,« vabijo na
ogled Kirbiševih del v Galeriji
sodobne umetnosti Celje. »To-
kratna razstava je razsežnost
Kirbiševega opusa strnila v
posamezna jedra, ki v sozvoč-
ju vodijo gledalca med posa-
meznimi slikarskimi prehodi
in obrati, pa tudi odmiki od
slikarstva; od raziskave optič-
nih učinkov barve v slikov-
nem polju v sedemdesetih le-
tih, njegovega sunkovitega
obrata od abstrakcije v slikars-
tvo »nove podobe« v osemde-
setih, ko je modernistično iz-
kušnjo uspešno soočil z novi-
mi dimenzijami, slogovno ve-
zanimi na nemški ekspresio-
nizem in dramatičnostjo slo-
venske značajskosti, preko
poizkusov ambientalnih, ne-
slikarskih postavitev, vezanih
na slikarsko podobo »krajin-
skih« spominov, ki se prav v
zadnjem desetletju vse bolj in
bolj odražajo v duhovno ber-
ljivi projekciji njegovega no-
tranjega sveta.«	IS
O likovni umetnosti
Kulturno društvo Jurij iz Mozirja pripravlja v petek, 12.
novembra, ob 17. uri okroglo mizo z naslovom Kako razume-
ti moderno umetnost. V pogovoru bo sodeloval dr. Jože
Muhovič, akademski slikar in docent za likovno teorijo; po
okrogli mizi pa bodo uradno odprli razstavo del, nastalih na
V. Ex-temporu, ki je bilo konec septembra.	US
KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE
VABI MLADE PEVCE
Po petdesetih letih neprekinjenega delovanja v vrhu slovenskega
zborovskega pe^, Komorni moški zbor Celje, nosilec zlate
Gallusove plakete in številnih domačih ter mednarodnih priznanj,
pomlajuje svoje vrste.
Vodstvo zbora in dirigent Samo Ivačič
vabita na avdicije vsak ponedeljek in sredo ob
19. uri v Gallusovi sobi Glasbene šole v Celju,
Slomškov trg 10.
Vsi, ki imate veselje do petja, pevsko znanje, izkušnje z zborovskim
petjem, ki iščete nove ustvarjalne izzive in nova okolja, ste vabljeni,
da preizkusite svoje znanje in dobite novo priložnost za sodelovanje
v zboru, ki redno preverja svoj ugled na nastopih v koncertnih
dvoranah v Sloveniji in v drugih evropskih državah.
Vljudno vabljeni!
Izšla je knjiga
o Ločah
Knjiga z več kot šeststo
stranmi, spetimi med trdni-
mi modrimi platnicami, je te
dni prav gotovo osrednja te-
ma pogovorov med Ločani. V
njej se je deseterica avtorjev
v dvajsetih vsebinskih sklo-
pih dotaknila življenja pre-
bivalcev Loč in okolice v raz-
ličnih časovnih obdobjih.
Bralca popeljejo skozi cerk-
veno, šolsko, kulturno, dru-
žabno, gospodarsko dogaja-
nje, se dotaknejo zemljepi-
snih značilnosti loškega oTd-
močja in predstavijo tudi tiste
drobne, a izredno zanimive
legende in zanimivosti, o kate-
rih je, saj veste, vsakdo že
nekaj slišal. Ampak, kako je
že pravzaprav zares bilo? Prav
zato je knjiga Loče - iz roda v
rod privlačno čtivo tudi vsake-
mu, ki tod živi ali pa sem sega
njegovo poreklo. Založili sta
jo Župnija Sv. Duh Loče in
Zgodovinsko društvo Konjice.
Loški župnik, gospod Pepi
Gider, je pripravil prispevke o
Župniji od leta 1978 do leta
2000. Opisal je mnogo zanimi-
vih dogodkov, med njimi:
obisk Ločanov pri papežu, ob-
novo loške cerkve, prihod Ja-
neza Plahute v Loče, rojstvo
trojčic, vojno za Slovenijo in
druge, mnogo je tudi hudo-
mušnih. V drugem prispevku
je Gider opisal mnogo znanih
in pomembnih Ločanov, sku-
paj z Jožetom Barago pa sta
zbrala in uredila še legende in
zanimivosti.
Jože Baraga je ogromno
prispeval pri nastanku knjige.
Pripravil je prispevke o žup-
nijski cerkvi svetega Duha v
Ločah, o drugi svetovni vojni,
o društvih na Loškem do leta
1941, prav tako je za objavo
pripravil pismo škofa Antona
Martina Slomška in že ome-
njene Legende in zanimivosti.
Pri knjigi je sodeloval tudi
znani ljubitelj in pisec zgodo-
vine Vinko Zdovc. Njegovih
je kar okoli sto petdeset strani
v knjigi, lotil pa se je nasled-
njih tem: Iz kronike župnije
svetega Duha v Ločah, Cerk-
vene razmere. Šola Loče, Ko-
nusov obrat v Ločah in Roma-
nje na Ptujsko Goro. Pri na-
stajanju knjige je sodeloval
tudi doktor Boris Kuhar s
prispevkoma Spomini na
mladost in Marijino popoto-
vanje. V zadnjem opisuje re-
dek običaj, kako na Mlačah
Marijin kip roma iz hiše v
hišo. Ko prinesejo kip v prvo
hišo, se najprej odigra zani-
' miva ljudska igra. Tudi ta je
zapisana v knjigi. Posamej
poglavja so pripravili še: p
fesor Jože Koropec, ki je o
sal Pogled, Zbelovo in Stui
niče, magister Borut Ho
man je predstavil Krvno
dišče Zbelovo, Franc Sevj
Obrt in industrijo v Ločah
okolici, Emil Zupane Kult
no življenje po letu 19^
doktorica Ana Vovk pa
strokovno opisala Geolog
in klimo loškega območja.
V nedeljo so se v Kulturni
domu v Ločah zbrali ljubiti
knjig. Ob bogatem kulturni
programu je profesorica Ma
ja Menih predstavila zbori
Loče iz roda v rod in njegt
ustvarjalce. Nato so si obisl
valci ogledali film o Ločah
okolici in z aplavzom nagra
li vse avtorje in druge, ki
pripomogli k nastanku knji;
Pravijo, da je to šele pi
knjiga. Mnogo je še zanimi'
tem, ljudi in raznega gradi
ki ga že pripravljajo za nasli
njo.
. J.G.,B
Večer z
jubilantko
v Levstikovi sobi Osred
nje knjižnice Celje so v t«
rek zvečer pripravili sreči
nje s prof. Boženo Orožei
Tokratno srečanje so pr
pravili ob 70-letnici proi
Orožnove, večer pa izkori
stili za osvetlitev njeneg
strokovnega in človeškeg
portreta.	I!
Celjski pevci v Mozirju
Minulo nedeljo se je na precej dobro obiskanem koncer-
tu v Mozirju predstavil Komorni moški zbor iz Celja.
Celjski pevci pod vodstvom dirigenta Sama Ivačiča so
predstavili splet Slomškovih pesmi in tako so v mozirskern
kulturnem domu zazvenele Juternice, Večernice, Napitnica
in mnoge druge pesmi Antona Martina Slomška. C. SEM

MARTINOVANJA
11
V čast vinu in zavetniicu
Laščani spet pripravili bogat program martinovonja - Prvič pohod po mejah nekdanjega trga
Lani je martinovanje v
l^jjkem odnesla poplava.
I^gtos zagotovo bo, s približ-
no takšnim programom,
j^ot ga je domače turistično
jfuštvo pripravilo že za
preteklo leto, vendar mu bo
ilejstvo, da je bil Anton
llartin Slomšek letos raz-
glašen za blaženega, dalo
je nekoliko globlji pomen,
^lartinovanje v Laškem bo
jainreč s svetniškim ško-
jjm povezano kar dva veče-
ra.
Prvi bo v petek, 12. novem-
ira zvečer, ko bosta novinar-
a in publicista Jure Krašo-
lec in Drago Medved v
Knjižnici Laško predavala o
Antonu Martinu Slomšku kot
o narodnem prebuditelju, pi-
satelju in človeku, ki je vlival
veselje do življenja ter o po-
vezanosti škofa z Laškim. V
soboto, 13. novembra, pa se
bo ob 18. uri v kulturnem
centru pričel večer Slomško-
vih in drugih vinskih pesmi
in napitnic z družino Galič.
Nastopili bodo tudi kulturno
društvo Anton Tanc in pevci
folklorne skupine Lipa, Laš-
ko pa bo obiskala nova slo-
venska vinska kraljica.
Sicer pa se bo martinova-
nje v Laškem pričelo že da-
nes dopoldne s sveto mašo v
cerkvi sv.Martina, ki jo bodo
vodil dekan in nadžupnik Jo-
že Horvat. V soboto zvečer
bodo v zdravilišču, v hotelu
Hum ter v gostiščih Kmetij-
ske zadruge, Čater, Pačnik in
Paradiž vesela martinovanja
z bogato gostinsko ponudbo
in nastopi ljudskih pevcev, v
nedeljo, 14. novembra pa se
bo že ob 8. uri pričel Marti-
nov sejem na Aškerčevem tr-
gu. Ob 10.30 bo v čast farne-
mu patronu praznična sveta
maša, ki jo bo vodil maribor-
ski škof dr. Jožef Smej, uro
za tem pa bo pred cerkvijo sv.
Martina tako imenovana Mar-
tinova nedelja, ki bo trajala
do 17. ure. Zvrstili se bodo
številni godbeniki, ljudski
pevci in skupine s prikazi ne-
katerih šeg, kot gostje pa bo-
do na prireditvi sodelovali tu-
di člani folklorne skupine TD
Velika Polana.
V Laškem z veseljem tudi
napovedujejo, da bo od 12.
do 14. novembra v Laškem
dvorcu na ogled tudi razsta-
va ob 110-letnici turističnega
društva, da bodo v cerkvi sv.
Martina na lepo nedeljo bla-
goslovili obnovljene freske v
obeh baročnih kapelicah in v
prezbiteriju in da bo Planin-
sko društvo Laško v nedeljo
prvič pripravilo pohod po
nekdanjih trških mejah Laš-
kega.
JANJA INTIHAR
; Polioci med vinogradi
f KS Virštanj, gostišče Banovina in vinogradniki Virštanja
iiiopripravili za soboto, 13. novembra, tradicionalno martino-
lanje.
" Začetek bo ob 9. uri, ko se bodo zbrali pred gasilskim domom
.Irnenem ter odšli na Martinov pohod med vinogradi. Na poti
Dimo Sv. Križa ter skozi Imensko Gorco do Virštanja se bodo
fohodniki ustavljali v treh odprtih kleteh, kjer jim bodo nudili
ilado vino. Za tiste, ki se pohoda ne bodo udeležili, namerava-
1 odpreti vrata treh zasebnih kleti. Popoldan, ob 14. uri, bo
j ped gostiščem Banovina krst vina s kulturnim programom ter
, Ito družabno srečanje.
__v
Zorico v Stibicu
' čas, ko se mošt spremeni v vino, bodo na prav poseben
I način zaznamovali tudi v celjski krčmi Štiblc. V soboto,
113. novembra, bo harmonikaš Zoran Zorko s svojo skupi-
no predstavil novo zgoščenko s priredbami znanih sku-
pin. Martinovanje ob dobri glasbi in pijači se bo pričelo ob
19. uri.	JI
Ponkovski Martinovi
dnevi
Na Ponikvi pri Grobelnem
Začenjajo jutri z Martinovi-
mi dnevi, ki bodo letos v
znamenju čebelarjev. Pon-
Wljani in okoličani praz-
nujejo Martinovo s poseb-
'im razlogom, saj je sv. Mar-
in njihov župnijski zavet-
nik, njegovo ime pa nosi tudi
»lak Slomšek,
V petek, 12. novembra, bo v
iilturni dvorani ob 19. uri
'ovesno odprtje letošnjih
Martinovih dni ter razstave o
'^belarstvu, s prikazom nek-
'^njih in današnjih pripomoč-
Prav tako pripravljajo po-
^šino novega vina ponkovš-
^ii vinogradnikov iz Martino-
''ii spominskih kozarcev, po-
zanimiv pa bo prikaz
"^l^danjega načina izdelova-
li^ kovancev, ki si jih bodo
^iiko izdelali tudi obiskoval-
ti.
^ soboto, 13. novembra, bo
9. uri odprtje razstave o
^lu prizadevnega ponkovš-
društva prijateljev mudi-
li- Uro pozneje bo predavanje
Goručana dr. vet. o so-
"bnem čebelarjenju, sobotni
večer pa bo v znamenju gasil-
skega Martinovega plesa. V
nedeljo dopoldan, zadnji dan
Martinovih dni bo pred cerk-
vijo Sv. Martina Martinov se-
jem s stojnicami, v kulturni
dvorani pa zvečer zaključek
letošnjih prireditev.
BJ
Martinov večer v Zagradu
Moško pevsko društvo Pod gradom pripravlja jutri, v petek
ob 18. uri, v Domu krajanov v Zagradu Martinov večer.
Kulturno zabavni večer s petjem, glasbo in humorjem posve-
čajo vinskemu patronu sv. Martinu, ob okušanju vipavskih,
haloških in domačih vin pa bodo zbrani krajani lahko prisluhni-
li tudi mnenjem znanih strokovnjakov o kulturi pitja, zdravi
prehrani in o pitju vina za dobro voljo. V kuUurnem programu
bodo nastopili Kvintet Dori, Kvartet Pušeljc, Duet Palir, Kvartet
Petrol, člani KUD Svoboda Zagrad, Trio Dukat ter seveda pevci
Moškega pevskega društva Pod gradom.	IS
IZHIOJEGA^>KNA
Televizija brez blišča je
kot kura brez perja
Ne vem, kolikokrat se vam
prst na daljincu ustavi, ka-
dar naleti na program celj-
ske televizije, ampak jaz
priznam, da so moji prsti hi-
trejši od dogajanja na tistem
kanalu. In da ga ponavadi
kar lepo preskočijo. Klik je
povezan s prvo očesno zaz-
navo tistega sivega, na graj-
sko obzidje spominjajočega
ozadja. Le zakaj, le zakaj?
Res je, da televizijo tako ali
tako gledam zelo malo. In ka-
dar jo že gledam, pričakujem,
da bom od tega kaj imela.
Recimo vsaj bežen vpogled v
dogajanje po državici, kadar
mi' zmanjka časa za branje
časopisov. Ali pa sproščujoč
večer, če je na sporedu kak
ogleda vreden film, ki sem ga
v kinu zamudila. Seveda bi
lahko od lokalne televizije po-
temtakem pričakovala, da mi
ponudi kaj koristnega za živ-
ljenje v okviru lokalnega sve-
ta, kajne?
Saj drži, da mi pregled do-
godkov tedna na »naši« televi-
ziji domnevno omogoči izve-
deti, kaj vse sem v zadnjih
dneh zamudila in kje vse ni-
sem bila. Ampak celo ta obču-
tek je nekam zabrisan, ko si
ne morem kaj, da se ne bi kar
malce zgražala nad amateriz-
mom, ki ga kažejo že omenje-
na scena (.le kdo je bil ta vele-
mojster?), nemogoči prehodi
med eno in drugo »novičko«
(ja, včasih kar z odsekano čr-
nino, veste), pa še sama vsebi-
na, zakoličena med šport (vr-
hunski in vsakršen), kulturo
(tudi amatersko) in črno kro-
niko (predvsem pocestno).
Če si časopis, kot je tale, ki
ga berete, še lahko domišlja,
da z lokalno informacijo po-
nuja tisto več, česar vsesloven-
ski časopisi ne pokrijejo, če si
lokalni radio lahko privošči
domnevo, da je njegova pred-
nost hitro sporočanje novic iz
domačih krajev, si televizija
zaradi drugačnega načina »je-
manja« pač ne more dovohti,
da bi bil njen edini adut lokal-
nost.
Mislite si, kar si hočete, am-
pak jaz sem trdno prepričana,
da so na televiziji detajli mno-
go bolj pomembni kot pri dru-
gih medijih. Televizija eno-
stavno je medij embalaže. Še
tako dobre vsebine gledalec
ne bo registriral, če ne bo do-
bro zapakirana. Ker se bodo
njegove oči enostavno preveč
ukvarjale z motečimi napaka-
mi. Ki jih ob silni ponudbi
televizijskega neba že dolgo ni
več vajen. Na televiziji hoče
blišč, tudi kadar govori o bedi.
Televizija brez blišča je na-
mreč kot kura brez perja. Če
ni več živa, ji to pristoji, če pa
bi jo videli nago naokoli letati,
je pač ne bi z užitkom v lonec
dah.
Kaj mislite, da bi kdo gledal
Mišo Molk, če bi s sklonjeno
glavo brala nekaj s papirjev
pred njo? Kaj mislite, da bi
Mario in Desa delovala, če bi
ju res posneli v šlampasto
opremljeni pravi dnevni sobi
nekega stanovanja? Kaj misli-
te, da bi kdo gledal dnevnik,
če bi v ozadju nenehno stala
fotografija ali celo risba Trigla-
va? Kaj mislite, da bi kdo ver-
jel, da sta lahko Eva Irgl in
Ivana Šundov dobri voditelji-
ci, če ju ne bi strokovnjaki prej
njuni vlogi primerno oblekli?
Bi vraga! Saj vem, da našte-
vam stvari, ki so s stroški po-
vezane in da primerjam jabol-
ka in hruške. Ampak tudi
hruške se morajo malo zlošči-
ti, preden se ob bleščeča jabol-
ka na polico postavijo. In ob
tem sem še prepričana, da ni
vse v denarju, ampak pred-
vsem v občutku za mero, este-
tiko, meje dobrega okusa in
(s)poznavanju medija.
Glede na to, da je bila Tele-
vizija Celje ustanovljena pred
petimi leti, bi človek že priča-
koval, da bo počasi postala
bolj televizijska. Da se bo zna-
la tu in tam spogledati recimo
z velenjsko televizijo, ki ima
resda daljšo tradicijo, a s svoji-
mi temami, dopisništvom v
Celju in seveda s svojo vsebin-
sko zasnovo (da o izdelanosti
posameznih oddaj sploh ne
rečem nobene) močno posega
tudi v naše mesto. Da bo, če to
tu in tam že zmore z redkimi
oddajami, narejenimi na tere-
nu, tudi pri srečanjih v studiu
znala poiskati bolj profesio-
nalne kote pogleda in koncu
koncev tudi izgleda. Da bo
postala bolj za današnjo rabo.
Ampak kot se meni zdi, se
tudi na celjski televiziji čas,
tako kot še marsikje v Celju,
bolj počasi kot drugod vrti...
P.s: Vse tako kaže, da kot-
lincem zadošča televizija kot
medij za prikazovanje lokal-
nih obrazov. Kar se mene
tiče, takšne ne potrebujem.
Jih lahko srečam tudi na uli-
ci. Pa še lepši so v živo...
Piše: PIKA KUKERL
Vinski krst z vsemi častmi
Veliko in veselo martinovanje so v Šmartnu ob Paki v
prijetnem vremenu pripravili člani turističnega društva,
predstavniki občine in ostalih društev minulo soboto, ko se
je na osrednjem »sejmiščnem« prostoru zbralo več kot tisoč
domačinov in drugih obiskovalcev. »Sveti Martin« je blago-
slovil mošt, ki je postal vino, župan Ivo Rakun pa ga je prvi
natočil zadovoljnim pridelovalcem letošnjega vinskega letni-
ka.	JOŽE MIKLAVC
I ^45.. II. ii«v«iia)«f 1999
12
VROČA TEMA
Savinjske parkirne zdrahe
V Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec obtožujejo župane in občinske službe, da premalo pozornosti namenjajo gospodarstvu - Problematični parkirni prostori za tovornjak
Zakon o prevozih v cest-
nem prometu in pravihiik o
izdaji licenc za prevozniško
dejavnost sta predvidela 5-
letno oprostitev pri zagotav-
ljanju parkirišč z uporab-
nim dovoljenjem. Rok se iz-
teče leta 2002, kakor pa se je
izkazalo na posvetu osmih
obrtnih zbornic s Celjskega,
ki je bil pred kratkim v Mo-
zirju, na področju upravnih
enot parkirne težave niso re-
šene in nikjer še niso prešli
od besed k dejanjem.
Bolj kot ne poznamo težave s
parkiranjem, saj prejšnji zakon
ni predvidel, da morajo imeti
avtoprevozniki urejena parki-
rišča. Nekateri sedaj za parkira-
nje uporabljajo svoja parkirišča,
drugi pa puščajo kamione tam,
kjer je najbolj prikladno. Prito-
ževali so se sosedi, porajale so
se težave s dovoznimi cestami,
večkrat smo videli slike nepra-
vilno parkiranih tovornjakov...
Problem se pojavlja tudi na
področju nekdanje žalske ob-
čine oziroma sedanjih šestih
občin, ki sodijo k Zbornici za-
sebnega gospodarstva Žalec.
»Problem je zelo pereč, ven-
dar se ga povsod premalo za-
vedajo - za pridobivanje upo-
rabnih dovoljenj je potreben
določen čas, ni pa računati, da
bi lahko avtoprevozniki gra-
dili individualna parkirišča na
lastni zemlji,« je poudaril se-
kretar žalske zbornice Danilo
Rasle.
V Žalcu že nekaj časa, skoraj
tri leta in pol, iščejo rešitev
oziroma lokacije za izgradnjo
večjih parkirišč. Leta 2002, ne-
kateri v začetku, večina pa do
maja, bo moralo vsaj 190 žal-
skih avtoprevoznikov imeti do-
kazilo, da razpolagajo z ureje-
nim parkirnim prostorom, če
bodo hoteli podaljšati licenco
oziroma dovoljenje za delo.
Do tik pred zdajci
v žalski zbornici so »parkir-
ne težave« uradno pričeli ureja-
ti že 14. marca 1996 - takrat so
zaprosili občino Žalec, naj do-
loči možne lokacije. »Nikjer ni
vsebovana zahteva, da bi obči-
na gradila parkirne prostore,
takrat in še danes potrebujemo
samo lokacijo,« je zagotovil
predsednik zbornice Janez
Drugovič. Zgodba se je kmalu
nadaljevala, saj so se dogovori-
li, da bodo med avtoprevozniki
ugotovili stanje in potrebe. Za-
to so v zbornici izvedli anketo
in aprila 1996 ugotovili, da je
vsaj 300 kamionov oziroma 60
odstotkov avtoprevoznikov
brez ustreznih parkirišč. Ostali
so menili, da imajo urejena par-
kirišča, kasneje pa se je izkaza-
lo, da je tudi med temi večina
brez uporabnega dovoljenja.
Oktobra 1998 je žalska obči-
na pripravila in ponudila 6 mož-
nih lokacij po celi Savinjski doli-
ni, v zbornici pa so določili 3
najboljše lokacije, za vse pa so
imeli izdelane prve načrte. Po-
tem pa je Občina Žalec razpad-
la. V zbornici so z vljudnostnim
dopisom zaprosili županjo in
župane, naj povedo svoje mne-
nje o problemu, dobili pa so en
pisni in en ustni odgovor.
V novi žalski občini so našli
2 lokaciji, ena od teh je sedaj v
presoji pri Darsu. Dars je na-
mreč dolžan sfinancirati jav-
na parkirišča, ki bi jih potre-
bovali za razbremenjevanje
avtoceste, če bi bilo to potreb-
no, občina pa je dolžna zago-
toviti lokacijo. Do ponedeljka
Dars na ponudbo še ni odgo-
voril, verjetno pa bo treba
najprej imeti lokacijo, šele po-
tem bo tudi denar. Prav tako
do ponedeljka na Upravni
enoti Žalec v oddelku za oko-
lje in prostor nihče ni prever-
jal možnih lokacij za izgrad-
njo parkirišč.
Če bi lanski dogovor peljali
naprej, bi mogoče že imeli
gradbeno dovoljenje za grad-
njo treh parkirišč, ki bi rešili
probleme avtoprevoznikov za
približno 10 let. Za gradnjo par-
kirišč bi v poštev prišla lokacija
v bližini avtoceste pri tovarni
Juteks; drugo lokacijo bi našli v
Latkovi vasi pri podjetju Grad-
nja, tretjo pa na Vranskem pri
avtocesti. Vedeti je treba, da so
načrtovana urejena varovana
parkirišča z vso potrebno infra-
strukturo, na katerih bi našlo
delo približno 20 ljudi. Vendar-
le, želje in načrti so eno, real-
nost pa drugo...
Čas je sovražnik
»čas je pač naš sovražnik.
Znani so namreč postopki za
pridobitev lokacijskega in
gradbenega dovoljenja, potem
pa je treba parkirišče še zgra-
diti. Sedaj v rokah nimamo nič
konkretnega, niti hektara ozi-
roma kolikor zemlje pač po-
trebujemo niti dovoljenj -
skratka nič; dve leti pa bosta
hitro naokrog,« je zatrjeval se-
kretar Basle in dodal, da pač
ne želi, da bi avtoprevozniki iz
Savinjske doline stali na Troja-
nah - v znak protesta, seveda.
V žalski zbornici se bojijo, da
bodo očitki, češ da niso nič
naredili, padali po njih. »Glede
na zahteve in dopise županji in
županom ugotavljam, da gre
za izrazito podcenjevanje
problema - mogoče je v Žalcu
zaradi dogovarjanj z Darsom
malo bolje, toda drugje se ne
dogaja nič. Treba je vedeti, da
gre za 280 prevoznikov z 800
zaposlenimi delavci. Župani, ki
imajo za to usposobljene stro-
kovne delavce, očitno ne razu-
mejo ali pa ne razmišljajo o
tem, kaj je gospodarstvo in 800
zaposlenih. Zdi se mi, da se
ukvarjajo z malenkostnimi
problemi in delujejo v populi-
stični smeri, kot je rezanje tra-
kov; pozabljajo pa, da so po
zakonu dolžni skrbeti za raz-
voj gospodarstva na področju
svoje lokalne skupnosti in da je
vse, kar dobijo v proračun, pa
čeprav iz države, ustvarjeno v
gospodarstvu,« je menil Basle.
Tako Drugovič kot Basle ve-
sta povedati še marsikatero pi-
kro o (ne)razvoju gospodars-
tva, izgubljanju in prestavljanju
podjetij v druge občine, pro-
storski utesnjenosti, ki onemo-
goča razvoj, saj ni obrtnih
con.... Ni še pozabljena zgodba
o prodaji obrne cone z zazidal-
nim načrtom vred niti to, da je
bila občina Žalec pred dvema
desetletjema v vrhu razvoja
slovenske obrti, danes pa se
vseh šest občin izgubilo v si\^
povprečja. Na mizi je anketa,
kaže, da bi v petih spodnje;
vinjskih občinah (razen Preb
da) brez težav odprli novih
tisoč delovnih mest, če bi 1
zagotovljen prostor za gra
njo... »Naloga župana po zai
nu ni biti župan, temveč
opravljanje županske dolžr,
sti,« menita oba predstavni
zbornice zasebnega gosp
darstva, ki se sprašujeta, kaj
bo zgodilo po letu 2002 in ki
bo odgovarjal za nastalo siti
cijo - še enkrat naj omenim
da je položaj v vseh obrtr
zbornicah na Celjskem pod
ben kot v savinjskih občina
Zna se sicer zgoditi, da bo dri
va preložila zahtevo po ure
nih parkiriščih še za nekaj le
toda je to rešitev? Bo, recim
pet let po letu 2002 drugače?
URŠKA SELIŠN
Žlahtna setev - plodna žetev
Ob 110-letnici zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem
21. oktobra so v prostorih
atrija Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije odprli
pregledno zgodovinsko raz-
stavo, ki je prvič na celovit in
pregleden način predstavila
zgodovino zdravstvenega za-
varovanja od prvih zametkov
vse do današnjih dni, oživela
pretekle ideje, podobe in lju-
di. Z naslovom Žlahtna setev -
plodna žetev jo je oblikoval
Miljenko Licul s sodelavci.
i.	V''
Izšla pa je tudi brošura mag.
Zvonke Zupanič-Slavec, dr.
med., ki ta dogodek poudarja
kot izjemno pomemben mej-
nik v razvoju zdravstva, kajti po
načelu solidarnosti in človečno-
sti omogoča zdravstveno oskr-
bo ter zdravstveno zavarovanje
vsem zaposlenim in njihovim
družinam, kasneje pa vsemu
slovenskemu prebivalstvu.
V Avstro-Ogrski socialno za-
varovanje delavcev za onemo-
glost, starost in smrt ni bilo
splošno sprejeto. Pokojninsko
so bili zavarovani le rudarji od
leta 1854, železničarji od 1874 in
nameščenci od leta 1906. Na-
stajala so podporna društva in
bratovske skladnice kot zače-
tek delavskega zavarovanja.
Prva bolniška blagajna pri
nas je bila ustanovljena prve-
ga avgusta 1889 po avstrij-
skem zakonu o bolniškem
zavarovanju iz leta 1888. Do
konca leta ,1889 je bilo na
Kranjskem in Spodnjem Šta-
jerskem ustanovljenih 65
okrajnih bolniških blagajn z
okoli 15 tisoč zavarovanci, 23
obratnih blagajn z okoli 5500
zavarovanci, 11 zadružnih in
ena društvena bolniška bla-
gajna. Ti dve sta šteli okoli
1600 zavarovancev. Bolniška
blagajna v Ljubljani po 1. sve-
tovni vojni je imela sedež v
stavbi nekdanjega meščan-
skega špitala, današnji Kresiji
pri Tromostovju. Kasneje se
je selila in večkrat menjala
lokacijo ter končno dobila no-
vozgrajeno Kasalovo palačo v
Miklošičevi ulici.
Narodna vlada za Slovenijo
je že novembra 1918 uvedla
socialno zavarovanje za delav-
ce in leto zatem ustanovila Zve-
zo bolniških blagajn za sloven-
ski teritorij. Leta 1922, z jugo-
slovanskim zakonom o zava-
rovanju delavcev, so nezgodno
zavarovanje uredili ločeno. Še
isto leto je bil ustanovljen
Okrožni urad za zavarovanje
delavcev (OUZD), ki je imel
poslovalnice v Mariboru, Celju,
Murski Soboti, Novem mestu,
Kranju, Ptuju, Slovenj Gradcu,
Zagorju ob Savi, Kočevju in
Tržiču. Ambulante je imel v
Ljubljani, Kranju, Celju, Mari-
boru in Ptuju ter sklepal za
zdravstveno oskrbo pogodbe z
zasebnimi zdravniki.
Po drugi svetovni vojni so
na razvoj zdravstvenega zava-
rovanja vplivale politične in
gospodarske razmere v Jugo-
slaviji. Leta 1946 je bil ustanov-
ljen Zavarovalni zavod Slove-
nije, leta 1952 so bili ustanov-
ljeni okrajni zavodi za social-
no zavarovanje, ki so združili
pokojninsko, invalidsko in
zdravstveno zavarovanje. Le-
ta 1961 se je zdravstveno zava-
rovalništvo decentraliziralo,
leta 1965 je bilo v Sloveniji 15
zavarovalnih zavodov. Med
leti 1971 in 1980 so bile usta-
novljene komunalne skupno-
sti (in zavodi). Obdobje od
1980-1992 velja za čas »nacio-
nalnega zdravstvenega vars-
tva«, ko naj bi bile vsem zago-
tovljene vse zdravstvene stori-
tve in druge pravice. Toda to je
že zgodovina. 1. marca 1992 je
bil po zakonu o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenega za-
varovanja ustanovljen Zavod
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Veliko dela je name-
njenih pripravi Vzajemne, za-
varovalnice za prostovoljno
zdravstveno zavarovanje.
FRANC ŠTOLFA
Najurejenejše so Atomske topiicc
Polovica priznanj za najbolj urejena zdravilišča na Celjsko	j
V ponedeljek je bila v Pod-
četrtku podelitev priznanj
Turistične zveze Slovenije
za najbolj urejena slovenska
zdravilišča v letu 1999. Med
šestimi prejemniki so Atom-
ske toplice, Dobrna in Laš-
ko.
Predsednik turistične zveze
dr. Marjan Rožič je med več-
jimi zdravilišči podelil naj-
višje priznanje Atomskim to-
plicam. Ocenjevalci so med
drugim pohvalili tamkajšnje
naložbe, povečanje zmoglji-
vosti, ponudbo za prosti čas,
bogato ocvetličenje ter uspe-
šno sodelovanje s turističnim
društvom. V tem se razlikuje-
jo od Term Čatež, ki so se
uvrstile na 2. mesto, kjer so
opazili potrebo po tesnejšem
povezovanju s turističnim
društvom. Na 3. mestu so le-
po urejene Toplice Dobrna,
kjer tudi turistično društvo in
krajani živijo s krajem in
zdraviliščem, osebje pa je
izredno gostoljubno.
Med manjšimi zdravilišči
so zmagale Šmarješke Topli-
ce, kjer so opazili med dru-
gim vzorno urejen hotel,
mednarodno	priznano
zdravstveno ponudbo ter ce-
lo klub za goste povratnike.
Na 2. mestu so njihovi sosedi
iz Dolenjskih Toplic, kjer so
med ogledovanjem opazili,
da sta kraj in zdravilišče pre-
dana turizmu ter njegovemu
napredku. Med manjšimi
zdravilišči je na 3. mestu
Zdravilišče Laško, kjer so
očitno pomembne nove na-
ložbe, lepo urejeno parkirišče
in park ter skrb za razvedri
z različnimi programi, izleti
družabnimi srečanji.
Gre za ocenjevanje zdra)
lišč, ki je del projekta Mo
dežela - lepa in gostoljubn
Nagrajencem je čestital mir
ster za malo gospodarstvo
turizem Janko Razgoršek
poudarkom, da je urejeno
osnovni pogoj dobre turisti
ne ponudbe.
V okviru prireditve sta Tui
stična zveza Slovenije i
Skupnost slovenskih nara
nih zdravilišč pripravili v Po<
četrtku posvet o vlogi zdrav
lišč pri organiziranju lokalni
turističnih organizacij ter nj
hovem delovanju. Udeleži
so se ga predstavniki zdrav
lišč, turističnih društev i
zvez ter nekateri župani.
; BRANE JERANK
Nova cesta v Parožu
Z otvoritvijo 800 metrov asfaltiranega cestišča v Parožu nad Dobrno minulo nedelj'
popoldne so v tej komaj leto stari občini zaključili letošnja osrednja investicijska dela.
S sredstvi za komunalno infrastrukturo, že letos so jih zagotovili 50 odstotkov več kot vsako
prej, ko so bili še krajevna skupnost v občini Celje, so letos zgradili dva kilometra asfaltirane^
cestišča ter več velikih podpornih zidov ob cesti Dobrna-Parož, kjer so hudourniki ogrozili cestiŠ^^'
Janko Čerenak, predsednik gradbenega odbora, je povedal, da je ta cesta, ki je na meji občin Vojnilj
Velenje, Vitanje in Mislinja, širšega pomena, zato bi se morale vse občine zavzeti za skupi^
povezavo in zgraditev priključnih cest. Novo cesto, naložba je vredna 8 milijonov tolarjev, je odi*
župan Martin Bred skupaj s starejšo krajanko Paroža.	JOŽE MIKLA^

NASI KRAJI IN UUDJE
13
Visok jubilej pod
novo streho
Laški gasilci bodo 130-letnico delovanja praznovali v novem gasilskem domu
Laški podžupan Dušan
i;linar, predsednik Prosto-
voljnega gasilskega društva
Laško Slavko Špiler in član
uprave Pivovarne Laško Boš-
liO Šrot so v ponedeljek po-
poldne vgradili spominsko
listino v temelje novega ga-
silskega doma v Debru. Ob-
jekt bo zgrajen do sredine
prihodnjega leta, ko bodo
laški gasilci praznovali 130
let aktivnega dela.
Slovesnosti na gradbišču so
se poleg članov gasilskega
društva udeležili tudi pred-
stavniki občinske uprave, ti-
stih podjetij v Laškem, ki bo-
jo finančno podprla gradnjo
Bovega gasilskega doma, in
teljskega Gradisa kot glavne-
ga izvajalca. Prišel je tudi dr-
žavni poslanec Peter Hrastelj,
iaj so se aktivnosti za postavi-
!ev novega doma pričele že v
iasu njegovega županovanja.
Laški gasilci so namreč že
jred leti opozorili, da je loka-
:ija sedanjega doma v naj-
iirožjem mestnem jedru ne-
irimerna, saj gost promet
nianjšuje njihovo interven-
ijsko sposobnost, poleg tega
a je tudi sam objekt premaj-
len za namestitev zahtevne
jasilske opreme. »Pot do da-
lašnjega trenutka je bila dol-
ga in trnova,« je poudaril
predsednik Slavko Špiler,
•vendar smo zadovoljni, da
iiomo visok jubilej našega
Jruštva, ki sodi med najstarej-
ša v Sloveniji, praznovali v
sodobnem in funkcionalnem
objektu.« V novem gasilskem
domu bo svoje prostore dobil
tudi Radio klub Laško, ki je
nepogrešljiv spremljevalec
vseh pomembnejših akcij ga-
silcev.
»V Laškem si že nekaj let
prizadevamo, da bi razbreme-
nili mestno jedro, in prestavi-
tev gasilskega doma v Debro
je eden od pomembnejših ko-
rakov na poti do tega cilja,« je
poudaril Dušan Klinar in do-
dal, da se na to območje vse
bolj širi tudi stanovanjska
gradnja, v Debru pa bo v nekaj
letih zrasla tudi nova osnovna
šola. Nov gasilski dom bo stal
preko 100 milijonov tolarjev.
Trideset milijonov tolarjev bo
dalo gasilsko društvo, 20 mili-
jonov bo prispevala občina, 30
milijonov tolarjev pa bo poso-
jilo izvajalca. Pri zagotavlja-
nju manjkajoče vsote računa-
jo v Laškem predvsem na do-
mača podjetja, pomoč pa so
obljubili tudi občani.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Umetnost čutenja
že junija je skupina ljubiteljev umetnosti, vin in kulinaričnih dobrot iz Žalca pripravila
^^nimiv projekt Umetnost čutenja. Minuli teden je sledilo pod mecenstvom UPI Ljudske
"niverze iz Žalca in pod vodstvom Tanje Vovk-Petrovski nadaljevanje projekta.
Po besedah voditeljice je »jesen namreč čas, ko nas narava bogato obdari z izobiljem svojih
Plodov in pa tudi čas, ko je naše razpoloženje zelo naklonjeno glasbeni umetnosti«. V
[.■^etniškem delu je nastopil pianist Hinko Haas. Njegovo izvajanje je navdušilo občinstvo,
Jle dodobra napolnilo salon Savinove hiše. V drugem delu sta kuharja Branko Podmenik in
^atej Trbežnik pričarala skupaj z vini vinogradniške družine Erzetič harmonijo jesenske
'^linarične podobe Goriški brd. V žalskem hotelu so predstavili osem različnih jedi, ki so jih
[Brdih jedli nekoč, nekatere tudi še danes, in k vsaki postregli drugo Erzetičevo vino.
/ojekt Umetnost čutenja je gotovo eden izmed tistih, ki dvigujejo vsesplošno kvaliteto
^enja.	TONE TAVČAR
Solze veselja v otroških očeh
Slabovidni Denis Gluha i^ Celja je učenec 7. razreda Osnovne šole Frana Koša, za
katerega je domačo društvo slepih in slabovidnih pripravilo v zadnjih mesecih akcijo
za nakup računalnika in opreme. Ta mu je od tega tedna v veliko pomoč pri
izobraževanju.
Med desetimi donatorji sta največji delež za nakup 245 tisoč tolarjev vrednega darila prispevala
Lions kluba iz Celja, društvo pa je prispevalo še posebni program Magic. Predsednik društva
slepih in slabovidnih Edi Vodeb in tajnica Nada Močenik sta predala slabovidnemu otroku
računalnik z opremo v ponedeljek (na fotografiji). Pri tem so navzoči opazili v otrokovih očeh
solze veselja.	BJ, Foto: SHERPA
Gašenje gospodarskega po^Jopja
Mesec požarne varnosti so gasilci z Ljubečne obeležili 24. oktobra s prikazom gašenja
požara na večjem gospodarskem poslopju.
Prikaz so pripravili na kmetiji Srečka Rečnika na Žepini, ki meji na sosednjo
šentjursko občino. Prav zaradi tega je vodja intervencije zaradi »razsežnosti požara in
potrebe po dodatni intervenciji« na pomoč poklical sosednje PGD Lokarje. Skupaj je v
prikazu sodelovalo 25 gasilcev operativcev obeh gasilskih društev. Ob številnih krajanih
so si akcijo ogledali tudi podpoveljnik Gasilske zveze Celje Albin Kostrevc in poveljnik
ter predsednik Gasilske zveze Šentjur Stanko Artiček in Jože Zupane, ki so po končani
vaji prikaz gasilcev zelo dobro ocenili in poudarili pomen sodelovanja med gasilskimi
društvi.	TONE MIRNIK
Naborniki pred komisijo
Izpostava za obrambo Celje je minuli teden opravila letošnji nabor. Pred naborno komisijo v
celjskem Narodnem domu se je od 2. do 10. novembra zvrstilo skoraj 600 nabornikov iz občin
Celje, Vojnik, Štore in Dobrna, od tega 413 nabornikov redneg,a letnika, rojenih 1981. leta. V
ponedeljek so se z letošnjim naborom seznanili tudi župani vseh štirih občin, ki so obiskali
naborno komisijo in nabornike.	Foto: GK
Po trških mejah
Planinsko društvo Laško želi na Martinovo nedeljo, 14.
novembra, obuditi navado iz 18. stoletja, ko so tržani vsakih
nekaj let v organizirani skupini obšli mejo trškega »pomerja«.
Tako bodo prvi del poti, ki jo nameravajo prehoditi,
izpeljali na prireditvi 3. martinovo v Laškem. Zbirno mesto
bo ob 10. uri na Aškerčevem trgu, od tam pa se bodo podali
proti Jagočam, do Tovstega, domačije Zavšek, pod Žikov-
skim brdom, čez Ojstro, do odcepa ceste na Reko, po
grebenu v Gaberno, po gozdni poti hriba Gradnik, nato pa se
bodo po Kidričevi ulici vrnili nazaj na Aškerčev trg (približno
ob 13. uri). Predvidevajo, da bo po celotni poti zmerne hoje
za približno tri ure.	M M

14
NASI KRAJI IN UUDJE
Vse vei mladih v stiski
Krizni center za Mlade pri
Centru za socialno delo Ce-
lje bo v začetku decembra
praznoval prvo obletnico
delovanja.
To je varna hiša, ki stoji za
celjsko bolnišnico (nasproti
Policijske postaje Celje), na-
menjena pa je mladim do
osemnajstega leta, ki se iz raz-
ličnih razlogov znajdejo v sti-
ski in se lahko v Krizni center
kadarkoli zatečejo po pomoč.
Mladi so v centru deležni
osebne pomoči in oskrbe, v
njem lahko bivajo do enaind-
vajset dni, v tem času pa sku-
paj s strokovnimi sodelavci
centra iščejo možnosti za bolj
ustrezno reševanje svojih te-
žav. Kot so povedali sodelavci
Kriznega centra Celje, je doslej
različne oblike pomoči pri njih
iskalo okoli sto otrok, kar ne-
kaj pa jih je v centru preživelo
vsaj nekaj dni. Krizni center je
odprt 24 ur na dan, če ste stari
do osemnajst let in ste se
znašli v čustveni stiski, se pre-
pirate s starši, če ste se srečali
z drogo ali pa nad vami (ali
nad kom, ki ga poznate) izva-
jajo kakršno koli obliko nasi-
lja, lahko v Krizni center tudi
pokličete po telefonu (063)
48-60-70. Strokovni sodelavci
centra so aktivni na številnih
področjih in tako je v centru,
kjer pri delu pomagajo tudi
prostovoljci, organizirana li-
kovna delanica, ustanovili so
skupini za socialno učenje in
skupino za rekreativno pleza-
nje, gorništvo in pohodništvo,
v naslednjih letih pa namera-
vajo dejavnost centra razširiti
še na več področij.
Rastislav Knez in Danijel
Bedrač, ki sta v Kriznem cen-
tru Celje zaposlena kot stro-
kovna sodelavca, se lotevata
tudi problematike drog in mla-
dostniškega prestopništva ter
s tem povezanih vzgojnih te-
žav ter vozgoji proti nasilju.
Ker otroci, ki se zatečejo v
Krizni center, njuna predava-
nja dobro sprejemajo, sta se
odločila, da bosta z njimi na-
stopila tudi pred mladimi v
celjskih šolah. Prvo predava-
nje sta imela v ponedeljek v
Srednji ekonomski šoli, kjer
sta dijakom predavala o ne-
varnostih odvisnosti, kot gost
pa je sodeloval tudi eden celj-
skih starejših narkomanov, ki
je negativne plati odvisnosti
od trdih drog razložil iz lastnih
izkušenj. Kot je povedal Dani-
jel Bedrač, so dijaki predava-
nje v sklopu izbirnih vsebin
dobro sprejeli, tako da bosta
sodelavca Kriznega centra s
tovrstnimi predavanji nadalje-
vala tudi po drugih celjskih
osnovnih in srednjih šolah.
N.-M. S.
Sporočila v promociji zdravja
v Zdraviliškem domu na Dobrni bo danes, 11. novembra
ob 10. uri, strokovni seminar o vlogi sporočil na področju
promocije zdravja, ki ga bo vodila prof. dr. Manca Košir.
; »Ni vseeno, kako sporočila pripravljamo, oddajamo in
sprejemamo. Za oblikovanje odnosov, stališč in vrednot so
pozitivna sporočila pomembna, saj lahko dolgoročno pripo-
morejo h kakovostnejšemu življenju brez dejavnikov tvega-
nja,« opozarjajo v Društvu za promocijo in vzgojo za zdravje
Slovenije, v katerem bo4o po zaključku seminarja opravili še
svojo letno skupščino. .	K.L.
Zdravilo za
zaviranje debelosti
Je debelost bolezen? Kako jo zdraviti? O tem so se
strokovnjaki pogovarjali na rednem srečanju predstavni-
kov Združenja zdravnikov Velenje in predstavnikov far-
macije, ki je bilo 4. novembra v Topolšici.
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija uvršča debelost
med kronične presnovne bo-
lezni. Osnovni razlog debelo-
sti, ki je lahko dedna ali po-
gojena z načinom življenja,
je porušeno ravnotežje med
energetskim vnosom in po-
rabo. Zaradi prekomerne te-
že se pojavljajo še druga
obolenja, kot so sladkorna
bolezen, povišan tlak in tudi
rakaste bolezni. Zdravil je
malo. Različni pripravki, ki
se pojavljajo na tržišču, pa so
lahko celo škodljivi. Novost
na tržišču je zdravilo Xenical,
ki ga je v Topolšici predstavil
strokovni sodelavec firme
Hoffman La roche dr. Gašper
Marc. Zdravilo - uvrščajo ga
med zaviralce prebave maš-
čob, njegovo učinkovitost pa
so dokazale klinične študije -
je od septembra na podlagi
recepta dosegljivo tudi v na-
ših lekarnah. Stranskih učin-
kov nima, priporočajo ga
odraslim, a le v omejenem
časovnem obdobju. Xenical
ni čudežna kapsula, s katero
bi čez noč dosegli idealno
težo, vendar predstavlja po-
memben korak v boju z de-
belostjo.	M. KOMPREJ
Cesto so s prerezom traku izročili namenu predsednik režijskega odbora Janko Stebernak
(na sredini) in Henrkik Kranjc (desno), ter Leopold Škafar.
Cesta v Zalogu
V žalski občini so bile ko-
nec oktobra volitve v svete
KS. V Gotovljah so na prvi
seji za novega predsednika
izvolili Leopolda Škafarja in
za njegovega namestnika
Marjana Novaka.
Novo vodstvo čakajo števil-
ne naloge. Ob zaključku man-
data dosedanjega vodstva pa
so predali namenu odsek no-
vo asfaltirane ceste v zaselku
Zalog v dolžini 400 m. Zbra-
nim je najprej govoril predsed-
nik režijskega odbora za grad-
njo tega odseka Janko Steber-
nak, ki se je zahvalil KS Gotov-
Ije in občini Žalec za pomoč.
Govoril je tudi dosedanji pred-
sednik sveta KS Henrik
Krajnc, ki je ob tej priložnosti
dolžnosti predal nasledniku. K
delovnemu uspehu je kraja-
nom zaloga čestital tudi žalski
župan Lojze Posedel.
T. TAVČAR
Celje brez cepiva
čeprav so se v celjskem
zavodu za zdravstveno vars-
tvo letos dobro pripravili na
cepljenje proti gripi, saj so
glede na lanske izkušnje na-
ročili še več doz s cepivom
kot običajno, jim je že prejš-
nji mesec pošla vsa zaloga.
Po sicer nepopolnih podat-
kih se je namreč doslej odlo-
čilo za cepljenje že več kot 17
tisoč ljudi. Zavod je pri inštitu-
tu za varovanje zdravja, ki je
' glavni dobavitelj in distributer
cepiva v Sloveniji, naročil no-
ve doze cepiva že pred več
kot dvema tednoma, vendar
pošiljke doslej še niso dobili.
Zato prosijo ljudi za potrplje-
nje in poudarjajo, da kljub
temu, da je najbolj primeren
čas za cepljenje oktober, za
zaščito pred gripo še ni pre-
pozno. S cepljenjem bodo na-
daljevali takoj, ko bo prispelo
naročeno cepivo.	JI
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na novembrske krvodajalske
akcije na celjskem območju. V Kozjem lahko darujete kri
danes, v četrtek 11. novembra ter tudi 18. novembra, v
Velenju 16., 17., 18. in 19. ter v Preboldu 25. novembra.
Občni zbor diabetiicov
Po strokovnem predava-
nju Gregorja Veninška, dr.
med., o zdravljenju sladkor-
ne bolezni z insulinom so se
člani Društva diabetikov Ce-
lje v avli Splošne bolnišnice
Celje v četrtek sestali še na
svojem volilnem občnem
zboru.
Z večino glasov so na obč-
nem zboru, ki se ga je udele-
žil tudi predsednik Zveze dia-
betikov Slovenije Jože Snoj,
za predsednika društva med
dvema kandidatoma izvolili
višjega fizioterapevta Slavka
Brusa iz Celja. Zaključek obč-
nega zbora so popestrili z de-
gustacijo zeliščnih namazov
podjetja Agroprom iz Med-
vod, Dianinega peciva pekar-
ne Geršak iz Celja, za diabeti-
ke primernega vina Bistričana
iz Škofijskega gospodarstva
Maribor, diabetičnega peciva
slaščičarne Zvezda iz Celja in
diabetičnih keksov Diana pe-
karne Adamič z Vrhnike.
JMK
Ženske in lobak na Dobrni
14. in 15. novembra bo v Zdraviliškem domu na Dobrni 1. slovenska konferenca Ženske
in tobak.	i
Konferenco organizirata Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije ter Urad WH2
pri Ministrstvu za zdravstvo RS v sodelovanju z Regionalnim uradom WHO za Evropo
Kopenhagna. Prvi dan, v nedeljo, se bodo udeleženci razporedili po posameznih skupinah tef
obravnavali socialni program. Strokovni del konference se bo pričel v ponedeljek, ko bodo
vse do poznega popoldneva znani slovenski strokovnjaki in strokovnjakinje z različnih
področij predavali predvsem o medicinskih vidikih posledic kajenja ter o tem, na kakŠ^^
način kajenje škoduje ženskam, še zlasti v določenih poklicih, skušali pa bodo ugotoviti tudn
kako priti do nekajenja.	i
Pokroviteljica konference, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki več organizacij
Celjskega, je prim. Dunja Piškur Kosmač, dr. med.	N.-M.
DESKANJE
PO SPLETU
Vodnik po glasbeni
galalcsiji
Ne boste verjeli, ampak
včasih sem pisal o popularni
glasbi. Že na začetku sem
spoznal, da je moj največji
problem dejstvo, da poznam
premalo dejstev. Saj veste,
takole, med prijatelji je iz-
jemno zabavno razpredati o
tej ali oni skupini, ko pa
morate izpljuniti natančno
letnico izida kakšnega albu-
ma ali se spomniti petega
člana benda, ki so ga vfgli
ven tik pred velikim uspe-
hom... ja, takrat pa se stvari
malce zapletejo.
Starejši kolega, ki sem ga ne-
kajkrat uspešno zagnjavil s fak-
tografskimi vprašanji, me je
imel lepega dne poln kufer in mi
je rekel: »Veš kaj, kupi si enci-
klopedijo.« Misliti si ne morete,
kako mi je pomagal njegov nas-
vet. Dandanes bi mi verjetno
rekel, naj grem na internet. In če
bi ga vprašal, na kateri konec
Interneta naj pokukam, bi me
najbrž napotil na Ali Music
Guide (http://allmusic.com/).
Ali Music Guide (AMG) je
namreč precej koristna zade-
va. Gotovo ste že kdaj poiz-
kusili izvedeti kaj o kakšnem
pevcu ali pevki? Nič lažjega,
gremo na prvi iskalnik in od-
tipkajmo ime in priimek. To-
da rezultati so običajno precej
zmedeni. Na množici fanov-
skih strani, ki nam jih iskalni-
ki vrnejo, je ponavadi veliko
slik in veliko nepomembnih
podatkov, pa še neurejeni so.
»To ni uradna stran, vendar je
na njej veliko zanimivih reči,«
je običajno prvi stavek na tak-
šnih straneh. Ja, seveda.
Hočemo dejstva! Zanima
nas od kdaj do kdaj je Glenn
Miller vodil svoj big band! Ho-
čemo vedeti, koliko plošč je
posnel Elvis! Koliko Jimi He;
drix? Kako se je imenoval pr
basist pri Sex Pistols? Kako
naslov prvi plošči od Ministr
Od kod so pravzaprav Mas<
ve Attack? Kdaj je umrl Edvai
Grieg? Kako je v resnici in
Engelbertu Humperdincku?
AMG pozna odgovore r
takšna in podobna vprašanj
Iskalni mehanizem je zel
učinkovit, baza podatkov pa
organizirana tako, da obiski
valcu brez posebnega napr
zanja nudi vrsto koristnih ii
formacij. Zanimiva rubrika
namenjena sorodnim izvaja
cem. Tako najprej izvemo, ki
teri izvajalci sodijo v podobe
(pod)žanr, nato izvemo, kd
je najbolj vplival na glasbo ii
vajalca, nakar nam postrežeji
še z nasledniki. Zanimivo, kaj
Za kritiško usmerjene je ti
tudi možnost pisanja ocen z
posamezne albume. Če vamp
torej kakšna plošča še posebe
pri srcu ali pa se vam zdi nad
vse odurna, jo lahko oceniti
vašo oceno pa bodo pregleda
uredniki AMG in jo morda cel
objavili. Hkrati lahko ploščo ti
di ocenite. Tu so še novici
slovar glasbenih izrazov, pil
gled glasbenih stilov ter seved
glasbeni magazin, zaradi kati
rega je celotna stran sploh iil
stala, a ne. V bistvu gre za zeM
priročno bazo podatkov, *
omogoča komunikacijo tudi!
povratni smeri.	!
AMG ima še dve sestrici il
sicer bazo podatkov s fili^
skega področja in s področj«
računalniških iger. Obe stl
prav tako zanimivi in vred|i|
ogleda kot AMG. Toda o njij«
raje kdaj drugič.
Vas j a Ocvitij
vasjaCSeurocom-S*

AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
Car Ponikve, kartuzije in griča
V soboto, 27. novembra, vabimo na izlet na Slomškovo Ponikvo, med zidove kartuzije ter na vinski gric
izleti iz akcije Novega ted-
jjka Poglejmo-pojejmo so
^ našim bralcem zelo pri-
ljubili* spoznavali so bližnje
jj, daljne slovenske kraje,
jesensko vreme je seveda
najbolj primerno za obisk
liližnje vinorodne okolice.
V okolici, za katero so mnogi
;i. prepričani da je izjemno lepa,
d janimiva ter še vedno premalo
le jiana, si boste lahko v soboto,
;7. novembra, ogledali Ponikvo
la pri Grobelnem ter povsem ob-
novljeno rojstno hišo Antona
o Hartina Slomška, izjemno za-
lEjlužnega Slovenca in prvega
> ;|ovenskega blaženega (naš
E- josebni avtobus bo odpeljal na
)ot s celjske avtobusne postaje
ifjbS. uri). V Slomškovi rojstni
liši, ki je postala muzej, nam
lodo prikazali, kako so pri
Slomškovih živeli, predstavili
veliko zanimivega iz njegovega
življenja ter krajši film. Na Po-
nikvi si boste lahko ogledali
tudi čudovito cerkev sv. Marti-
na, prav tako tesno povezano s
Slomškom.
^ Sledil bo ogled starodavnih
Žič, kjer so med drugim veli-
častni ostanki skoraj tisočlet-
je stare kartuzije, z zeliščnico
kjer lahko poiskusite zeliščne
napitke ter najstarejša gostil-
na v Evropi z imenom Gastuž.
Nato se bomo ustavili na pri-
ljubljeni turistični kmetiji Fa-
tur na Slatini, med vrhunci
izleta pa bo še obisk vinotoča
Zlati grič pri Slovenskih Konji-
cah, sredi čudovitih vinogra-
dov. Tam bo ob 16. uri poku-
šina vin. V Celje se bomo vrni-
li v večernih urah.
Če vas je zamikalo na izlet,
se prijavite čimprej. Cena iz-
leta za odrasle znaša 3500
tolarjev, za otroke do 10 let
pa 2500 tolarjev. Po izkuš-
njah dosedanjih izletov vam
svetujemo, da se prijavite
čimprej.
BRANE JERANKO
POGLEJMO-POJEJMO
Zlata nagrada
Novega tednika
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo
v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena
naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom
»ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli
v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega
tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročni-
ke Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir.
Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen
na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte.
Sredi vinogradov Zlatega griča Slovenskih Konjic.
Žička kartuzija, zanimivost naše okolice.
Pletemo Jo naročniki Novega
tedniica. ki pridobivamo nove
naročnilce in smo za to nagrajeni!
Pridobite novega naročnilo ali naročnico in pojdite z nami brezplačno na enega od
naših izletov ali postanite lastnik naše majice, kape in obeska za ključe (komplet
promocijskih daril). Na koncu leta pričakujte veliko žrebanje za 100 nagrad! Z malo
sreče in z enim novim naročnikom lahko dobite televizor, radijski sprejemnik, masažni
aparat, zlat prstan ali kakšno drugo nagrado. Velja samo za naročnike!

16
TEMA TEDNA
Je vino dobro?
Enologi trdijo, da bomo letnik 1999 pomnili - Pridelek skromnejši kot lani, a je zato^
kakovost odlična
Slovenci smo ponosni na
svojo vinsko tradicijo. Izbra-
no hrano vedno pospremi-
mo s kozarcem dobrega vi-
na. In če držijo napovedi vi-
nogradnikov, vinarjev in
vinskih strokovnjakov, da
bo letošnja letina izvrstna,
bomo z letnikom 1999 naz-
dravljali še vrsto let.
Janez Vrečer, direktor Po-
slovne skupnosti za vinograd-
ništvo in vinarstvo, ki ima se-
dež v Celju, napoveduje, da bo
letnik 1999 izjemno kakovo-
sten v vseh treh slovenskih vi-
norodnih deželah. »Na Primor-
skem je bila kakovost grozdja
med najboljšimi v tem stflletju,
dobra letina je bila tudi v Po-
dravju in Posavju,« pravi Vrečer
in dodaja, da je pravzaprav do-
kaj nenavadno, da je bilo v
zadnjem desetletju toliko do-
brih letnikov.
Po ocenah poslovne skup-
nosti bomo letos pridelaU v Slo-
veniji od 80 do 85 milijonov
litrov vina, kar je za okrog 30
odstotkov manj kot lani. Razlo-
gov za količinsko manjši pride-
lek je več: neugodni vremenski
pogoji v prvi polovici leta, bo-
lezni trte, manjši izplen zaradi
debelejših kožic groznih jagod
ter sušna jesen. Prav lepo in
toplo vreme v zadnjem mese-
cu pred trgatvijo pa je grozdju
dalo izjemno vsebnost slad-
korja, pravšnje so tudi kisline.
Pridelanega vina bo torej prib-
ližno toliko, kot znaša letna
domača potrošnja.
Zaradi manjšega pridelka se
bodo najbrž zmanjšale tudi do-
kaj visoke zaloge vina, ki zna-
šajo okrog 40 milijonov Utrov.
Zato bo treba še naprej skrbeti
za izvoz, pravi Vrečer. Sloveni-
ja naj bi letos izvozila okrog 10
milijonov litrov vina, prav tolik-
šen naj bi bil izvoz tudi prihod-
nje leto, saj zaradi manjšega
pridelka potreb po še večji pro-
daji na tujem niti ne bo. Naša
vina se najbolje prodajajo v
ZDA, na Hrvaškem, v skandi-
navskih državah, Nemčiji, dr-
žavah Beneluxa, Veliki Britaniji
in na Japonskem. V primerjavi
z lani in še bolj z letom 1997 se
je uvoz vin v Slovenijo občutno
zmanjšal. Iz tujine prihaja veči-
noma le namizno vino za do-
polnitev domače'ponudbe, ki
pa je od preteklega leta oboga-
tena s tako imenovanimi de-
želnimi vini. Gre za namizna
vina s priznano geografsko oz-
nako, ki zagotavlja kontrolira-
no kakovost vin in njihovo slo-
vensko poreklo, in so name-
njena širši, vsakdanji rabi.
Velika priložnost, da posku-
simo najnovejše dosežke vin-
skih kleti, se nam bo ponudila
že v začetku decembra, ki je
sicer proglašen za mesec pene-
čih vin. V Cankarjevem domu v
Ljubljani bo drugi festival no-
vih vin na slovenskem trgu. V
času tridnevne prireditve, ki jo
poleg našega največjega kultur-
nega hrama in Infosa priprav-
ljajo še GZS - Združenje za
turizem in gostinstvo. Mestna
občina Ljubljana, ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Turistična zveza Slo-
venije, Center za promocijo tu-
rizma in srednje gostinske šo-
le, bodo vinarji in vinske hiše
predstavili izbrane vrste letoš-
nje trgatve, vina barrique, pre-
dikatna vina, vina preteklih let-
nikov, nove blagovne znamke
in posebne polnitve.
Penina iz Zlatega
griča
Med vini bo gotovo tudi kak-
šna steklenica s širšega celjske-
ga območja, saj je bila narava
tokrat radodarna tudi do naših
vinogradnikov in vinarjev.
V konjiškem Zlatem griču
pravijo, da bo letošnji pridelek
po količini podoben lanskemu,
kakovosti vina pa kaže zelo
dobro. Po besedah vodje kleti
Jožeta Topolška, bodo letos
napolnili okrog 420 tisoč litrov
vina. Na posebno trgatev čaka
še ^ozdje na okrog 2,5 hektara
vinograda. »Pogoji za pridelavo
so bili letos izvrstni, vino pa bi
lahko primerjali z letnikom
1983,« pravi Topolšek in doda-
ja, da bodo odlične prav vse
srednje sorte, še zlasti laški in
renski rizling, sivi pinot, trami-
nec, chardonnay in sauvignon.
»Sprva smo bili celo nekoliko
nejevoljni, ker je bilo preveč
sladkorja, saj sladka vina pri
nas ne gredo rada v prodajo.
vendar smo prepričani, da nam
letnika 1999 ne bo ostalo prav
nič,« meni Jože Topolšek. Zlati
grič, ki večino vina proda do-
ma, se bo letos prvič predstavil
tudi s penečim vinom. Pripravi-
li so 16 tisoč steklenic bele in
rose Konjiške penine, ki so jo
vzgojili iz lanske modre franki-
nje in chardonnaya.
Ocene vinskih
kleti
Direktor Kmetijske zadruge
Šmarje pri Jelšah Andrej Tacer,
kamor spada Klet Imeno, je po-
vedal: »Zaloge po letošnjem od-
kupu so nekoliko nižje kot v
enakem obdobju lani, vendar
zadostne, da bomo zadovoljili
kupce naših vin. Letošnje manj-
še zaloge so posledica poveča-
ne prodaje ter manjšega odku-
pa letnika 1999.« Zaradi manjše-
ga pridelka ter ugodnih razmer
za prodajo grozdja na črnem
trgu so letos odkupili manj kot
so pričakovali, pridelek pa je na
območju Kleti Imeno zelo ka-
kovosten.
»Kmetijska zadruga je letos
sklenila z nekaterimi vinograd-
niki dolgoročne pogodbe o
prodaji grozdja in letošnji od-
kup smo v glavnem uresničili s
pogodbenimi vinogradniki,
člani naše kmetijske zadruge.
Sicer pa zadruga odkupa ni
omejevala ter je odkupovala
od vseh, ki so imeli za prodajo
interes. Tudi odkupne cene so
bile zaradi boljše kakovosti le-
tos višje,« pravi direktor šmar-
ske zadruge. Svojih vinogra-
dov nimajo, grozdje odkupuje-
jo s celotnega šmarsko-vir-
štanjskega okoliša, največ iz
Bistrice ob SotU, Buč, z Viršta-
nja, Imenske Gorce, Tinskega
in Sladke Gore. Vina stekleniči-
jo z blagovno znamko Klet Ime-
no, in to chardonnay, renski
rizling, sauvignon in belo zvrst-
virštanjčan, od rdečih pa mo-
dro frankinjo. Največ steklenic
prodajo po celjski regiji, precej
v Ljubljani in na Koroškem, pa
tudi v Mariboru ter Murski So-
bori.
Največja vinska klet v Šaleški
dolini Era Vino d.o.o. iz Šmart-
na ob Paki, ki ima oseminštiri-
desetletno tradicijo, načrtuje 1,8
milijona litrov letne polnitve vin.
Polnijo zlasti namizno in dežel-
no vino pod lastno blagovno
znamko Vino Šmartno, a lastna
polnitev predstavlja le 5 odstot-
kov celotnega prometa, ki zna-
ša na leto od 200 do 250 milijo-
nov tolarjev. V preteklosti so
odkupovali zaloge pretežno iz
uvoza, medtem ko se zdaj us-
merjajo v odkup vin od doma-
čih, kleti. Letos so napolnili 1,3
milijona litrov namiznega in de-
želnega vina, od tega so kupili
doma tretjino zalog, največ v
primorskem vinorodnem oko-
lišu. Grosistično usmerjena Era
Vino trži vina domala vseh slo-
venskih vinarjev. V letu 2000,
tako kaže letošnja vinska letina,
naj bi bilo od 26 do 30 milijonov
viška slovenskega vina.
JLBJ,KL
ZLATI GRiC
VABIMO VAS NA MARTINOVANJE
POD ŠOTOROM, V VINOTOČ ŠICALCE
V SLOVENSKIH KONJICAH,
KJER VAS BODO ZABAVALI;
11.11. OD 15 URE DALJE
TAMBURAŠKA SKUPINA KAVKLER IN
ANSAMBEL AMIGOS
12.11. OD 17 URE DALJE
FOLKLORNA SKUPINA KOŠUTA IN
ANSAMBEL VINKA CVERLETA
13.11. OB 11. URI
VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE KONJICE
S KRSTOM MOŠTA
OD 17 URE DALJE
ANSAMBEL EKS
14.11. OD 13 URE DALJE
MLADI HARMONIKAI^I TINETA LESJAKA
IN ANSAMBEL AMIGOS S GOSTI
POSKRBELI BOMO ZA MARTINOVO POJEDINO, KI
JO BOSTE LAHKO ZALILI S ODLIČNIMI VINI
PODJETJA ZLATI GRIČ SLOVENSKE KONJICE.
Fotografija za spomin prve povojne generacije celjskih gimnazijcev, maturantov 8. a in 8.c
razreda.
Mladost po pol stoletja
Pred I. Gimnazijo v Celju
se je konec tedna - v petek 17
maturantov S.b razreda, v
soboto pa preko 40 matu-
rantov 8.a in S.c razreda -
zbrala prva povojna genera-
cija celjskih maturantov.
Zlati jubilej so prvi povojni
celjski maturanti začeli z zbo-
rom pred šolskim poslopjem,
kjer so se za spomin spet
fotografirali, živahen klepet
in obujanje spominov sta se
začela v učilnicah, kjer so
pred več kot pol stoletja gulili
gimnazijske klopi in nabirali
znanje za življenje, zaključila
pa v Hotelu Štorman, kjer so v
prisrčnem razpoloženju jubi-
lanti še dolgo posedeli. V L
Gimnaziji v Celju je jubilante
nagovoril ravnatelj prof. Jože
Zupančič, ki je, mimogrede,
prav te dni praznoval 23-letni-
co svojega ravnatelje vanj a,
nekdanjim maturantom pa je
orisal razvoj ter zdajšnjo po-
dobo in uspehe gimnazije.
V generaciji, ki je prva po 2.
svetovni šoli zaključila gim-
nazijsko šolanje, je vrsta ug-
lednih imen, med njimi pa
tudi 5 profesorjev, ki so zna-
nje mladim generacijam po-
sredovali prav v I. Gimnaziji v
Celju. Ob pokojnem prof. Iva-
nu Rebeku so to še, zdaj vsi
upokojeni, profesorji Zdenko
Stojan, Tanja Predan Knez,
Tatjana Lešničar in Danei
Hriberšek.	i
IS, Foto: GREGOR KATIČ'
NmOU3mTNt!
Najuspešnejši akviziterji si
zaslužijo mrežo z zlatom!
Naročnik ali naročnica, ki bo za Novi tednik navdušil 10 novih
naročnikov, prejme Zlato nagrado Novega tednika avtomatično. Brez
žrebanja. Za dobro delo dobro plačilo!
$1.45.-11. november 1999
NASI KRAJI IN UUDJE
17
stoletnica Marija Mrak z Gorenjskega živi v Kozjem z Dušanko Braniša, življenjsko sopotni-
co pokojnega sina.
Slavljenka Marija Mrak iz Kozjega pred veliko torto, odprto knjigo s številko 100. Skupaj z
domačim župnikom Nikom Marovtom.
Gospa iz prejšnjega stoletja
Stoti rojstni dan matere, ki je pre ž i vela oba nezakonska sina - Marija Mrak se osebno spominja pisatelja Ivana Tavčarja
Na Kranjskem se je pisalo
leto 1899, deželi je vladal av-
stro-ogrski cesar Franc Jo-
žef. Tega leta se je rodila gos-
pa Marija Mrak, ena zadnjih
Slovenk iz prejšnjega stolet-
ja. Čila Gorenjka, ki živi sed-
mo leto nad Kozjem, je v po-
ledeljek slavila 100-letnico.
V prijazni domačiji v Ključi-
' ah nad Kozjem je bilo izjem-
i 10 vzdušje in čila slavljenka,
1B je še vedno jasnih in hitrih
mish, se je veselila kot se za
^tikšen rojstni dan spodobi.
Obiskovalci s čestitkami in le-
' limi željami so se kar vrstili.
' I' imenu občine Kozje ji je
loščil podžupan Jožef Pre-
skar, v imenu upravne enote
matičarka Greta Rajgl, v ime-
nu vernikov župnik Niko Ma-
fovt, popoldan so bili na vrsti
župan z Gorenjskega ter dru-
gi rojaki iz njene pokrajine
pod Alpami. Še vedno tempe-
ramentna gospa Marija jim je
toživeto pripovedovala o
svojem življenju ter vsakda-
nu, pri čemer je marsikateri
podatek podkrepila z natanč-
lim datumom.
Spomnila je, da bo 26. ja-
guarja sedem let, odkar je
prišla na Kozjansko iz Poljan-
ske doline. Na Gorenjskem je
preživela več kot devet deset-
'ftij življenja, predvsem v Po-
lonah nad Škofjo Loko. Na
kozjanskem, ki je postalo
'jen novi dom, ji je všeč.
■^fasih sem si rekla: nikoli iz
danske dohne. Pa sem
Pfov rada tle,« je pripovedo-
vala v pravi gorenjščini. V so-
^ s čudovitim razgledom na
kozje, v hiši pri KJančki japki,
' kateri pojejo na Kozjan-
^i^em pesem Srečala sva se
W Klančki japki. Tam živi
skupaj z Dušanko Braniša,
življenjsko sopotnico enega
od pokojnih sinov. Hišo so
kupih. Tudi gospa Dušanka je
že med upokojenci, kot uspo-
sobljena bolniška strežnica je
stoletnici v veUko pomoč.
Vse življenje stoletne Marije
Mrak je bilo v znamenju gara-
nja na kmečki zemlji. Po še-
stem rčjstnem dnevu ji je oče
naredil majhne grabljice, s ka-
terimi je začela z delom na
zahtevni .gorenjski zemlji. Vse
življenje je bila kmetica. Naj-
prej je bila dekla pri nekem
kmetu, nato pri drugem, na-
kar si je v kmetijski zadrugi
prislužila pokojnino. Med nje-
ninimi predniki jih je kar nekaj
dolgo živelo. »Moj oče je umrl
star 80 let, ded 95 let, mama pa
je zaradi raka na dojki dočaka-
la le 72 let. Po njej sem dedo-
vala potrpežljivi značaj,« se je
spominjala med ljudmi, ki so ji
voščili vse najboljše.
»Vedno sem bila dobre volje.
Najbolj srečna sem bila, ko
smo želi žito. Hudo pa mi ni
bilo nikoli, zato so mi rekli, da
imam jeklene živce.« Le pred
dvema letoma so jo uspeli za-
radi dohodnine hudo razjeziti z
davčnega urada. Trmasta Go-
renjka se je davkarjem pritoži-
la, da ni česa takšnega doživela
niti pod dvema avstrijskima ce-
sarjema, . tremi jugoslovanski-
mi kralji ter jugoslovanskim
maršalom, le izjemno okrutne-
ga nemškega firerja ni omenja-
la. Res, veliko vseh mogočih
vladarjev je vladalo eni najsta-
rejših Slovenk. Njeno življenje
pa je bilo vselej trd boj malega
človeka za vsakdanji kruh. »Na
kmetih so bile nekoč velike
razlike, tam so živeli posestni-
ki, polposestniki in bajtarji. Ti-
stega, ki se je poročil in vzel
zemljo v najem, so imeli še
vedno za takoimenovanega
berača. Tako sem jaz od vsega
začetka med berači,« se je poša-
lila, nasmejala.
Marija Mrak je postala mati
dveh nezakonskih otrok v
drugačnih časih kot danes.
»Takrat so nekateri starši ne-
zakonske matere spodili od
doma, moj oče in mati pa mi
nista nikoli rekla žal besede.«
Oba sina je preživela. Starejši
Franci, prisilni mobiliziranec
v nemški vojski, je izginil na
ruski fronti. »Velikokrat sem
sanjala o njem.« Mlajši Ladi-
slav je umrl po 57. rojstnem
dnevu, zaradi kapi.
Po vsem trpljenju je z zdrav-
jem kar zadovoljna. Z njenim
vidom sicer ni več kot nekoč,
tudi sliši slabše, težave z astmo
blažijo zdravila. Veliko počiva,
vmes se sprehodi, v lepem vre-
menu tudi po terasi. In ljudje
njene zanimive pripovedi ved-
no radi poslušajo. Le kako ne
bi, saj se iz domačih krajev
osebno spominja celo Kosmo-
vega Ivana, velikega pisatelja in
liberalnega politika Ivana Tav-
čarja. Poznejšega graščaka na
Visokem, ki je prihajal s sopro-
go Franjo k maši s kočijo.
BRANE JERANKO
Turška savna »Tisoč in ena noč«.
Ob torkih samo za ženske
Brez posebnih slovesnosti
so 6. novembra v Zdraviliš-
ču Laško odprli nov center s
savnami, ki se razprostira na
več kot 500 kvadratnih me-
trih in je po ocenah prvih
obiskovalcev ta čas zagotovo
med najlepšimi in najbolj
sodobnimi v Sloveniji.
Ponudba za savnanje, ki je
bila ob otvoritvi za vse obi-
skovalce brezplačna, je zares
bogata, pa tudi savne, ki so jih
zgradili po načrtih avstrijske
družbe Klafs, so izjemno pri-
vlačne za oko. Turška savna.
ki jo imenujejo tudi »tisoč in
ena noč«, je opremljena v os-
manskem slogu, rimska sav-
na, namenjena predvsem
druženju in klepetu, spomi-
nja na starodavne caldariu-
me, dve od finskih savn pa sta
v hišicah iz brun na prostem.
Posebnost novega centra sta
sanarium z aquavivo, to je
slikovnim in zvočnim efek-
tom za sprostitev, ter trije ve-
liki kristali v eni od finskih
savn, ki so jih pripeljaU iz
poljskih rudnikov in naj bi
imeli izredno pozitivno ener-
gijo. V novih prostorih je tudi
večje počivališče s pogledom
na Savinjo ter manjši termalni
zunanji bazen, ki je povezan
z notranjim bazenom.
V novem centru, s katerim
so v Zdravilišču Laškem zao-
krožili štiriletno temeljito pre-
novo in posodobitev celotnega
kompleksa, so še solarij, ma-
sažni bazen, prha s tropskim
dežjem in meglo... Savne so
odprte od 12. do 22. ure, ob
nedeljah od 8. do 22. ure, ob
torkih pa so namenjene le žen-
skam.	JI, Foto: GK
»Zlati list« za
Roglo in Terme
Po oceni bralcev Dela sta
si Rogla in Terme Zreče za-
služili najvišje priznanje,
»Zlati Delov list«, ki so ga
slovesno izročili delavcem
Unior-Ttirizma včeraj (v sre-
do) dopoldne v hotelu Do-
brava 2000.
Slovesnost pa so obeležili
tudi delovno z okroglo mizo
na temo: Nastajanje turistične
organizacije, fundacija za tu-
rizem in stagnacija (?) sloven-
skega turizma.
Zbor udeležencev srečanja
v Zrečah in številni gostje so si
potem ogledali novi, pred
kratkim odprt hotel Dobrava
2000.
MP
Naročniki Novega tednika
vsako leto prihranUo 7400
tolarjev! Čistih, neobdavčenih.
Vsak naročnik Novega tednika prejme na leto 52 številk časopisa, plača pa
jih le 40. Na dom dobi brezplačno tudi vse posebne izdaje našega časopisa.
Vsako leto lahko objavi tri brezplačne male oglase, na Radiu Celje pa ima
pravico do brezplačne čestitke. Velja za vse naročnike!
ItaiBsasa
18
NARAVA USTVARJA
Janez Rokovnik ob figovcu.
FigovecvPodvrhu
Zadnja leta se gojitelji lotevajo vzgoje tudi takih rastlin, za
katere smo še nedolgo tega bili prepričam, da pri nas ne
uspevajo. Prav gotovo je med temi tudi figovec. Pri Kokovni-
kovih v Podvrhu pri Braslovčah so figovec posadili pred nekaj
leti, že kar nekaj časa pa pobirajo sadove. Tudi letos je dvakrat
obrodil, prav sedaj pobirajo zrele plodove, ki so prav tako
slastni kot na Primorskem.	T. TAVČAR
Fige v Tremerjah
Konec oktobra vam pri Drakslerjevih v Tremerjah lahko
poleg drugih domačih dobrot in medu ponudijo tudi smok-
ve. Za hišo ob domačiji raste že nekaj let veliko figovo
drevo, ki obrodi dvakrat na leto - prvič poleti in drugič
pozno jeseni. Tudi jesenski sadovi so kljub manj močnemu
soncu dobri in čisto nič ne zaostajajo za tistimi, ki smo jih
navajeni jesti na morju,
Franc Draksler vsako leto pripravi po nekaj figovih čepičev
ali podtaknjencev, ki jih podari ljudem. Nekaj takih podtak-
njencev se je že uspešno prijelo, tudi pri Radu Strnadu (na sliki
levo), ki smo ga skupaj z Milico Rednak iz Velike Pirešice
»ujeli« pri nabiranju neobičajnega sadeža, ki se pojavlja tudi
jeseni. Draksler j evemu figovcu lega za hišo povsem odgovar-
ja, najbolje pa je, če podtaknjence posadijo v zavetrno stran,
kjer so tudi mrzli vremenski udarci manj pogosti. Podtaknjen-
ce je treba pred zimo zavarovati s slamo.	T. VRABL
Korenje nenavadnih oblilc
Pri Bencetovih na Reki pri Laškem so z letošnjo letino
strnišnega korenja izredno zadovoljni. Letina jim je res
naklonila obilen pridelek.
Iz doma vzgojenega semena je zraslo korenje, težko tudi več
kot dva kilograma, med korenčki pa je bilo precej takšnih, s
katerimi se je narava še posebej poigrala. VLADO MAROT
Doiginica ob cinicamišici deponiji
Rudi in Milica Leljak, ki imata majhno posest na Proseniš-
kem, sta prinesla na ogled bučo, ki meri 162 centimetrov.
Zrasla je v neposredni bližini cinkarniške deponije, sta pove-
dala zakonca, ki se lahko pohvalita tudi z nenavadno trobenti-
co. Tako namreč imenujeta sicer pritlični grm z dolgimi
rumenimi in belimi cvetovi, ki pa je pri njiju zrasel dva metra in
pol visoko.	K.L.
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Vojnilc
Občina Vojnik obsega
ozemlje severovzhodnega
dela Celjske kotline, ob reki
Hudinji in potoku Tesnica.
Istoimensko občinsko sre-
dišče je gručasto trško nase-
lje z izrazito ulično zasnovo,
ki se je razvilo ob nekdaj
izjemno pomembni promet-
nici, t.i. komercialni cesti, ki
je povezovala Dunaj s Tr-
stom.
Kraj se z imenom Hohenek-
ke omenja že leta 1165, kot
trg pa prvič leta 1306. Današ-
njo trško ulično zasnovo je
Vojnik dobil v prvi polovici 19.
stoletja, ko se je gospodarsko
in posestno zelo hitro razvi-
jal.
Žal je razvojni tok prekinila
izgradnja južne železnice, ki
je Vojnik povsem obšla. Nek-
danja komercialna cesta je s
tem povsem izgubila na po-
menu, mnogo tržanov pa do-
bre dohodke, ki jih je promet-
nica do izgradnje železne ce-
ste dajala v precejšnjem izo-
bilju.
Grb: Grb občine Vojnik ima
obliko poznogotskega ščita.
Razdeljen je na tri barvna po-
lja: levo zeleno polje, v kate-
rem je krona v rumeno črni
kombinaciji in s črno obrobo,
desno rdeče polje je prekinje-
no s sivim pravokotnikom.
Zastava: Ruta zastave je
pravokotne oblike. Njeno
razmerje med višino in dolži-
no je 1:3. Na zastavi je občin-
ski grb, ki je pozicioniran pra-
vokotno na daljšo stranico
zastave z zgornjo stranico gr-
ba. Višina grba je enaka polo-
vici krajše stranice zastave.
Grb je pozicioniran tako, da je
njegova sredina točno na meji
spodnje in srednje tretjine za-
stave. Osnovna barva zastave
je svetlo zelena.
Sedež občine: Keršova uli-
ca 1, 3212 Vojnik; Površina
107 km^; Povprečna nadmor-
ska višina 474 m; Število na-
selij 66; Število prebivalcev
2497; Gostota prebivalstva na
km^ 42; Delež Slovencev
98,5%; Delež moških 49,1%;
Delež žensk 50,9%; Število
gospodinjstev 684; Povpreč-
no število članov gospo-
dinjstva 3,7; Delež aktivnega
prebivalstva 48,1%; Delež
prebivalstva do 20 let starosti
31,1%; Delež prebivalstva od
21 do 60 let strarosti 53%;
Delež prebivalstva nad 60 let
starosti 15,8%; Stopnja rod-
nosti 9,6 promila; Stopnja
umrljivosti 10,4 promila; Na-
ravni prirastek -0,8 promila;
(podatki za leto 1996).
BRANKO GOROPEVŠEK
Novemu naročniicu Novi tedniic en mesec zastonj! Mogoče pa še Icaj za dobro mero?
Naročnik, ki bo pridobil novega naročnika bo nagrajen z izletom aH promocijskim kompletom. Novi naročnik bo dobival
časopis en mesec zastonj, sodeloval pa bo tudi v žrebanju za brezplačni izlet Oba bosta časopis dobivala ceneje!
Izpolnita naročnilnico in izjavo o pridobitvi naročnika In ju pošljita na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Pohitite!
Velja samo do konca leta!
Št. 45^' II. Bwh«f %99Š
PISMA BRALCEV - NASI KRAJI IN UUDJE
19
ODMEVI
pvomipoJuanu
Tudi sam sem na široko od-
Cfi okno upravnikove pisarne v
celjskem gledališču, ki ga vodim
j(Ot poslovodni direktor (zato
jiikakor ne morem in tudi no-
jem biti niti pristojen niti odgo-
^,oren ne za repertoar ne za
režiserje ali igralske zasedbe in
ne za izglede predstav, ker mi to
onemogoča zakon, ki za te po-
sle pooblašča umetniškega
vodjo) in si dobro pomel oči, da
bi ugledali tisto okio, od koder
proži svoje ostre in tudi strupe-
ne strelice proti našemu gleda-
lišču »Pika Kukerl«.
Najprej sem lahko ugotovil,
da vsaj v dveh točkah svojega
pisanja ali »kukanja« nikakor
nima prav in strelja na slepo.
Namreč, naprtiti nam hoče od-
jovornosti za t. i. »bolezen v
ansamblu«, zaradi katere, tudi
na našo žalost, včasih odpadajo
predstave.
Ali se sploh zaveda, kakšni so
občutki igralca, ki ne more, am-
pak zares ne more zaradi bo-
lezni, še bolj često pa zaradi
poškodbe stopiti na oder, in
Fazočara občinstvo, da ne bo
moglo gledati napovedane
predstave? Ali ve, koliko pred-
stav je bilo odigranih, ko so
igrali naši igralci z visoko vroči-
no, ko so komaj hodili zaradi
metja živcev ali nategnjenih kit
m mišic, ko so zapuščali bolniš-
te postelje v bolnišnicah, da so
prišli na predstavo in potem
spet odležali svojo gripo ali an-
gino? Mislim, da ne, ker bi sicer
očitkov na ta rovaš nikakor ne
mogla zapisati. In zagotovo ne
ve, da mi je sindikalni zaupnik v
našem gledališču (.ki je tudi sam
igralec in dobro ve, kako stvari
stojijo) napisal »protestno no-
to«, naj vendarie neham siliti
člane kolektiva (beri igralce in
igralke), da opravljajo svoje
dolžnosti (beri igrajo predsta-
ve), kadar so v bolniškem stale-
žu. Ali pa morda v svoji neved-
nosti misli, da lahko in mora
vsak od članov igralskega an-
sambla znati tudi vloge svojih
kolegov, da jih lahko zamenja-
mo kot pri nogometu ali košar-
ki? O, ti sveta preproščina ti!
V isti sapi sledi očitek o ne-
kakšnem prestavljanju pred-
stav na grad za dobrega pol leta
(pa menda ne misli, da bi morali
igrati predstave na gradu pozi-
mi), o prestavljanju predstav s
tega slikovitega prizorišča v
dvorano (tak prenos bi zaliteval
nekaj dni težkega dela in nam ni
nikoli niti na kraj pameti padlo,
da bi to naredili - morda so
takega greha krivi drugi organi-
zatorji) in da smo »upokojenski
abomna« (najbrž gre za abon-
ma Sobota popoldanski) odpo-
vedali! Res je le, da smo ga igrali
ob 22. uri, ker predstave na
prostem pač zahtevajo temo,
sončni mrk pa je bil letos le
enkrat - 11. avgusta. Torej kup-
ček podtikanj, za katere ne mo-
re biti odgovorno ne gledališče
ne upravnik.
Ker pa se že približno 40 let
aktivno ukvarjam z odrsko
umetnostjo, naj mi bo vendarle
dovoljeno, da zapišem svoje
mnenje o predstavi Don Juan v
postavitvi mladega režiserja
Jerneja Lorencija. Pri tem nika-
kor nimam namena biti advo-
kat kogarkoli. Hvala bogu, da
imajo vsake oči svojega malar-
ja, ker bi drugače zaradi
enoumja, tako v politiki kot v
umetnosti, lahko vsi znoreli.
Tudi sam nisem pristaš krute-
ga, brutalnega razmišljanja, ki
negira in zavrača vse tisto, kar
nosimo lepega v sebi in vidimo
okoli nas. Sem pa toliko razgle-
dan, da mi je »komedija Don
Juan, ki je koreografsko in ko-
munikacijsko nenavadnih ob-
lik, kar pa prej veseli kot bloki-
ra. Je alternativna in hkrati
konvencionalna, vendar je žal
vsi ne razumejo. Občutek
imam, da potrebuje celjsko gle-
dališče le še pomlajeno občins-
tvo, ki bo svež veter gledaliških
jader dojemalo tako, kot si ga
zamišljajo ustvarjalci, ki priha-
jajo in osvajajo« (citat iz kritike
Tomaža Simona na Radiu Slo-
venija 30. 11. 1999 ob 13. uri)
všeč kot ena od možnih inter-
pretacij tega nesmrtnega bese-
dila. In ko sem tako zapiral
okno svoje pisarne v gledališ-
ču, sem vseeno še enkrat po-
kukal, ali ne gre bolj kot za
mnenje o našem gledališču za
predvolilni napad name in na
blatenje mojega dela (v krat-
kem bo objavljen razpis za me-
sto upravnika in mi je znana
takšna praksa), saj vem, da
nikakor ne morem biti vsem
pogodu. Pa naj skupaj z ob-
činstvom zamenjajo še mene!
BORUT ALUJEVIČ,
upravnik SLG Celje
PREJELI
SMO
Morilski psi
K pisanju me je vzpodbudil
članek (Morija srnjadi), ki je bil
pred kratkim objavljen v No-
vem tedniku. Napisala bi rada,
da ne morijo le klateški psi,
ampak tudi takšni, ki živijo v
naši bližini, v mestu, v stano-
vanjskem naselju. Ljudje si na-
mreč nabavljajo pse, ki jih ne
obvladajo, vodijo spuščene in
tudi brez nagobčnikov
Septembra je psica pasme
pitbull terier napadla našo
psičko pasme koder in jo ta-
ko zverinsko razmesarila, da
smo jo morali dati usmrtiti.
Hči je bila s psičko na spreho-
du in jo je imela na vrvici,
tako da se še braniti ni mogla.
Ga. B. D. je bila od svoje psice
oddaljena več kot 50 metrov.
Sprašujem se, zakaj so takšne
pasme pri nas sploh dovolje-
ne (čedalje več jih je)? V neka-
terih državah je vzreja tak-
šnih psov prepovedana.
Naša družina je zelo priza-
deta, ker je bila psička del nas
skoraj osem let in nam ni
vseeno, da ta morilska psica
še živi. Za vsakim psom stoji
lastnik (gospodar). Toda, če
lastnik psa še vedno ne ravna
razumno, psa spušča, mu ne
natakne nagobčnika, bo spet
napadel. Samo vprašanje ča-
sa - kdaj in koga, upam, da ne
kakšnega otroka.
MARJETA LUBEJ,
Celje
Napad na
pluralnost
medijev
Te dni nas je vse tiste, ki
poslušamo Radio Ognjišče,
presenetila vest, da mu je bila
odvzeta frekvenca na Kalvariji
pri Mariboru. Obrazložitev je
bila, da je Svet za radiodifuzijo
dal predlog Upravi za TV ko-
munikacije za pridobitev frek-
vence neki drugi komercialni
postaji - konkretno Radiu Fan-
tasy. Radio Ognjišče pa je dobi-
lo odločbo, da mu je ta frek-
venca odvzeta, čeprav jo je
imel v začasni uporabi že tri
leta in se je tudi javil na razpis.
Pri tem Radio Ognjišče ni
imel nobene možnosti vpogle-
da v spis konkurentov, čeprav
je razpis javen. Tako tudi ni
imel možnosti preveriti, katere
pogoje več je izpolnjeval (ali
morda neizpolnjeval) konku-
rent. Tudi ni bil upoštevan po-
goj alternativnosti, saj ima Ma-
ribor najmanj še tri podobne
postaje, kot je konkurenčni ra-
dio, ki oddajajo predvsem tujo
glasbo, reklame, opozarjajo,
kje so radarji in policaji na ce-
sti... Radio Ognjišče pa oddaja
24 ur na dan, ima veliko mero
lastnega kulturnega, informa-
tivnega in kontaktnega progra-
ma. In če upoštevamo, da je
Radio Ognjišče zaprosil vsaj še
za pet frekvenc in jih ni dobil,
napovedujejo pa se mu odvze-
mi še nekaterih frekvenc, ne
moremo misliti drugače, da
gre pri tem za politično načrtno
prizadevanje, da utišajo oziro-
ma omejijo slišnost Radia Og-
njišče. Tudi ne srnemo pozabi-
ti, da nosi Radio Ognjišče ime
cerkveni radio in je zelo poslu-
šan, ker prinaša resnico, se
zavzema za vrednote, ustvarja
prijetno vzdušje, deluje pomir-
jujoče in v duhu slovenstva.
Z ukinitvijo frekvence je pri-
zadeto veliko število vernih,
pa tudi nevernih. Da, tudi ti ga
poslušajo, saj se pogosto ogla-
šajo, predvsem v kontaktnih
oddajah in pri tem ne pozabijo
povedati, da niso verni. Vse to
pa je za nekatere naše oblast-
ne strukture moteče, da ne
rečemo celo nevarno, saj so
vendar pred nami volitve.
Spoštovana oblast, utišanje
in omejevanje slišnosti edine-
ga drugačnega radia od mno-
žice »enako uglašenih trobil«
je napad na pluralnost medi-
jev. S tem se omejuje svoboda
misli, govora, nastopanja, ob-
veščanja, kontaktiranja. S tak-
šnim početjem pač ne bomo
mogli v Evropo, ali pa je mor-
da tako početje le eno izmed
prizadevanj, da v Evropo
sploh ne pridemo. A ne bo
uspelo. Verni tega ne bomo
dopustili. Tudi mi smo držav-
ljani Slovenije, tudi mi vedno
bolj spoznavamo, da bi nas
nekateri radi imeli za drugo-
razredne državljane. S tem,
ko smo spregledali to igro, pa
je že veliko doseženega. In
končno, kmalu bodo volitve.
Zato pozivamo vse odgovor-
ne za to nečedno početje, da
Radiu Ognjišče vrnejo odvze-
to frekvenco na Kalvariji in
jim svetujemo, da prenehajo
igrati take umazane igre.
Socialdemokratski
krščanski forum
MO SDS Celje
Mrzla stavba,
topla voda
Bil je lep sončen dan, ko
sva s sošolcem krenila proti
Aškerčevi rojstni hiši, po og-
ledu domačije pa se mi je
zahotelo videti Rimske Topli-
ce. Obiskal bi rad prostore,
kjer sem bil še kot mladenič
nastanjen kot »liftboy«. Toda
razočaranje je bilo veliko, kar
milo se mi je storilo. Oči so
tipale po razdejani stavbi in
razoranem, nekoč vzorno ne-
govanem okolju, tudi v času
vojne. Nisem mogel verjeti,
da je pol stoletja tako žalost-
no spremenilo videz. Graje
vredna so zadnja leta, ko se
tu ni storilo prav nič. Škoda.
Zidovje je mrzlo, prijetno
tople vode pa še vedno v izo-
bilju. Pogosti klici domačinov
in drugih na oblast so očitno
bili zaman. Vodstvo se ni bilo
sposobno zganiti, da bi sra-
moto skrili, za marsikaj dru-
gega pa se najde denar. Vsi
smo člani družbe, vsi imamo
pravico do strehe.
Sluti se, da se bo v kratkem
nekaj ukrenilo, čeprav lepa be-
seda svojega mesta še ni našla.
Do danes še niso in tudi ne
bodo izbrisane dolgoletne ob-
ljube naših na vrhu, ki so vestno
hodili ogledovat svojo nemoč.
S. M.,
Klane
Modernizirano križišče
Te dni pospešeno delajo v križišču v Latkovi vasi, ki
Povezuje regionalni cesti Celje-Ljubljana in Latkova vas-
^rbovlje. Križišče je bilo že dolgo časa jabolko spora, saj so
krajani in uporabniki tega križišča čutili ogrožene.
2 modernizacijo bodo križišče razširili, ga osvetlili, opremili
^ prehodom za pešce in pločnikom, ter potrebno cestno
Prometno signalizacijo. Kot je povedal župan občine Prebold,
^inko Debelak, je modernizacija križišča eden največjih do-
sežkov v novi občini na področju cestno prometne varnosti,
"^vestitor, gre za okoli 6 miljonov tolarjev, pa je ministrstvo za
Promet in zveze.	T. TAVČAR
Radioklubvabi
Radioklub Celje po nekajletnem premoru spet organizi-
tečaj za radiooperaterje, v svoje vrste pa vabi zlasti
"ilade ljudi.
Tečaj, ki se bo pričel v sredo, 17. novembra ob 18. uri v
Prostorih radiokluba v Celju na Krekovem trgu 3 (nasproti
^^lezniške postaje) je brezplačen. Tečajnike bodo seznanili s
slovenskimi in mednarodnimi pravili vzpostavljanja radij-
^Kih zvez, jih naučili nekaterih univerzalnih kratic, po oprav-
'J^nem tečaju pa bodo sposobni komunicirati z drugimi
^^dioamaterji v kateri koli državi sveta.	M.A.
Nastop
mozirske
pustne vlade
V zahodnoevropskih de-
želah predstavlja čas marti-
novanja tudi začetek pust-
nega časa.
Kot v vseh drugih evrop-
skih mestih, članicah evrop-
skega karnevalskega združe-
nja, bodo tudi mozirski pust-
naki danes, v četrtek, 11. 11.
ob 11.11 uri s sireno, možnar-
jem in mozirskim županom
razglasili pričetek pustnih pri-
reditev za leto 2000. Po urad-
nem pričetku bodo pustnaki
pripravili novinarsko konfe-
renco, na kateri bodo govorili
o »jadah in težavah mozirske
pustne vlade«.	US
ŠPORTNIK LETA
Do konca tisočletja boste ponovno lahko
izbirali najboljšega športnika, športnico in
ekipo na Celjskem, Akcija, ki letos poteka
tretjič zapovrstjo, bo svoj vrhunec dočakala
predvidoma konec leta, seveda pa je precej
odvisno od obveznosti najboljših.
O nominirancih tokrat ne bomo izgubljali
besed. Precej uspehov celjskega športa smo
doživeli, izpostavimo le nekatere najvidnejše.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so bili
spet v eni izmed glavnih evropskih vlog, pre-
senetili pa so košarkarji Pivovarne Laško z
vstopom v Evroligo. Nase so opozorili še atleti
Kladivarja, ki so se uvrstili v elitno evropsko
atletsko konkurenco. Pri posameznikih gre
izpostaviti rokometaše, košarkarje in pred-
vsem Gregorja Cankarja, za katerim je doslej
najuspešnejša sezona. Podobno velja za Kata-
rino Srebotnik, ki je blestela v Parizu in
Wimbledonu, nase sta opozarjali atletinja An-
ja Valant in plavalka Urška Roš, pa kegljavke,
judoistke, košarkarice... Kandidatov je dovolj,
o najboljših pa boste odločali vi, spoštovane
bralke in bralci. Izpolnjen kupon pošljite na
naslov našega uredništva, ob koncu akcije pa
bomo nekoga izmed vas tudi nagradili.
ŠPORTNIK LETA
ŠPORTNIK: .
ŠPORTNICA:
EKIPA:_
Ime In priimek:
Naslov:_
Kupone pošljite na NOVI TEDNIK, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom."ŠPORTNIK LETA".
!K45.>l1*iiev«iiib«rl999
20
ŠPORT
McDonald prvi mož
Treh lilij
Po drugem porazu z itali-
janskim prvakom Varesejem
se košarkarjem Pivovarne
Laško v Treh lilijah nocoj
ponuja priložnost za revanšo
z izraelskim Maccabijem, v
sredo pa še s francoskim As-
velom.
Obračun z Italijani je bil
kljub vrnitvi ozdravljenega
kapetana Milete Lisice za Laš-
čane usoden že po uvodnih
17:0 in četi Aleša Pipana je do
konca z veliko napora uspelo
le omiliti obetajočo se novo
katastrofo.
KZS, ki letos vodi tudi evi-
denco obiskanosti tekem do-
mačega prvenstva, je objavi-
la podatke po 8. krogu Lige
Kolinska. Prvih 48 srečanj si
je ogledalo 27100 gledalcev.
Največ zanimanja za košar-
ko je pri novincu Zagorju,
kjer si je srečanja prišlo og-
ledat 4200 ljudi (5. Savinjski
Hopsi 2400, 7. Rogla Atras
2150, 8. PIL 2000), največ
radovedosti (4800) pa priča-
kovano vzbujajo gostovanja
Uniona Olimpije (2. PIL
3850, 3. Sav. Hopsi 2900, 8.
Rogla Atras 1750).
Dvakratni evropski prvak in
petkratni finalist EL iz Tel Avi-
va ima pod svojo streho dovolj
zvenečih košarkarskih imen,
da si v Laškem poraza ne bo
privoščil kar tako. Pivovarna
Laško je svoje poslanstvo v
Evroligi z zmagama nad 01ym-
piakosom in Ulkerjem dejan-
sko že izpolnila in do konca
tekmovanj pravzaprav nima
razlogov za pretirano obreme-
njevanje s tekmeci, moštvo pa
je po dolgotrajnih težavah s
poškodbami zdaj popolno.
Izraelski prvak prihaja na laški
parket z drugačnim poslans-
tvom. Uspeh nad 01ympiako-
som (65:54) ga je potisnil v
»mrtvo dirko« z Grki in Franco-
zi, ki imajo vsi po 4 zmage in 2
poraza in bodo bržkone sami
odločali o zmagovalcu skupi-
ne, za nadaljevanje Evrolige pa
je pomembna prav vsaka zma-
ga, kajti točke iz prvega dela se
prenašajo.
Maccabi skupaj z jeruzalem-
skim Hapoelom po 5 krogih
brez poraza vodi tudi v doma-
čem prvenstvu, nekaj pred tem
se je po ne preveč prepričlji-
vem uspehu nad drugoligašem
Kiryatom Ato uvrstil še v četrt-
finale izraelskega pokala. Pod
okriljem 26-kratnega šampio-
na židovske države je 5 Ameri-
čanov. Kot tujci nastopajo cen-
tra Nate Huffman (216 cm, 24
let) in Dallas Comegys (206,
35) ter ameriški Slovenec Ar-
riel McDonald (187, 27), kate-
rega športno pot, ko je iz Min-
nesote (NCAA) najprej odšel k
belgijskemu Castrosu, od tam
so ga poklicali v krški Interier,
nato pa k OUmpiji, so že mnogi
pozabiU. Izraelci ga imajo za
tipičnega branilca, ki zadeva,
kadar je to potrebno (tudi za
3), s svojo prodornostjo je igro
(tudi s preigravanjem) sposo-
ben hitro prenesti na nasprot-
no polovico, v obrambnih za-
dolžitvah pa ponavadi pokriva
najhitrejše košarkarje. Izrael-
sko državljanstvo imata še
ameriška branilca Mark Bri-
sker (195, 30) in Derrick
Sharp (193, 28). Najvišji v
moštvu je naturalizirani Ro-
mun Constantin Popa (222,
28), med najnevarnejšimi pa je
38-letni veteran in najboljši
strelec v zgodovini izraleske
košarke Doron Jamchy, ki pa
rad strelsko pretirava in je slab
podajalec ter krilo Nadav Ha-
nefeld, ki slovi kot izjemen
skakalec, nepopustljiv borec in
silno uporaben v odločilnih
minutah.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Mileta Lisica - spet v boju pod obroči.
Polzelani še odločajo sami
7. krog pokala Saporta: Achilleas-Savinjski Hopsi 89:71 (43:30).
Ciperski podprvaki so se
Polzelanom izdatno oddolži-
li za poraz v prvem delu in se
enakopravno vključili v boj
za 4. mesto, ki še vodi v
nadaljevanje tekmovanja.
Hopsi so izgubili skok, kar se
je na koncu izkazalo za odlo-
čilno. Nikitovič in Cizej sta za-
radi štirih in treh osebnih na-
pak že v prvem delu morala
počivati, razmerje prekrškov
pa je bilo v tem delu igre kar
9:2 v škodo gostov. Kmalu po
nadaljevanju je Nikitovič dobil
še peto osebno. Hopsom se je
proti koncu še uspelo približati
na -7, za kaj več pa bi morali
premagati še oba sodnika. Ro-
man Horvat je nekdanjim soi-
gralcem nasul kar 35 točk, pri
Polzelanih pa je bil s 23 točka-
mi najučinkovitejši Kobale (Ni-
kitovič 13, Cizej 11). »Achilleas
se je predstavil v veliko boljši
luči, kot na Polzeh. Za 4. mesto
moramo zdaj na gostovanju
premagati Ruse in doma še Es-
tonce, na uspeh s Pameso pa
ne gre računati. V primeru po-
raza Nikozijcev v Estoniji nam
zadostuje že ena zmaga,« je po
tekmi razmišljal trener Hopsov
Boris Zrinski.
Vrstni red: Pamesa 14, Za-
dar 13, Arsenal 10, Achilleas
m Savinjski Hopsi 9, Deha 8.
PRIMOŽ ŠKERL
Pol desellelja
Cankarjeve prevlade
Gregorja Cankarja so še
petič zapovrstjo izbrali za
najboljšega domačega atleta
sezone. Dobitnik brona iz SP
v Sevilli se je tako v samo
treh dneh lahko veselil dveh
laskavih priznanj. Nekaj dni
prej so ga v ljubljanskem ho-
telu Sion razglasili še za
športno osebno leta (po izbo-
ru bralcev Dela) in mu izro-
čili kipec »leon«.
Atletska zveza je pohitela in
prva od vseh slovenskih šport-
nih organizacij izbrala svojega
»kralja in kraljico«. V zreškem
hotelu Dobrava se je z naslo-
vom ovenčala še Brigita Lan-
gerholz - prva Slovenka, ki ji je
800 metrov uspelo preteči v
manj kot dveh minutah, sicer
pa študentska podprvakinja in
polfinalistka SP (2. Brigita Bu-
kovec, 3. Alenka Bikar).
Za posledicami srčne kapi
je v nedeljo v Rimu umrl 77-
letni predsednik lAAF Primo
Nebiolo. Na čelu Mednarod-
ne atletske zveze je prebil 20
let, bil pa je tudi član MOK.
lAAF bo do nadaljnjega vodil
Senegalec Lamine Diack. 1
Lamine Diack (Senegal).
»Naj atleta« je sta po anketi
AZS izb(i)rali javnost in stro-
ka, po posebnem točkovanju
pa si je Cankar prislužil 106
točk in za 35 prehitel ljubljan-
skega 400 metraša Matijo Še-
staka, na tretjem mestu pa se
je znašel novomeški metalec
Igor Prime. Celjski šampion je
tako končal svojo najuspe-
šnejšo sezono doslej, v kateri
se poleg medalje iz SP lahko
ponaša še s 4. mestom na dvo-
ranskem SP v Maebashiju in
skupno 7. mestom v seriji
grand prix mitingov lAAF. Kot
večina preostale atletske sre-
nje pa je 24-letni skakalec že
pozabil letošnje nastope, nje-
gove misli so zdaj usmerjene v
prihajajoče olimpijsko leto, ko
se ponuja priložnost za pono-
vitev ali nadgradnjo dosežkov
končane sezone.
Upravni odbor ADK Kladi-
var je minuli teden razrešil
dosedanjega direktorja klu-
ba Romana Leška, ki je pred
časom ponudil odstop. Na
njegovo mesto so imenovali
poslovneža Vlada Vidmarja,
ki je v 60. letih v Kladivarjevi
majici tekmoval na 100 m in
v daljini. Novi direktor naj bi
v kratkem času javnost sez-
nanil s svojimi načrti, pred-
vsem kako pridobiti glavne-
ga pokrovitelja.
Po omenjenem točkovanju
so Kladivarjevi atleti zasedli
še nekaj vidnejših mest. Miro
Kocuvan (člani) in Danijela
Djumič (st. mladinke) sta s
uvrstila na 5. mesto, Aleš St(
pišnik je bil pri starejših ml;
dinch četrti, 3. mesto pa je
družbi mlajših mladincev pr
padlo Urški Klemen in Urh
Kopitarju. Za najboljšega vet(
rana je bil izbran Branko V
vod, ki edini še ni posprav
opreme, saj ga prihodnji tede
čaka še nastop na Masters m
tingu v japonskem Kumamc
tu.
PRIMOŽ ŠKER
Foto: GREGOR KATII
Druga polovica tega desetle
ja je na atletskih prizorišči
povsem v zrmku celjskeg
skakalca Gregorja Cankarji
Šahisti Celja
znova v pnri
ligi
Po zmagah nad Zagor-
jem in vodilno Radensko
so si celjski šahisti v zad-
njih dveh krogih II. lige V
Slovenski Bistrici ponov-
no zagotovili nastopanje v
elitni domači šahovski
konkurenci.
Stanko Koščanski, Božo
Štrucl, Franc Pešec, Tine Pri-
slan, Maks Djurkovič, An-
drej Pinter in Mladen Jazbec
so v zanimivem finišu naj-
prej prepričljivo odpravili
Zagorjane (6:0), v derbiju pa
tesno dotlej še prvouvršče-
no Radensko (3,5:2:5), ki je
nato ugnala Gorenje
(4,5:1,5) in ga potisnila na
3. mesto. Končni vrstni red:
Celje 11, Radenska 10, Go-
renje 9, Fužinar 8, Sevnica
7, Rudar (T) 6. J. KUZMA
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, n.n.
Košarka
Evropska liga, 7. krog - Laš-
ko: Pivovarna Laško-Maccabi
Elite (18)
SOBOTA, 13.11.
Košarka
Liga Kolinska, 10. krog -
Zreče: Rogla Atras-Pivovarna
Laško, Novo Mesto: Krka-Sa-
vinjski Hopsi (obe ob 20).
l.B SKL, 7. krog - Slovenske
Konjice: Banex-Radenska
Creativ, Šentjur: Kemoplast-
GD Hrastnik (obe ob 19),
Ljubljana: Bežigrad-Elektra
(17,30).
2.SKL vzhod, 7. krog - Ce-
lje: Celje-Lastovka (20), Ro-
gaška Slatina: Rogaška 98-Li-
tija (18).
l.SKL (Ž), 8. krog - Celje:
Ingrad Celje-BTC Legrand
(20).
Rokomet
Liga prvakov, 3. krog - Tel
Aviv: Hapoel Rishon-Celje Pi-
vovarna Laško (16).
l.A DRL, 9. krog - Radeče:
Radeče-Ribniča.
Odbojka
2.DOL, 6. krog - Šempeter
SIP Šempeter-Brezovica, Bel
tinci: Beltinci-Šoštanj Topolši
ca.
2.D0L (Ž), 6. krog - Murski
Sobota: Benedikt-Kajuh Šo
štanj, Maribor: Tabor Mari
bor-B&L Utrip Šempeter.
Kegljanje
l.A liga (Ž), 7. krog - Celje
Miroteks-Kograd IGEN
(14,30)
NEDELJA, 14.11. ""
Nogomet
Liga Si.Mobil, 14. krog
Celf Publikum-Potrošnik
Ajdovščina: Primorje-Rudai
(V) (obe ob 13,30).
2.SNL, 15. krog - Šmartnc
ob Paki: Esotech Šmartno-
Elan, Ivančna Gorica: Ivanf
na Gorica-Šentjur (obe ob
13,30).
Košarka
Savinjska košarkarska li'
ga, 2. krog - Polzela: NS Vele-
nje-Nazarje (8), Mozirje-Pd'
zela (9,10), Prebold-Griže
(10,20),	Velenje-Laško
(11,30).
TOREK, 16.11. ^
SBgišMfSl®««- ■ ■	■ ......vsssS^MBiaSsiSSS«-	-
Košarka
Pokal Saporta, 8. krog - TU;
la: Arsenal-Savinjski Hops'
(20,30).
SREDA, 17.11.
Košarka
Evropska liga, 8. krog -
ko: Pivovarna Laško-Asvel Vf'
leurbanne (18,45).
Št. 4S. • 11. november
ŠPORT
21
»Mosad« utegne presenetiti
Se po izdatni zmagi nad italijanskim prvakom celjski rokometaši bojijo sobotnega gostovanja v Izraelu?
Zgledno polna dvorana
(jolovec v Ligi prvakov še ni
j,ila priča tako slabi ekipi,
liot je bil v sobotnem 2. kro-
gu Lige prvakov italijanski
prvak Alpi Prato. V prvem
polčasu so se gostje več kot
osmešili, zato pa je pozor-
nost marsikoga pritegnila
•panska sodnica Fernande-
zova.
Krepostna Christina, ki v
španski elitni ligi sodi že ce-
lo desetletje, ima namen v
prihodnjih dneh dahniti
,da« svojemu izbrancu. Ta
ima bojda obilo razumeva-
nja za njene visokoleteče
športno-sodniške ambicije.
Vso srečo! No, zanimanja
vredna Španka je domače
Itar takoj »razveselila« z od-
vzemom prve žoge v napa-
du, kar so igralci v rumenih
dresih prenesli gentleman-
sko, kot tudi vse njene ka-
snejše odločitve.
Enosmerna cesta
Sicer pa sodnikoma ni bilo
kaj prigovarjati. Srečanje je
minilo miroljubno, brez iz-
ključitev in le s štirimi se-
iemmetrovkami, Alpi Prato
ja je deloval, kot da se ga
-bgajanja na igrišču ne tiče-
0. Tehnično in taktično slabi
ler nedomiselni Italijani so
iasneje pojasnili, da v Ligi
prvakov resnično nimajo
nobenih načrtov, zlasti po
domačem porazu s Hapoe-
lom in da so zadovoljni že s
šamo uvrstitvijo med 16 naj-
lioljših evropskih klubov,
njihov osnovni cilj pa je za-
držati primat v domačem pr-
venstvu. »Nismo se priprav-
ljali za to srečanje, saj smo
dobro vedeli, da v Celju ni-
mamo kaj iskati,« je bil kra-
tek trener Italijanov Dragan
■vaniševič. Pivovarji so si
lahko dali duška, Hasane-
fendič pa je začel z najmoč-
nejšo postavo. Polnjenje
mreže, izživljanje, nabija-
nje... težko bi našli pravi
izraz za prvi polčas, v kate-
rem je vse skupaj izgledalo
kot lov za rekornim dosež-
kom v LP (lani je češki Ko-
vopetrol izgubil za 16), za
kar pa je na koncu zmanjkal
le en samcat zadetek, Celja-
ni pa (pohvalno) niso poza-
bili na rokometne sladokus-
ce na tribunah. Žal domači
trener, ki je Italijane morda
le previsoko ocenil (»po
analizi VHS posnetkov smo
se za prvo domačo tekmo
pač organizirali tako, vsee-
no pa bi morali igrati še bo-
lje, z rezultatom pa sem kar
zadovoljen«), ni izkoristil le-
pe priložnosti za nabiranje
minutaže pri igralcih, ki
evropska dogajanja ponava-
di spremljajo s klopi ali tri-
bun.
Punca naj le
»v	m
zvizga!
v vseh pogledih Celjanom
nedorasli Italijani (pred dve-
ma sezonama je tržaški Ge-
nerali, ki ga zdaj vodi Tone
Tiselj, pustil veliko boljši vtis)
so 5 zadetkov v prvem delu
dosegli zgolj stihijsko. Na de-
snem krilu je izstopal le Želj-
ko Babic, ki se je do treh
golov dokopal povsem z last-
no iznajdljivostjo, leva stran
Alpijevega napada pa si je žo-
go podajala kot na košarkar-
ski tekmi. Celjski protinapad
se je predstavil v vseh možnih
izpeljankah, pogostokrat pa
je v napadalno polovico igriš-
ča priteklo toliko rumeno-ze-
lenih, da so bili drug druge-
mu že napoti. Vselej pa se je
na nasprotni strani prvi zna-
šel Kokšarov, ki si je po polj-
skih dogodkih spet poškodo-
val arkado. Hasanefendič je v
nadaljevanju moral spreme-
niti taktiko, da bi še kaj izvle-
kel iz sicer »neuporabne« tek-
me. Na desno stran je poslal
nerazpoložena Banfra in ka-
petana Šerbca, v vrata pa Lev-
šina, ki je imel več kot polovi-
co slabši odstotek obramb
(32), kot pred njim Peric.
Obramba se je iz 3-2-1 trans-
formirala v 5-1. Prato, ki je
ujel korak in ga v bistvu uspel
zadržati do konca tekme, je
začel zadevati še iz kontre.
Babič je zdaj lahko prikazal
bogat repertoar rokometne-
ga znanja, Brassini, Ognjeno-
vič, Massoti in Fonti (novinec
Čurak je ostal v rezervi) pa so
na trenutke le namignili, kako
so postali italijanski prvaki in
kako so iz LP izločili beloru-
skega prvaka SKA Minsk.
Za zabavo po izteku igral-
nega časa je spet poskrbela
že malce plašna sodnica Fer-
nandezova, ko je pred za-
ključnim strelom z 9 metrov
dodobra otipala igralce v celj-
skem bunkerju in italijan-
skem bloku. »Punca se še
mora naučiti, kako se komu-
nicira s piščalko,« je naknad-
no pojasnil izkušen domači
sodnik Milovan Tomič.
Hasanefendič bi
streljal
Misel na gostovanje v deže-
li, obkroženi z arabskimi sko-
minami in kjer so teroristični
bombni napadi del vsakdana,
ni nikomur preveč po volji.
Poleg tega pa je Hapoel Ligo
prvakov pričel prav presenet-
ljivo. V domači dvorani v
predmestju Tel Aviva je od-
pravil tudi Iskro in je samo
zaradi slabše gol razlike Ce-
ljanom za petami. Prva resna
preizkušnja pa bo prava pri-
ložnost za poravnavanje sta-
rih računov trenerja Hasane-
fendiča, ki se je tod opekel že
z Železničarjem in predlani še
z Ivryjem: "Prej so Izraelci bili
topovska hrana, vendar sem
se v Ivryju lahko boril le z
lokom in sulicami, zdaj priha-
jam z brzostrelkami, bomba-
mi in težkim orožjem. Imajo
visoko obrambo in vročekrv-
ne gledalce, realno pa so slab-
ši od Poljakov," je napoved
zaključil strateg, po mnenju
katerega si bo zmagovalec
sobotne tekme že zagotovil
najmanj 2. mesto v skupini in
s tem četrtfinale, ni pa po-
vsem prepričan, da se bo
obramba 3-2-1 obnesla, zato
razmišlja o rezevnih izpeljan-
kah.
Preostali izidi 2. kroga -
skupina A: Kiel-Sandefjord
34:21, Ademar Leon-Mont-
pellier 37:20. Vrstni red:
Kiel 4, Sandefjord in Ade-
mar Leon 2, Montpellier 0.
Skupina B: Hapoel Rishon-
Iskra 37:30 (22:10). Skupina
C: Suhr-Skjern 28:26, Badel
Zagreb-Zaporožje 28:25.
Vrstni red: Badel Zagreb 4,
Zaporožje an Suhr 2, ,Skr-
jern 0. Skupina D: Barcelo-
na-Partizan 32:19. Fotex-
Kaustik Volgograd 26:22.
Vrstni red: Barcelona 4,
Partizan in Fotex 2, Kaustik
Volgograd 0.
Previden je tudi direktor
kluba Vlado Privšek, ki se
tokrat strinja z napovedmi v
medijih, da bi vsako poigra-
vanje v Rishon Le Zionu ne-
mudoma prineslo poraz.
Hapoel je 10-kratni državni
prvak in pokalni zmagovalec.
V LP so se uvrstili po slavju
nad Portom (27:24, 16:20), la-
ni jih je izločil švedski Gote-
borg, leto prej pa so v skupini
z Barcelono, Montpellierom
in Virumom (Dan) končali na
3. mestu. Vladimir Zaikman
velja za izvrstnega vratarja,
steber obrambe je litovski
krožni napadalec Algirdas
Gedvilas, organizator igre
Vladimir Girnik prihaja iz
Rusije, bombarder Yavgeny
Olenik pa iz Ukrajine.
PRIMOŽ ŠKERL
^>>11 Foto: GREGOR KATIČ
Kam bo poletela žoga? Rast ko Stefanovič pri eni svojih uspešnih akcij.
Španska sodnica Christina Fernandez je bila nehote v
središču pozornosti gledalcev.
Tini Randl je za uteho ob evropskem slovesu ostalo 7 zadetkov v mreži Besancona.
Žalčanke so se poslovile
Hokometašice Žalca so v osmini finala EHF končale letošnjo evropsko sezono. Številni
'i^bitelji rokometa, ki so napolnili dvorano Športnega centra, so ob bučnem navijanju
^^ndale spoznali, da je francoski Besancon kakovostnejša ekipa.
Domače so držale korak le do 7. minute (4:4), nato pa so Francozinje povedle za 3. Žalčanke
2 neučinkovitim napadom niso mogle približati na več kot -1, v drugem polčasu pa je bilo še
J^bše. Besancon je po zaslugi odličnih Castionijeve in Hasagičeve povedel že 12:23 in poraz
^Ica, ki se je »proslavil« še z obilico netočnih podaj in slabih zaključnih strelov, je bil
■Neizbežen.	TONE TAVČAR
Rdzlagova prva v
svetovnem pokalu
V Ankaranu se je v nede-
ljo končal posamični mla-
dinski svetovni kegljaški po-
kal, na katerem so sodelova-
li državni mladinski prvaki
vseh članic Mednarodne
kegljaške zveze. Slovenijo je
zastopala članica Miroteksa
Andreja Razlag, medtem ko
se je Marika Kardinar v
Skopju potegovala za član-
ski naslov.
Aktualna mladinska držav-
na prvakinja je v polfinalu
podrla 438 kegljev in bila dru-
ga za svetovno prvakinjo
Nemko Beckerjevo. 6 najbolj-
ših se je v finalu pomerilo še
enkrat, tu pa se je Razlagova
dokopala do najvišje stopnič-
ke. »Imela sem dober obču-
tek in ko sem v finalu nastopi-
la ob stezi večkratne mladin-
ske prvakinje, sem se zave-
dala, da jo lahko premagam
samo v neposrednem boju,
ko tekmica ne bo prišla do
svoje igre in ko ji bom dihala
za vrat,« je po zmagi poveda-
la mlada celjska kegljavka, ki
si v prvih 100 lučajih še ni
pridobila prednosti, ob koncu
pa je na čiščenju podrla vse
keglje in imela zadnji lučaj na
polno postavitev. Nemki to ni
uspelo in Razlagova je slavila
s 452:448.
Na članskem svetovnem
pokalu na prenovljenem 8-
steznem kegljišču v Skopju je
državna prvakinja Marika
Kardinar (Miroteks) v finale
prišla s tretjim rezultatom
(447), nato pa s 439 podrtimi
keglji končala na 5. mestu.
JOŽE KUZMA

22
ŠPORT
Vidojevic dovolj za točko
v derbiju 13. kroga I. SNL
sta se minulo soboto Rudar
in Maribor Pivovarna Laško
razšla z neodločenim izidom
2:2. Vsakemu je pripadel
polčas: v prvem so ritem na-
rekovali gostje, v drugem pa
so Velenjčani zaigrali bolj
napadalno in delovali precej
bolj zanesljivo kot tekmec.
Brane Oblak je uresničil na-
povedi in začel zelo zaprto ter
nasprotniku prepustil pobudo,
ki jo je izkoristil Filipovič ter
popeljal »vijoličaste« v vods-
tvo. Domačini z enim samim
napadalcem Vidojevičem niso
uspeli resneje ogroziti Greša-
kovih vrat, v drugem polčasu
pa se je položaj dodobra spre-
menil. »Knapi« so 2000 gledal-
cem ponudili bistveno več
užitkov z nenehnim oblega-
njem prvakovega kazenskega
prostora. Večino akcij je zače-
njal ali zaključeval najboljši
igralec derbija Živojin Vidoje-
vič, ki je bil najzaslužnejši naj-
prej kot strelec pri izenačenju
in nato kot podajalec pri vods-
tvu. Le-to pa ni trajalo dolgo,
saj je velenjska obramba zas-
pala v ključnem trenutku in
Mariborčanom dovolila porav-
nanje rezultata. Čeprav so bili
po tekmi z remijem zadovoljni
v obeh taborih, pa domačini
vendarle lahko žalujejo za šte-
vilnimi zapravljenimi prilož-
nostmi v drugem polčasu. Če
bi imeli vsaj še enega tako raz-
položenega igralca, kot je bil
popularni »Žika«, se gostje naj-
brž ne bi uspeli izogniti prve-
mu letošnjemu porazu v do-
mačem prvenstvu. O tem bi
bilo zanimivo povprašati ve-
lenjskega stratega Braneta Ob-
laka, ki pa je bil silno nerazpo-
ložen: »Sam s sabo sem razči-
stil nekatere stvari. Ne dajem
■več nobenih izjav. Oprostite.«
In zakaj? »Iz A naredijo B in
obratno,« se je glasil odgovor
ter še pozdrav za enega mlajših
kolegov, ki se je s trenerjem
Rudarja hotel pogovoriti, češ,
da so mu to naložili uredniki:
»Pozdravite urednike!« Po nizu
skromnejših rezultatov Rudar-
ja (2 točki v 4 tekmah) je
vzdušje v klubu zagotovo ne-
koliko drugačno kot pred me-
secem dni, toda v naslednjih
dneh se bo potrebno obrniti
proti novim izzivom. Zaklju-
ček jesenskega dela prvenstva
bo vse prej kot lahek. V nasled-
njem krogu bo Rudar gostoval
v Ajdovščini pri Primorju, ki bo
skušal popraviti spodrsljaj iz
prejšnje tekme, nato pa Ob je-
zero prihajajo Domžale, ki z
Oskarjem Drobnetom na čelu
igrajo vse bolje.
TOMAŽ LUKAČ
Bratceva s slabšimi možnosimi
Prihodnji teden (18.-21. november) se bodo v ledeni dvorani
Mestnega parka ponovno zbrali mladi evropski drsalci.
Celjski Evropski kriterij mladih bo prvi od šestih, ki jih
Evropska federacija vsako leto pripravlja za najmlajše tekmo-
valce (8, 10, 12 let, kadeti, mladinci). Doslej se je prijavilo 232
drsalcev iz 16 držav, tovrstna tekmovanja klubov pa bodo še
na Dunaju, v Brnu, Budimpešti, Varšavi z zaključkom v
italijanski Pinzoli. Lani je najvišji naslov pri kadetinjah pripa-
del Celjanki Anji Bratec, ki pa ima zaradi poškodb letos slabše
možnosti za potrditev svoje vrednosti.	J. KUZMA
Vrnitev stare garde?
VII. SNL je do konca jesen-
skega prvenstva le še en
krog, že teden dni pred za-
ključkom pa so jasno vidni
obrisi lestvice, ki bo veljala
do začetka marca.
Esotech Šmartno je zadovo-
ljen s polsezono. Za smetano na
dosedanje užitke bi »vijoličasti«
poskrbeli z zmago na derbiju
proti Elanu, ki ga bodo gostili. V
všečni predstavi je Esotech mi-
nulo nedeljo odpravil bivšega
prvoligaša Živila Triglav v Kra-
nju in se povzpel najvišje letos -
na 3. mesto. Za Šmarčani je res
sijajna serija. Nazadnje so izgu-
bili 3. oktobra proti Rogozi, na-
to pa ob le enem remiju naniza-
li kar 4 zmage. Z dvema podob-
nima serijama pomladi bi bili
najmanj tretji...
V Šentjurju se še naprej d,
gajajo čudne stveri. Star
Bevc, dober poznavalec šen
jurskih razmer, jih je izkoi
stil in s svojim Zagorjem di
mačinom minulo soboto n,
tresel kar pol ducata golQ
Kriza pri trinajstouvrščenei
moštvu pa je vse globja. Mei
da se spet vrača stara garda, ]
je žela uspehe: Emeršič, R,
mih in Grdina. Toda tokrat fc
njihovo delo precej težje ki
nekoč, kajti klub je »na psu
Ob morebitnem preobratu ;
bo najverjetneje umaknil Pu|
likum, na nogometno scen
naj bi se vrnil dlje časa poški
dovani vratar Fideršek, šen
jurska klop pa bi bila rezerv
rana za ambicioznega Jank
Benčino.	T.I
Pohorci pod vrhom
V III. SNL sever so ligaši
minulo soboto odigrali zad-
nje jesenske tekme. Prvi del
prvenstva se je končal v na-
soprotju z napovedmi.
Predstavniki s Celjskega so
igrali zelo spremenljivo. Naj-
bolj konstantno formo sta pri-
kazala drugouvrščena Dravi-
nja in Zreče, ki pa so ostale
brez trenerja Janija Žilnika.
Verjetno bomo že na prvih
pomladanskih tekmah dobili
odgovor, česa so Zrečani spo-
sobni brez omenjenega strate-
ga. Dolgoletna želja Konjiča-
nov, da bi imeli košarkarskega
prvohgaša in nogometnega
drugoligaša se verjetno letos
še ne bo uresničila, čeprav bi
nogometaši Dravinje svoj del
posla lahko opravili. A potreb-
ne bodo »fiksne« točke. Razo-
čaranje je TIM Laško, ki z
zvezdniško zasedbo nikakor
ne uspe niti blizu vrha. Tre-
nutno je na 6. mestu. Preveč je
bilo spodrsljajev, preveč kaz-
ni, nepremišljenih potez. Na-
predovanje v višji rang bo os-
tala želja za prihodnjo sezo-
no. Šoštanjski Usnjar, ki je
izmed vseh tretjeligašev s
Celjskega pred sezono izgubil
največ, se je uigral, ko je bil
jesenski del že pri koncu in
več kot mesta v spodnji polo-
vici lestvice si ni bilo moč
obetati. Pomlad bi lahko bila
nekohko uspešnejša, podob-
no pa razmišljajo pri Mons
Claudiusu, ki je zagotovo
sposoben zbrati več kot 10
točk.
Svoje so opravili tudi ligaši v
MNZ Celje. Ekipa Vranskega
je kljub minusu 6 točk na vrhu
lestvice in s trenerjem - igral-
cem Tomom Druškovičem
najresnejši kandidat za napre-
dovanje. Odred se sicer ne bo
predal, tudi Kovinar bi rad
marsikaj dokazal, toda ob
»normalnem« razpletu, bomo
konec sezone spet čakali, ali
bodo na Vranskem sposobni
zagotoviti pogoje (denar) za
nastopanje v III. SNL.
Zgodilo se je
Celjski Publikum ni nada-
ljeval zmagovalne serije. Po-
tem, ko je premagal precej
bolj renomirana Korotana in
SCT Olimpijo, je v Rušah iz-
tržil le remi.
Celjani postajajo vse bolj
predvidljivi. Ljubitelji šport-
nih stav bo"do z njimi zlahka
zaslužili, saj je sedaj vsem že
znano, da so »papirnate favo-
rite« sposobni premagati ka-
darkoli, outsiderji pa so trn v
peti. In tako se je zgodilo, da
Publikum še drugič letos ni
uspel ugnati Feroterm Pohor-
ja. »Nekateri so bili katastro-
falni, zato bodo kaznovani.
Gre predvsem za Kačičnika in
Mitiča, ki sta razočarala z od-
nosom,« je pojasnil trener
Ilievski, član kolegija Darko
Klarič pa je dodal: »Sramoval
sem se obnašanja nekaterih
naših igralcev.« Druga plat
zgodbe je seveda drugačna.
saj Aleš Kačičnik meni, da je
mnogokrat neupravičeno kaz-
novan, da se je trudil in boril
po svojih močeh. Toda o kaz-
nih kluba smo že tolikokrat
pisali, da resnično nima nobe-
nega smisla več.
Na Skalni kleti se nadaljuje
reorganizacija kluba. Vodja
vseh selekcij je postal Jani
Žilnik, ki naj bi v bodoče za-
sedel mesto športnega direk-
torja. Tako naj bi v klubu še
okrepili strokovno delo, ki bi
čez leta prineslo večje uspehe.
Celjani bodo 24. novembra
odpotovali na 10-dnevno tur-
nejo v Iran, kjer se bodo ude-
ležili turnirja z nagradnim
skladom 15.000 USD. Na njem
bodo nastopili še državni pr-
vak Persepolis, domače moš-
tvo iz Tabriza in olimpijske
reprezentance Irana, Savdske
Arabije in Kuvajta.
T. L.
PANORAMA
NOGOMET
Liga Si.Mobil
13.	krog: Publikum-Koro-
tan 0:0. Rudar (V)-Maribor Pi-
vovarna Laško 2:2) Vidojevic
^^69, Gajser 75. 16. krog (odi-
grano vnaprej): Publikum-
SCT Olimpija 3:0 (3:0) Berš-
njak 7, Georgievski 36, Rado-
savljevič 43. Vrstni red: Mari-
bor Pivovarna Laško 33, HIT
Gorica in SCT Ohmpija [+1]
24, Rudar (V) 21, Mura in
Publikum (+1) 19, Korotan,
Primorje in Domžale 17, Dra-
vograd 15, Feroterm Pohorje
6, Potrošnik 4.
2.SNL
14.	krog: Šentjur-Zagorje
1:6 (0:1) Plavsteiner 90. Živila
Triglav-Esotech Šmartno 2:3
(2:1) Širec 16, Dragič 56, Bau-
man 66. Vrstni red: Tabor Se-
žana 37, Koper 33, Esotech
Šmartno 29, Železničar Ligro
27, Aluminij 26, Elan 25, Za-
gorje 24, Montavar Rogoza 19,
Živila Triglav 18, Ivančna Go-
rica in Jadran Šepič 14, Šent-
jur 13, Drava 11, Nafta in
Črenšovci 10, Avtoplus Korte
3.
3.SNL sever
13. krog: Usnjar-Kovinar
Mascom 0:0. Dravinja-Starše
1:1. Fužinar-TIM Laško 4:2.
Mons Claudius-Zreče 2:3.
Končni vrstni red po jesen-
skem delu: Paloma 29, Dravi-
nja 28, Zreče 27, Gerečja vas
24, Fužinar 23, TIM Laško 21,
Hajdina 18, Starše, Usnjar in
Kovinar Mascom 15, Krško 13,
Bistrica 12, Mons Claudius 10,
Pobrežje 2.
MNZ
10. krog: Brežice-Vransko
1:6. Kovinar (Š)-Rogaška 11:1.
Odred-Šmarje 2:1. Končni
vrstni red po jesenskem de-
lu: Vransko (-6) in Odred 20,
Kovinar (Š) 17, Šmarje 15,
Brežice 9, Rogaška 0.
MALI NOGOMET
.....jmmmmmmmmmmmmm
I.SLMN
5. krog: Orkan Zbelovo-EM
Celje Pelikan 3:4 (2:2). Vrstni
red: EM Celje Pelikan 13, Le-
sna ind. Litija in Sevnica 12,
Puntar Alpkomerc 10, Vulk.
Stipič in Meteorplast Ljutomer
5, Orkan Zbelovo 4, Beton Di-
vert 3, Family Shop in Tomaž
Poetovio 2. '
Evropska liga
6. krog: Varese-Pivovarna
Laško 80:70 (42:28) Goljovič
21, Kune in Nachbar 15, Haf-
nar 12, Žarkovič 3, Dragšič in
Jurak 2. Vrstni red: 01ympia-
kos, Maccabi Elite in Asvel
Villeurbanne 10, Varese 9, Pi-
vovarna Laško 8, Ulker 7.
Liga Kolinska
9. krog: Kraški Zidar-Rogla
Atras 74:90 .(35:39) Šporar 23,
Zinrajh 21, Radovič 12, Her-
man in Benič 9, Mihajlovski 8,
Temnik 6, Jokič 2. Savinjski
Hopsi-ZM Maribor 84:62
(50:27) Kobale 19, Kahrima-
novič in Cizej 13, Gorjup 12,
B. Udrih 5, Kadič, Nikitovič,
Vujačič, Pungartnik in Čatovič
2. Triglav-Pivovarna Laško
75:79 (42:42) Goljovič 28, Li-
sica 20, Nachbar 10, Hafnar 8,
Dragšič 7, Kune 4, Jurak 2.
Vrstni red: Union Olimpija
18, Pivovarna Laško in Krka
17, Triglav 15, Slovan 14, Sa-
vinjski Hopsi, Zagorje in ZM
Maribor 13, Helios 12, Rogla
Atras 11, Loka kava 10, Kraški
Zidar 9.
l.B SKL
6. krog: Elektra-Banex
85:104 (39:56) Vugdalič 28,
Rizman 19, Božič 13, Milič 7,
Zupane 6, Maličevič 4, Čre-
šnik Rupreht in Kovačevič 2,
Brinovšek 1 za Elektro, Jese-
nek 27, B. Sivka 25, Ravnihar
in Lušenc 18, Keblič 11 Ma-
rinšek 1 za Banex. Union
Olimpija ml.-Kemoplast
82:73 (36:29) Rovšnik 23, No-
vakovič 15, Tomažin 12, Zor-
ko 6, Kočar 5, Lapornik 3,
Ribežl, A. Maček, Gajšek in P.
Maček 2, Jovanovič 1. Vrstni
red: Radenska Creativ 11, No-
va Gorica, Bežigrad, Ilirija in
Ten Krško 10, Kemoplast, Ba-
nex in Hrastnik 9, Union
Olimpija ml. in Elektra 8, Ju-
rij Plava Laguna in Simp Ra-
dovljica 7.
2.SKL vzhod
6.	krog: Ekipa Janče-Celje
63:72. Črnomelj-Rogaška 98
75:69. Vrstni red: Litija in Ru-
dar 11, Celje in ŽKK Maribor
10, Črnomelj in Bistrica 9, Eki-
pa Janče, Rogaška 98 in La-
stovka 8, Ruše 6.
l.SKL (Ž)
7.	krog: Ingrad Celje-Po-
murje Skiny 96:51 (56:32)
Deak 26, Grobelnik 23, Ram-
šak, Vodopivec, Jelušič in
Veble 6, Sušin 5, Potočnik,
Knez in Obrovnik 4, Arbeiter
in Petrinač 3. Vrstni red: In-
grad Celje 14, Imos Ježica 13,
ADD Ilirija 11, SKB Ježica ml.
10, Legrand BTC 9, Maribor,
Odeja Marmor in Pomurje
Skiny 8.
Savinjska
košarkarska liga
1. krog: Laško-Prebold
59:70 (33:36). Griže-ŠD Mo-
zirje 0:20 (b.b.). Polzela-Nor-
ma Soft 60:49 (32:26). Tris
Vrbovec-Pizzeria 902 63:53
(28:26). Vrstni red: ŠD Mozir-
je, Polzela, Prebold in Tris Vr-
bovec 2, Pizzeria 902, Laško
in Norma Soft 1, Griže in KK
Velenje 0.
ROKOMET
Liga prvakov
2. krog: Celje Pivovarna
Laško-Alpi Prato 37:22 (18:5)
Manaskov 8, Stefanovič 7, Škr-
bič 6, Banfro in Kokšarov 4,
Vugrinec 3, Pungartnik 2,
Tomšič, Pajovič in Šerbec 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško in Hapoel Rishon 4, Is-
kra in Alpi Prato 0.
1.A DRL
8. krog: Inles Riko-Gorenje
28:25 (15:15) Astafei 6, Roz-
man 5, Plaskan in Gavriloski
3, Tamše, M. Oštir in Sovič 2,
Štefanič in Kavaš 1. Prevent-
Radeče 25:24 (12:13) Privšek
6, German 5, Bon, Trbojevič in
Plazar 3, Rantah 2, Marčen in
Sotlar 1. Vrstni red: Celje Pi-
vovarna Laško 16, Prule 67 14,
Trebnje in Prevent 12, Gore-
nje 9, Inles Riko 8, Dobova 7,
Radeče 6, Slovan in Termo 5,
Jadran 2, Hoteh Morje Port(
rož 0.
Pokal EHF(Ž)
1/8 finala (povratna tel
ma): Žalec-Besancon 18:2
(10:14) Randl 7, Urankar ;
Kline, Zidar, Derčar in Strii
šek2.
1.ADRL(Ž)
8. krog: Branik-Žalec 17:3
(7:18) Randl 12, Urankar i
Strmšek 5, Bubik 3, Jagei
Kline, Potočnik in Derčar 2
Kunšek 1. 9. krog: M Degn
Piran-Vegrad 27:23 (13:14
Stevanovič in Raukovič ^
Krajnc 3, Jukič, Topič in Rodii
2, Nojinovič in Dešman 1
Vrstni red: Krim NR (-1) ii
Robit Olimpija (-1) 16, M De
gro Piran 11, Žalec (-1), Ve
grad in Jelovica 10, Gram«
Kočevje 6, Baje Daevvoo Izoli
5, Branik 2, Burja (-1) 0.
ODBOJKA
, (T__________ .. K__..^a«
2.D0L
5. krog: Termo LUDniK-SIl
Šempeter 3:1 (25:17, 20:25
25:23, 25:14). Šoštam Topolši
ca-Ljutomer 3:0. Vrstni red
Brezovica 15, SIP Šempetei
12, IGM Hoče in Beltinci H
Ljutomer 10, Šoštanj Topolši
ca in Termo Lubnik 9, Prvači
na 6, Fužinar GOK IGEM II. 3
Kovinar Kočevje 2, Krka in
Črnuče 1.
2.D0L (Ž)
5. krog: B&L Utrip Šempe-
ter-Kemiplas IL 3:0 (25:11.
25:14, 25:15). Kajuh Šoštanj-
Solkan 0:3 (21:25, 18:25.
22:25). Vrstni red: Frupi ŠOU
K2 Šport 14, B&L Utrip Šem-
peter 13, Krim 11, Infond Bra-
nik II. 10, Tabor Maribor in
Kajuh Šoštanj 8, Grad. Stan«
Mežica, Bededikt in Solkan
Kemiplas IL in Asics Kamflil'
4, Mladi Jesenice 0.
......
HOKEJ ^
1. liga
s, krog: Celje-Acroni Jes^'
niče 0:10 (0:2, 0:7, 0:1). Vrst-
ni red: Acroni Jesenice
Olimpija (-2), Slavija M Op"'
ma (-1), Bled in Jesenice ml^'
di (-HI) 6, Tivoli 2, Triglav i"
Celje 1.
$1.45.-11. november 1999
ZA RAZVEDRILO
23

24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
29.10.: Angela FIRAR iz Ro-
gaške Slatine - dečka, Vesna
DJAKOVIČ iz Celja - dečka,
Darinka OMtADIČ iz Šmart-
nega - deklico.
30.10.: Katja ŠERGAN
BOŽIČ iz Celja - dečka, Me-
lita KOCIJAN iz Celja - de-
klico, Martina TEPEŽ iz
Šmartnega v Rožni dolini -
dečka.
31.10.: Melita RADMANO-
VIČ iz Celja - deklico, Alijana
PLASKAN s Polzele - dečka.
1.11.: Ivanka BOŽNIK z Do-
brne - deklico, Marija GOBEC
iz Šentjurja - dečka, Viktorija
ROPAŠ z Vranskega - deklico,
Vesna HAJNŠEK s Polzele -
deklico, Tanja DEŽELAK s
Polzele - dečka.
2.11.: Darja KOCIJAN iz Lo-
ke pri Zidanem Mostu - dekli-
co, Metka PODLESNIK z
Vranskega - dečka. Jasna
PLAZNIK iz Šmartnega ob
Paki - deklico, Urška VOD-
LAN iz Braslovč - deklico, Ro-
manca PRAŠNI KAR iz Sevni-
ce - deklico, Irena MALENKO-
VIČ iz Šoštanja - deklico, Kat-
ja VIDMAR LAZAR iz Celja -
dečka, Mira ZOBEC iz Rogaš-
ke Slatine - deklico.
3.11.: Božislava KROHNE
SIMONČIČ iz Sevnice - deč-
ka, Metka PIKL KARO z
Vranskega - dečka. Sanja
POUŠAK iz Celja - dečka,
Sandra OMLADIČ iz Žalca -
deklico, Irena PAJK iz Laške-
ga - dečka.
^ 4.11.: Karmen SENICA iz
Šentjurja - dečka, Suzana PA-
DEŽNIK s Stranic - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se Vladimir
ŠUNJEVARIČ iz Celja in Sinaja
JANDREČIČ iz Zagreba.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Aleš ZU-
PANC in Helena DEJANOVIČ
iz Celja, Fredi KRAMPERŠEK
in Alenka KLEMENČIČ iz
Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Drago DRO-
FENIK iz Ločendola in Ne-
venka ARTIČ iz Zagaja pod
Bočem, Franc BROMAN iz
Zagrada in Marija BEŠLAGIČ
iz Mežice, Iztok ŠKET in Gor-
dana ŠELIGO, oba iz Dvora,
Stanko DROFENIK iz Pristave
pri Mestinju in Stanka ŽUČKO
iz Hrvaške, Barče STREZOSKI
iz Struge v Makedoniji in Bi-
Ijana SARAFILOSKI iz Rogaš-
ke Slatine ter Nenad ANDE-
LIČ iz Žibernika in Darja
ŠUŠTAR iz Ljubljane.
Velenje
Poročila sta se Miran ZA-
BUKOVNIK in Lilijana DREV,
oba iz Raven.
Žalec
Poročila sta se: Tomaž
OKORN z Brega pri Polzeli in
Nataša KOREN s Polzele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Anton Pušnik iz
Rov, 64 let, Bogomir PEČNIK
iz Slatine v Rožni dolini, 54
let, Marija VERDEV iz Kasaz,
48 let, Katarina ŽEROVNIK iz
Ivence, 90 let, Danica POD-
KRAJŠEK iz Hotunj, 45 let,
Marija SLAPŠAK iz Kanjuc, 62
let, Leopoldina SREBOTNJAK
iz Celja, 76 let, Ivanka BEVC iz
Blatnega Vrha, 74 let, Alojz
KOPINŠEK iz Šedine, 76 let,
Ivan IMPERL iz Šentjurja, 70
let. Drago BENKOČ iz Celja,
84 let, Eugen ŽOHAR iz Celja,
77 let, Antonija MLAKAR iz
Šmarjete, 84 let, Franc HUDI-
NA iz Laškega, 71 let, Jožef
ZORKO iz Laškega, 63 let, Jo-
žefa REZEC iz Liboj, 79 let,
Frančiška BRUNET iz Gore-
nja, 73 let, Marija KOLAR iz
Brega pri Konjicah, 78 let, Pa-
vla KAMENIK iz Hudinje, 66
let, Frančiška ESIH iz Zreč, 84
let, Franc POLAK iz Štor, 68
let, Jožefa OBLAK iz Celja, 90
let. Angela TAVČER z Brega
pri Polzeli, 77 let, Leopold
DOLŠAK iz Tlak, 84 let in Na-
da Ana OBLAK iz Velenja, 78
let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Metod FELDIN iz
Goričice, 68 let, Ana OCVIRK
iz Šentjurja, 80 let. Rudolf KO-
ŽEL iz Vojnika, 88 let, Duro
Bulic iz Spodnjega Sečovega,
92 let, Hedvika NOVAK iz Lo-
ke pri Žusmu, 68 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Albin RATEJ iz
Bodreža, 49 let, Alojz VI-
DEČ iz Topolova, 33 let, An-
tonija PIRŠ iz Zdol, 92 let,
Amalija VALENČAK iz
Hrastja ob Bistrici, 88 let,
Helena HRVATIČ iz Verač,
95 let, Cecilija PLANINC iz
Zdol, 89 let, Jožef GROBEL-
ŠEK iz Virštanja, 58 let, Ig-
nacij PRIMC iz Laškega, 86
let, Terezija LESJAK iz Šent-
jurja, 93 let in Marija KAPE-
LAR iz Vinskega Vrha pri
Šmarju, 80 let.
Velenje
Umrli so: Viktor JAZBli
ŠEK iz Planinskega Vrha, ;
let. Zora DOBNIK iz Letuš
71 let, Alojzij KRAJNC iz V
lenja, 80 let, Anton STR^
HOVNIK iz Lokovice, 52 leti
Janez DOLINŠEK iz Celja, {
let.
Žalec
Umrla sta: Frančiška F
DERŠEK iz Dobriše vasi, e
let, Ignacij KRESNIK iz Vrbj
65 let.
at.
piše: Slavko Toplišek
»Ko vsaj Milivoj ne bi vsega vedel!« se je ozrl na svojega
pomočnika, ki je kar požiral z očmi lepo Anko, katera mu je
zaradi svoje odločnosti postajala vedno bolj všeč.
»Milivoj, odnesi ta pisma na pošto. Spotoma pa še stopi v
trgovino in prinesi kaj dobrega za malico,« se je znašel Stane in
poslal Milivoja stran, ker se je želel z Anko do konca pogovori-
ti brez prič.
»Opazil sem, da preveč gleda vate, zato sem ga raje poslal
stran!« je hotel Stane s šalo premagati svojo napetost, ko je
Milivoj zapustil pisarno. Zdaj sta ostala sama z Anko in njenim
vprašanjem, ki je še vedno čakalo na odgovor.
»Karkoli bom rekel, bo dokončno in nepopravljivo!« mu je
šumelo v mislih, ko je med sprehajanjem gor in dol po pisarni
iskal odgovor. »Če povem resnico in vse pravično uredim, kar
bi bilo najbolj prav, se bo vsa reč hitro razvedela med ljudmi in
potem bi lahko imel velike sitnosti v službi. Nič, najprej bom
poizkusil, kaj mi lahko Anka ponudi v zameno za mojo
uslugo,« se je odločil in sedel za mizo, nasproti Anki.
»Nov čas in nova družba, ki hoče imeti celega človeka zase,
to me je spremenilo bolj kot si morda sam želim!« je povedal
resnico, zroč v Ankine oči. »Zdaj, ko sva sama, ti lahko povem,
da se včasih iz različnih razlogov storijo kakšne napake,
katere je potem težko popravljati. Tudi v tem primeru, zaradi
katerega si danes ti tukaj, je tako in moraš mi priznati, da si
malo tudi ti kriva za nepotrebno napetost!« je počasi peljal
razgovor v pravo smer.
»Jaz še zdaj ne vem prav, zakaj so odpeljali očeta miličniki in
čemu ga zdaj držite v zaporu,« je zdaj Anka naravnost
vprašala, kot bi preslišala prejšnje Stanetove besede, za katere
je dobro vedela, kam merijo.
»Rekla sva že, da je prekršek tvojega očeta čisto nebistven
pri vsej stvari in je le posledica drugih dogodkov, ki so se
zgodili med nami!« je zdaj Stane dokončno odprl vse karte.
»Najbolje bo, da z dolgim korakom stopimo preko razpoke, ki
nas je postavila na nasprotna bregova in pozabimo neprijetno-
sti, katere smo preživeli. Če se strinjaš, lahko odide oče kar
takoj s tabo domov«
»Ne vem, kaj misliš s tistim >če<. Boš moral biti bolj jasen.
Stane. Upam, da se za tvojim spravljivim glasom ne skriva
takšna želja, kateri ne bom mogla ugoditi?« je previdno tipala
Anka.
»Tisti prošnji, ki jih zadnjič nista hoteli podpisati s Franico,
sta še vedno nepodpisani,« je počasi odkrival Stane svoje
pogoje, pod katerimi je voljan izpustiti očeta Iva. »Mogoče bi
se dalo tudi to spregledati, če...« je malo pomolknil, da mu je
Anka še z večjim zanimanjem prisluhnila, »če pripelješ sestro
Franico nazaj k meni!«
Zdaj je Stane povedal vse. Anki so se na široko razprle oči in
le stežka je verjela, da je slišala prav.
»Takšna je torej cena?« je zgroženo vprašala.
»Da, takšna in mislim, da ni previsoka!« je trdo odgovoril,
prepričan v svojo novo zmago.
»Nikoli bi ne verjela, da se lahko takšen človek, kot si bil ti.
Stane, spusti tako nizko! Zato, da bi rešila očeta, sem bila
danes voljna podpisati tisti ničvreden papir. A zdaj vidim, da
nas želiš še bolj ponižati! Za kanto svinjske masti naj zame-
njam sestro? Le kaj si misliš o meni in da te ni sram takole
barantati za Franičino ljubezen! Dobro veš, da si imel Franico
in vso njeno ljubezen, pa si se ji sam odpovedal in ji stri srce!
Zdaj najbrž čutiš, da ljubezen ni samo neka razumska vez med
moškim in žensko, toda zdaj je prepozno! Črepinj dragocene-
ga porcelana nikoli več ne sestaviš nazaj v skodelico, ki se je
razbila.«
»Najbrž imaš prav!« je skril Stane svoj nepričakovani poraz
v žaljiv posmeh. »Žal ti tvoja resnica nič ne pomaga, če ne
razumeš igre in novih pravil, katera mi postavljamo! Zapomni
si: mi!« je zagrmel v Anko z vso prej zadrževano jezo. »Zdaj pa
pojdi in ne prikaži se več pred moje oči, dokler ne boš
pripravljena igrati po naših pravilih!« ji je surovo pokazal
vrata.
Brez besed je vzravnano odšla in se pri vratih skoraj zaletela
v Milivoja, ki je tam očitno poslušal njun razgovor. »Že
odhajate, tovarišica?« jo je prijazno ogovoril.
»Ne,« se je posmehnila njegovi naivni radovednosti. »Kot ste
lahko slišali me je tovariš Stane napodil iz urada!«
»Še drago boste plačali svojo trmoglavo pokončnost!« si je v
jezi grizel ustnice Stane, ko je gledal za Anko, kako ponosno
stopa preko dvorišča.
Tri dolge mesece je moral po krivici prebiti v zapori
Osojnikov Ivo. Slaba hrana in preobilno prisilno delo so zeli
oslabili staro telo, tako da ga zanemarjenega in shujšaneg.
skoraj ne bi prepoznali, ko se je po prestani kazni vrača
domov. Ko se je že približal domači vasi, je najprej žalostni
zavil na pokopališče, kjer je v miru počivala njegova žen
Mara.
Pokleknil je na mrzlo zemljo in bridko tožil. »Le zakaj nisv,
odšla skupaj, da bi me ne doletelo vse to ponižanje in trpljenji
na moje stare dni!«
Ivo je pozabil na čas in zazdelo se mu je, da sta s svoj(
Marico zopet mlada in srečna sredi sončnih travnikov.
»Prehladih se boste oče,« ga je zdramil iz prividov blag
župnikov glas. Že nekaj časa je opazoval župnik negibnt
klečečega moža, zato je šel pogledat, kaj se godi s človekon
na pokopališču.
»O, gospod, najsrečnejši bi bil, če bi se kar pridružil moj
rajnki, ob kateri sem bil tako srečen,« se je, opirajoč nc
ponujeno roko počasi dvignil stari Ivo.
»Tedaj odidemo, ko nas Bog pokliče!« mu je tolažeče
odgovoril župnik in ga vsega ubogega in premraženega pova
bil s sabo v farovž.
»Skuhaj nama močan čaj, da naju z očetom Ivom okrepi!« jf
župnik mimogrede naročil kuharici, sam pa ponudil staremu
siromaku stol, na katerega je hvaležno sedel.
»Nič hudega nisem naredil, gospod,« je z bolečino potožil
Ivo župniku. »Vedno sem rad pomagal ljudem in zaupal ^
Boga, a zdaj, prav na večer svojega življenja, sem moral
doživeti toliko sramotnega ponižanja in trpljenja! Le kam bO
pripeljal ta svet, ki ne zna več spoštovati sivih las in zasmehuje
pošteno pravičnost?«
»Oče Ivo tolažite se, da vaše trpljenje ni bilo zaman in boste
zaradi njega nekoč pravično nagrajeni. Za vse krivičneže p^
tudi pride ura obračuna in tedaj jim gorje!«
»Ne morem vam verjeti, gospod župnik in vas prosim, da nH
tega ne zamerite,« je z globokim vzdihom pošteno povedal
Ivo. »Star mož sem in veliko sem doživel na tem žalostneiH
svetu. Že trikrat se je menjala oblast, kar pomnim in vsakokrat
se je tako obrnilo, da so imeli tisti, ki so se povzpeli na oblast,
polna usta besed o pravičnosti, v resnici pa so vsi z enako
neusmiljeno okrutnostjo tlačili nemočno ljudstvo.
Povem vam, da bo tako na svetu vse dotlej, dokler si bo
človek jemal pravico vladati človeku, dokler bo brat vklep^'
brata v spone suženjstva samo zato, da lahko pokaže svo]0
premoč in bogati na račun njegovega dela!«
»Veliko ste pretrpeli oče Ivo, zato vam ne zamerim vaŠil^
besed, čeprav se bojim, da je v urah preizkušenj opešala va^^
trdna vera v Boga, ki bo vsem poslednji in pravični sodnik.«
St.44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
25

26
MALI OGLASI - INFORMACIJE

MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
45. - II. »•vembM' 1999
28
INFORMACIJE

KRONIKA
29
MINI KRIMICI
Ha lepše v Italijo
policisti PPP Celje so v to-
2. novembra zvečer, na
j^ocesti pri Vranskem usta-
^li kombinirano vozilo, v ka-
ig[-em se je drenjalo kar pet-
najst beguncev, državljanov
pezne republike Jugoslavije,
Ijvečih na Kosovu. Po ugoto-
vitvah policije so begunci ile-
Jno prestopili madžarsko-
jlovensko mejo, njihova ob-
|ubljena dežela pa je bila Ita-
jja. Po končanem postopku
pri sodniku za prekrške so
petnajsterico napotili v pre-
liodni dom za tujce v Ljublja-
ni.
Skuter s čelado
v noči na 2. november je
neznani storilec vlomil v ga-
lažno hišo na Vojkovi ulici v
Celju, kjer je ukradel in odpe-
la! skuter Italjet Formula 50,
irne barve, ter varnostno če-
lado Nolan. Lastnik Milan R.
je oškodovan za okoli 300
tisoč tolarjev.
Oškodovani
turizem
v času od 29. oktobra do 2.
novembra je nekdo vlomil v
prostore tehnične baze KTC
na Rogli. Storilec je ukradel
najrazličnejšo orodje in teh-
nične aparature. Uniorjev Tu-
nzem iz Zreč je oškodovan za
približno 1 milijon tolarjev.
Kupčija V temi
v torek, 2. novembra okoli
17.30 ure, sta se Danilo K. in
fiktor H. pred hotelom Paka
F Velenju srečala s tremi nez-
nanci in se z njimi dogovarja-
la o nakupu 50 mobitelov. Ker
je bilo pred hotelom presvet-
lo, so ju neznanci zvabili na
neosvetljeno parkirišče pri Vi-
I Herberstein, tam pa ju pre-
pričali, da sta jim pokazala
denar, ki sta ga imela pri sebi.
Takrat pa sta Danilo in Viktor
spoznala, s kom imata oprav-
ita, saj so ju neznanci začeli
pretepati. Danilu je uspelo
l(ar hitro zbežati, Viktor pa je
bil na slabšem, a mu je kljub
udarcem in poškodbam us-
pelo denar obdržati. Policisti
so osumljencem že na sledi.
Pretep in grožnje
v torek, 2. novembra okrog
23.30 ure, sta Aleš K. (22) in
■ijegov pajdaš na Cankarjevi
ulici v Celju pričakala Branka
ga pretepla in mu zagrozila
^ ubojem, če jima do sobote
Ue izroči določene vsote de-
narja. Za štiri dni čakanja na
denar sta mu odvzela kartico
^ GSM aparat in verižico.
Vdrugo brez
uspeha
v noči na 3. november je
"eznani storilec vlomil v pro-
"lajalno Čebular na Sladki Go-
V notranjosti je iz registr-
ske blagajne pobral menjalni
denar, potem pa je v istem
''bjektu poskušal vlomiti še v
Prostore bifeja Zinka, a mu ni
Uspelo. Z vlamljanjem je pov-
zročil za okoli 5 tisoč tolarjev
^kode.
Buldožer brez
energije
v prazničnih dneh so se
"^^znani storilci lotili buldo-
žerja, stoječega na delovišču
v Zavodnjah pri Šoštanju. Do
dna so mu spraznili rezer-
voar za gorivo, potem pa so
se lotili še prikolice za prevoz
gradbene mehanizacije, s ka-
tere so demontirali, rezervno
kolo. Lastnik Franc S. je oško-
dovan za približno 100 tisoč
tolarjev.
Nad zimo s tujim
plaščem
v dneh minulega vikenda je
neznani zmikavt izkoristil
zmanjšano pozornost trgov-
cev v prodajalni Nataša v Žal-
cu in v primernem trenutku
segel po plašču, visečem na
obešalniku, ter mirno odšel iz
lokala, zadovoljen, ker ga bo
grela lahko prislužena toplo-
ta. Podjetje Inbarco d. o.o. je
oškodovano za 37.500 sloven-
skih tolarjev.
Furgon z napako
s parkirišča podjetja SEVS
d.o.o. na Bežigrajski cesti v
Celju je med pravkar minuli-
mi prazniki izginil star kamio-
net furgon Zastava 55 Skala,
tip poly. Vozilo v krem barvi
ima registrsko oznako CE 83-
87A. Furgon je imel to napa-
ko, da je bil nezaklenjen, kar
pa je šlo vlomilcu samo na
roke. Lastnik vozila je oško-
dovan za okoli 100 tisoč tolar-
jev.
Ni sle
V noči na 3. november je
nekdo poskušal ukrasti oselD-
no vozilo Seat Toledo, parkira-
no na Vojkovi ulici v Celju.
Lastnik Peter Š. je zjutraj opa-
zil, da se je neznani tat ponoči
strašansko mučil, da bi vozilo
ukradel, a brez uspeha. Ni na-
mreč računal z dodatno zašči-
to pred tatovi, vgrajeno v vozi-
lu. Kljub temu je storilec lastni-
ku povzročil za okoli 100 tisoč
tolarjev gmotne škode.
H Kameliji po ure
v sredo, 3. novembra po-
noči, je neznani storilec kra-
del na Mestnem trgu v Žalcu.
V trgovino Kamelija je vlomil
tako, da je razbil dvojno ste-
klo izložbenega okna, potem
pa pobral devet moških ur
znamk Cronotech in Citizen.
Lastnica Ljerka P. je oškodo-
vana za okoli 180 tisoč tolar-
jev.
Pogrešani torbica
in denarnica
Simona O. je konjiške poli-
ciste v četrtek popoldne ob-
vestila, da ji je dopoldne nek-
do ukradel torbico, odloženo
v otroškem vrtcu v Zrečah.
Povedala je, da je imela v
torbici nekaj gotovine in
osebne dokumente ter da je
oškodovana za okoli 25 tisoč
tolarjev.
Celjanka Mateja B. pa je
istega dne prijavila, da pogre-
ša denarnico, ki jo je pustila
na hišnem stopnišču. Policisti
PP Celje so potem ugotovili,
da je Matejino denarnico
ukradel nekdo, ki je v stano-
vanjsko hišo vstopil skozi ne-
zaklenjena vhodna vrata in
ukradel denarnico, ki se mu
je kar sama ponujala. V de-
narnici je bilo marsikaj, od
denarja in dokumentov do
različnih plačilnih kartic in
ključev. Lastnica je oškodova-
na za približno 150 tisoč tolar-
jev.
2 X stereo
v noči na 4. september je
neznani storilec vlomil skozi
izložbeno okno v notranjost
prodajalne AC v Levcu. Ukra-
del je dva temnosiva avtora-
dijska sprejemnika Kenvvood,
opremljena s kodama, in štiri
zvočnike istega proizvajalca.
Lastnik Milan P. je oškodovan
za dobrih 100 tisoč tolarjev.
Kaj je hotela
Matilda?
Matilda S. (66) iz Loke pri
Žusmu je prejšnji teden stori-
la nerazumljivo dejanje, ki ga
bo morala opisati na sodišču
in tam odgovoriti na pomem-
bna vprašanja. Matilda je na-
mreč osumljena, da je 4. no-
vembra povzročila splošno
nevarnost, ko je v stanovanj-
ski hiši, katere solastnica je
njena 30-letna hči, odprla
plinsko jeklenko in prerezala
cev druge, da je plin uhajal iz
obeh jeklenk hkrati. Potem je
šla iz hiše, z vseh zunanjih
vrat odstranila kljuke in za-
mašila odprtine ključavnic,
da je bil vstop v notranjost
nemogoč. Ker so bile v hiši
električne naprave pod nape-
tostjo, je obstajala velika ver-
jetnost, da bi, ob določeni
koncentraciji plina, prišlo do
eksplozije. Na srečo do tega
ni prišlo, saj so bili gasilci in
policisti spet pravočasno na
pravem mestu.
Veliko Mure
V petek, 5. novembra okoli
1.35 ure, sta dva neznana sto-
rilca vlomila v franšizno trgo-
vino murskosoboške Mure
na Šaleški cesti v Velenju. Ča-
sa za izbiranje nista imela ve-
liko, saj je bil njun cilj ta, da
ukradeta čim več v čim kraj-
šem času. Tako sta iz trgovine
odnesla za poltretji milijon
oblačil, izključno moških ob-
lek z Murino nalepko. Po na-
šem izračunu sta storilca
ukradla blizu štirideset oblek
in s tem grdo oškodovala
podjetje Era d.o.o. iz Velenja.
Vlom v Rudarjev
klub
v času med 16. oktobrom
in 6. novembrom je neznani
storilec vlomil v prostore no-
gometnega kluba Rudar na
Cesti na Jezero v Velenju. Iz
klubskih prostorov je odnesel
desetkanalno mešalno mizo
in mikrofon. Velenjski pre-
mogovnik je oškodovan za
okoli 300 tisoč tolarjev.
Malo Afrike, malo
Azije..;
v času od 2. do 6. novem-
bra je nekdo vlomil v vikend
hišo v Homcah, od koder je
odnesel same eksotične pred-
mete, prinesene iz treh konti-
nentov: 2 leseni afriški maski,
leseno tajsko masko, arabski
nož z nožnico, okrasno sta-
rinsko pištolo iz Španije, star
daljnogled s črnim etuijem, za
nameček pa še nekaj hrane.
Lastnik Ciril Z. je oškodovan
za okoli 80 tisoč tolarjev.
Izginila oblačila
za salame
v soboto, 6. novembra do-
poldne, so z nakladalno-raz-
kladalne rampe v podjetju
Hmezad Export-Import v Žal-
cu izginili 4 kartonski zaboji,
v katerih je bilo 7200 metrov
mrež za suhomesnate proi-
zvode. Podjetje Nam trade
d.o.o. iz Pondorja je oškodo-
vano za okoli 200 tisoč tolar-
jev.
Nevarna Viola
Med sobotno nogometno
tekmo, ko sta se na stadionu
Jezero v Velenju pomerili
moštvi domačega Rudarja in
Maribor Teatanika, je nez-
nani navijač Viol zalučal čez
ograjo pirotehnično sreds-
tvo, imenovano topovski
udar. Zelo nevaren predmet
je padel na atletsko stezo
stadiona, kjer so stali var-
nostniki podjetja Samo in
gasilci Premogovnika Vele-
nje, in eksplodiral. V eksplo-
ziji sta 28-letni varnostnik
Igor V. in 25-letni gasilec Sil-
vio Z. utrpela lahke telesne
poškodbe.
Napadalni Izidor
v nedeljo zarana sta polici-
sta PP Celje nadzorovala pro-
met na Teharski cesti v Celju
in okoli treh ustavljala vozni-
ka osebnega avtomobila, ki
pa se za njune znake ni zme-
nil. Z vozilom je zapeljal na-
ravnost v enega od policistov,
da je le-ta moral odskočiti, pri
tem pa se je lažje poškodoval.
Številčno okrepljeni patrulji je
nevarnega neznanca le uspe-
lo ustaviti, med postopkom
pa so ugotovili, da gre za 19-
letnega Izidorja S. iz Celja ter
da je avtomobil, ki ga je vozil,
ukraden. Zoper osumljenca
so policisti podali kazensko
ovadbo.
Maks brez clia
Minulo nedeljo je bilo ukra-
deno osebno vozilo Renault
Clio 1,2 RN, parkirano na Irši-
čevi ulici v Celju. Clio je rdeč,
z registrsko oznako CE S9-
118, pogreša pa ga lastnik
Maks R. iz Celja, ki je oškodo-
van za okoli pol milijona to-
larjev.
Vlomilec v vikendu
^ v času od 23. oktobra do 7.
novembra je nekdo vlomil v
vikend hišo v Zagaju, last
Dragutina L. Storilec je iz vi-
kenda odpeljal barvni televi-
zijski sprejemnik, vrtalni
stroj, kosilnico, harmoniko
in nekaj manjših uporabnih
predmetov. Lastnik je oško-
dovan za približno 250 tisoč
tolarjev.
Napadalni Ivan
Velenjski policisti so mi-
nulo nedeljo okrog petih po-
poldne intervenirali na Foi-
tovi ulici v Velenju. Bili so
namreč obveščeni, da tam
javni red in mir krši neznan
moški. Ko so možje postave
prispeli na kraj kršitve, so
hoteli ugotoviti, kdo je krši-
telj, a jim to sprva ni uspelo.
Ivan V. namreč ni hotel po-
vedati, kdo je, prav tako se
je policistom fizično uprl v
nadaljevanju postopka ugo-
tavljanja identitete. Med po-
sredovanjem je bil eden od
policistov lažje ranjen, prav
tako kršitelj, ki so ga na
koncu le obvladali in ga pri-
-držali. Obenem so ga ovadili
za kaznivo dejanje prepreči-
tve uradnega dejanja uradni
osebi.
Hari, Zec, Daki in ostale
»nedolžne žrtve«
So obdolženci v tako imenovani heroinski navezi res nedolžne žrtve procesa, osnovanega na prevarah,
nezakonitostih in zmotah?
Kar devetkrat je moral predsednik ve-
likega senata celjskega okrožnega sodiš-
ča sodnik Branko Aubreht razpisati glav-
no obravnavo, da je dobil okrožni držav-
ni tožilec Dejan Markovič možnost pre-
brati obtožnico, ki jo je sestavil in obraz-
ložil na dvainštiridesetih straneh.
V obtožnici nastopa devet oseb, ki jim
bo moralo sodišče dokazati, da so delo-
vali v dobro organizirani mreži trgovine
s heroinom. Sami, predvsem glavni ak-
terji heroinskih poslov, namreč zatrjuje-
jo, da z mamili nimajo nobene zveze in
da mamil niso nikoli posedovali.
Po mnogih proceduralnih zapletih, ko
so se zagovorniki obdolžencev večino-
ma sklicevali na ustavnost in zakonitost,
na pravice svojih varovancev, na huma-
nost in raznorazne pravičnosti, se t.i.
javnost (kot tudi ob procesu zoper Kri-
stijana Kamenika, domnevnega štirikrat-
nega morilca v Tekačevem) vse bolj
sprašuje, kje je v tej igri »kdo bo koga«
pravica? Pravica za domnevne kriminal-
ce, ki imajo kot priporniki dejanski sta-
tus zapornikov in jih javnost ves čas
obravnava kot zločince, in pravica (za-
doščenje) za žrtve in njihove svojce.
Kdo so ljudje, ki so pri preiskovalnem
sodniku vztrajno zatrjevaU, da so ne-
dolžni? Gre za trojico glavnih akterjev, ki
naj bi se v trgovanju z mamili opirali na
šesterico poslušnih in vdanih »podizva-
jalcev«. Da so nedolžni, bodo (vsaj prvi
trije obtoženi) bržkone izjavljali tudi v
svojih zagovorih na glavni obravnavi, ki
se bo (če se bo) po tritedenski prekinitvi
nadaljevala v tem tednu.
Skupne značilnosti glavnih akterjev v
Markovičevi obtožnici so,, da nimajo slo-
venskega državljanstva, da so po narod-
nost Srbi ali Mushmani, da so brez zapo-
slitve, da so bili že obsojeni za kazniva
dejanja. Preostala šesterica sodelujočih
so večinoma slovenski državljani, sinovi
slovenskih očetov in slovenskih mam.
Od deveterice jih je le nekaj, ki so služili
vojaški rok, ostali so bih za to dolžnost
nesposobni. Uradno so brez nepremič-
nega premoženja in so (večinoma) last-
niki starih, malo vrednih avtomobilov. V
trgovini s heroinom so imeli različne
vloge, najpogosteje so polgramske he-
roinske odmerke svojim kupcem (beri
žrtvam) prodajali za ceno 4 do 5 tisoč
slovenskih tolarjev. Če si potreboval »ro-
bo«, si se moral obrniti na enega izmed
njih, na Dakija, Amira, Zlatka, Džemota,
Robija, Gogota, Repeka, Zeca, Harija,
Tonata, Irisa ali Velikega deda, ki je še
danes neidentificirana oseba.
Število povpraševalcev po »belem
prašku« je v zadnjih letih (zlasti) med
Celjani in Velenjčani hitro naraščalo,
med mladimi pa se je razraščal kriminal.
Če ni bilo denarja, je plačilno sredstvo
postal avtoradijski sprejemnik, telefon-
ski aparat, videorekorder, televizijski
sprejemnik ipd. Trgovci s heroinom so
delovah predvsem na območju Celja in
Velenja, vedno pa je bila med njimi vzpo-
stavljena informacijska brezžična zveza.
Pogovarjali so se v šifrah: »pol kolesa« je
na primer pomenilo pol grama heroina,
»CD« pa desetgramski odmerek. V Celju
so se dobivali zlasti v lokalih Vrtnica,
Stalin, Panda. Najstarejši med njimi je
star 33 let, najmlajši iz skupine glavnih
treh obtožencev komaj 20 let. Pohcija je
njihovo gibanje in delovanje spremljala
skoraj dve leti, zbirala dokazna gradiva,
materialna, slikovna, zvokovna, jim na-
meščala kupce heroina (tajni sodelavci
policije) itd. Kot priče se bodo na sod-
nem procesu pojavili številni redni in
občasni kupci heroina, kar 35 imen je
predlagal tožilec, gre pa večinoma za
mlade Celjane in Celjanke, ki so bežali
pred (včasih kruto) realnostjo in se zate-
kali v svet omame. Mnogi so v tem svetu
ostali, redkim je uspelo ubežati in zma-
gati. Tisti, ki so ostali na narkomanski
sceni, so si poiskali druge dobavitelje.
Na prejšnje se ne morejo več zanašati, ti
so v priporu ali se na sodišču branijo s
prostosti. Njihovi odvetniki bi jih radi
oprali krivde in rešili zaporne kazni.
Tudi prav, če imajo pred sabo ves čas
resnico in pravico. Saj za to vendar gre!
MARJELA AGREŽ
SK4S.»l1.iwv«iiiiiM>l999
30
KRONIKA
NOČNE CVETKE
•	Pavel, ki v naših cvetkah
kar pogosto nastopa, se je
prejšnjo sredo mučil in mučil,
nazadnje pa klonil, hi to kar na
hodniku stanovanjske hiše na
Stanetovi ulici. Potem je smr-
delo po hodniku, enega od sta-
novalcev pa je ta nemarščina
tako razjezila, da je Pavleta
nazmerjal in mu povedal, da so
za tovrstna opravila ljudem na
voljo posebna odlagališča, stra-
nišča imenovana. Pavel je ta
poduk menda vzel na znanje.
•	Aleksander Z. je ali zgodaj
začel ali pa pozno nehal. Dejs-
tvo je namreč, da je bil v soboto
že okrog sedmih nažgan. Tako
zelo se ga je alko lotil, da je na
Petrolovem servisu na Mari-
borski vpil, se zakadil v Petro-
lovega delavca in počenjal
neumnosti tudi še potem, ko
ga je mirila policijska patrulja.
Ker ni kazal pripravljenosti, da
se bo umiril, je nekaj ur prebil v
policijski treznilnici.
•	Pred gostilno Zottl je v so-
boto popoldne čakala ženska,
ki je potem policistom poveda-
la, da jo je v hiši na Jankovi ulici
pretepel njen bivši fant Uroš.
Udarci so bili tako močni, da je
morala k zdravniku, Uroš pa
bo moral k sodniku za prekrš-
ke ali pa celo na sodišče, odvi-
sno od teže poškodb, ki jih je
prizadejal svojemu bivšemu
dekletu.
•	Bogdan V. je navalil v nede-
ljo navsezgodaj. Ob štirih je,
zdelan od sobote, razgrajal po
stanovanju, a ne svojem, am-
pak Aničinem.	M.A.
Radarji bodo*
•	v petek, 12. novembra dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne in zvečer pa na območju celotne regije
(poostreni nadzor),
•	v soboto, 13. novernbra dopoldne na območju Velenja,
popoldne na območju Žalca, ponoči pa na območju celotne
regije (poostreni nadzor),
•	v nedeljo, 14. novembra dopoldne na območju Šentjurja pri
Celju, v popoldanskem času pa na območju Laškega,
•	v ponedeljek,. 15. novembra dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Mozirja,
•	v torek, 16. novembra dopoldne na območju Žalca, popold-
ne pa na območju Šmarja pri Jelšah ter
•	v sredo, 17. novembra dopoldne^ na območju Velenja, v
popoldanskem času pa na območju Šentjurja pri Celju.
•	Laserski merilnik hitrosti bo v času od 12. do 22. novembra
pogosteje nameščen na območju Celja in Rogaške Slatine.
O sostorilcu v Tekačevem,
ko bo pravi čas
Novi načelnik urada kriminalistične službe na celjski policijski upravi o najbolj
aktualnih primerih in pogledih na prihodnost
s 1. novembrom, ko je Alek-
sander Jevšek postal direktor
policijske uprave v Murski
Soboti, je njegovo mesto zase-
del Velenjčan Robert Mrav-
Ijak. Ob predaji nalog v vrhu
urada kriminalistične službe
je direktor PU Celje Dušan
Mohorko v ponedeljek sklical
predstavitveno novinarsko
konferenco.
Uvodoma smo izvedeli, da je
novi načelnik Urada kriminali-
stične službe PU Celje doma iz
Velenja, da je star 35 let, da ima
za sabo 15 let dela v policiji in da
je bil od leta 1995 do zdaj načel-
nik oddelka za organizirani kri-
minal na celjski polfcijski upra-
vi. Pred tem je bil tri leta koman-
dir policijske postaje v Velenju,
še prej pa pomočnik in namest-
nik komandirja celjske policij-
ske postaje ter pomočnik ko-
mandirja mozirske policijske
postaje. Po končaiii policijski
šoli v Tacnu leta 1984 je opravil
višjo šolo za notranje zadeve ter
se v kasnejših letih kot krimina-
list udeleževal mednarodnih te-
čajev v organizaciji FBI, pred-
vsem tistih, na katerih je prido-
bival dodatna znanja in izkuš-
nje za delo pri zatiranju korup-
cije in organiziranega leiminala.
Dejstvo, da je vrsto let delal v
uniformirani policiji, je le še ena
pomembna prednost za nalo-
ge, ki jih bo opravljal kot načel-
nik v uradu kriminalistične služ-
be, ki namerava nadaljevati pot,
ki jo je začrtal njegov predhod-
nik Aleksander Jevšek. Kot je
Mravljak sam izpostavil, si bo
kot načelnik prizadeval za na-
daljnji dvig kakovosti dela v
vseh delih kriminalistične služ-
be, za koordinirano sodelova-
nje s posameznimi oddelki, za
tvorno povezovanje s policijami
drugih držav, zlasti z varnostni-
mi organi Hrvaške. Da so po-
membni uspehi celjskih krimi-
nalistov v zadnjih letih, pred-
vsem pri zatiranju organizirane-
ga kriminala, tudi zasluga Ro-
berta Mravljaka, je še na novi-
narski konferenci med drugim
poudaril direktor PU Celje Du-
šan Mohorko.
V nadaljevanju je novi vodja
celjskih kriminalistov odgovar-
jal na posamezna vprašanja
novinarjev, naprimer na vpra-
šanje, kako blizu so prijetju
sostorilca pri štirikratnem
umoru v Tekačevem. »Upam,
da bodo rezultati preiskave, ki
še vedno traja, čim prej znani,«
je odgovoril Mravljak, ki je tudi
do zdaj neposredno sodeloval
v posebni skupini za Tekačevo,
zaradi interesa preiskave pa z
več in konkretnimi podatki ni
mogel postreči.
Dejstvo, da glavni obdolžen-
ci (Amidžič, Zavski, Dakič) v
znani celjski heroinski navezi
zatrjujejo, da z mamili niso
imeli nikoli opravka, njihovi za-
govorniki pa, da so bili dokazi
zoper njih pridobljeni nezako-
nito, pa je Robert Mravljak (ki
ima največ zaslug za uspešno
izvedeno akcijo razkritja te
združbe) pokomentiral na
kratko, a odločno: »To
smo opravili zelo kvalitetno
skladno s pooblastili, vsi doli
zi, ki smo jih pridobivali skoi
poldrugo leto, so bili zbr^
strokovno in skladno z za^
nom, za vse prikrite preisl;
valne ukrepe pa smo im,
odredbe sodišča. Nezakonit
sti se v kriminalistični službi
nasploh policiji ne smejo zg
diti,« je dejal in poudaril, da \
sam proces na sodišču tisti,
bo pokazal, ali so bili zbrai
dokazi zadostni za ovadbo, p,
vedal je še, da preiskava v zv
zi z množičnim poginom rib
Paki še ni končana, kot tudi r
preiskava požara v skladišf
hmelja v Šempetru. Možno
samovžiga še vedno preverjaj
in zato sodelujejo s hmelja
skim inštitutom v Žalcu, sodi
lujejo pa tudi z FBI. Požiga ki
možnega vzroka za požar, kij
terjal ogromno gmotno škodi
še vedno niso izključili.
MARJELA AGRE
Foto: SHERP
Robert Mravljak
Padel Z odra
v podjetju Alpeks na Kidričevi cesti v Celju se je 8.
novembra pripetila delovna nezgoda.
Delavec Gradbeništva Likovič s.p., 39-letni Faud H., držav-
ljan BiH, je okoli 10.15 ure padel z delovnega odra, 2,5 metra
globoko in si zlomil zapestje leve roke, kar so zdravniki
opredehU kot hudo telesno poškodbo.	M.A.
PROMETNE NEZGODE
Smrtna
—~ Na regtonalni cesti v nase-
lju Breg pri Polzeli, se je^-v
petek, 5. novembra popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje.
Rajko S. (34) iz Žalca je vozil
osebni avtomobil iz smeri Lo-
čice pri PolzeU proti Polzeli, v
naselju Breg pri Polzeli pa je
dohitel peško, 60-letno doma-
činko Amalijo S., ki je ob sebi
potiskala kolo, ter trčil vanjo.
Peška je utrpela tako hude
telesne poškodbe, da je na
kraju nesreče umrla.
Na spolzkem
VOZIŠČU
Na regionalni cesti zunaj
naselja Stranice se je, v so-
boto, 6. novembra ob 22,20
uri, pripetila nezgoda, v ka-
teri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, gmot-
na škoda pa znaša okoli pol-
drugi milijon tolarjev.
Aleš F. (25) iz Spodnjih Stra-
nic je vozil osebni avtomobil iz
smeri Frankolovega proti Slo-
venskim Konjicam. Ko je v
Stranicah pripeljal iz desnega
ovinka, je na mokrem in
spolzkem vozišču zapeljal de-
sno in trčil v prometni znak.
Po trčenju se je vozilo prevra-
čalo po travnati nabrežini in
trčilo še v drevo. Hude telesne
poškodbe je utrpela vozniko-
va sopotnica, 19-letna Polonca
P. iz Belega Potoka.
izgubila oblast
nad vozilom
Na regionalni cesti zunaj
naselja Verpete se je, v nede-
ljo 7. novembra dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala, na vozilu pa je
nastalo za okoli 300 tisoč
tolarjev gmotne škode.
Vanja Š. (20) iz Verpet je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Stranic proti Frankolo-
vem. Ko je v Verpetah peljala
po klancu navzdol, je v levem
ovinku na spolzki cesti izgubila
oblast nad vozilom, ki je potem
bočno drselo na levo stran vo-
zišča. Med drsenje je vozilo
silovito trčilo v drevo, nato pa
še v ostanek zidovja starejšega
porušenega objekta. Vozilo je
obstalo na strehi na travi blizu
ruševin, voznica pa je v nesreči
utrpela hude telesne poškod-
be.
Podrl mopedistko
Na Mariborski cesti v Ce-
lju se je, v ponedeljek, 8.
novembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila hu-
do ranjena voznica kolesa z
motorjem.
Jožef K. (22) iz Kidričevega
je vozil osebni avtomobil po
Mariborski cesti iz smeri Ki-
dričeve proti Ulici frankolov-
skih žrtev. Nekaj deset me-
trov pred križiščem (odce-
pom za Kovinotehnin pro-
dajni center) je dohitel vozni-
co kolesa z motorjem, 27-
letno Darjo S. iz Celja in,
kljub zaviranju, trčil vanjo.
Pri trčenju in padcu je vozni-
ca mopeda utrpela hude tele-
sne poškodbe.
Umrl v bolnišnici
v soboto, 6. novembra, je
v celjski bolnišnici umrl 85-
letni Franc L. iz Primoža pri
Šentjurju.
Pokojni je bil udeleženec
(kot pešec) v prometni nesre-
či, ki se je pripetila 15. okto-
bra zvečer na regionalni cesti
zunaj naselja Hotunje. Vanj in
v kolo, ki ga je potiskal ob
sebi, je trčilo osebno vozilo in
ga zbilo po cestišču. M.A.
Huda poškodba pri delu
V sredo, 3. novembra popoldne, se je v Novem Tepanju
pripetila huda delovna nesreča.
Pri čiščenju odjemalca silaže, priključenega k traktorju, se
je hudo telesno poškodoval 22-letni Boštjan J. Ta je po
nesreči udaril po kovinskem rezilu za razrez silaže in pri tem
zadobil globoko vreznino na zapestju roke.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
nadzorni svet: Milena Brečko?
PokliČ - predsednica, Matjaž 3
Jamnikar inToneVrabl. :|
poslovni sekretar: Suzana Roberi
Podjetje opravlja časopisno- >
založniško, radijsko in agencijski
tržno dejavnost. Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje, 4
telefon (063) 422-50, 1
fax: 441-032,	j
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev <
Naročnine: Majda KlanŠek.^
Mesečna naročnina je 930 lolarje\^
Za tujino je letna naročnina !
22.000 tolarjev. Številka |
žiro računa: 50700-601-106900.1
Nenaročenih rokopisov \
in fotografij ne vračamo. I
Tisk: Delo, Tisk časopisov in reviji
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, i
direktor: Alojz Zibelmk.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
mmm
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič,
Gregor Katič, Ui^ka Selišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič. |
E-mail: tednik@NT-RC.si J

Odgovorna urednica: 1
Nataša Gerkeš-Lednik. j
Uredništvo: Simona Brglez, ■
Vesna Lejič, Sergeja Mitič, '
Mateja Podjed, Tone Vrabl. «
Glasbeni urednik: Stane Špegel. ]
Vodja tduiike: Bojan Pišek. j
Telefon studia (za oddaje v živo): j
4900-880,4900-881 1
E-mail: Radio@NT-RC.si
_33Hm
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije; Franček I^ingerčii
Propaganda: ValtCT Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umiiik
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-maU: Agencija@NT-RC.si
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
MESTNI TRG 10, ŠENTJUR
razpisuje prosto delovno mesto
referenta za gospodarjenje
s stavbnimi zemljišči občine
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora
kandidat izpolnjevati še posebne pogoje za sklenitev delovnega
razmerja v občinski upravi in sicer:
-daje državljan Republike Slovenije,
-da ni obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira zg'
sklenitev delovnega razmerja v občinski upravi,
-da ima višjo strokovno izobrazbo-smeri gradbeništvo,
-da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
-da ima vozniški izpit » B « kategorije,
-da ima izkušnje z delom na računalniku.
Kandidati morajo prijavi na prosto delovno mesto priložiti dokazila o
izpolnjevanju gornjih pogojev. Pri izbiri bo imel prednost kandidat,
ki prostorsko pozna občino.
Rok za oddajo prijave je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o
izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od izteka roka za oddajo
prijave.	OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
Mestni trg 10, Šentjur
razpisuje prosto delovno mesto
VIŠJEGA SVETOVALCA ZA
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora
kandidat izpolnjevati še posebne pogoje za sklenitev delovnega
razmerja v občinski upravi in sicer:
-daje državljan Republike Slovenije,
-da ni obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za
sklenitev delovnega razmerja v občinski upravi,
-da ima univerzitetno izobrazbo, smeri arhitektura ali gradbena
-da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-da ima izkušnje z delom na računalniku.
Kandidati morajo prijavi na prosto delovno mesto priložiti dokazila
o izpolnjevanju pogojev. Pri izbiri bo imel prednost kandidat, ki
prostorsko pozna občino.
Rok za oddajo prijave je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o
izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od izteka roka za oddajo
prijave.
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
il.45*« 11« it«voiitb#r %999
KRONIKA
31
Rodil se je Detektiv
Oktobra je izšla prva Šte-
fka Detektiva, glasila De-
jitivske zbornice Republi-
Slovenije. Glasilo je jav-
odprto za prispevke zu-
u^njih institucij in posamez-
i^lcov, za različna vprašanja,
^ oglaševanje in sodelova-
nje z mediji.
Glede na to, da je ena od
prednostnih nalog detektivske
zbornice tudi promocija de-
tektivske dejavnosti, je v prvi
številki Detektiva tudi priloga,
ki celovito predstavlja njeno
sistemsko ureditev in vsebino
dela.
»Detektivska zbornica kot
varnostni subjekt mora s svo-
jimi člani prevzeti svoj del od-
govornosti v nacionalnem var-
nostnem sistemu. Da bi to po-
slanstvo lahko opravila, mora
biti naše delo vse bolj učinko-
vito in strokovno,« so zapisali
v uvodniku prve številke De-
tektiva, ki prinaša strokovne
prispevke in zanimivo branje
o sedanjosti in preteklosti te,
že same po sebi, dovolj zani-
mive dejavnosti. Če je v prvi
številki prikazana sistemska
ureditev detektivske zbornice
in njena vsebina dela, bodo v
naslednjih številkah prikazani
praktični primeri pri pridobi-
vanju in posredovanju infor-
macij iz zbirk podatkov.
Vse informacije v zvezi z
glasilom in detektivsko dejav-
nostjo lahko dobite na sedežu
zbornice v Ljubljani, na Tržaš-
ki cesti 2 ah tel. št. (061)
1218730. V pripravi je tudi
spletna stran.	M.A.
Otroka vrglo s
prikolice na traktor
v Andražu nad Polzelo se
je 3. novembra popoldne pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen otrok.
Okrog 12.50 ure je 40-letni
Stanislav O. pripeljal traktor s
prikolico na travnato površino
pred svojo stanovanjsko hišo.
Ko je odšel v bližnjo klet, je na
vozilu zategnil zavoro, motor
traktorja pa je bil še vedno
vključen. Takrat je na prikoli-
co splezal njegov štiriletni sin
Jernej, ker pa je traktor stal na
previsu, je zavora popustila in
traktor se je pomikal po klan-
cu navzdol. Po približno dvaj-
setih metrih nekontrolirane
vožnje je otroka vrglo s priko-
lice na traktor, posledice pa so
bile hude.	M.A.
GORELO JE
Gasili na strehi
Med vzdrževalnimi opravili je na strehi Cinkarne v Celju
nastal manjši požar.
Do požara je prišlo med varjenjem izolacijskega materiala, ko
se je vnel stenski opaž, od tam pa se je ogenj razširil na
plastične plošče na strehi. Požar so pogasili tovarniški gasilci,
gmotna škoda pa znaša približno 300 tisoč tolarjev.
Požar V kleti
v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Milčinskega
ulici v Celju je S. novembra zvečer izbruhnil požar.
V kleti je zagorela vzmetnica, požar pa se je razširil na kletna
vrata. Poškodovana je bila električna napeljava, na stenah pa je
zaradi vročine odpadel omet. Požar so pogasili gasilci celjske
poklicne brigade, nastala gmotna škoda pa znaša približno 1
milijon tolarjev.	M.A.
$1.45.-11. november 1999
32
ZANIMIVOSTI
"	I" j	s	. • ■■■:■	:	iii-r
k/j k t i t.	4 ' ::	^
Nekaterim se tresejo iilače
Jurij Popov, ki je konec
prejšnjega tedna izdal knjigo
o prostituciji na Slovenskem
z naslovom »Sence rdeče hi-
še«, je spravil v strah marsi-
katerega znanega podjetni-
ka, pa tudi nekaj politikov,
saj se bojijo, da so dekleta za
denar povedale, katere stran-
ke so hodile k njim.
Kar nekaj vznemirljivih kli-
cev je dobil, v njih pa so prek
ovinka hoteU izvedeti, če je
slučajno objavil tudi njihovo
ime. »Nič takega,« je povedal
avtor, ki je knjigo opremil tudi
s 40 lepimi fotografijami, ki pa
so bolj umetniške kot porno-
grafske narave, »izogibal sem
se imenom, čeprav je dejstvo,
da je prostitucija tukaj, da so
podjetniki najboljše stranke,
saj nimajo časa za osvajanja,
denar pa imajo. Tudi nekaj
politikov sem. zabeležil med
pogovori.Vendar samo v zvez-
ku.«
Zelo huda, kaj huda, razoča-
rana je Andreja Ročnik zaradi
govoric, ki kar naprej krožijo
po Celju in nočejo potihniti.
Zdaj živi in dela v Mariboru,
doma pa je iz vasi Zavodnje
nad Šoštanjem. Na domači
kmetiji je ostal najmlajši brat,
najstarejša sestra Romana pa
je direktorica znane Proban-
ke. Brat Tomaž Ročnik je v
Velenju izredno uspešen pod-
jetnik in ima poleg pekarne še
vrsto trgovin. V Mariboru pa je
tudi Gregor Jager, podjetnik,
ki se je že kot študenfbkvarjal
z biznisom in uspel. Skupaj z
Andrejo sta ustanovila izred-
no uspešno podjetje Panda, ki
ima v lasti nekaj pekarn, pa
restavracij in še kaj in skupaj,
torej Andreja, Gregor in To-
maž so pred časom kupili celj-
sko podjetje Klasje.
»Prisežem,« je dejala Andre-
ja, »da ni v ozadju niti tolarja
tujega kapitala, tako, kot to
govorijo po Celju. Za nakup
smo vzeli kredit pri Probanki.
Ne vem, kaj bi dejala moja
sestra, če bi ga vzela kje drug-
je. Trdim, da ima nekoč dobro
podjetje Klasje preveč zapo-
slenih, toda mi trije smo se
odločih, da ne bomo postavih
na cesto niti enega delavca,
ampak, da bomo podjetje
reorganizirali, ga posodobili in
povečali proizvodnjo, tako, da
bo za vse dovolj dela. Te dni
bom tudi avtorsko zaščitila
slaščičarske .izdelke iz Rogle,
nekoč daleč najbolj priznane
jugoslovanske pekarne in
slaščičarne. V Celju smo se že
dogovorih, da bomo v središ-
ču mesta, prostor že imamo,
odprli restavracijo tipa Panda,
takšne, kot jih imamo v Mari-
boru. Tudi tu bomo "^poslih
kar precej novih delavcev. Po-
tem pa bo sledil prodor proti
Ljubljani, ki se ga še ne upamo
narediti. Zdaj, ko bo restavra-
cija tudi v Celju, ne bo težko
skočiti še v Ljubljano in se tam
poskusiti v hudi konkurenčni
bitki.«
Je pa te dni v Ljubljani naj-
bolj tragična figura nekoč
eden od najboljših raziskoval-
nih novinarjev Vinko Vasle.
Pred nekaj leti ga je, takrat še
novinarja pri časniku Delo,
pregovoril njegov delovni ko-
lega, nekdanji član CK ZK Slo-
venije Danilo Slivnik, da gre-
sta na svoje. Pa sta šla in usta-
novila Mag. Danilo je Vinka
preprosil, da ima pri novem
podjetju večino, to je 51 od-
stotkov in Vinko, ki o finančni
plati ni veliko razmišljal, je bil
takoj za. Pa je Danilo Slivnik
pripeljal še tretjega partnerja,
Krekovo banko in spet prosil
Vinka, naj jim odstopi del us-
tanovitvenega deleža, ker bi
on, torej Danilo Slivnik v vsa-
kem primeru rad imel večino.
In je Vinko spet popustil. Kaj
bi pleteničili naprej, saj je
zgodba znana. Mag je propa-
del, Danilo Shvnik pa ga je
prodal lastnikom Salomono-
vega oglasnika, ki so mu po-
ravnali vse dolgove, nekateri
tudi pravijo, da je Slivnik tudi
nekaj malega zaslužil. Toda
Vinko Vasle, ki je po odhodu iz
Dela izgubil skoraj vse nekda-
nje prijatelje, ki je izstopil iz
cehovskega društva, ki je bil
zaradi odkritega pisanja več
na sodišču kot doma, je čez
noč ostal na cesti. Lahko pa bi
urejeval oglase v Salomono-
vem oglasniku, kot je sam re-
kel.
NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
Velenie ali Velenje
Na VTV so minuli teden pripravili izredno odmevno okroglo
mizo na temo ali prav se reče... Celo (dolgo) oddajo so se prepirali
o izgovorjavi imena Velenje. Goreči zagovorniki Vilenja so se
spopadali z onimi, ki zagovarjajo izgovorjavo Velenje. Nič pa niso
vprašali večine, ki izgovarja Velenje ali kar Velenjkovac...
TRAČNICE
NASMEH,
PROSIM!
šalo je prispevala Milka
Selič iz Gorice pri Slivnici.
Spretnost
Mož opazuje ženo med šiva-
njem in se čudi, kako ji uspe
spraviti sukanec v šivankino
uho.
»In kaj je pri tem čudnega?«
vpraša žena.
»Čudi me, kako lahko spra-
viš nit v tako majhno uho.
avta pa ne moreš v garažo.«
Kapitalni sulec v Preserjah
Lov na sulca se odpre vsako leto s 1. novembrom. Ribiška družina Šempeter v Savinjski do!
ima v upravljanju Presersko jezero, kjer ima tudi svoj ribiški dom. Iz tega jezera so potegnili
kar nekaj lepih sulcev, letos pa se je takoj na začetku lovne sezone na sulca ribiška sr
nasmehnila Robiju Urlepu iz Paške vasi (na sliki desno), ki je s pomočjo Srečka Dreva iz Vele
potegnil na suho 94 cm dolgega in 9,8 kg težkega sulca. Robi je član ribiške druščine 3 leta in t(
njegov največji ulov, zato bo sulec v bodoče krasil njegov dom.	T.TAVČ,
VITEZI BELEGA MESTA
GSM: 041 767 817
tel: 063 490 0220
$1.45.-11. november 1999
REPORTAŽA
33
Dame z moherjem
Vtisi z južnofrancoske kmetije, kjer se ukvarjajo s pridelavo moherja
t
Koze, pa imajo volno? Ovce
fogovi? Ljudje se kar ne
prejo načuditi in sprijazni-
^ da obstajajo tudi angora
fie. I^di sama sem bila pre-
ipečena nad temi ljubkimi
jvalcami, ki sem jih prvič
ečala v južni Franciji. Tako
le je prevzelo življenje na
0j izmed kmetij, ki sem jo
fvič obiskala kot prevajal-
a, da sem se takoj dogovori-
I, da jih bom ponovno obi-
lja, jim pomagala pri opra-
illh in tako pobliže spoznala
jihovo dejavnost.
Tako sem se jeseni z vlakom
odala v Jarjay v južni Franci-
, v bližino Gapa, ki še vedno
pada v Provanso in sicer v
^jo Alpes-Cote d'Azur. V
ielju se je septembra pričelo
labo, deževno vreme in seve-
aso po dolgem času na vlaku
rvič ogreli vagone, kar pa je
ot posledico prineslo požar v
[isednjem vagonu. Vsi potni-
i(eni bolj, drugi manj panič-
i) smo s prtljago na nemogo-
em delu proge skakali iz vla-
a. Skrbelo me je, saj sem
»rala ujeti mednarodni vlak
mplon v Zidanem Mostu.
0,	pa je le šlo vse v redu,
iko časa sem izgubila pri
vezavah v Franciji, saj sem
orala priti v kraj, ki se naha-
precej daleč od glavne pro-
1,	ki vodi v Marseille.
Že ko sem prispela, sem za-
itila prijazno atmosfero v
užini Aurouze, kjer sem na-
preživela naslednje štiri
dne. Da to ni navadna kme-
ia, ti je jasno že ob pogledu
1 živali, ki se pasejo po oko-
kih pašnikih.
Dolgo pot družine
Aurouze
Družina je na to področje
irišla pred 11 leti, ko so se
mili iz Avstralije na zapušče-
no posestvo starih staršev, ki
3krat pravzaprav ni bilo vred-
10 nič. Ker je Guy delal v
ancoskem multinacional-
em podjetju, Jacqueline pa
I poučevala angleščino, nista
lela nobenega znanja, še
•anj pa izkušenj o vodenju
Uietije. Kljub temu sta se od-
bila, da poskusita nekaj na-
biti in nabavila sta angora
koze, kar se je izkazalo kot
dobra izbira za njihovo suho
hribovito pokrajino. Leta 1988
so po zelo visokih cenah iz
Texasa uvozili 30 koz in veliko
tvegali, saj so se morali zane-
sti na svoje izkušnje in srečo
pri vzreji koz. V Franciji se je
gojenje teh koz za moher šele
začenjalo.
»Kaj pa bom sploh počela?«
sem se spraševala. Guy in Jac-
queline imata dva posvojena
otroka. Samuel in Jeanne sta
dvojčka, stara 11 let. Takoj
smo se spoprijateljili in veliko
časa preživeli skupaj. Najprej
sta mi razkazala sobo, ki je
bila v ločeni stavbi, nekoliko
stran od koz. Pomembno pa je
bilo to, da sem imela svojo
televizijo, kar sta mi tudi
izrecno in prijazno povedala
in kadar se je le dalo, sta potr-
kala na vrata in smuknila na
posteljo, upajoč, da jima bom
dovohla gledanje njune pri-
ljubljene nadaljevanke. No,
skupaj smo tudi peljali koze
na pašo. To je prav prijetno
opravilo, saj so te koze nena-
silne, čeprav ne ubogajo rade
in jih vedno bolj mika sočna
sosedova trava, toda ponavadi
le ni bilo problemov. Vmes
smo seveda vsi trije po travni-
kih in pašnikih vztrajno igrali
nogomet. Vsak teden dvakrat
sem Samuela po šoli odpeljala
na nogometni trening.
Samuel in Jeanne sta me
večkrat prosila, naj jima pri-
dem pomagat pri domačih na-
logah, tako da sem na koncu
znala vse njihove šolske pe-
smi. Z navdušenjem sta se od-
zvala na predlog, da bi enkrat
skupaj spekli rogljičke. Vese-
lje je bilo gledati njuno navdu-
šenje ob gnetenju in rezanju
testa, zvijanju rogljičkov, pa
potem navdušenje gospoda
Guya, ko so rogljički že bili
pečeni - rezultat v škath s peci-
vom je bil ob koncu dneva isti
kot pred začetkom peke. Po-
časi sem tudi odkrila, da se
pod prtom v kuhinji skriva
računalnik, ki pa se ga nekako
še niso utegnili dotakniti. Iz-
koristila sem možnost in ga
uporabila za svoje potrebe, ko
pa se je izkazalo, da tudi s
francoskimi ukazi ne bo prob-
lema, sem najprej izdelala
predstavitev kmetije, nato pa
še pripravila in popravila vse
tiste tekste in prospekte, ki so
jih že dolgo nameravali obde-
lati in izdati. Zanimivo je bilo,
da sta tudi Samuel in Jeanne
dobila veselje do računalnika
in vedno smo potem, ko sem
končala delo, imeli še »ta-ve-
selo računalništvo«.
Zabava s kozami
Jesensko striženje koz sem
zamudila, vendar pa se pri
živalih delo ne ustavi s striže-
njem. Vsakodnevno opravilo v
kozjem hlevu je bilo prav pri-
jetno in zanimivo. Treba je
bilo nakrmiti koze, očistiti po-
sode za vodo in seveda vanje
naliti v tistih krajih to tako
dragoceno tekočino. Enkrat
na teden sem tudi razkužila
hlev. Ker pa je gospod Guy
videl, da me koz sploh ni
strah, sem jih pomagala držati
pri cepljenju, kajti veterinar le
ne more sam loviti in še držati
živali, ki se znajo takrat, ko se
čutijo ogrožene, prav poskoč-
no izogniti čakajoči igU. Red-
no sva tudi strigla daljši, uma-
zan moher okoli zadnjične od-
prtine, dala zdravilo proti
pljučnim boleznim in mladim
kozličkom namestila »uhane«
v ušesa. To ni bil mačji kašelj,
saj smo se ubadali s 40 kozUč-
ki in 50 odraslimi kozami.
Kadar je Jacqueline priprav-
ljala sprejem za turiste, sem
priskočila na pomoč tako pri
pripravah kot pri samem spre-
jemu, kjer smo turistom po-
stregli z odhčnim čajem iz ti-
mijana, ki ima na tem suhem
terenu še prav posebej močno
in posebno aromo. To lahko
potrdijo tudi prijatelji, ki so ta
čaj poskušah v Sloveniji v
mrzlih zimskih mesecih.
Naj kot zanimivost omenim,
da so me domači prosili, naj pri
teh obiskih nekoliko pazim, da
turisti česa ne bi odnesli, saj je
na voljo veliko stvari, pri kate-
rih jih zaskelijo prsti. Velikokrat
kmetijo obiščejo turisti iz oko-
liških zdraviliških centrov. Naj-
prej si ogledajo vzrejo angora
koz. Ob kozličku, navajenem
na pitje vode iz dude, se turisti
popolnoma raznežijo. Sploh
potem, ko vidijo, da kozliček, ki
sliši na ima »Biquette«, urno
priskače in nato veselo pije vo-
do iz dude.
Postopka predelave moherja
na tej kmetiji ni možno videti,
saj je kmetija premajhna za po-
stavitev lastne predilnice. T^o
moher le sortirajo v skupine,
predvsem po finosti vlaken, in
ga odpeljejo v zahodno Franci-
jo. Že obdelan moher lokalne
pletilje po posebnih vzorcih in
modelih mojstrsko oblikujejo v
čudovite umetnine.
Turistom pri ogledu pred-
stavijo še druge živali, ki daje-
jo vlakna in jih imajo na kme-
tiji. To popestri njihovo turi-
stično ponudbo, predvsem pa
služi v pedagoške namene, za
delo s skupinami otrok. Naj-
bolj zanimive in nenavadne so
gotovo alpake, različne vrste
ovc (jakobova, valašijska,
ouessanska, merino), pritlika-
vi tibetanski kozel, vietnamski
prašiči, angora zajci in angora
morski prašički s posebej dol-
go dlako. Ogled popestrijo šte-
vilne vrste živali v kurniku.
Letošnje poletje se je druži-
ni Aurouze ponudila tudi iz-
jemna prilika. Bližnji živalski
vrt jim je namreč v oskrbo ali
pa v odkup ponudil jaka-tibe-
tansko govedo z izredno lepo
dlako, iz katere Tibetanci in
Nepalci izdelajo večino svojih
pletenin. Te ponudbe niso iz-
koristili, saj niso vedeli, kako
se to govedo obnaša in kakšni
bodo odnosi z ostalimi žival-
mi.
Paša za oci in
ustvarjalne roke
Ko si turisti ogledajo zunanji
del, jih Jacqueline popelje tudi v
pletilski atelje, kjer so razstavlje-
ni pleteni modeli pulovrov, jo-
pic, šalov, telovnikov, rokavic in
nogavic. Izredno okusno obliko-
van in opremljen prostor je pra-
va paša za oči in prste. Vse
razstavljene izdelke je moč ku-
piti, poleg tega tudi moher v
klobkah in nato vsak pač ustvar-
ja, kakor ga je volja. V zadnjem
času so dobili tudi ponudbo za
odprtje trgovine z lastnimi izdel-
ki na pariškem letališču Roissy.
Ker ima Jacqueline poseben
smisel za delo z otrold, so se
odločili, da bodo na kmetiji
sprejemali tudi skupine otrok
za en dan, zato je kmetija pri-
dobila status »ferme pedagogi-
que-pedagoška kmetija«. Otro-
ci, ki prihajajo, so stari od 3 do
12 let. Cel dan skrbijo za živali
in jih spoznavajo. Jaqueline
jim prikaže tudi proces prede-
lave moherja, v katerega se
tudi sami vključijo. Najbolj je
zanimivo, ko jim pokaže telov-
nik, spleten iz dlake njihovega
psa Doudouja, ki so jo zbirali
preko leta. Tako otroci spozna-
jo, da niso le ovce tiste, ki
dajejo volno, ampak tudi koze,
lame, alpake, zajci, jaki in celo
psi. Gotovo pa jim je po obisku
te kmetije jasno, da niso stroji
ali trgovine tisti, ki proizvajajo
vlakna, kakršno je žal v veliki
meri mnenje in vedenje mno-
gih francoskih otrok.
KATARINA VIDMAR
Živali v ogradi.
Guy pri pogostem opravilu.
Z Jeanne med igro.
mmmamm
34
NASVETI
ZAČIMBE
Nageljnove žbice
aliklinčki
Klinčke ali nageljnove
žbice so že več stoletij pred
našim štetjem poznali Indij-
ci in Kitajci. V času rimske-
ga cesarstva se je trgovina s
klinčki razcvetela vse do Ca-
rigrada. Domovina klinčev-
ca so Moluki. Od tu so jih
mornarji prinesli vse do
Ceylona. 1X1 so jih prevzeli
arabski in indijski trgovci.
Konec cvetoči trgovini so
naredili Portugalci. Nekaj
let po tem, ko je Magellan
prvič obplul svet in tako od-
prl pot do Moluških otokov,
so svoje gospostvo vsilili tu-
di temu dišavnemu otoške-
mu svetu.
Še danes so najbolj razvite
plantaže v Zanzibarju. Cene
so izredno visoke. Evropa po-
kriva večji del potreb po
klinčkih z uvozom z Madaga-
skarja, njihove cene pa so tu-
di precej nižje. Pridelovalci
klinčkov so tudi Indonezijci,
ki pa večino pridelka porabijo
sami. Kot zanimivost velja
omeniti, da med drugim z
njimi začinjajo tudi cigaretni
tobak.
Ime nageljnova žbica izvira
iz njegovega vonja, ki je po-
doben vrtnemu nagelj nu. Po
obliki pa je podoben žeblju ali
klinu, zato ga imenujemo tudi
klinčki. Khnčevec se razmno-
žuje s semeni. Uspeva v vro-
čem obmorskem podnebju.
Zraste do višine okoli dvajse-
tih metrov. Pridelek daje šele
po šestih letih. Ko so popki
popolnoma razviti in primer-
no rdečkasto obarvani, jih je
potrebno obrati. Pobirajo jih
tako, da jih oklatijo z bambu-
sovimi palicami ali celo roč-
no. Na soncu popke sušijo in
pri tem potrgajo peclje, ki so
surovina za destilacijo klinč-
kovega olja. Ko se klinčki
obarvajo na primerno temno
rjavo barvo, količina vode v
popkih pa pade na dvanajst
do šestnajst odstotkov, je po-
stopek sušenja končan. Iz
ene tone svežih popkov dobi-
jo približno petindvajset.od-
stotkov suhih klinčkov in
okoli osem procentov suhih
pecljev. Vsebujejo kar petind-
vajset procentov eteričnih olj
in aromatičnih estrov.
Klinčki imajo pekoč in izra-
zit okus, zato jih dodajamo
sadežem, ki so sami po sebi
plehki, na primer hruškam ali
bučam. Kompotom ali kuha-
nemu vinu dodajamo cele
klinčke. V prahu so uporabni
za aromatiziranje medenja-
kov. Včasih z njimi začinjamo
divjačinske, mesne ali zele-
njavne jedi in juhe.
Poleg uporabnosti v kuli-
nariki ima široko uporabno
vrednost tudi na drugih po-
dročjih. Parfumerijska in-
dustrija bi ga le stežka po-
grešila. Pri izdelavi likerjev
je najpogosteje uporabljena
droga. Klinčkovo olje v me-
dicini uporabljajo za lajša-
nje bolečin v želodcu, kot
antiseptik in stimulator. Ol-
je uporabljajo tudi za posli-
kovanje porcelana in v in-
dustriji mila.
Banane z vinom in
kiincici
Za 4 osebe potrebujemo:
3/41 rdečega vina, 3 banane, 6
žlic bananinega likerja, 8
klinčkov, cimetovo skorjo, 2
žlici sladkorja.
Priprava: vino s cimetom,
klinčki in sladkorjem segre-
vamo, da skoraj zavre. Nato
dodamo v vino na kolobarje
narezane banane. Pustimo,
da se vino ohladi, banane pa
se na vzamejo okusa po vinu
in začimbah. Preden pijačo
postrežemo, iz nje vzamemo
klinčke in cimet, prilijemo pa
bananin liker.
Čaj z rumom in
kliniki
Skuhamo osem decilitrov
šipkovega čaja. Cimetovo
skorjo, šest klinčkov in lupino
pol limone na hitro prekuha-
mo v pol decilitra vode. Pre-
cedimo in tekočino dodamo
čaju ter ga osladimo po oku-
su. Mrzlemu čaju dolijemo
dva decilitra ruma. Kozarce
do polovice napolnimo s koc-
kami ledu in jih prelijemo s
čajem. Kozarec okrasimo s
spiralo, ki jo naredimo iz li-
monine lupine.
SUZANA SUHOLEŽNIK
BDGdVORINA
VPRAŠANJA BRALCEV
NOVEGA TEDNIKA
Kartica zdravstvenega
zavarovanja
Ali bo zavarovanec karti-
co moral potrditi vsake tri
mesece?
Kartico bomo dobili na dom
že potrjeno. Potrjena bo za tri
mesece, za otroke in upoko-
jence pa za eno leto. Po poteku
tega obdobja bomo kartico po-
trdili, kadar bomo želeli uve-
ljavljati zdravstvene storitve pri
izvajalcih zdravstvenih storitev
ali druge pravice iz zdravstve
nega zavarovanja. Kartico bo-
mo lahko potrdili na samopo-
strežnih terminalih vsak dan
od 6. do 22. ure, po tem času pa
se bodo samopostrežni termi-
nali polnili s podatki, ki so bili
tekom tekočega dneva vnešeni
v bazo zavarovanih oseb na
Zavodu. Samopostrežni termi-
naU nam bodo na razpolago v
vsakem zdravstvenem domu,
na zdravstvenih postajah, bol-
nišnicah in na enotah Zavoda.
Vsa vprašanja v zvezi s
kartico lahko naši zavaro-
vanci naslavljajo na ZAVOD
ZA ZDRAVSTVENO ZAVA-
ROVANJE Celje, Gregorčiče-
va 5, 3000 Celje ali pokličejo
po telefonu 482-302 ali na
brezplačni številki 080-11-
30, vsak delovni dan med 7.
in 15. uro.
Če pa ne želimo čakati na
zadnji trenutek, ko zbolimo,
lahko kartico potrdimo mi-
mogrede, ko se po opravkih
mudimo v bližini lokacije s
samopostrežnim terminalom
in jo imamo potrjeno vedno
pri sebi, saj je glede na veli-
kost tudi zelo priročna.
Kompostiranje v
lastnem vrtu
Beseda kompost pomeni
skupek zbranega (latinsko:
compositium). Kompostira-
nje lahko v marsičem pri-
merjamo z nastankom hu-
musa na gozdnih tleh. Tudi
pri kompostiranju je končni
rezultat humus, ki nastane
zaradi delovanja mikroorga-
nizmov. Za zemljo, ki je čr-
na, pravimo, da je rodovitna,
črno barvo dobi od humusa.
Humus težko zemljo rahlja,
peščeno lepi, in napravi
zemljo takšno, da je najpri-
mernejša za obdelovanje.
Le redkokje ima zemlja do-
volj humusa. Tam raste obi-
čajno gozd ali travnik. Če zač-
nemo takšno zemljo obdelo-
vati, se začne humus hitro
razkrajati in rodovitnost tak-
šne zemlje se kmalu zmanjša.
Zato je gnojenje eden od naj-
pomembnejših izumov člo-
veštva, kajti le tam, kjer so
gnojili njive, se je lahko člo-
vek za stalno nasehl in se
začel ukvarjati s poljedels-
tvom.
Faze
konipostiranja
Vsepovsod, kjer zemljo
rahljamo in obračamo, jo mo-
ramo oplemenititi z gnojih,
kompostom ali šoto. Zelo pri-
meren je kompost, ki si ga
lahko sami pripravimo v vrtu.
To so prepereli rasthnski deli
in razni rastlinski kuhinjski
odpadki, pomešani z zemljo.
To gnojilo je primerno za
vsak vrt in vse rastline.
Prav v vsakem vrtu je obilo
rastlinskih odpadkov, ki so
surovina za kompost, s kate-
rim izboljšujemo sproti peša-
jočo rodovitnost našega vrta.
Rastlinske odpadke kompo-
stiramo že s tem, da jih meče-
mo na kup in jih pustimo tam
ležati, dokler ne strohnijo. Za
kompost moramo v vrtu poi-
skati primeren prostor. Na vr-
tu poiščemo odmaknjen pro-
stor, kjer nas kupi komposta
ne bodo ovirah. Po možnosti
naj bo ta prostor v senci. Pro-
stor razdelimo na tri neenako
velike dele. Na najmanjšega
zlagamo odpadke. Ko se na-
bere toliko odpadkov, da lah-
ko na veliki površini napravi-
mo plast, debelo 20 cm, pre-
ložimo odpadke. Nato jih po-
krijemo s 5 cm debelo plastjo
zemlje. Ko se nabere ponov-
no toliko odpadkov, sledi no-
va plast. To ponovimo pet-
krat do šestkrat. Kup se proti
vrhu zožuje. Če nastopi suša,
je dobro od časa do časa kup
namočiti. Organske snovi hi-
tro trohnijo, in ko opazimo,
da se je kup za kakšno petino
znižal, ga premečemo na tret-
ji prostor. Na tem prostoru
kompost zori. Zorenje lahko
zelo pospešimo s tem, da kup
večkrat prekopljemo in ob
suši namakamo. Ko se kup
stisne, naj ne bo višji od 1,3
metra in širši od dveh metrov;
tako lahko z vseh strani pri-
haja v kup zrak, ki pospešuje
trohnenje.
Na kompostni kup lahko
mečemo različne rastlinske
odpadke iz vrta in gospo-
dinjstva, celo žaganje. Izogi-
bati se moramo obolelih rast-
hn, le-te je najbolje sežgati, in
semenskih plevelov, katerih
seme je dozorelo. Bolezen-
ske khce in semena plevelov
lahko počivajo v kompostu
dolga leta, in ko pridejo na
gredice, okužijo rastline ali se
razvijejo v nadležen plevel. V
bhžini komposta naj prav ta-
ko ne bo plevela, ki semeni.
Od kuhinjskih odpadkov so
primerni predvsem razni
olupki in neuporabni deli
rastlin. Med kompost spadajo
torej razhčni odpadki z vrta
kot so listje, grmičevje, živa
meja in lesni odrezki. Za pri-
pravo komposta naj bodo ve-
je nasekane s sekiro ah razre-
zane z vrtnimi škarjami (5 do
10 cm). Za vehke vrtove je
priporočljiva uporaba rezal-
nega stroja oziroma drobilca
organskih odpadkov. Na
kompost lahko zbiramo še
pokošeno travo. Iz gospo-
dinjstva pa spadajo med
kompost tudi ostanki hrane,
jajčne lupine, ostanki mlečnih
izdelkov (brez mleka), odmr-
le sobne rastline, stara zemlja
lončnic, papir in podobno.
Med kompost ponavadi me-
šamo tudi hlevski gnoj, šoto,
včasih pa tudi umetna gnojila.
Ta pospešijo razkrajanje in
obogatijo kompost. Mešanje
velikih količin apna med
kompost ni primerno in lah-
ko rastlinam pozneje več ško-
di kot koristi. Več kot 2 kg
apna na kubični meter kom-
posta v nobenem primeru ni
potrebno.
Zlaganje
komposta
Kompost lahko zlagamo v
kupljene kompostnike, lese-
ne ograde, na kupe, lahko pa
ga zlagamo tudi v primerne
mreže. Odpadke, ki jih zlaga-
mo na prosti kup, da bi dobili
kompost, seveda ne bo naj-
lepše deloval na našem vrtu,
pa čeprav ga bomo skrili v
kakšen kot. Lahko se tudi
zgodi, da se nam bo podrl
zaradi nenadnega naliva ali
pa zato, ker ga nismo najbolj
spretno sestavljali. S pomočjo
mrež te nevšečnosti odpade-
jo. Odpadke, ki jih spravljamo
v posebno mrežo zaradi pri-
dobitve komposta, bodo že
zaradi lične mreže delovali
urejeno, mreža bo preprečila,
da bi se raztresali naokrog.
Kadar moramo kompost pre-
kopati, mrežo enostavno raz-
stavimo in prestavimo.
Vlaga v
kompostnem kupu
Poleti se kompost hitro iz-
suši, zato ga je dobro večkrat
namočiti. Če kompostnega
kupa ni moč zalivati, ga
krijemo z zemljo, da ga
obvarujemo pred sušo.
koliko ga zavarujemo j
sušo, če posadimo v bli^
rastline, ki se vzpenjajo
kupu in delajo senco. Za ti
najbolj primerne buče.
Mikroorganizmi potrebi
jo za svoje delovanje v
postnem kiipu prime
vlažno okolje. Kompo-
kup se ne sme zato osušiti
preveč prepojiti z vodo. 2
ga je treba ves čas moj
posebno če imamo razim
ma veliko suhega materi
(hstja). Če pa so odloženi
padki zelo vlažni, je potrel
prezračevanje.
Uporaba
komposta ,
v kompostu se najdejo
stvari, ki ne sodijo v zeB
debelejši oleseneli deli'
strohnijo, zato je pripore
vo kompost pred upoi
presejati skozi žično mn
Kompost, s katerim b(
gnojili vrt, presejemo s
mrežo z odprtinami, velfli
4 do 5 cm, kompost, v kate
ga bomo sadih lončnice,^
skozi mrežo z 1 do 2 j
velikimi odprtinami. |
Če v vrtu shranimo 1
odpadni rastlinski del
kompostiramo ter s kod|
stom dobro gospodarili
nam skoraj ne bo potre(
dokupovati gnoja, ker boi
vrtno zemljo obdržali v dd
rodnosti z doma pridelan
kompostom.
----BOJAN SEŠ
BIO '
KOLEDAI
Sejte, presojdjte, sadite, zolivoij
negujte rastline; rahljojte i J
prezročujte tla, pobirajte in
pridelke v času, ki je nojugodnej^J
posamezne tipe rastlin in ki jej
razviden iz koledarja, fl
Št. 45.-11. november 199^
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI?
polnjena račka,
dušeno rdeče zelje
^jabolko, mlinci,
ocvirkova, orehova ali
pehtranova potica.
Polnjena račka
Potrebujemo: eno račko,
■ol, pol žličke mlete kumine,
lemeljni nadev, maščobo,
priprava: očiščeno račko
jnotraj in zunaj nadrgnemo s
joljo in kumino. Z žemeljnim
jiadevom lahko napolnimo
li prsa in vrat ter odprtino,
jo zašijemo. Pečemo prib-
IŽno 2 uri. Med peko jo poli-
faino z maščobo, po potrebi
laprilijemo tudi juho. Pečeno
ačko polijemo s samo mast-
ali maslom.
)u5eno rdeče zelje
z jabolko
Potrebujemo: kg in pol rde-
čega zelja, 15 dag čebule, 6 dag
našla ali margarine, 0,5 dl ki-
a, 3 lovorjeve Uste, 6 nagelj-
lovih žbic, 10 brinovih jagod,
abolko, sol, poper, sladkor.
Priprava: zelje očistimo in
naribamo kot za solato, ga na
iiitro operemo in stresemo na
cedilo. Rdeče zelje ima zelo
»'eliko barvila in če ga ne ope-
femo, med kuhanjem zelo
potemni. Sesekljamo čebulo,
ia gosji masti pa karamelizi-
3mo sladkor, dodamo čebu-
0 in ko postekleni, primeša-
jo sesekljan česen in zelje.
Osolimo, dodamo naribano
i^bolko, kumino, kis. Med
Rušenjem večkrat zalijemo z
uho in premešamo.
Na podoben način* lahko
pripravimo rdeče zelje tudi
^ko, da mu dodamo na rezi-
la narezano pomarančo,
''led dušenjem pa ga zaliva-
1	rdečim vinom.
Mlinci
Potrebujemo: 30 dag mo-
2	jajci in žlico olja.
Priprava: mlince lahko pri-
pravimo dan ali dva dni vna-
N- Iz moke in jajc zamesimo
'^sto, malo mehkejše kot za
^®2ance. Dobro ga pregnete-
narežemo na kose, jih
^Snetemo v hlebčke in razva-
Ijrno za nožev rob na debelo v
"•^ogle mlince. Osušimo jih v
pri 170 stopinj C. Najbo-
so posušeni v krušni peči po
^^ kruha. Na obeh straneh
l^orajo malo zarumeneti in se
J^lo nagubati. Pred uporabo
^ince razlomimo na kose,
^Mijemo s slanim kropom, v
katerega smo dodali ščep ku-
mine in lovorjev list, pokrijemo
in pustimo približno 10 minut,
da se zmehčajo. Mlinci bodo še
boljši, če jih, preden jih postre-
žemo s pečeno gosjo, prelije-
mo z njeno mastjo.
Nadev za
ocvirkovo potico
Potrebujemo: žlico smeta-
ne, rumenjak, 1/4 kg zmletih
ocvirkov, sneg beljaka, šče-
pec cimeta, žlico sladkorja.
Priprava: smetano vmeša-
mo z rumenjakom, dodamo
ocvirke in sneg. Narahlo pre-
mešamo, razvaljamo za prst
debelo vzhajano testo in ga
namažemo z nadevom ten
potrosimo s cimetom in slad-
korjem.
Nadev za
pehtranovo potico
Potrebujemo: 8 dag surove-
ga masla ali margarine, 8 dag
drobtin, 7 dag sladkorja v pra-
hu, 1,5 dl smetane, 2 rumenja-
ka, 2 beljaka, 7 dag kristalnega
sladkorja, sesekljan pehtran.
Priprava: drobtine prepra-
žimo na maščobi, ohlajenim
primešamo sladkor, smetano,
rumenjak in trd sneg, med
katerega smo vtepli kristalni
sladkor. Nadev namažemo po
razvaljanem testu in potrosi-
mo s sesekljanim pehtranom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
KULTURA BIVANJA
Šolarji in njihove sobe
Naši otroci so že pogumno
zakorakali v novo šolsko le-
to. Starši se velikokrat spra-
šujemo, kako bi jim opremi-
li sobe ali jim uredili prije-
ten in miren kotiček v stano-
vanju za lažje in bolj učin-
kovito učenje.
Ponujamo vam nekaj nas-
vetov iz starodavnega kitaj-
skega izročila, imenovanega
feng shui. Stari kitajski moj-
stri so se ukvarjali z vsemi
področji človekovega življe-
nja. Prav posebno skrb so na-
menili potomcem. Otroci naj
bi bili srečni, zadovoljni, krea-
tivni in uspešni pri učenju.
Večina osnovnošolskih
otrok je zelo dojemljiva za
pozitivne spremembe. Z nji-
mi nimamo problemov, ko
jim želimo prepleskati sobo v
drugo barvo ali jim obrniti
pisalno mizo. Prav navduše-
no in kreativno sodelujejo v
prenovi. Ko dosežejo starost,
da znajo izražati svoje želje,
jim prisluhnimo in jim posku-
simo ugoditi. Največkrat si
želijo barve, ki so jim poseb-
no pri srcu. Otroci imajo ne-
verjeten dar za skladnost in
ravnovesje in po navadi čuti-
jo, katere barve so zanje naj-
bolj primerne in jih potrebu-
jejo za svoje boljše počutje.
Če jim bomo dali'možnost
ustvarjalnega sodelovanja, se
bodo počutili sprejeti. Veseh
bodo, ker smo jih upoštevali.
Postali bodo samozavestnej-
ši, bolj sproščeni in raje se
bodo učili.
Starši imamo za spanje
svoje spalnice. To je prostor,
kamor se umaknemo od ce-
lodnevnega dela. V spalni-
cah imamo navadno samo
omare in posteljo in prav je
tako. Otroci pa imajo svoje
sobe za vse svoje aktivnosti:
tam se igrajo, učijo, gledajo
televizijo, igrajo igrice na ra-
čunalniku in tam tudi spijo z
vsemi mogočimi predmeti,
električnimi telesi in drugo
»kramo«. Zaradi tega so dan
in noč izpostavljeni škodlji-
vemu elektromagnetnemu
sevanju. Če je le mogoče,
jim uredimo sobo, kjer bodo
samo spah oziroma bodo
imeli samo posteljo. Tako
bodo trdno spali in ponoči
se ne bodo več plazili v vašo
posteljo zaradi strahov in
morečih sanj, zjutraj pa bo-
do spočiti.
Po navadi pa je takšno
»razkošje« otroške spalnice
nedosegljivo. Zato poskušajte
otrokom urediti njihov koti-
ček tako, da bodo lahko raču-
nalnik in televizijo zaprli v
omaro, ko bodo odšH v poste-
ljo. To sta dva nepogrešljiva
dnevna aparata in najbolj
škodljiva nočna spremljeval-
ca. Pazimo tudi, da otroci ne
spijo ob električnih vtičnicah.
Pomembna je tudi kakovost
vzmetnice, ki naj bo iz narav-
nih materialov, in velikost po-
stelje. Otroci hitro prerastejo
svojo posteljico in ni potrebe,
da zgrmijo z nje, preden ugo-
tovite, da potrebujejo večjo.
Ko kupujete otroku novo po-
steljo, naj vas ne zanese ideja,
da bi desetletnemu otroku
nabavili kar zakonsko, 2x2m
veliko posteljo in s tem en-
krat za vselej opravili. Otroci
se v prevelikih posteljah po-
čutijo izgubljeni, v premajh-
nih pa utesnjeni.
Najboljša in najbolj ideal-
na postavitev pohištva v
otroški sobi je takšna, da
omogoča mirno spanje in
koncentrirano učenje. Po-
steljo postavimo na eno od
notranjih sten stanovanja ta-
ko, da otrok nima nog pri
vhodnih vratih. Če to ni izve-
dljivo, poskusimo skriti vra-
ta s predelno steno, špansko
steno (na te smo dandanes
že čisto pozabili) ali zaveso.
Pazimo, da otrok pri spanju
nima vzglavja na steni, ki
meji na kopalnico, stranišče
ah kuhinjo. Nad posteljo naj
ne bo polic ali omaric. Pazi-
mo tudi, da kakšen oster
predmet ali koničast vogal
ne cilja nanjo.
Delovno mizo postavimo
čim dlje od vhodnih vrat, ven-
dar tako, da jih otrok med
učenjem vidi. Pazimo, da pri
svojem delu nima nobenih
vrat za svojim hrbtom. To je
slab položaj, ker učenec pod-
zavestno nadzira, kaj se doga-
ja za njegovim hrbtom in kdo
bo vstopil v sobo. Mizo posta-
vimo blizu okna, da dobi svet-
lobo od strani. Ne postavljaj-
mo je tako, da bi imel otrok
okno za svojim hrbtom. Naj-
pogosteje imajo otroci pisalne
mize postavljene pred okno.
To ni najbolje, ker otroku uide
vsa pozornost in koncentraci-
ja skozi okno. Navadno pa
ima pri takšni postavitvi še
vrata za svojim hrbtom. To je
dvojna nezbranost, ki povzro-
ča, da porabijo učenci veliko
več časa, da dosežejo želeno
znanje. Vzpodbujajte svoje
otroke, da si pospravijo mizo,
ko končajo z delom. Če je
miza pospravljena, je tudi v
njihovih glavah vse posprav-
ljeno. S tem si napravijo sim-
boličen prostor za nove stvari.
Mirjam in Klavdija
$1.45.-11. november 1999
36
GUSBA
Festivalski samomor
»Legendarna« žalska heavy-metal zasedba Interceptor se dokončno umika z glasbene scene
Deset let po razvpitem in za
slovensko metal sceno tudi
prelomnem prvem festivalu
Fuck Off Commercial, ki se je
zgodil na pobudo legendarne
savinjske metalurške bande
Epidemic Zone, v nekaj na-
slednjih letih pa doživel še
štiri ponovitve, na katerih so
se zvrstili vsi domači heavy-
metal bendi in tudi nekaj »ve-
likih« imen iz tujine (Holly
Moses...), je festival letos mar-
ca doživel šesto ponovitev.
Krivec za ponovno vstajenje
tega največjega kontrakuhur-
nega dogodka v Savinjski doU-
ni je bil Grega Čulk, ki bo
zasluge za ta zelo uspešen
projekt izkoristil v »zasebne«
in prav po death-metalsko
morbidne namene. Čulk na-
merava ime festivala opleme-
nititi ali pa »oskruniti«, kakor
vam je ljubše, s kolektivnim
samomorom lastnega benda
Interceptor.
Nesporni prvaki domače
metalurške godbe devetdese-
tih se, kot kaže, čisto zares
poslavljajo, osem let trdega,
pred Čulkovo shujševalno ku-
ro pa tudi nadvse »težkega«
dela, bodo razgrajaški kosma-
tim kronali z do sedaj največjo
slovensko metal turnejo Fuck
Off Commercial. Na šestih
koncertih bodo fante na sme-
tišče zgodovine pospremili
prijatelji in soborci - v soboto,
13. novembra, v celjskem
Kljubu »yu-legende« Syporex,
17. novembra v ljubljanskem
K4 Weeping Willow, dva dni
kasneje, 19. novembra, v Mla-
dinskem centru Velenje Hai-
lenstein, 25. novembra v mari-
borskem ŠTUK Sabaium in
Wrong, v petek, 26., v Postoj-
ni, Giljotina in Pitoni, veliki
finale pa bo na »črno soboto«,
27. novembra, v zadružnem
domu v Gotovljah , kjer bodo
poleg večine omenjenih na-
stopili še Coma, Kaoz in Mila-
dojka Vouneed.
STANE ŠPEGEL
MED NOTAMI
•	v petek, 12. novembra, bo
v Beli dvorani v Velenju 300.
televizijska oddaja Po doma-
če. Na njej bodo nastopih:
Slak, Bratje Poljanšek, Kline,
Igor in Zlati zvoki. Nagelj, Ve-
sele Štajerke, ansambel Ro-
berta Goterja, Konovski štraj-
harji. Štajerskih 7, Kvartet 7-h,
Štirje kovači. Štajerska pihal-
na godba pod vodstvom Bori-
sa Roškerja in Lovski rogisti.
Gostitelj jubilejne oddaje Po
domače je Turistično društvo
Vinska Gora.
•	Fantje izpod Rogle bodo za
martinovo igrali v Velenju, za
novo leto pa v Vili Široko pri
Šoštanju. 26. novembra bodo
nastopili na prireditvi Radia
Radlje, 5. decembra pa na Mi-
klavževem večeru v Zrečah.
Jubilejni koncert ob 10-letnici
bodo imeU 19. decembra v
večnamenski dvorani v Zre-
čah.
•	Brane Klaužar se je'odpo-
vedal igranju na Martinovo so-
boto, saj bo po več letih obljub
letos le nastopil na pohodu od
Litije do Čateža. Na pohod bo
odšel s sodelavci iz Cinkarne.
Ansambel Klaužar bo tudi za
novo leto verjetno doma, saj
zaenkrat še ni podpisal nobe-
ne pogodbe. Ansambel se pri-
pravlja na 20-letnico, ki jo bo
praznoval februarja v Kultur-
nem centru Laško.
•	Vitezi polk in valčkov so
imeli v torek, 9. novembra,
občni zbor, kjer so izvolili no-
vo vodstvo. Predsednik je po-
stal Franci Zeme. Vitezi so tu-
di zadnje leto bili zelo uspe-
šni, saj so petletno delo krona-
h s kaseto in CD ter mnogimi
odmevnimi nastopi, tudi na
jubilejnem, 30. Ptujskem fe-
stivalu.
•	S krajše turneje po ZDA se
je oglasil družinski trio Pogla-
dič. Pravijo, da je bilo lepo in
da se kmalu odpravljajo za
dva meseca v Avstralijo.
•	Na 9. koncertu KUc dobrote,
ki bo 25. novembra v Golovcu
v Celju, bodo nastopih Ana
Pusar - Jerič, Komorni zbor
Moravče, Oto Pestner, Alenka
Godec, Gianni Rijavec, Irena
Vrčkovnik, Čuki, Damjana Go-
lavšek. Vili Resnik, Nataša Mi-
helič, ansambel Franca Miheli-
ča. Brane Klaužar, Primorski
fantje, Jožica Kališnik in Miha
Dovžan, Romana Krajnčan s
plesalci, otroški zbor z Dolenj-
ske in Štefka Drolc.
FULL COOL DEMOTOP
Zmagovalke minule oddaje so Nuša Pečovnik, Tanja Jelen,
Brigita Aleš in Nina Florjan, ki so v glasbenem ateljeju Goda
posnele skladbo Pozor, pozor.
Včeraj smo v oddaji Full Cool na Radiu Celje predstavili tri
demo topovce. Najprej se je predstavila Petra Šuster, ki lahko
letos zadnjič sodeluje, saj lahko po pravilih demo posnetek
posnamete tisti, ki ste stari do 18 let. Petra je bila lani zmagovalka
zadnje mesečne oddaje, kako pa bo danes, boste določili vi - s
kupončki, ki jih boste izrezali in poslali na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje in pripisali za Full Cool Demo Top.
Tamara Kuzman je doma iz Vojnika. Poleg tega, da rada poje,
igra harmoniko. Na karaokah se je že predstavila s pesmijo
Naše punčke so prav fajn, ko je hodila še v prvi razred. Njena
druga izkušnja je bilo prav snemanje v Godi. Izbrala si je
skladbo Nagelj polka z njenim naslovom Prišla Tamara je med
vas. Skladbo je izbrala, ker je v njej jodlanje, na snemanje pa je
prišla kar s celim ansamblom.
Nekaj posebnega je tudi skladba, s katero se je predstavil
Miha Lokovšek. Izbral si je skladbo Big big vvorld in jo priredil
po svoje. Miha bi bil rad priznan pevec, rad bi hodil po turnejah
in želi si, da bi ga ljudje poznali.
Javna finalna prireditev Full Cool Demo Top, na kateri se bo
predstavil tudi zmagovalec ali zmagovalka tokratnega Demo
Topa, bo 14. decembra ob 17. uri v diskoteki Jungle v Celju.
Najprej se bodo predstavili mladi v kategoriji do 14 let, nato pa
še tisti malo starejši. Vstopnine ne bo!	SIMONA
© petra šuster - večer
(d tamara kuzman-prišla tamara je med vas
(d miha lokovšek - big big world
KUPON	Q
Glasujem za........................predlog.
Ime in priimek..............................................................................
Naslov............................................................................................
Veseli po skupnem nastopu »stari« Avseniki in njihovi nasledniki Gašperji (tretji od leve
Slavko Avsenik, Alfi Nipič in Ema Prodnik).
Avseniicov jubilej v
Kranju in Laškem
26. novembra bo Slavko
Avsenik, legenda slovenske
narodno zabavne glasbe,
praznoval 70-letnico. Jubi-
lejni koncert so mu pripravi-
li že mesec dni prej v Kranju,
na katerem so poleg doma-
čih nastopili tudi mnogi tuji
gostje. Praznovanju pa se
prihodnji teden pridružuje
tudi Laško v okviru abonma-
ja polk in valčkov.
Vrhunec koncerta v Kranju
je bil nastop članov legendar-
ne skupine Avsenik, žal brez
nekaterih članov, ki so že
umrli, kot Franc Košir, Lev
Ponikvar, Danica Filipič in
Franc Koren. Prišli pa so Albin
Rudan, Ema Prodnik, Alfi Ni-
pič, Jožica Svete, Mike Soss in
seveda Slavko Avsenik ter dva
mlajša člana trobentar Jože
Balažic in kitarist Renato Ver-
lič. Bilo je skoraj tako, kot v
najlepših Avsenikovih časih.
Levji delež jubilejnega kon-
certa so ob ansamblu Avsenik
in Slavku Avseniku še posebej
nosiU ansambel Gašperji, an-
sambel Grege Avsenika in
Slavko Avsenik mlajši. Imenit-
na sta bila tudi nastopa policij-
ske godbe in simfoničnega or-
kestra, saj smo preko obeh
znova začutih vso bogastvo in
širino Avsenikove glasbe.
Na koncertu je bila pred-
stavljena tudi knjiga Ivana Siv-
ca »Brata Avsenik, evropski
glasbeni fenomen iz Begunj
na Gorenjskem«, ki pomeni
imenitno dopolnilo Avseniki
vega dela v jubilejnem leti
Knjiga je izšla pri založbi IC
v Mengšu in jo bo možno ki
piti na koncertu iz abonmaj
polk in valčkov, ki bo v čet
tek, 18. novembra, v Kultu
nem centru Laško. Nastopi
bodo Gašperji, kot gost pa b
zaigral tudi Slavko Avsenil
Tako se Laško vključuje v pn
slavljanje jubileja velikeg
mojstra slovenske narodno n
bavne glasbe. Abonma polki
valčkov, ki je že pet let, bod
na jubilejnem koncertu pre
menovali v »Avsenikov aboi
ma polk in valčkov«.
TONE vrab:
Nova pol
Fantov treh
dolin
Fantje treh dolin
delujejo že dobrih 35 let
in se tako uvrščajo med
najstarejše slovenske na-
rodno zabavne ansamble.
Posneli so novo kaiseto in
CD, ki so jo že predstavili
v Vrtiljaku polk in valč-
kov na Radiu Celje ter na
dobrodelnem koncertu v
Treh lilijah v Laškem.
V skupini igrajo Boris
Mlinar trobento, Marjan
Brankovič harmoniko in
klaviature, Ivan Štumber-
ger bas kitaro, Janko Zacir-
kovnik klarinet, saksofon
in poje ter Berti Zagernik
bobne, bas in tudi poje.
Vodja je Pavle Štumberger,
ki igra kitaro ter poje. Od
začetka leta imajo novo
pevko, mlado in obetajočo
Sanjo Mlinar.	TV
GLASBENA UGANKA
Ali jih poznale?
Po tednu premora zaradi praznika danes ponovno objavljamo nagradno igro »Ali jih
poznate«, katere pokrovitelj je založba MIMIK Mira Klinca iz Liboj. Sprašujemo, kdo so tri
znane osebnosti s področja slovenske narodno zabavne glasbe. V poštev za lepo nagrado
bodo prišli najprej tisti, ki bodo napisali imena in priimke vseh treh, če pa teh ne bo, pa tisti
z dvema pravilno ugotovljenima osebama.
Malo vam bomo pomagali: levo je znana dama, ki je uspešna voditeljica, ki se je z radijskim
delom spoznala na Radiu Celje. Napisala je tudi scenarij za Avsenikov jubilejni koncert, doma je
med Laškim in Rimskimi Toplicami. V sredini je najbolj popularni »veseli Štajerc«, ob njem pa
eden izmed vodilnih mož v najboljši zasedbi Avsenikovega ansambla.
Vaše odgovore pričakujemo do ponedeljka, 15. novembra.	TV
Št. 45.-11. november 199?
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
po pisanju rumenega tiska naj bi Usa Lopez alias Left-Eye
zapustila trenutno najbolj vročo ameriško R&B zasedbo TLC.
0na gospodična Lopez je baje nesrečna, ker menagement
skupine na njihov komercialno izredno uspešen come-back album
•Funmail« ni uvrstil nobene izmed osmih skladb, ki jih je napisala.
GIJNS N' ROSES so izid svo-
jega come-back albuma »2000
intendons« spet prestavili, ne-
strpne oboževalce pa pomirili
z vestjo, da bo od 22. novem-
bra naprej moč kupiti dvojni
album »Live Era '87 - '93«, ki
1)0 zapolnjen z 22 skladbami,
) posnetimi na koncertih v najs-
ifetlejših letih njihove kariere.
( Dvajset let po izidu kultnega
1 dvojnega albuma »The Wall«, s
, katerim so progresivni rocker-
ji PINK FLOYD kar petnajst
tednov vztrajali na vrhu Bill-
boardove lestvice najbolje
prodajanih LP-jev, bo L de-
cembra izšla še njegova »live«
verzija. Doubler »Is There
Anybody Out There? The Wall
Live« bo zapolnjena s skladba-
mi, ki so jih David Gilmour,
Roger Waters, Richard Wright
in Nick Mason v začetku
osemdesetih posneU v Londo-
nu z mobilnim 48-kanalnim
studiem. Še pred koncertno
verzijo LP-ja »The Wall« bo na
VHS in DVD formatu izšla di-
gitalno obdelana verzija ročk
opere »The Wall« (1982) z ir-
skim rockerjem Bobom Gel-
dofom v glavni vlogi.
Filmski super-zvezdnik
BRAD PITT je, skrit za imenom
TVler Durden, skupaj z zname-
nito producentsko in avtorsko
navezo THE DUST BROTHERS
posnel skladbo »This Is Your
Life«, ki najavlja skorajšnji izid
soundtracka, ki bo v kinemato-
grafe pospremil film »Fight
Club« režiserja Davida Fincherja
(»Seven«, »The Game«). Glavno
vlogo v tej črni komediji bo
seveda odigral Brad Pitt, v eni
izmed vidnejših stranskih vlog
pa bo nastopil tudi pred leti zelo
popularen rocker Meadoaf.
Kyriacos Panayiotou, alias
GEORGE MICHAEL, se bo ob
koncu tisočletja z LP-jem »-
Songs From The Last Century«
poklonil nekaterim svojim naj-
ljubšim glasbenikom. 36-letni
Londončan z grškim pedigre-
jem je to poletje v New Yorku
pod taktirko producenta Phila
Ramonea posnel enajst priredb
uspešnic velikanov sodobne
glasbe (Gershwin, Queen, Nina
Simone, Ewan MacColl, Poli-
ce...), kot prva pa naj bi se še
pred božičem na single formatu
znašla zimzelena »Brother Can
You Spare A Dime?« legendar-
nega Binga Crosbyja.
Norman Cook alias
FATBOV SLIM je letos zaslu-
žil že deset milijonov angleš-
kih funtov in se tako uvrstil na
vrh lestvice največjih letošnji
»pop« zaslužkarjev, ki jo je
objavila publikacija Ročk Ac-
counts. Toliko v enem letu v
zgodovini popularne glasbe ni
zaslužil še nihče, vzrok za ta
izjemi podvig pa gre iskati
predvsem v tem, da gospod
Cook vse skladbe napiše, po-
sname in producira sam, obe-
nem pa na svetovni glasbeni
sceni uspešno deluje pod okri-
ljem majhne neodvisne založ-
be brez pomoči menagerskih
in odvetniških hiš, ki ponava-
di poberejo večji del zaslužka.
S precej manjšim, a še vseeno
zavidanja vrednim zaslužkom
(4 milijone funtov), se lahko
pohvalita tudi break-beat pr-
vaka THE CHEMICAL
BROTHERS, ki za ljubi kru-
hek garata po istih principih.
Natanko dve leti po izidu
izredno uspešnega LP prvenca
»My Side Of Town« se na lestvice
najbolje prodajanih albumov
spet vrača LUTRICLA McNEAL,
sicer varovanka založbe CNR
Music, ki je v lasti soul dive
Mariah Carey. Lutrida je ljubite-
lje kvalitetne neobvezne pop
godbe razveselila s ploščo »-
Watcha Been Doing«, na kateri
se kar tare potencialnih uspe-
šnic, piva izmed njih, skladba
»365 days«, pa je že nekaj časa
prisotna tudi na domačih radij-
skih postajah.
Poskočni basist kalifornijskih
Red Hot Chili Peppers FLEA je
odigral glavno vlogo v nizko
proračunskem filmu »Liar's Po-
ker«. Film je bil premiemo pri-
kazan prejšnji petek v Los Ange-
lesu, kritiki pa so njegovo igro
ocenili s precejšnjo naklonje-
nostjo. Sicer pa to ni bilo Fleae-
vo prvo srečanje s filmskimi
kamerami - v manjših vlogah je
že nastopil v nekaj velikih film-
skih produkcijah (»Nazaj v pri-
hodnost«, »Dudes«, »Less Than
Zero«, »The Big Lebovvski«...).
Vodilni ameriški tehno-metal
bend KORN je tik pred izidom
svojega novega albuma, ki ga na
svetovnih spletnih straneh v for-
matu MP3 že nekaj dni najavlja
pesem »Falling Away«.
Konec tega meseca se bo na
trgovinskih policah končno le
znašla prva uradna zbirka uspe-
šnic največje britanske ročk sku-
pine LED ZEPPEUN, ki je v
svoji dvanajst let dolgi glasbeni
karieri prodala kar 80 milijonov
albumov - več so jih do sedaj
prodali le The Beatles. Kitarist
Jimmy Page je za ploščo »Early
Days - The Best of Led Zeppelin,
Vol. 1« izbral trinajst skladb z
njihovih prvih štirih albumov,
posnetih med leti 1969 in 1971.
Tej bo v začetku prihodnjega
leta sledil še LP »Latter Days -
The Best of Led Zeppelin, Vol. 2«
z najvidnejšimi stvaritvami z
zadnjih petih albumov, ki so jih
nanizali do leta 1980, ko so se po
smrti bobnarja Johna Bonhama
tudi razšli.
Po sedmih singlih - kar trije
izmed njih so pristali na drugem
mestu - se je britanskemu boy-
bendu FIVE končno le uspelo
zavihteli na vrh angleške lestvice
najbolje prodajanih »malih«
plošč. Pesem »Keep On Moving«
je že 31. letošnja No. 1 britanska
uspešnica, prihaja pa z njihove-
ga čisto svežega albuma »Invin-
cible«.
Neznani nepridiprav je v Pari-
zu ukradel video kaseto s po-
snetki MICHAELA JACKSONA
in njegovih otrok, Princea Mic-
haela in Paris-Michael Katheri-
ne. Falot za vrnitev kasete zahte-
va kar 100.000 ameriških dolar-
jev, ki pa jih ata Jackson ne
namerava plačati, njegovi odvet-
niki pa so že opozorili medije,
da naj ne objavljajo njene vsebi-
ne, če se hočejo izogniti tožbi.
Stephen Gately, Westlife, The
Corrs, B*Wtiched, S Club 7,
Steps in še nekaj pri nas manj
znanih pop bendov je posnelo
nekaj priredb hitov najuspešnej-
še švedske skupine vseh časov
ABBA, ki bodo na albumu »Ab-
bamania« izšle ta ponedeljek.
V torek je izšel novi album
umetnika, Id smo ga nekoč poz-
nali pod imenom PRINCE. LP
»Rave Un2 the Joy Fantastic« je
prvi, ki je zdaj že 41-letni Prince
Rogers Nelson posnel za založ-
bo Arista. Ta je na izid albuma,
na katerem je moč slišati tudi
glasbene in vokalne vložke
Gwen Štefani, Sheryl Crow, Ani
DiFranco in raperjev Chucka D-
ja in Evea, konec prejšnjega me-
seca opozorila s tipično »prin-
čevsko« balado »The Greatest
Romance Ever Sold«.
Prenovljeni brit-pop prvaki
OASIS so na tiskovni konferenci
razkrili naslov in datum izida v
Veliki Britaniji trenutno n^bolj
pričakovanega albuma. Četrti
studijski izdelek bo izšel konec
februarja pod nonšalantnim na-
slovom »Standing on the Shoul-
ders of Giants«. Na njem bo
deset skladb, pod eno izmed
njih pa se je tokrat prvič podpi-
si pevec Liam Gallager. Gobca-
vi brat Noela Gallagerja, šefa
benda, kitarista in avtorja večine
njihov skladb, je svojo kreacijo
»Little James« že označil kot
najboljšo pesem vseh časov.
STANE ŠPEGEL
V nedoločno bližnjo prihodnost (pomlad 2000?) pa se je po
odhodu klaviaturista Erica Stefania umaknil tudi izid dolgo
pričakovanega petega albuma skupine NO DOUBT. Popularni
kalifornijski kvintet je svoj zadnji, v več milijonski nakladi
prodan LP »Tragic Kingdom«, posnel daljnega leta 1995.
$t.45.-11.iioveMlwr1999
38
RADIO-TELEVIZIJA
Ne preslišite na
Radiu Celje!
Petelc, 12« novembra-
dopoidansici program -
Martinovanje
Pred Martinovo soboto bo v znamenju
martinovanja tudi petlcovo dopoldne na
Radiu Celje. Po 12. uri bo v oddaji Sto dni
za lepe reči v gosteh vodstvo Poslovne
skupnosti za vinogradništvo in sadjarstvo
Slovenije. Mateja Podjed bo vodila odda-
jo, ki bo v znamenju martinovega. Bogat
martinovanjski program vsako leto pri-
pravijo tudi v Laškem. Kaj načrtujejo
letos, boste slišali po 10. uri v petek
dopoldne, v prispevku Sergeje Mitič.
Martinovanje pa pripravljajo tudi na
Slomškovi Ponikvi. O njem boste izvedeli
več v prispevku Toneta Vrabla, po pol
enajsti uri. Prav gotovo pa bo o martino-
vanju kakšno rekel tudi Mitja Žitnik, ki se
izjemno simpatično oglaša v naš program
iz zdravilišča Atomske Toplice vsak petek
po deveti uri.
Sobota, 13. novembra
ob 16. uri - HapoeliCeije
Pivovarna Laiice
Ljubitelji rokometa boste gotovo pri-
sluhnili z zanimanjem javljanjem Deana
Šustra iz Izraela, kjer se bosta pomerili
ekipi Hapoela in Celja Pivovarne Laško.
Zaradi rokometnega prenosa bodo Čestit-
ke in pozdravi v soboto izjemoma na
sporedu šele ob 18. uri.
Nedelja, 14. novembra
ob 10.10-Nedeljski
imenek
Na Nedeljski zmenek bomo tokrat po-
vabili našega mladega napovedovalca Mi-
ho Barboriča. Miha se je pred dnevi vrnil
iz Južne Amerike, kjer je bil na enome-
sečnem gostovanju z Akademskim pev-
skim zborom. Lani pa je bil z njimi na
enomesečnem gostovanju v Južnoafriški
republiki. O zanimivih popotnih študent-
skih dogodivščinah ter nastopih tega vr-
hunskega pevskega zbora na tujem bo
pripovedoval Miha v pogovoru z Natašo
Gerkeš. Oddaja bo glasbeno opremljena s
sodobno južnoameriško glasbo, ki je pri
nas večinoma nepoznana.
četrteiCf 18. novembra
ob 10.10: Pop cvek
v Pop čveku bo v četrtek Simona Br-
glez gostila Brendija. Seveda bodo telefo-
ni rezervirani za poslušalce, ki boste
gostu lahko zastavljah vprašanja. Že da-
nes pa najavljamo še enega zanimivega
gosta, ki bo v Pop čveku v četrtek, 25.
novembra. To bo med poslušalkami pri-
ljubljeni Zlatko Dobrič.
Četrtek, 18. novembra ob
11.10-Vi sprašujete,
policija odgovarja
Na celjski Policijski upravi imajo nove-
ga načelnika Urada kriminalistične služ-
be. To je Robert Mravljak, ki bo gost na
Radiu Celje prihodnji četrtek. Z njim se
bo pogovarjal Primož Škerl, v oddaji pa
boste z vprašanji lahko sodelovali tudi
poslušalci.
Veseli radijski december
Letošnji december bo nasploh zelo ži-
vahen. Če boste v svoje domove in avto-
mobile spustih še Radio Celje, pa vam že
sedaj obljubljamo, da vam ne bo dolgčas.
Decembra vas bomo v oddajah Sto dni za
lepe reči nagrajevali, popoldne, med 16.
in 18. uro, bomo vrteh hite z domačih in
tujih lestvic, ki so se poslušah v 70. in 80.
letih, pred miklavževim in pred božičem
bomo pripravili posebne nagradne igre,
namenjene otrokom, prav gotovo bomo
pogosteje kot običajno izpolnjevali vaše
glasbene želje. Poleg tega pa se bomo od
20. do 31. decembra vsak dan dopoldne,
po 10. uri, in popoldne, po 16. uri, oglaša-
li iz Prešernove ulice v Celju, kjer bosta
Muzej novejše zgodovine in celjska ob-
močna izpostava Sklada Republike Slove-
nije za kulturne ljubiteljske dejavnosti
Slovenije pripravila zares pester program
v božično novoletnem času. Tam bodo
tudi stojnice božično novoletnega sejma,
letos prvič lepo urejene, po načrtih arhi-
tekte Alenke Polutnik, poleg tega bo pred
muzejem prireditveni oder, na balkonu
bodo prepevali pevski zbori, Prešernova
ulica pa bo zaprta za promet. Radio Celje
bo ekskluzivno poročal vsak dan o vsem,
kar se bo dogajalo tam, merili bomo
ulični utrip in vas vabili, da se nam
pridružite. Letošnji december bo očitno v
Celju izjemno prijeten, zato se ga tudi
celjski radijci, ki radi poročamo s terena,
že zelo veselimo!
NGL
#	Ivana Šundov, mlada vodi-
teljica TV Petke postaja vse
popularnejša medijska oseb-
nost. Na eni izmed lestvic po-
pularnosti, ki so zadnje čase
pri dnevnem časopisju zelo v
modi, je celo prehitela svojo
šefico s TVS, večno in neunič-
ljivo Mišo Molk. Slabo zna-
menje za nadaljevanje Ivanine
kariere na TVS, vedo povedati
poznavalci razmer. Utegne se
ji zgoditi podobno, kot se je
pred časom mnogim obetav-
nim zvezdicam, na čelu s Saš-
ko Einsiedler, namreč, da bo
izgnana iz televizijskega raja.
#	Lov za novim odgovornim
urednikom Informativnega
programa na TVS se tudi urad-
no začenja. Janez Kocijančič,
za prijatelje Kocka, sicer pa
vrhovni nadzornik slovenske
javne TV, je v imenu sveta RTV
že objavil razpis. Seveda je ta
le formalnost. Nanj se lahko
prijavi vsakdo, ki ustreza pogo-
jem, sprejet pa bo tisti, ki bo
najbolj povšeči politikom, ki bi
se na tem mestu na vsak način
radi znebili neposlušnega La-
da Ambrožiča. Voditelj infor-
mativne oddaje 24 ur s konku-
renčne POP TV Boštjan Lajo-
vic, ki mu je vladajoča stranka
ponudila Ambrožičevo mesto
na TVS, je ponudbo po dolgo-
trajnem razmišljanju zavrnil.
Bolje je biti drugi na vasi kot
prvi na udaru na nacionalki, je
prepričan.
9 Tomaž Rane spet vodi TV
dnevnike, njegov glas pa je sliša-
ti tudi na eni izmed komercial-
nih postaj na Celjskem. V zgodo-
vino pa se utegne zapisati kot
prvi slovenski novinar, ki je do-
bil tožbo proti državi. Njeni poli-
cisti so namreč nepooblaščeno
prisluškovali Rančevim pogovo-
rom na mobilnem telefonu, kar
je menda greh celo zoper ustavo
in drugo demokratično postavo.
Če je pravica res slepa, bo Ran-
čeva tožba proti državi zagotovo
uspela.
9 Nekdanja poročevalka s Celj-
skega za nacionalno TV Nada
Kumer, ki je pred nekaj meseci
prevzela vajeti celjske lokalne
TV, je obupala. Namesto glavne
urednice programa je le še
urednica informativnih oddaj.
Nedotakljivosti in vsevednosti
celjskih lokalnih TV genijev tu-
di sicer energična in televizijsko
podkovana Nada ni bila kos.
S Uroš Slak (na sliki) z nacionalne TV, ki je spravil ob živce že
marsikaterega politika in z odkrivanjem afer pripomogel, da je
bil ob stolček tudi kakšen minister, je kot predsednik aktiva
novinarjev združil moči z novinarskim kolegom Rajkom Geri-
čem, ki predseduje televizijskemu novinarskemu sindikatu.
Zaradi nepravilnosti, ki jih očitata vodstvu RTV, se je dvema
vodilnima RTVjevskima Janezoma močno zamajal stolček.
Generalni direktor RTV Janez Čadež in direktor TV programov
Janez Lombergar krivde ne mislita priznati. Sta pa menda vse
manj složen par, saj sta odgovornost za očitane grehe že začela
valiti drug na drugega.
Našel sem dlako
v jajcu!
»Nekoč v Ameriki« ali, ker
se sliši bolj po domače, »On-
ce upon a tirne... in Ameri-
ca.« Zgodba je povezana z
zlato mrzlico, kavboji, želez-
nico... Pisalo se je leto 1850,
ko je jeans postal del ameriš-
ke zgodovine. MgfiC
bavarski zlgioktip, gospod
Levi Straup, iobil idejo zd
izdelavo fflač .iz: jeartsa. Irfie'
bojkeje »i^tmes denim«, ka^^
ti v mestu %^imes v Franciji
že v 17. sii^tju izdelov^
tkanino, ki so^^fŽPMfi^i z
indigom.
Zanimivo je predvsem to,
da so jo imenovali ljudska
tkanina in od tod verjetno
izhaja ideja za volkswagen
kot ime za ljudsko vozilo, kar
pa je že druga zgodba...Ver-
jetno niste nikoli razmišljali,
od kod ime jeans? To je bilo
tudi prvo in najtežje vpraša-
nje oddaje Stereotip, ki sem
jo tudi ta teden nosil na ple-
čih sam, kajti Mohor je na
Kitajskem, kjer so tudi vsi
oblečeni v modro. In ker Ki-
tajci še' vedno prisegajo na
rdečo zvezdo, sem kot prvo
gostjo v studio povabil gospo-
dično Sandro iz podjetja
Brooklyn, kjer prodajajo tek-
stilne izdelke znamke Big
Star ali po domače Velika
zvezda. Sicer se Sandra in
gospoa Levi breauss nista i\
koli srečala, vendar je daii
vsem znano dejstvo, da
gospod Strauss grobo modi
tkanino, ki so jo sicer up
rabljaii za izdelavo jader j
šotorov, predelal v znamen
le, danes kultne »leviske
Moirlon Brando, Janu
De,ati. Elvis Presl0y, '^aril)
Mmwe, JFK in hrtfgi mca
znjfini osebki so samo nekat
rw ^d mnogifQ ki so izbr^
ijegtns za svojo »drugo kožoi
vse ostalo je več ali manj hi
no. Danes je na trgu na tisa
tovarn, ki izdelujejo in pj\
dajajo z indigom obarvaj
tkanino, katera je tista na
boljša, presodite sami. Če &
v petek zvečer bili v diskotel
Casablanca, so vas mogoi
brhke mladenke prepričal
kaj je tisto najboljše.
Naslednja gostja oddaje St
reotip se je pripeljala v studi
in pogovor se je pričel. Pravzi
prav bi moral zapisati, d
smo jo prinesli, šele nato sej
pripeljala, kajti naša hU
ima 21 stopnic. Simona je m
raplegik in pogovarjala sva i
predvsem o arhitektonsa
ovirah, s katerimi se srečuj
vsakodnevno. Vstopamo v m
vo tisočletje in skrajni čas ji
da bi arhitekti bz. za to odgi
vorne službe pomislili na it
valide, ostarele in vse tiste, I
imajo probleme z gibanjem.
Celju je mnogo objektov, kji
je invalidom otežen dostop i
tudi mestna občina je ena flj
njih. Za nekatere so to nej^
membne malenkosti, za dri
ge nerešljiv problem. V mesb
imamo razne inšpekcije i\
službe, ki izdajajo raznorai
na dovoljenja. Ali se vam n|
zdi smešno, da tržni inšpei
torat izrecno zahteva dovolji.
nja za predvajanje glasbe
javnih prostorih, skrbno pii
gleduje cenike, saj veste: w
cene so v slovenskih tolarjih
njihova pisarna pa se nahaj
na podstrešju, kamor še zdra
človek pride težko.
Simona je na vprašanji
kakšne ljudi srečuje v življi
nju, odgovorila, da jih je I
davno razvrstila v tri skup'
ne. Prvi so takšni, ki te not^
jo opaziti, drugi so pretiran
pozorni, tretjim se smili\
Vedno bolj očitno je, da J
največja skupina tistih, ki ^
delajo »Francoze« in mednj
sodijo predvsem razni in^
pektorati in službe, ki narn^
sto, da hi kaj postorili ^
»narodov blagor«, raje iščejo
dlako v jajcu. Želim jim, ^
bi jo čimprej našli (dlako
seveda) in tako dosegli vrW
nec svojega poslanstva ter ^
povrnili ugled, ki počasi bU
di. Navadni ljudje bomo ^
prvih strani časopisov že i^'
vedeli o tem. Prišel bo tren^
tek, ko se vas bomo še spoi^'
nili, če nam slučajno do t^'
krat ne bodo ukinili volH^^
pravice...
BORUT KRAMEI^
k/inunc uiinE'
TEHNOS d.o.o. Žalec
Podjetje za proizvodnjo orodij, strojev in
predelavo plastičnih mas
Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC
Tel.: 063/715-821
objavlja prosto delovno mesto za:
REZKALEC
na CNC obdelovalnih strojih z znanjem orodjarstva
Od kandidata pričakujemo sposobnost samostojnega dela, kreativ-
nost, natančnost, komunikativnost, ... in 10 let delovnih izkušenj na
področju obdelovanja kovin.
ORGANIZATOR IN TEHNOLOG
proizvodnje kovinsko predelovalne smeri (obdelovalni stroji,
kovinski podsklopi, strojegradnja)
Od kandidata pričakujemo, da ima:
•	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi,
•	daje sposoben samostojnega dela, komunikativen, kreativen,
podjeten, dosleden,
•	da ima 10 let delovnih izkušenj na tem področju,
•	da obvlada aktivno ali vsaj pasivno znanje nemškega ali angleške-
ga Jezika,
•	da ima osnove znanja računalništva,
•	da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri.
Pisne prijave z dokazili oz. kratkim opisom opravljenih del, ki
dokazujejo kandidatovo sposobnost, pošljite ali -osebno prinesite
od 15. do 19. ure po predhodnem telefonskem dogovoru v roku 8
dni po objavi oglasa na naš naslov.

TV VODIC
39

40
TY VODIC

TV VODIC
41
fciBf l.[ I ! IJIli-j.-
42
TV VODIČ

FILM-TELEVIZIJA
43
Asterix in Obelix proti Cezarju
Pisalo se je leto 50 p.n.št., ko
e Cezarju uspelo, da je z moč-
10 vojsko rimskih vojakov
ikupiral Galijo. Edini pravi
por, na katerega je naletel, je
rihajal iz majhne vasi neu-
lotljivih Galcev, ki sta jih
odila Asterix in Obelix,
Slabih dva tisoč let kasneje je
zšel prvi strip Asterix Galec,
daj pa si je na velikem platnu
iemoč ogledati prvi igrani film
igalskih junakih in njihovih
lajhujših sovražnikih - Rimlja-
ih.
Asterix (Christian Clavier),
lelix (Gerard Depardieu), po-
mni Galci, hudobni Rimljani
I vsi drugi originalni liki iz stri-
a Reneja Goscinnya in Alberta
Berza igrajo svoje tradicionalne
ioge, film je le novo poglavje
iihove dolge zgodovine.
Vendar pa vse ni povsem zna-
no. Asterix se prvič spusti v
homersko bitko z Obelixom, le-
ta pa spremeni Asterixa v Rim-
ljana. Asterix povrne moč uni-
čenemu Cezarju... To še ne po-
meni, da je zgodba obrnjena na
glavo, saj so vsi liki prav takšni,
kot jih poznamo. Stvar je le
malce bolj zapletena, zato pa si
bo potrebno ogledati film.
Scenarij za film je napisal
Claude Zidi in ga obenem tudi
režiral. Namenjen je predvsem
najstniški publiki, vendar pa bo
zaradi posrečene mešanice ak-
cije, humorja, zgodovinskega
ozadja in zabave prav gotovo
pritegnil tudi številne starejše
gledalce, ki so morda celo
odraščali ob prebiranju stripov
o obeh glavnih junakih. Rezul-
tati gledanosti po Evropi kaže-
jo, da so ustvarjalci filmske pu-
stolovščine izbrali pravo pot,
saj si je samo v Evropi film
ogledalo že več kot 15 milijonov
gledalcev, v blagajnah kinema-
tografov pa se je v dveh mesecih
predvajanja nabralo dobrih 100
milijonov dolarjev.
Igralcev, ki so prevzeli glavne
vloge, ni potrebno na dolgo in
široko predstavljati. Christiana
Clavierja smo lahko pred krat-
kim gledali v francoski komedi-
ji Obiskovalci in njenem nada-
ljevanju. Znani vsestranski
francoski igralec Gerard Depar-
dieu se je odlično znašel v vlogi
robustnega, a kljub temu než-
nega Obelixa, ob imenu Rober-
to Benigni, ki igra Detritusa, pa
je verjetno več kot dovolj, če
omenimo film Življenje je lepo.
SABINA KRANJEC
V DRUŽBI S KANALOM A
Družinsiceslilce
v soboto, 13, novembra, in v
nedeljo, 14, novembra, bo ob
H. uri na sporedu prvi in dru-
gi del ameriške življenjske
zgodbe Družinske slike.
Režija: Philip Saville, igrajo:
belica Huston, Sam Neill, Kyra
Sedgvvick, Dermot Mulroney.
Film Družinske slike je glo-
lioka in pretresljiva zgodba o
ilružini Ebernhard, ki se že več
''Ot štirideset let bojuje z vzponi
in padci, ljubeznijo in izdajs-
tvom, strastjo in bolečino. Pri
'sem tem jim še vedno ostaja
"panje, da bodo njihova srca
ozdravljena in njihovi obrazi
spet tako srečni kot na fotografi-
ji iz preteklosti. Tej družini se
namreč rodi tretji otrok, ki je
avtističen. Družinski člani se
kmalu zavejo, da bodo zaradi
otrokovih neobičajnih zahtev
morali spremeniti svoje življe-
nje. Preostane jim le to, da se
naučijo obvladati krizo ali pa jih
bo ta uničila...
Na vse ali nic
V nedeljo, 14. novembra, bo
ob 20. uri na sporedu ameriš-
ka ljubezenska komedija Na
vse ali nič. Režija: Ron Shel-
ton, igrajo: Kevin Costner, Re-
ne Russo, Cheech Marin, Don
Johnson.
Roy je nekdanji igralec golfa.
Nekega dne se na njegovem
posestvu pojavi lepa Molly, ki
bi se golf rada naučila igrati.
Izkaže se, da je Molly novo
dekle Royevega dolgoletnega
nasprotnika, superzvezdnika
Davida. Molly da Royu nov nav-
dih in ga spodbudi, da z željo
uvrstiti se na odprto prvenstvo
Amerike spet začne resno vadi-
ti.
SHIski izziv:
mamica in sin
V nedeljo, 14. novembra, bo
ob 21.20 na sporedu 46, del
oddaje Stilski izziv.
Ljudje smo povezani na raz-
lične načine. Skupaj delamo,
prijateljujemo, delimo mnenja
in si svetujemo. Prav gotovo je
ena najmočnejših povezav med
starši in otroki. Gosta današnje
oddaje bosta mamica in sin, ki
družno stopata skozi življenje.
Strokovnjaki Stilskega izziva so
si zadali nalogo čim bolj sklad-
no »opremiti« harmonični par...
^eriji filmov z Jamesom Bondom bo v torek, 16. novembra,
21. uri rm sporedu Hobotnica z Rogerjem Moorom v glavni
vlogi.
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 11. do 14.11. ob
16., 18. in 20. družinska pu-
stolovska komedija Asterix in
Obelix proti Cezarju, ob 22.
triler Generalova hči, od 15.
do 17.11. ob 16., 18. in 20.
družinska pustolovska kome-
dija Asterix in Obelix proti
Cezarju.
Mali Union: od 11. do 17.11.
ob 18.30 in 20.30 triler Gene-
ralova hči.
Metropol: od 11. do 17.11.
ob 16. in 17.30 komedija
Inšpektor Gadget, ob 19. in
21. mladinska grozljivka
Zbornica, 13.11. ob 10. dru-
žinska pustolovska komedi-
ja Asterix in Obelix proti
Cezarju.
Dobrna: 13. ob 19. in 14. 11.
ob 17. uri znanstvenofanta-
stični spektakel Vojna zvezd -
epizoda I, grozeča prikazen,
Žalec: 12. in 13.11. ob 20.
ter 14.11. ob 18. in 20. kome-
dija Kaj dogaja.
Gremo v kino!
Matthew Broderick je lani igral v spektaklu Gozdila, se glasi
pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna.
Nagrajenci so: Klementina Zalokar, Lahomšek 12, 3270 Laško,
Matej Frece, Prešernova 20,3230 Šentjur in Maja Lubej, Čopova
23, Celje.
Tokrat vas sprašujemo, kako se imenuje film, v katerem je
Gerard Depardieu upodobil istoimensko glavno osebo z
velikanskim nosom?
Rešitve pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 15. novembra. IzžrebaU bomo tri dobitnike
vstopnic za ogled filma Celjskih kinematografov.
Generalova hči
Simon West je zrežiral film, v
katerem se vse vrti okoli mrtve
generalove hčerke, koga druge-
ga. A smo že končali? Ne, ni-
smo. Punca je namreč najdena
na mestu, kamor se ponavadi
parčki hodijo parčkat, gola; raz-
krečena in privezana ob štiri
šotorske količke; posiljena ali pa
tudi ne; ter, normalno, zadav-
ljena. In ko John Travolta ter
Madeleine Stowe kot vojaška
raziskovalca odkrijeta še to, da
je njen način smrti sovpadal z
njenim načinom življenja (sa-
do-mazo in podobne reči), se že
prej širok izbor osumljenih lah-
ko le še razširi. Kar na vso vojaš-
ko bazo, namreč.
Jaz bi temu filmu rekel vaja v
stilu in kot takšen mi je lahko
povsem simpatičen. Čeprav nič
več kot to. Kakšni so vzroki za
mojo kritiko? Problematika
motivacije in premajhne večdi-
menzionalnosti sodelujočih.
Pri tem jo najbolje potegne Ja-
mes Woods v vlogi dekletovega
mentorja. Za moj občutek nje-
gov nastop kakor da v trenutku
doda filmu tisto težo,'ki mu
drugače manjka. Njegova deja-
nja so smiselna, njegove skriv-
nosti ravno prav skrite, a obe-
nem logične, da ko jih odkriješ,
lahko samo vzdihneš: »Kako
da mi ni bilo prej jasno?«; in
četudi so vam bile prej jasne, so
podane tako zanesljivo, da de-
lujejo; njegovi dialogi s Travol-
to pa so tako ali tako med
najbolj inteligentnimi in origi-
nalnimi v filmu. Travolta sam
po drugi strani še vedno pete-
linčka naokoli in karikira od-
tenke grobijana, kot kakršnega
gaje na novo izumil že Taranti-
no v Šundu. Pa čeprav je tokrat
nedvomno na »dobri« strani.
UBIJAM ZA REKREACIJO, pra-
vi nalepka na njegovem avtu,
poleg tega pa o njemu izvemo
še to, da je imel očeta, ki je bil
ženskar in pijanec, in ki je bil
menda njegov idol. Ni videti.
Pa vendar tudi to ni največji
greh. Travolta je povsem gle-
dljiv. Največji greh je motivacija
storilca. Prej ni nikakor naka-
zana (normalno, ker so se sce-
naristi bali, da če bo nakaza-
na, bo prenaglo odkrita), in ko
ob končnem odkritju dobimo
servirano koncentrirano verzijo
poteka storilčevih misli, ima-
mo občutek, da smo bili priča
triku rokohitreca, ki je povsem
naglo nekaj izvlekel iz rokava.
Nasplošno mi je zaključek po
eni strani privlečen za lase, po
drugi pa predvidljiv (to človek
dobi od tega, če gleda preveč
filmov. Nazadnje mu je skoraj
vse predvidljivo.) Osebno pač:
kadar v začetnih sekvencah fil-
ma vidim uniformirano mno-
žico, ki v popolni harmoniji
nazdravlja popolnemu genera-
lu, pri tem pa jim popolni nata-
karji z vojaško natančnostjo
ponujajo popolno hrano, mi ne
pride na pamet nič drugega,
kot da se v vsej tej popolnosti
nahaja gniloba, ki sega od ko-
reninic pa do vrha oziroma vr-
šičkov. Pormvadi moraš, če ho-
češ biti popoln, kar nekaj smeti
pomesti pod prag. In seveda
imam prav. (In ne skrbite - s
povedanim vam še nisem izdal
vseh ključnih točk filma.)
Pohvale. Niti dogajanja so
izredno lepo zamešane. Od-
govornosti za posam.ezne hu-
dobije krasno porazdeljene.
Tako kot to mora biti pri celu-
loidnem whodoneit -u, kar
tale film v bistvu je. In odgo-
vor na vprašanje: »Kaj je huj-
še od posilstva?«, odgovor,
katerega je reklama tako for-
sirala, je šokanten; in pravi-
len. Očitno je, da so se us-
tvarjalci zanašali, da bo ta
šok nadomestil vse ostale ne-
gotovosti. Saj pravim, na-
slednjič, ko bo karakterizaci-
ja še malo bolj kompleksna
... ali pa bo takoj pokazala
nepopolnosti vpletenih (si
predstavljate tale film, da bi
se začel z umorom in bi takoj
pokazal, da so vsi naokoli
barabe z mnogo masla na
glavi, vključno z raziskoval-
cema - hja, potem pa najdi
največjo barabo med njimi,
če moreš!) ...bo super. Tako
pa imamo le: dobro vajo v
stilu.
PETER ZUPANC
Zbornica
Znanstvenofantastični triler
Zbornica je namenjen pred-
vsem najstniški publiki. Pri fil-
mu, ki Znižuje najstništvo z
moderno komedijo in special-
nimi efekti, sta moči zdnižila
režiser Robert Rodriguez in
scenarist Kevin Williamson,
Kot večina današnjih šol je
tudi gimnazija Herrington že vi-
dela boljše čase. Njeni zidovi so
umazani, učbeniki preživeti in
učitelji izživeti. Ni denarja za
ekskurzije, za nove računalnike
ali za dramski oddelek. Pa ven-
dar se njeni razpadajoči hodniki
tresejo pod korala tistih, ki pred-
stavljajo prihodnost Amerike -
samotarji, voditelji, boemi, pif-
larji, geniji in šaljivci.
Tako kot najstniki po vsem
svetu se tudi dijaki gimnazije
Herrington mučijo s svojimi star-
ši, ki jih ne razumejo, zavrtimi
učitelji in hormoni, ki nikoli ne
mirujejo. Poleg vseh problemov
pa jih čaka še ena preizkušnja.
Znajdejo se na pragu grozljivega
odkritja, ki bo potrdilo njihove
najmračnejše slutnje, da so nji-
hovi profesorji resnično z druge-
ga planeta.
Najstniška publika se bo z
lahkoto poistovetila s težavami,
ki jih v šoli doživljajo glavni
junaki. Le kateremu mlademu
učencu se kdaj pa kdaj ne zazdi,
da so njegov učitelji vse prej kot
»normalni« ljudje? Glede na pri-
čakovano občinstvo so za glavno
glasbeno temo filma izbrali
skladbo legendarnih Pink Floy-
dov - Another Brick In The Wall.
Jordana Brevvster je odigrala
vlogo Delilah, vodje navijačic in
urednice šolskega časopisa, ki ji
vedno primanjkuje časa. Josh
Hartnett se je vživel v vlogo
inteligentnega in hladnokrvnega
Zeka, ki prtljažnik svojega avto-
mobila spremeni v priročno tr-
govino s cvetočim poslovanjem
in je pri svojih devetnajstih letih
prepričan, da je videl vse. Fam-
ke Janssen je odigrala vlogo
mlade gospodične Burk, ki ljubi
svoj predmet - angleščino, štu-
dentje pa ji presedajo. Robert
Patrick je zaigral v vlogi trenerja
Willisa in Salma Hayek v vlogi
Nurse Harper.
SABINA KRANJEC

44
ZAAVTOMOBILISTE
Spremembe pri
Saabu
švedski Saab ima za seboj različne čase. Vsekakor drži, da
zadnja leta tovarni ni šlo posebej dobro od rok, kar se kaže
tudi pri programu avtomobilov, kajti ponudba saabov je
razmeroma skromna.
Tovarna bo kmalu dobila novega prvega človeka, in sicer
Petra Augustssona, ki seveda ne bo imel lahkega dela.
Vprašanje je, kaj bo storil General Motors, ki je 50-odstotni
lastnik tovarne. Predvsem si želijo letno izdelavo povečati s
sedanjih 150 na 200 tisoč vozil v letu dni in pospešiti prodajo
na nekaterih najbolj razvitih trgih, denimo v Nemčiji, Fran-
ciji, Veliki Britaniji in Italiji. Vse kaže, da bo imela tovarna,
če bo tako poslovala naprej, nekaj dobička, predvsem pa
načrtujejo, da naj bi čez nekaj let ponudili majhno vozilo in
SUV (šport utility vehicle), saj se utegne po splošnem
mnenju prodaja tovrstnih avtomobilov v prihodnje najbolj
povečati.
Na sliki: saab 9-5.
Fiat iveekend palio
Priiia ja f iat weeicenci palio
Ideja o tako imenovanem
globalnem avtomobilu
sploh ni nova. Najprej (ali
med prvimi) si ga je omislil
ameriški Ford, ki je izdelal
mondea kot globalni avto-
mobil (torej načeloma ena-
ko vozilo na vseh trgih).
Fiat je s svojim projektom
178 prišel na svetlo pred leti in
tako je nastal palio, Fiatov
globalni avtomobil. Pri itali-
janski avtomobilski tovarni
poznajo pet izvedenk palia (v
okviru projekta 178 pa vsega
skupaj kar 180), paho wee-
kend pa je karavanska različi-
ca. Palio vveekend je vozilo,
katerega zunanjo podobo so
zarisah Fiatovi oblikovalci,
deloma pa je pomagal znani
oblikovalski studio IDEA iz
Torina.
Približno 413 centimetrov
dolgi karavan se navzven, z
izjemno zadka, ne razlikuje
veliko od limuzinske izve-
denke, ki, kot že zapisano,
pri nas za sedaj ne bo na
voljo; kasneje naj bi začeli
ponujati še lahko dostavno
vozilo z imenom strada.
Kljub sorodnosti z limuzino
je medosna razdalja vveeken-
da za 63 milimetrov daljša,
bistvena razlika pa je seveda
pri prostornini prtljažnika.
Tam je mogoče spraviti naj-
manj 450 oziroma največ
1540 litrov prtljage, kar je
vsekakor zelo zadovoljiva
številka. Slovenskim kupcem
bo na voljo samo izvedenka
75, kar pomeni, da se v nosu
vrti bencinski štirivaljnik z
gibno prostornino 1,3 litra in
s 73 KM pri 6000 vrtljajih v
minuti. Po tovarniških zago-
tovilih zmore palio največjo
hitrost 166 km/h in do 100
km/h pospeši v 13,2 sekun-
de.
Avto je zelo dobro serijsko
opremljen (servo volan, dve
zračni varnostni blazini.
osrednje zaklepanje, deljiva
zadnja klop, atermična ste-
kla, odbijači v barvi karoseri-
je ipd), pri Avto Triglavu pa
letos računajo na 70 prodanih
vozil, medtem ko bi radi za
prihodnje leto našh vsaj dve-
sto kupcev. In cena? Točno
2,070 milijona tolarjev.
Rojeva se
rover25
Pri Rover ju se pripravlj
jo na predstavitev nov^
roverja, saj bodo sedaj
model 200 zamenjali z j
vim roverjem 25.
Po napovedih bo mali ro\
povzel nekaj karoserij skih q
lik veliko večjega roverja ;
(in to predvsem prednji del
štirimi ovalnimi lučmi), s te
avtomobilom pa naj bi konlj
rirali predvsem VW polu, f(
du fiesti, renaultu cliu ipd.
Motorjev bo kar nekaj, g
novni bo 1,1-litrski pogons
agregat, nov pa bo 1,4-litri
motor. Ta bo ob štiriventil^
tehniki ponujal 84 KM. Še bi
zanimiv utegne biti razmei
ma močan dizelski motor
100 KM in porabo vsega S
litra goriva, kot pravi tovad
Kot vse kaže, se bo roverl
na nekaterih trgih pojavil j
pred koncem leta 2000. j
Novoblindiraii
vozilo
Velika Britanija in Nem^
bosta skupaj razvili in ta
lovali novo blindirano osidj
no vozilo.	i
Očitno je povpraševanje i
takšnih avtomobilih veliki
saj računajo, da bodo že n
začetku izdelali kakšnih ^
blindiranih avtomobilov; pri
jekt bo vreden vsaj dve riiiMj^
di dolarjev, ni pa še znano, a
bodo pri tem sodelovale av|
mobilske hiše ali pa bo šlo i|
za povsem unikatoo vozilo.
$f.45.-!1. november 1999
ZAAVTOMOBILISTE
45
Komik ob
mciarenaFI
/angleški komik, dobro
^an tudi pri nas, Rovven At-
^ jjnson (igral je v nadaljevan-
ja Mr. Bean, pa Čemi gad
Jjpd.), je znan tudi kot velik
ljubitelj avtomobilov. Pogo-
j 5(0 ga vabijo na različne pre-
ji jlcušnje dirkalnih avtomobi-
} lov, saj je igralec pokazal ve-
lil(0 znanja in ne le ljubezni
njo hitrosti. Pred nedavnim
ll pa se je vožnja z mclarenom
II fl, nekako 1,5 milijona mark
^Tednim avtomobilom, ki ga
s poganja beemvejev dvanajs-
k(valjni bencinski motor, ne-
1; srečno končala. V resnici je
kjjilo tudi nekaj sreče, kajti
I \tkinson je vozilo razbil,
' sam pa ostal nepoškodovan.
Mercedes benz vaneo
Razred tako imenovanih
kompaktnih enoprostorskih
vozil postaja zlasti v Evropi
vse popularnejši, zato tovar-
ne ne držijo križem rok.
Letos se je prav v tem raz-
redu pojavilo kar nekaj novih
avtomobilov, zato je gneča
občutnejša; kmalu bo še ne-
kaj hujša, kajti leta 2001 se
bo s svojim avtomobilom po-
javil tudi nemški Mercedes
Benz. Vaneo, kot se rnerce-
des imenuje, bo dolg 419 cen-
timetrov in je tako za 60 cen-
timetrov daljši od mercedesa
A. Zanimivo je, da bo imel
vaneo na vsaki strani drsna
vrata, kar bo precej olajšalo
vstop, poleg tega pa prostor
za pet potnikov in dva otroka
ali pa za dva potnika, med-
tem ko bi bil v tem primeru
prtljažnik velik kar 3000 li-
trov. Glede motorjev se to-
varna še ni izjasnila, vendar
naj bi vanea načeloma poga-
njali agregati, ki jih sicer na-
menjajo mercedesu A. Po se-
danjih načrtih naj bi v letu
dni naredili do 50 tisoč va-
neov. Na sliki: mercedes
benz vaneo.
Smart ostaja v programu
t MMC ali družba, ki v ok-
iru DaimlerChrslerja skr-
i za izdelavo in prodajo
alega smarta, bo imela v
tošnjem letu od 400 do
OO milijonov evrov izgu-
e.
' Kot pravijo pri Daimler-
hryslerju, to še ne pomeni,
a razmišljajo o ukinitvi
narta. Nasprotno, na letoš-
jem frankfurtskem avto-
aobilskem salonu je MCC
iredstavil vrsto novih izve-
lenk smarta (kabriolet,
oadster ipd.) in to naj bi
Imžbi v prihodnje prineslo
povsem drugačne številke.
Sicer pa so letos prodali 51
tisoč smartov, vendar je bila
prodaja daleč najboljša v
tretjem četrtletju. Seveda je
to bistveno manj, kot so spr-
va načrtovali - računali so, da
bi morali v prvem polnem
letu proizvodnje prodati kar
200 tisoč smartov.
Zanimivo je, da se Daimler-
Chrysler skupaj s koncer-
nom PSA dogovarja o plat-
formi, na kateri bi skupaj iz-
delovali štirisedežnega smar-
ta. Kljub veliki izgubi MMC
pa so zadnji poslovni rezul-
tati koncema Daimler Chry-
sler dobri. Tako je bilo čiste-
ga dobička za 3,6 milijarde
evrov, to pa je bilo za 12
odstotkov več kot lani v tem
času. Skupni promet je bil
vreden 108 milijard evrov. Po
napovedih naj bi se celotni
promet tega velikega koncer-
na letos povečal za enajst
odstotkov, še nekaj večji pa
bo menda dobiček. Bomo vi-
deli.
Avgusta je šlo dobro
Nemški avtomobilski trg je, to se seveda ve, v Evropi
najpomembnejši, ker je najobsežnejši, poleg tega ima za seboj
domačo avtomobilsko industrijo, ki tudi ima veliko težo.
Zato je zanimivo vedeti, kako gredo avtomobili v Nemčiji v
promet. Tako so avgusta tam skupaj prodali 262 tisoč osebnih
avtomobilov, kar je bilo za nekako dva odstotka več kot avgusta
lani. Zanimivo je, da so šli v osmem letošnjem mesecu zelo dobro
v promet avtomobili z dizelskimi motorji, kajti njihova prodaja je
v primerjavi z lanskim avgustom zrasla za nič manj kot 33
odstotkov. Skoraj polovico vseh teh avtomobilov je prodal
koncem Volksvvagen (malenkost manj kot 30 tisoč). Jasno je, da
je bil posel s kabrioleti avgusta skromen (za 7,4 odstotka manj),
medtem ko se je prodaja tujih avtomobilov povečala za 5,1
odstotka. V letošnjih osmih mesecih pa so v Nemčiji sicer prodali
2,64 milijona osebnih avtomobilov, kar je za skoraj štiri odstotke
več kot lani.
45.. 11. novMiber 1999
46
INFORMACIJE
Št.45.-11. november 19^
v MODNEM VRTINCU
47
Tradicija oicrog vratu
Nekaj je gotovo: filozofija
letenja se je spremenila. Na
pragu mileniuma ni več ak-
tualen rek »manj je več«, kajti
letošnja moda nakita je ovila
okrog ženskih vratov in zape-
stij bogate svetlikajoče se nize
ogrlic, etno okraskov, futuri-
jtičnih izpeljank prastarih
vzdušij... Pravzaprav so ogrli-
ce sem ter tja preprosto prev-
zele funkcijo oblačila, saj po-
Itrivajo ne le vrat, temveč cel
dekolte vse tja do pasu.
Poklon Caroline Charlotte,
vvaleški princesi in kasneje
l(raljici Aleksandri? Lahko, da
je moda poiskala inspiracijo
pri tej, za modne novosti nav-
dušeni visokosti na prelomu
tisočletja. Zgodovina namreč
beleži, da je kraljica Aleksan-
dra uvedla številne modne
trende, od dolgega »pelisse«
(predhodnik plašča-pelerine,
Id je hit tudi v letošnji modi)
do obročastih ogrlic. Njeno
slavno »pasjo ovratnico«, kot
so jo včasih imenovali, so se-
stavljali nizi biserov, ki so se-
gali od vratu do životca. Okoli
vratu pa je poleg tega nosila
le žametni trak ali zaponko.
Trendovski akcent
novomodne
podobe
Nikakršne skromnosti ni
opaziti tudi pri manj žlahtnem,
pa zato nič manj modnem naki-
tu. Ročno izdelani glinasti, lese-
ni ali okraski iz posušenega
sadja, cvetlic in školjk so dopol-
njeni z naravnim ali pobarva-
nim perjem... z nenapisano pri-
pombo »za drzne in mlade«. K
tako atraktivnemu nakitu seve-
da sodijo tudi oblačila v etno
stilu - z asociacijo na indijansko,
indijsko, afriško, japonsko, ki-
tajsko figuraliko...
Biser med
nakitom - biser
Vrnimo se še enkrat k naki-
tu, ki je namenjen vsem gene-
racijam in, glede na bolj ali
manj pristno žlahtnost, tudi
sprejemljiv vsem damam in
gospodičnam, ne glede na te-
žo denarnice...
Bisere je na modni piedestal
postavila slavna mademoiselle
Coco Chanel v začetku dvajsetih
let s trditvijo, da za te, v premno-
gih pesmih opevane kroglice
sploh ni nujno, da so prave.
Tudi ponaredki, ki so zaslo-
veli pod skupnim imenom bi-
žuterija, so bih le spreten od-
sev svojih pr vinskih sorodni-
kov. Tistih bleščečih kroglic,
ki zrastejo po naravnem ah
umetno sproženem procesu
v školjkah in simbolizirajo
kot solza čisto dušo.
Vendar, prvi ali drugi, no-
beni si ne zaslužijo, da jih
navesimo nase zgolj zato, ker
obleki »nekaj manjka«. Biseri
naj bodo, tako tudi želi letoš-
nja moda, izhodišče, tudi do-
minanten akcent, ki sam zase
govori svojo modno zgodbo.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Plascici s pasclcom
Dolga leta jih ni bilo na
spregled - kot vrvica od li-
kalnika ali najdebelejši špa-
geti tankih pasov. Letos so
znova tu - usnjeni, iz blaga,
kovinski, celo iz vrvi...
Prišli so, da popestrijo in
morda lanski garderobi nade-
nejo letošnji trendovski pe-
čat. Vendar, niso si poiskali
zavetja le na pasovih tankih
puloverjev ali oprijetih oblek,
bohotijo se kar na najbolj to-
plem in tipičnem zimskem
oblačilu - plašču. Včasih sede-
jo na pas, drugič se spustijo
na boke, tretjih zlezejo višje,
prav pod prsi in s tem tvorijo
zanimiv empirski slog oblače-
nja.
Slednji so tukaj tudi zato,
da diskretno, vendar efekt-
no korigirajo postavo. Saj
veste, pas, postavljen pod
prsi oziroma nad pas, posta-
vo optično podaljša, vseka-
kor pa vizualno podaljša no-
ge...
NAGRADA
MESECA
SCAU ZARJA
KAKOVOSTNE
MODNE
ŽENSKE ALI
MOŠKE HLAČE
Nagrajenka oktobra je
Marija Krulc, Iršičeva 14, Ce-
lje, ki je pravilno odgovorila,
da je slog romantičnih, s
krznom obrobljenih oblačil,
dobil ime po junakinji roma-
na Ani Karenini. Za nagrado
si bo lahko izbrala hlače v
podjetju Scala Zarja Petrov-
če.
Nagradno vprašanje novembra:
Kateri japonski modni kreator je pred kratkim odšel v pokoj?
a)	Paul Smith,
b)	Kenzo Takada,
c)	Gianfranco Ferre.-
MODNI DOGODKI
z razstave biserov v Maksimu: pravijo, da pravi biseri v ženskih očeh prižgejo pravi lesk...
Foto: Stane Jerko
Razstava, ki je jemala dih
Pred dnevi je bila v ljubljanski restavraciji Maxim razstava, ki obiskovalca nikakor ni
Pustila ravnodušnega. T\idi tistega, ki mu nakit sicer ne predstavlja veliko.
Razstavo sta pripravili podjetji Brodnik iz Slovenije in Schoeffel iz Nemčije, na njej pa smo
'ahko videli najbolj skrivnostno zapeljive, najbolj prestižne, skratka najdražje biserne primer-
ile. »Najpomembnejši kriterij za ocenjevanje biserov je lesk, ki je razpoznavno znamenje
(kakovosti, saj se le debela plast biserne matice močno lesketa. Pomembne so tudi barva, oblika
'n površina. Vrednost bisera raste z velikostjo,« je ob odprtju povedala Brigitte Kapelle, vodja
tiiarketinga pri Schoeffel Peari Culture. In nas, navadne smrtnike, s tem prepričala, da lahko o
l^kšnem izmed razstavljenih primerkov le sanjamo.
Ne verjamete? Kaj pravite na to,''da stane ogriica iz enaintrideset južnomorskih biserov
^0.000.000,00 tolarjev (200.000 nemških mark)?
Št.45.. 11. november 1999
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko prosiš za perilo naitiesto za pere
Tujci, ki jih je veselje do poučevanja jezikov pripeljalo v Celje - Prste je imela vmes tudi naša lepa pokrajina
Slovenci smo takšni, da ne
vidimo in ne znamo spoštovati
tega, kar imamo. Je že tako, da
nam morajo drugi odpreti oči.
Ruth, Tamir, Chris in Ste^n so
prišli k nam, da bi zaužili lepo-
te naše dežele. Vsi štirje so
učitelji, ki mnogim pomagajo
pri učenju tujih jezikov.
Ruth Thomthon se je rodila v
Porthsmouthu, živi pa na severu
Anglije. Dve leti je živela v Grčiji,
kjer je učila angleščino in tam je
preko televizije izvedela za Slo-
venijo, ki ji je takoj postala všeč.
Nabavila si je knjige in zbirala
informacije o njej. Pred dvema
letoma je prišla v Celje: »Sloveni-
ja se mi zdi zelo lepa, vendar si,
razen okolice Celja, še niseng^
ogledala prav veliko. Ljudje so
prijazni in vedno pripravljeni
pomagati. Celje je krasno mesto,
še posebej mi je všeč, ker je to
srednjeveško mesto. Večkrat se
podam na kakšen sprehod. Je pa
zelo mirno, še posebej zvečer.«
Ruth se ni bilo težko prilagodi-
ti na naš način življenja: »Všeč
mi je, da veliko ljudi govori an-
gleško, zato sem se kar malce
polenila, ker se mi ni treba učiti
slovenščine. Vaš jezik se mi zdi
zelo težek, vendar se vseeno
trudim, da bi se kaj naučila.«
Ruth je všeč naša hrana, po-
sebno to, da imamo pri obrokih
solato, kar v Angliji ni navada.
Pogreša pa seveda tudi angleško
hrano.
Ruth je diplomirala iz angleš-
čine in zgodovine. V Angliji ni
učila, ampak je delala za vlado.
Nikakor ne obžaluje, da uči an-
gleščino, saj si je to od nekdaj
želela. V Celju uči v jezikovni
šoli Spektra Jamex in na L Gim-
naziji: »To šolo sem zelo vzljubi-
la, predvsem vzdušje, ki vlada v
njej. Dijaki in profesorji so pri-
jazni, polni energije, inteligentni
in imajo dober smisel za humor.
Všeč mi je vaš šolski sistem,
čeprav se zelo razlikuje od an-
gleškega.«
Ruth si žeU ostati v Sloveniji
vsaj še nekaj let, čeprav pogreša
prijatelje in družino. Za prihod-
nost nima posebnih načrtov, saj
vsako leto pomeni zanjo nov
izziv.
Tamir Azaz se je rodil v Izrae-
lu. Ko je bil še majhen, se je s
starši preselil v Anglijo. Tako je
njegov prvi jezik angleščina,
drugi hebrejščina, govori pa tudi
francosko in malo slovensko.
Za Slovenijo je izvedel od pri-
jateljev. Pri nas je bil že nekaj-
krat na počitoicah, preden je
prišel živet sem. S prijateljico, ki
je Slovenka, in dvema otrokoina
živi v Celju že leto in pol. Še
vedno se navaja na naš način
življenja: »Ko sem prišel v Celje,
sem bil malce zgubljen, saj sem
bil navajen velikih mest. Celje pa
je zelo majhno in mirno. Po
deseti uri zvečer lahko greš sa-
mo v McDonald's. Ni take izbire
kot v večjih mestih.«
Tamir je lani poučeval angleš-
čino v jezikovni šoli Pantebn
College, letos pa uči na Srednji
ekonomski šoli Celje ter na
Gradbeni in ekonomski šoli v
Ljubljani. V Angliji je bil zapo-
slen pri računalniškem podjetju.
V prostem času igra tenis,
squash in rad je na svežem zra-
ku (zelo so mu všeč Logarska
dolina. Bled, slovenska obala in
hribi). Odkar je pri nas, je zanj
najlepši dogodek rojstvo sina in
hčere.
Pogreša prijatelje in starše,
vendar pravi: » Ni potrebno, da
se vidimo vsak teden, ker vem,
da so tam. Ko pa grem v Veliko
Britanijo, se vedno dobim z nji-
mi. Sploh pa sta danes na voljo
elektronska pošta in telefon, ta-
ko da ohranjanje stikov ni prob-
lem.« Tamir si želi, da bi našel
prijatelje tudi med Slovenci.
Chris Bedea se je rodil v Rich-
mondu, sicer pa živi v Virginiji v
ZDA. V Celju in tudi na Madžar-
skem imata z ženo začasen
dom. Za Slovenijo je prvič slišal
med študijem (študird je evrop-
sko zgodovino in angleško lite-
raturo). Prvič pa je prišel k nam
leta 1992 in takrat je obiskal
naše znamenite kraje Piran, Bo-
hinj, Bled ... Ko se je odločal,
kam bi šel učit, je imel na izbiro
tudi najbolj eksotične dežele, pa
se je raje odločil za Slovenijo, ker
mu je všeč tukajšnja geografska
lega (hribi, reke...): »Slovenija je
zelo lepa dežela.« V prostem
času se ukvarja s športom, ar-
heologijo in si ogleduje muzeje.
Chris je dve leti učil na Gimna-
ziji Poljane v Ljubljani, sedaj pa
uči v jezikovni šoli Spektra Ja-
mex in na Gimnaziji Celje - Cen-
ter. Ljubljano si bo verjetno še
posebej zapomnil po smešnem
pripetljaju v banki: »Hotel sem
izpolniti nek listek, pa nisem
imel pisala. Stopil sem do banč-
nega okenca in hotel mlado da-
mo prositi za njeno pero, vendar
sem nehote zaprosil za njeno
perilo. Takrat sem se ravno en
teden učil slovenščine.«
Chrisu se zdi naš način življe-
nja dokaj podoben ameriškemu,
zato pri nas dobro shaja. Celje
mu je všeč. Tukaj bo morda ostal
še kakšno leto, vendar ga že
rahlo daje domotožje. Kam ga
bo pot popeljala naslednje leto,
še ne ve. V prihodnosti bi se rad
vrnil v ZDA in tam učil na uni-
verzi.
Ste^n Lettner se je rodil v
Vocklabrucku, nato so se iz
Zgornje Avstrije preselili malce
bolj na jug, v Klaus. V Grazu je
najprej študiral pravo, vendar je
kmalu ugotovil, da to ni zanj,
zato se je odločil za študij an-
gleščine in geografije.
Štefan živi v Celju že skoraj
leto dni: »V Avstriji sem imel
učenko iz Žalca, ki sem jo učil
nemščino. Rekla mi je, da bi
lahko učil tudi v Sloveniji. Odlo-
čil sem se za ta korak in poslal
nekaj prošenj, eno tudi na jezi-
kovno šolo Spektra Jamex. Asi-
stentka, ki bi bila morala priti, je
odpovedala in tako sem name
sto nje prišel jaz.« Poleg jezikov-
ne šole uči tudi na Gimnaziji
Celje - Center. Preden je prišel
učit k nam pa je že učil v Grčiji in
v Mehiki.
Slovenija mu je zelo všeč, po-
sebej to, da imamo morje: »Piran
je eno mojih najljubših mest.«
Celje se mu zdi majhno in mirno
in skoraj vsi ljudje se med seboj
poznajo. Neprijeten dogodek, ki
ga veže na Celje, je ta, da mu je
nekdo ukradel kolo.
Na naš način življenja se mu
ni bilo potrebno posebej prilaga-
jati, saj sta Slovenija in Avstrija
zelo podobni: »Morda je edina
razlili v tem, da so Avstrijci
mogoče malce bolj samozavest-
ni kot Slovenci. Slovenci se več-
krat počutijo majhne, kar se i
ne z^ prav. Drugače pa sta ki
tura in način življenja enaka.«
Štefan se v prostem času u
varja s športom, rad bere, hod
kino in se s prijatelji večki
poda na kakšno potovanje. N
omenim tudi to, da bo Štefan
prihodnjih dneh praznoval rc^
ni dan, zato naj bomo prvi,
mu iskreno čestitamo in mu že
mo vse najboljše!
SABINA KRANJI
Popravek
v prejšnji številki je pri
prispevku »Kruh v srcu«priš-
lo do zamenjave imen pri
podpisih k fotografiji. Mlaj-
šemu sinu Rafaela Branceta
je ime Dušan in ne Miran, ki
je Rafaelov starejši brat in ki
ga ni na fotografiji. Starejše
mu sinu Rafaela Branceta pa
je, kot očetu, ime Rafad.
Prizadetim se za napako is-
kreno opravičujemo.
Uredništvo
Ruth Thomthon
Štefan Lettner
Tamir Azaz
Chris Bedea
Šf. 45. > 11. november 199^