Plečnikova zapuščina čaka...
OpušČene mrliške vežice na Žalah z molrfnico in upravnim poslopjem ter Navje so le dol bogate arhitekturne dediščine. ki jo je arhitekt Plečnik zapu-stil Ujubljani. Od leta 1978. ko se je Komunalno podjetje Ljubljana. tozd ŽaJe. preselilo v nove prostore na Tomačev-ski cesti 2, je oddalo tem druži-nam v stanovanjsko uporabo prostore nekdanjega upravne-ga poslopja pri vhodu ter »go-spodarsko« poslopje z mizar-sko delavnico, kjer je včasih stanoval hišnik in šofer Žal V prostorih polkrožnega poslop-ja pri nekdanjem vhodu v park s 14 mrliškimi vežami in molil-nico je najel upravne prostore tudi domžalski Biro 71.
Franc Bobnar. vodja temelj-ne organizacije združenega dela Žale pri Komunalnem po-djetju Ljubljana, nam je pove-dal, da so se prav zaradt po-manjkania denarja za vzdrže-vanje odlofiili za oddajanje skupno 280 kvadratnih metrov oovršin. Na vprašanie. dp kdai bomo kulturne spomenike še uporabljali za stanovanjske in poslovne prostore. nihče neve natančnega odgovora.
Na Komunalnem podjetju se nameravajo še Eetos povezati z vsemi Ijubijanskimi kulturnimi skupnostmi, s Kulturno skup-nostjo SR Slovenije in Zavo-dom za spomeniško varstvo. da bi dokončno uredili ta arhi-tekturno znamenitost.
Že do maja leta 1983 bo ure-
jenih tudi približno 5 hektarov novih pokopaliških površin se-verno od obstoječega pokopa-lišča. Urbanistična rešttev Sir-Šega območja pokopališča Ža-le. sem spada tudt del površin zahodno od nove Tomačevske ceste na območiu zazidalnega otoka BIS 9 tn področje do za-zidalnega otoka BO 1/2 - Žu-pančičeva |ama, pa bo odločo-na šele z rezultati splošnega anonimnega natečaja za urba-nistično ureditev pokopališča Žale Osnutek osnov za razpis so obravnavali člani bežigraj-skega izvršnega sveta novem-bra letos na pobudo izvršnega sveta in Komiteja za urbani-zem in varstvo okolja SkupšČi-ne mesta Ljubljane.
V programskih osnovah za ureditev širšega območja bo upoštevana tudi prometna na-vezava ceniralnega pokopali-Šča z okoliškimi področji in s Potjo spominov in tovarištva. Bodoča urbanistična rešilev pa bo vsebovala tudi uredttev vstopnega dela Žal s Plečniko-vimi mrliSkimi vežami.
KAJ PA NAVJE?
Ta dragoceni narodni spo-menik, ki posreduje bodočim rodovom sporočiio Plečnikove kulturne dediščine in spomin na naše pisatelje. glasbenike, slikarje. znanstvenike. izumite-Ije in narodne buditelje prejš-njega stoletja. bo ostal na svo-jem starem mestu.
Ker je Navje že 40 let vkle-ščeno v neurejenr okoliš za GospodarsKim razstaviščem, kjer se korak le redkokdaj ustavi. pa tudi zaradi načrtova-ne nove avtobusne in železni-Ške postaje ter razširitve Go-spodarskega razstavišča, je Se
lani vefjaio. naj bi slovenski Panteon preselili na osrednje Ijubljansko pokopališče Žaie.
Na pobudo mestne konfe-rence SZDL. pa je bilo končno sklenjeno, da spominski park Navje ostane v sklopu načrta zaztdavB avtobusne posta/e in neposredne okolice. Tudi be-žigrajski izvršni svet namerava v kratkem ustanoviti odbor, ki bo skupaj z mestnim izvrSnim svetom pripravil več predlo-gov, kako naj bi Navje obnovili, uredili   in   kako  bi  zagotovili
stalno vzdrževanje tega parka. Z najnujnejšimi zidarskimi, tesarskimi. kleparskimi in ka-mnoseškimi deii, ki bi stala okoli pet milijonov dinarjev. bi Navje uredili in razsvetlili. De-nar za obnovo tega kulturnega spomenika bi s pristopitvijo k samoupravnemu sporazumu o financiranju za obnovo Navja pnspevaie vse liubijanske ob-čine in mesto, repubiiSka In mestna kulturna skupnost ter komunalna skupnost
VIDA PETROVClČ