Vsi so si edini v tem, da je letošnji misijonski zbornik z naslovom MISIJONSKA NEDELJA 1952 nad vse dragocena knjiga, ob kateri se obogatiš in razvedriš. Vsebuje 180 strani s 110 slikami in trobarvnim ovitkom. Stane samo: v Ai-gentini 10 pesov, v Čileju 6° pesov, v Zdrulženih državah Severne Amerike in Kanadi 1 dolar, v Italiji 400 lir» v Avstriji 20 šilingov, v Angliji in Avstraliji po] funta, v ostalih deželah 1 dolar- Velika duhovna pridlobitev je molitvenik PRED BOGOM POKLEKNIMO ki se uporablja že pri vseh slovenskih molitvenih urah v Argentini. Vsebuje 11 večinoma na novo napisanih molitvenih ur, med njimi eno za misijone in eno za zedinjenje, ki jih je sestavil dr. Franc Jaklič, ter 64 strani splošnega molitvenika Z novostjo: premišljevalnimi točkami k vsaki zdravamariji vseh delov rožnega venca-Poleg bogate vsebine priporoča knjigo velik tisk, močna vezava v usnje, okusn» oprema in zmerna cena. V usnja z rdečo obrezo vezana stane: za Argentino 20 Pe' sov, za USA in Kanado 2 dolarja, za čile 100 pesov, za Italijo 600 lir; z zlato obrezo in zlatim okraskom pa stane 30 pesov, 3 USA dolarje, 160 čilskih pesov ter 800 lir. Za Italijo bodo v kratkem na razpolago še v mehko vezani izvodi po 400 lir- KATOLIŠKI MISIJONI so pač najetnejši in najzanimivejši slovenski venski list. Prihodnje leto bodo slavili tridesetletnico svojega obstoja. Za ta jubilej se bodo povečali in polepšali. Namesto letošnjih šest dvojnih številk na 504 straneh bo izšlo skupno 10 številk na 680 straneh! A naročnina se radi te povečave za 176 strani razen v Argentini in čileju ne bo nikjer povečala! Teh 176 navrženih strani naj bo jubilejni dar „Katoliških misijonov“ vsem svojim dragim naročnikom in bralcem. Kaj boste pa naši bralci poklonili za tridesetletnico „Katoliškim misijonom" ^ Gotovo najbolj zaželjeni dar so številni novi naročniki, za katere se Vam „Katoliški misijoni“ prav lepo priporočajo! čim več bo naročnikov, tem lepši in cenejši bo list; tem bolj zadovoljni bomo vsi! KJE VSE TO DOBITE IN PLAČATE? NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Lenček Ladislav C. M., Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires U. S. A.: Wolbang Karel, 500 East Chelten Ave, Philadelphia 44, Pa — Rudi Knez’ 990 E. 63 St., Cleveland 3, Ohio — Tushar Anica, Box 705, Gilbert, Mi11*1, Kanada: Turk France, 263 Oakwood Ave, Toronto, Ontario, Trst: Stanko Janežič, Mačkovlje 7, Dolina, Trst. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte S. Ilario 7, Gorizia. Avstrija: Luskar Alojzij, Kamen 14, P. Tainach, Kärnten. Anglija: Grkman Maria, I. Mayfair Gardens Sudden, Rochdale, Lancs. NUESTRO DOMINGO MISIONAL (jej °^os l°s anos la actividad misional cion entero culmina en la cekbra- de^ Domingo Misional. Esta es la mä.a CUand° ei universo catolico se une do i ^Ue nunca tn su afän de hacer to-la j luo este a su alcance para que ^ltim eSla- *-'r^s^° se propale hasta los toda °f r*nco.nes de la tierra, para que Cr® nacioncs del mundo abrazen la razo ^edenbora. Vibra en todos los co-dia T8 s*.nceramente catolicos en este Piipa majestuoso imperative que nadie tndl6 desoirlo: Todos los fieks — para ^ los Keks... ö0 . *a oolectividad eslovena el ultimo ha elngo Misional del 19 de octubre lo Una nconi'rado nuevamente reunida, en fiste es?^ndida celebraciön de la fccha. Ui0r ^.n° celebräbamos aniversarios me-tisirn es’ ^ue no ocurren todos los dias. c°i6ct° Para que la obra misional de la l'isiin 1Vl^at^ ekvaron sus preces al Al-Igleg? Para que la obra misional de la parala rinda frutos ricos y perdurables, göi;c se cumplan las palabras evan-estaaS: ^ y ensenad..., sobre todo en brUj. ?ra Moderna del materialismo tan tece • ouando las fuerzas del mal padaš ] aomipar todos los pucblos y to-Z6se 'S naci°nes. En modo especial, re-qUe ,Por tantoe misioneros eslovenos gujl0151 P°r dia, muchos de eilos perse-rer VS’ ptros tantos exiliados sin que-grevy alejados temporariamente de su saerif-2n 'as tierras lejanas, ofrecen sus abnpo.1^1?? en un esfuerzo de suprema de j^^iön por el bienestar espiritual obfag8 C1U('> naerced a sus benemeritas Por ya encontraron la Luz, v tambien la3 Ällo« que todavia perduran en , kdo bo potem tako naiven, da bi dvomil v možnost osvojitve kaj ^alo odpornih poganskih narodov, zlasti ker ima med njimi radi njih postnega moralnega, socialnega in političnega položaja kaj ugodna a za svojo vse obljubljajočo propagando. Zelo se varajo tudi tisti, 1 računajo na skorajšen propad te komunistične osvajalne akcije v ‘Vetu. Le kaj naj jo zaustavi? Morda notranji upor v njegovi sužnosti rpečih narodov? še naš narod se ne more upreti, pa ima v sebi vse rugačne pogoje za to! Ali morda sile od zunaj? Da, če bi bile edine, zal se tako ideološko kot politično, kljub lepim načrtom Združenih arodov, narodi krščanskega Zapada le vse prepočasi zbližujejo in edinjajo... Zdi se torej, da bo brezbožni komunizem svoj osvajalni Pohod po svetu ne morda kaj zadržal, ampak ga še pospešil. NEDELAVNOST KATOLIČANOV p 4. Vendar celotna slika kljub vsem težkim oviram in tekmecem doK •e V sve^u 116 ki kila tako vznemirljiva, ako bi bilo med vsaj le 3rim* ^toličani več smisla za osvojitev sveta Kristusu. Tako pa je Prav malo katoličanov, ki se težkega dejanskega stanja te najvaž-eJse zadeve zavedajo. ko v^f2ina takozvanih dobrih katoličanov niti ne pomisli na vse to, ] r čutijo s Cerkvijo le takorekoč sebično (se pravi, v kolikor njih Ve v lastne&a naroda versko življenje zadeva), ne pa katoliško, s°ljno, s srcem, objemajočim ves svet. p Od tistih nekaj pa, ki se zanimajo za rast Cerkve, jih je le si .peč v nevarni prevari glede dejanskega stanja: Na podlagi misijon-pjv Poročil in podatkov, ki navadno govore le o tem, kaj se je storilo, Q c Pa ne o tem, kaj vse se ni storilo, si ustvarjajo optimistične pojme k j’^agoslavnem“ misijonskem prodiranju Cerkve. Podobno kot je n { tukajšnji župnik s faro, ki šteje recimo 50.000 prebivalcev, ves vdušen, ko ima nedeljo za nedeljo, mašo za mašo cerkev polno, kar svi v.vtis krasne udeležbe in zavidljivega stanja župnije, če pa vzame noppik v ro^° *n računa, bo našel, da se v njegovi cerkvi udeležuje e'jske maše komaj kakih 5 odstotkov vernikov... kot ^°čno je še ena skupina katoličanov, in to najboljših, tako laikov tUr|. uhovnikov, ki jim ne manjka ne apostolske vneme, ne pravega, ajc ! .misijonskega katoliškega duha in se zavedajo važnosti misijonske de]C «e tnko na fronti kot v zaledju, a ji odmerjajo vse preskromni haf2 V- sv°jem zanimanju in delovanju, ker so mnenja, da je treba pokristjaniti razkristjanjeno okolje, potem šele se vreči na -J0nsk° deloy ki da bo itak iz izboljšanega, bolj krščanskega življenja 0 Po sebi prihajalo in rojevalo bogate misijonske sadove. Daši je veliko resnice na tem, pa vendar tiči v stvari še večja nevarna zmota. 'n zelo BREZ MISIJONSTVA NI KATOLIŠKE OBNOVE Prvič se preveč pozablja, da ni pravega katolištva brez misijon-stva, dokler Cerkev še ni povsod prodrla. Apostoli za pokristjanjevanj6 razkristjanjenega okolja se morajo zavedati, da bodo okolje in posameznika res pokristjanili šele tedaj, kadar mu bodo dali tudi misijonski smisel in dejavnost. K papežu Piju XI. so prišle predstojnice nekega izumirajočega reda in ga prosile za nasvet, kaj naj naredijo-Pij XI. jim je naročil, naj kljub šmrtno nevarnemu pomanjkanju poklicev vendarle letno pošljejo gotov odstotek redovnic v zunanje misijone, kar da bo njih rešitev. Tako se je res zgodilo. Misijonska nedelavnost posameznega katoličana ali kake skupine ter celega narodu povzroči podobne motnje v njegovem verskem življenju, kakor jij1 povzroči v telesu človeka recimo pomanjkanje kakega življenjsko važnega vitamina. Zaman boš zdravil telo, ako mu ne boš dajal tega, kat mu manjka. Zaman bomo tudi zdravili duše in razkristjanjeno okolje» ako ga ne bomo razgibali v celotno, tudi misijonsko katoliško dejavnost- PAZIMO, DA NE BOMO PREPOZNI! Drugo, kai’ je vredno premisleka, je vprašanje: če bomo čakal* z misijonskim delom tako dolgo, da se razkristjanjenost krščanstva odpravi, ali ne bomo morali čakati le predolgo? Ali se ne bodo ta čaS sile teme le preveč razbohotile po svetu, ali ne bo vinograd Gospodov že tako preraščen z 'ljulko, trnjem in osatom, da bo kakor ledina, ki se je niti zorati ne da. Ali ne obstoji resna nevarnost, da se med našim čakanjem na pokristjanjenje razkristjanjenega sveta antikristovo kraljestvo tako močno razširi v svetu, da bo ob gotoveru trenutku takorekoč na en mah zajelo tudi nas in naše krščansko okolje ter uničilo vse sadove našega prizadevanja in Cerkev med nami in ^ celoti zmanjšalo na minimum, lahko samo ne nekaj apostolov s Kristusovim namestnikom na čelu..., živečih v še vse hujših katakombah kot ^ prvih časih krščanstva? Slovenci, ki smo doživeli in doživljamo na našem narodnem telesu in zlasti v življenju Cerkve med nami stvari, k* si jih nikdar preje nismo mogli predstavljati in so nekateri daljno; vidni možje, ki so možnost tega uničenja predvidevali, veljali pri večin* za pesimiste, pač ne moremo reči, da so gornja izvajanja prečrnoleda-Ko so „Katoliški misijoni“ pred nekaj leti napovedovali nadvlado komunizma po vsej Kitajski, so se nekaten „vidnejši“ med nami zgražal* nad tako pesimističnim pisanjem. Danes se ne zgražajo več... To» kar je vesoljna Cerkev v tem 400 in več milijonskem narodu zgradila v 400 letih, od Frančiškove smrti pred vrati Kitajske naprej, to so komunisti skoro docela uničili v 4 letih in je nevarnost, da bodo uničil* domala vse življenje Cerkve na Kitajskem, kljub junaškemu odporu domačinov, ko o odporu tujih misijonarjev kmalu že ne bomo mogl* več govoriti, ker bodo v nekaj mesecih že vsi izgnani ali onemogočeni- NIKDAR NI ZADOSTNEGA VZROKA ZA ČAKANJE Gorje, če bi v dosedanji zgodovini Gerkve veljalo geslo nekaterih «anašnjih katoliških krogov,, da naj Cerkev najprej sebe utrjuje tam, "jer že je, potem se šele misijonsko razširi, oziroma ‘naj misijonsko dela toliko, kolikor sil, časa in sredstev pri delu doma preostaja, še mi Slovenci ne bi bili danes kristjani, če bi sploh še obstajali... Cerkev se Je» se in se bo vedno morala truditi za svojo notranjo moč, za pristnost krščanskega življenja njej pripadajočih narodov, a istočasno je tudi oziroma bi morala tudi velikopotezno misijonsko delovati, tako in še Posebno zlasti danes in jutri. NEZNATNOST KATOLIŠKE MISIJONSKE AKCIJE Da je danes misijonsko delovanje katoličanov vse preveč skrom-V0- o tem nas prepričuje že sam bežen pogled na katoliški svet. Kar Je evropskih katoliških narodov, jih je znaten del pod rdečim suženjstvom, pod katerim je misijonsko sodelovaje omejeno na molitev in ^rtev, a je še tega malo, ker je onemogočena k temu potrebna misijonska propaganda. Ostali evropski katoliški narodi so še vedno v znamenju obnove po vojnem razdejanju in je njih doprinos k misijonski akciji zato še zelo neznaten. V Ameriki so katoliške predvsem latinske dežele; a poglejmo samo Argentino, kjer vam bo narodni direktor papeških misijonskih družb lahko zaupal, da je gmotno prispevanje te katoliške dežele k misijonski akciji Cerkve „un desastre — polom“, da 0 še važnejšem: misijonskih poklicih sploh ne govorimo, ker jih iz dežele domala ni. Edino, kar je misijonsko pomembnega v Ameriki, Je delo katoličanov Združenih držav, ki danes takorekoč rešujejo misijonsko akcijo vesoljne Cerkve tako z denarjem kot s poklici, seveda samo rešujejo, nikakor pa ne dvigajo, saj je končno katoličanov v USA samo kakih 27 milijonov, daje pa nam njih misijonska rodovitnost s,utiti, kaj bi mogli in morali vsi katoličani za misijone storiti. SKROMNOST SLOVENSKE MISIJONSKE AKCIJE In današnje misijonsko sodelovanje Slovencev? V domovini ga skoraj ni, niti duhovnega sodelovanja ne, razen od strani redkih misijonsko posebej gorečih duš, kajti brez propagande, ki je tam nemogoča, se ljudje ne spomnijo na misijone, zlasti še ker žive zakopani v svoje lastne izredno težke razmere. Kar pa je rojakov po svetu, v Slo-Venskem Primorju in na Koroškem, pa v izseljenstvu, celotno gledano lahko režemo, da misijonska misel vsaj živi in tudi nekaj skromnih sadov rodi. Najboljše je morda med novonaseljenci v Argentini, potem med rojaki v Slovenskem Primorju, v Kanadi in v nekaterih pod-r°Čjih Severne Amerike. Najslabše pa je menda na Koroškem, kjer so pa zagrabili za izboljšanje v tem pogledu slovenski salezijanci, in Pa v Avstraliji, kjer se šele ustvarjajo pogoji za slovensko versko skupnost. Zanimivo je, da so Slovenci po svetu letošnjo misijonsko nedeljo na mnogih krajih zelo proslavili, dočim na primer v naj večjem slovenskem središču, Clevelandu, menda ni bilo misijonske priredit^ in ne kakega dostojnega misijonskega odmeva v časopisih, dasi so ji111 bili članki pravočasno dostavljeni. Kje so vzroki za tako velik0 opustitev? Kar zadeva nove misijonske poklice, smo Slovenci po svetu škof0 odpovedali, dasi imamo prav zdaj veliko možnosti za to. Sedaj niti P1 treba zapustiti domovine, kar je bila preje za mnoge največja žrtev. •* Nekaj radi izgonov iz Kitajske, še več pa radi pomanjkanja novih p°' klicev število slovenskih misijonarjev zelo pada. Vendar je teh naših misijonskih zastopnikov na Kristusovi front1 vendarle še okrog 60. O tem, da je verska in narodna dolžnost slovenskega naroda pomagati jim, ni debate. Pred vojno jim je pomagal® pred vsem domovina, danes, ko ta ne more, jim moramo pomagati r°' jaki v zamejstvu. Ali morda pri tem slovensko misijonsko vodstvo o° nas kaj preveč terja? Za leto 1952 je postavljen cilj: vsakemu od dosegljivih misijonarjev poslati vsaj neznatno pomoč, povprečno 50 dolarjev. Da je to res najmanj, kar bi zanje v enem letu gmotno žrtvovali rojaki v zamejstvu, ne bo noben mogel resno oporekati. A kljnt1 živahni propagandi" „sklad 2.000 dolarjev“ vse prepočasi napreduje kdo ve, če ga bomo dosegli, če ga bomo, je znak, da je med nami stopnja misijonske zavesti in akcije vsaj tolikšna, kot je bila v normalnil1 razmerah v tujini; če ga ne bomo dosegli, bo to znak, da smo na zel° nizki stopnji, da nazadujemo v misijonskem pogledu. , Če omenjamo še papeške misijonske družbe, od katerih se je me° Slovenci v Argentini Družba za širjenje vere začela lepo razvijati, ® zadnji čas nazaduje, dočim se Družba Svetega Detinstva še ni prijel® med našo mladino, pred vsem radi neupoštevanja tovrstnih pobud tfd' sijonskega vodstva od strani tistih, ki slovenske otroke uče in vodij0’ smo podali približno sliko o slovenskem misijonskem realizmu, ki sicef ni tako temna kot ona celotnega katolicizma, a je vendar z ozirom n® sicer tako izredno visoko stopnjo naše katoliške dejavnosti vse pr6! kot zadovoljiva. ZAKLJUČEK 1. Velikansko škodo vsemu človeštvu in zlasti katoliški Cerk'11 je že doslej povzročilo vse premalenkostno misijonsko delovanje kat°' ličanov. Prepočasno osvajanje sveta Kristusu predstavlja smrtno varnost za svetovni katolicizem. Ena največjih nujnosti v Cerkvi je zato hiter in splošen dvig misijonske dejavnosti. 2. Tudi med Slovenci je bila in je misijonska misel in akcij® preneznatna. Treba jo je dvigniti veliko višje, če hočemo, da bo odg0* varjala višini naše splošne katoliške stvarnosti, kar zavisi pred vseiP od vodilnih osebnosti našega duhovnega in svetnega življenja. „Zbudimo se, katoličani, in osvojimo svet Kristusu, dokler je čas!“ To bi morala biti ena prvih misli sodobnega katolicizma in naj' važnejša smernica ter silnica našega dejstvovanja. L. L. C. M. ksaverij OSVAJA AZIJO ÜftA4?0 LETNICI SMRTI SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA (4. DECEM-«ka) NAPISAL NJEGOV REDOVNI SOBRAT, SLOVENSKI PESNIK IN MISIJONAR V INDIJI O. JOŽE CUKALE D. J. ro' , ^a^ister I&nacij je zastavil pri Bogu vse sile, da bi rešil svojega iz rt a’ v*teza iz gradu Ksavier. Bog ve, kolikokrat ga je že potegnil p .olgov, kamor ga je pahnila njegova veseljaška nrav in njegovi dokf” • Pr^aIeljn Toda treba je rešiti nadarjenega in ambicioznega in T °r^a S- ^01’!50116- Kalvin je kakor zla vešča pričel plesati okoli njega en l'utrovI emisarji so že imeli razpredene mreže po Parizu. Katoliška Jtnost Evrope je bila minirana. Zato so Ignacijeve široko odprte novne oči dobro spoznale svetovni položaj in odgovornost tiste ure. Pa »Frančišek, kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo napravi.“ Danes je bolj odločno padla roka prijateljeva na profe- t fJeva ramena in oči. Magistra Ignacija so gledale odločno, kakor ^krat, ko je poveljeval zadnji napad svojim vojakom pred Pamplono. SjSjVe.r je odločno odbil ponujano roko svojega rojaka, s katerim sta k delila sobo na Sorboni, in zaloputnil vrata za seboj. Ignacij je ta-pokleknil pred križ in molil dolgo... . Tisti večer so besede padle v rodovitno. Frančišek se je odločil, t^v°Pravi dolge duhovne vaje. Gospodova milost je bila v tistih dneh p ko silna in tako osvajajoča, da je pretopila popolnoma njegovo srce. 0s‘ej je poznal le eno: Gospod, daj mi duše, drugo vzemi... Miliioni Azijcev se klanjajo pred Križem, premagani od milosti Kristusove, ki jo je neodoljivo izžarevala sveta apostolska osebnost Ksaverijeva URA MILOSTI BIJE NA VZHODU V rojstnem letu sv. Frančiška 1506 je bila Evropa še ena, katoliška in apostolska. A eno leto poprej je Luter postal menih. Ko Je Frančišek umiral na otoku Sancian, pred Kitajsko, je bila ta edinost že razdrobljena. Tedaj pa je naklonila božja Previdnost z odkritjem novih svetov božjemu kraljestvu novih in sijajnih možnosti v zameno za odpadle dežele. Leta 1506 je umrl tudi Krištof Kolumb, ki je razširil meje zgodovine v svetovno zgodovino. Svet so si tedaj delili Portugalci in Španci. Biti indijski guverner, je v 16. stoletju pomenilo isto, kakor vladati od južnoafriškega rtiča Dobre nade do Malake in Molukov, in biti indijski škof, je pomenilo isto, kakor imeti juris-dikcijo od Južne Afrike do Japonske, če si vprašal tedaj zapadne osvojevalce, po kaj jadrajo na Vzhod, so odgovarjali: „Po poper in p° duše.“ Na žalost je nenasitna žeja po bogastvu pogoltnila in zadušil3 klic po osvajanju duš. Tako so iz velikodušnih križarjev postali klati' vitezi, nasilneži in morilci, dokler jih lastne krivice niso požrle z nji' hovim bogastvom vred. POSLANEC BOŽJE LJUBEZNI Preden je Frančišek Ksaverij odšel na Vzhod, je tam delovalo že nekaj desetin misijonarjev, ki so odšli skupno z novimi osvojevalc' zemelj. Delali so goreče, a brez načrta, omejeni le na teritorij, zavarovan po vojaštvu. Takrat pa je Gospod žetve poklical na oder misi- Jonske zgodovine moža, ki je izpolnil v polni meri zaupano nalogo. Frančišek iz rodu Ksavier, z oče-tom Ignacijem soustanovitelj Družne Jezusove, je imel pred seboj "000 km dolgo pot od indijske Goe do Molukov in pri tem odmerjenih le borih deset let, da položi temelj Meliki zgradbi sv. Cerkve na Vzhodu. Preogromno delo za enega moža misijonarja — a Bog je hotel svetu pokazati, kaj zmore misijo-nar, ki se popolnoma preda Njemu. Ksaver se je zavedal, da na sebe ne more računati. Vedel je tudi, da bodo z božjo lučjo obsijane “eromne misijonske pokrajine znova padle v temo z njegovo smrtjo, "a ali se ni ob Učenikovi smrti dosodilo isto? In seme je moralo Oftireti, da v bodočnosti vzklije in r°di bogato. SKOZI OGENJ PREIZKUŠENJ Klima v Goi je uspavajoča n* mori do neznosnosti. Poganski ndijci so sprejeli s častjo in spoštovanjem bele ljudi, misleč, da so °£ovi prišli k njim. A spoštovanje Se Je umaknilo bridkemu razoča-ranju, ki je naraslo v sovraštvo, ko ao gledali nenasitno slo evropskih Priseljencev po bogastvu in njih Pultenost. Umevno je, da v takem zračju evangelij Ljubezni ni mo-kl Pognati tal. Ravnanje lastnih eiih rojakov z domačimi prebivalci •e zgalo Frančiška do dna duše, da L,. Potožil domov: „Osvojevalci Popravljajo tukaj krščanstvu grob 2 svojim razvratnim življenjem.“ o P,r.°®d Je celo, naj ga predstojniki sijejo v Abesinijo, kajti „tam ' aJ ne bo nobenega Evropca.. . “ v Kakšna sreča, če bi se tedaj ecal Zapad z Vzhodom v duhu Frančišku kažejo zemljevid Kitajske, v katero naj bi tudi prodrl in jo osvojij za Kristu'a, nakar bi bila osvojitev vse Azije lahka stvar. A po nedoumljivih načrtih božje previdnosti je segla na Kitajsko le njegovo hrepenenje, a še to je obrodilo sad... Ksaverija! Najbrž bi bila to ura izpreobmjenja Azije in danes bi mogli azijski narodi slaviti v svojih domačih blagozvočnih jezikih našega Odrešenika. Berdjajev, ruski filozof, ima prav, ko pravi, da Bog pošilja svojim krščanskim ljudstvom kazen „izmov“ v zameno za resnico, ki so jo kristjani zavestno zavrgli. Tudi komunizem je tisti lizol, s katerim čisti ljubeči pastir svoje staje, pa tudi ostalo zemljo, kjer smo jo kristjani pozabili napolniti z evangelijem Ljubezni. In vendar je Ksaverij ostal v Indiji, kakor sv. Pavel v Korintu, neumorno učeč in krščujoč in trpeč. In glej čudo! Tako velikansko je bilo število novih kristjanov vsak dan, da mu je hromela desnica, s katero je krščeval, in onemogel glas, ko je izgovarjal nad katehumeni besede: „Jaz te krstim...“ OCEANIJA Rodovi z vzhodnoindijskih otočij so bili divji in nevarni. Toda ali ni Gospod umrl tudi za ljudožrce? Kakšna sprememba! Ko je Frančišek zapuščal otočane, se je namesto divjih ponočnih orgij razlegala z otočja ganljivosladka pesem verujočih božjih otrok, ki so prepevali v svojem lastnem jeziku slavospev edinemu in živemu Bogu, ponavljajoč iz katekizma, kakor jih je veliki apostol poučil malo prej. „Ako ne dobim ladje, si iz nekaj hlodov zbijem splav in odidem,“ je zapisal poln zaupanja, preden je odšel na bližnja otočja. A ko mu je portugalski guverner prepovedal podati se tja. kjer so Mori sloveli kot kanibali, mu je Frančišek zagrozil: „Potem skočim v morje in bom plaval do njih...“ „Kljub vsem nevarnostim, se Gospodu popolnoma zaupam, ki je rekel: „Kdor življenje zaradi mene izgubi, ga Nishimo Shinsen: Frančišek v Yamaguchi na Japonskem bo našel.“ — Zavedal se je, da človek ne sme stavljati meja božji plesti, kakor hitro jasno spozna božjo voljo. Tudi za lovce na človeške glave in za fetiše je Jezus omrl in ti revčki bodo postali de-jezm božjega življenja morda izključno po mučeniški krvi misijo-narjev. Kitajska je ponovno oroše-z. nj0> prav zadnji čas tudi nad Afriko visijo težki oblaki; zdi se, celo suha indijska zemlja po-trebujo istega soka, da poganska Puščava požene v božjo rast! Za rančiška je nova smrtna nevar-nost bila le novo doživetje in listek ^ vstop v pravo resnično življenje. In sredi nepretrganih stisk in anirtnih nevarnosti je božje Srce Polnilo svojega viteza s tolikšno nošnjo tolažbo in sladkostjo, da je v solzah prosil Učenika: „Nehaj, laž'b^“’ ZC*aJ Je ^ovo^ Tvoje to- |w< V letu 1547 se vrne spet v alako. Novi sob rat je, ki mu jih je ® Ignacij poslal iz Rima, naj bi adaljevali, kjer je on pričel; saj je rjovanje vere v dušah novoizpre-, rnJencev veliko težje nego izpre-v račanje samo. Zato se je z Mala-o Podal v Goo nazaj, kjer je bilo «Jegovo izhodišče osvajanja. Tam v ^logiju sv. Pavla je vzgajal do-v nf duhovnike. Ksaverij piše, da je v letu 1560 študiralo tamkaj že i ebko število seminaristov iz različnih narodnosti, kar lepo izpričuje atoliškega duha mlade Cerkve, ki je sprejela na svoja ramena nalogo, ^aupano ji od Kristusa „Pojdite in učite vse narode...“ JAPONSKA v Dotlej je bila dežela vzhajajočega sonca nepoznana Evropcu. kr Je uPal ° nJl> vanjo pa ni vstopil. Trgovci z zapada so jo pri- v‘cau v resničnost, naš veliki misijonar pa ji je pogledal v srce. „še p c’ se več,“ je Frančišek vpil v sanjah, ko se je boril, kakor Jakob z v sP5)domt za duše. Hotel je naravnost do japonskega cesarja in imel acrtu, kako bo namah osvojil japonske univerze, da bi jih čimprej Olimpio C. Rodrigues: Frančišek, zavetnik katoliških misijonov napolnil z modrostjo in vednostjo Tistega, v katerem so vsi „zakladi Modrosti in Vednosti“. — „Pridi k nam in pomagaj nam,“ je razločno slišal glas neodrešenih, kakor sv. Pavel v Makedoniji. Vkrcal se je zato na džunko enega kitajskih morskih roparjev, ki je bila na poti iz Ma-lake proti Japonski. A ladijski kapitan se je med potjo premislil. Maliki so mu „povedali“, da ga čakajo v enem kitajskih pristanišč zakladi. Velel je obrniti krmilo proti kitajski obali, pa je med potjo zvedel, da je bilo ondotno pristanišče izropano po drugem morskem razbojniku. Tudi je nastal tako silen vihar, da je ladjo gnal naravnost proti Ja- Frančiškova desna roka, ki je pisala in krsčevala, še danes ohranjena. Desno eno izmed Frančiškovih pisem ponski „proti volji mornarjev ter kapitana in spletkam vseh peklenščkov“, kakor se izraža Ksa-verij. Bilo je prav na praznik Marijinega Vnebovzetja 1549, ko je stopil na japonska tla. Natančno pred 15 leti se je Frančišek z večnimi obljubami posvetil tam na Mont Martre v Parizu svojemu večnemu Kralju. In glej čudo! Ravno 400 let kasneje je Vnebo-vzeta znova ponudila temu ponosnemu japonskemu ljudstvu svojo roko in novo dobo milosti ob državni kapitulaciji. Ali bo tudi to pot odbilo ponujano roko iz nebes1? „Če mi Gospod nakloni še deset let življenja,“ piše Ksaveri] ob tej priliki, „bomo imeli priliko videti velike stvari v tej deželi... ‘ Pa Gospod mu je odmeril le skromni dve leti. In ni videl velikih stvari, marveč je žel le udarce in razočaranja. čeprav je vso veliko dušo vložil v delo, je pustil ob svojem odhodu le 2000 kristjanov v mestu Kagoshima in Jamaguchi. Vendar pa se je mogel na nje zanesti bolj kakor na stotisoče indijskih kristjanov. Na japonskem dvoru je doživel popoln polom. Spremljal je nekega japonskega plemiča na dvor, držeč za uzde njegovega konja, v družbi brata Fernandeza, pogosto zasramovan od mimoidočih, več- I* tratu» ym**' nmflre Sel Jt*a ßemftt tm mmffrtt ■ -/»net n mi intl »me »t > s s t mi nuj h /i im** streit «««£! " S mr,*» \**. »U m Ju» y *>1 St fast* f*>t« (mttfttm fcm jttet'lr} »»*0» fimtm fU Y»« «**M> JL ^ »n mr.^^ IpU&zjiš* «Sr «f i^r«' i* 4y- #* hinitrtm jstiir*/ Ji t»ttc},a &fa»*M pd n tief umuv/Xi*/ trten allpm i*rfr*f u\* (r«; m !>tfi*if+” »'»»ngu4> JU» fomßtitmdtm ek/vf * »*'j» j-ett* Ut»**) Ug**f y 3<_ ^ 'fnCjjJ r i- ^ -fatjU» efif }*< til* ayuit y fine’ ** J**1 "«Ji*11 &* namef btr Jr fit wm ne Ji,»* *« k*}t* Aa n* (j * ) «<»{<> '"^V *Uf h+fJjfU * < - — *•• ,R*** >**» r/>rt» t» ftp* i *t*J f * * th'n* "l lHiTrM* ‘ty* *» JutitOe ftrPtmktmrntt S,toteme/ »n/, Jt c*m* fetnsej \t.t6»*sjMe+frf"*' ^ '"J* **',i,’«*' **tfh* f* tnt/Mi y krat kamenjan od pocestnih pobalinov, v zamazanem talarju, do smrti utrujen vsled dolge hoje. S solzami veselja v očeh je pel Bogu hvalnice za izkazano milost, da je mogel postati tako podoben svojemu zasramova-nemu Učeniku. Na dvoru sploh ni bil sprejet. Tudi univerza mu je zaprla vrata. To je bila pač ena najtežjih ur v Frančiškovem življenju. Prevzetno ljudstvo tedaj še ni moglo razumeti, kako bi mogel Vsemogočni vladar nebes in zemlje imeti in pošiljati po svetu tako ubog6 poslance. PRED KITAJSKO Ostala mu je še ta skrivnostna dežela, čeprav na Japonskem ni videl uspehov, je vendar 50 let po njegovi smrti število mučenišk6 Japonske naraslo v en milijon. A če je hotel dušo Japonske pridobiti za Kristusa, je moral prej skozi razum Kitajske. Vedel je, da je Kitajska mati učene in modre Azije, preko katere je Japonska prejemal» svojo kulturo. Izkušnje so vitezu božjega Kralja svetovale popolnom» spremeniti načrt. Pridobiti mora kitajski dvor z vsem sijajem zapad» in nastopiti kot poslanec s spremstvom in kraljevskimi darovi, že j6 stala velika ladja pripravljena in na njej on v činu zapadnega vojskovodja. Toda poveljnik vojnega brodovja z Malake mu je zaprl pot-Poražen in s krvavečim srcem je moral gledati, kako mu propad» Kapelica na otoku Sancianu, zgrajena na kraju Frančiškove smrti. Komunisti 6° jo pred kratkim opustošili. Jegov sijajni načrt. Vrgel se je te-na kolena pred podobo Matere tj.Zje’objel njena kolena in jo ro-i P111 P°ma&a na Kitajsko, ki oila še vedno tujcu pod smrtno ]kIo1J0 PreP°vedana. V avgustu nu t-L.6 iz^rcal na otoku Sancia-> tik pred Kantonom, v upanju, , Sa v ugodnem trenutku kitajska prenese v deželo njegovih i vJ hrepenenja. „Ali kantonske nip6 ali Pekinški dvor,“ to je bilo ,• veoy° geslo, „toda mnogo rajši °. kakor pa bežati pred trplje-Jem križa.. .“ Odslej je Frančišek je rn d°besedno križan. Odsloviti brnf0ra^ ce^° sv°jega redovnega so-tem \ ln. odpustiti tolmača. Med Za lan • zaPuščen od vseh gledal je aavJ.°’ki bi ga prepeljala onstran, truri!fltelj.ica — smrt — zatisnila ki vobkemu apostolu duš, lu 5111. ŠPauti in Portugalci kma-dal; .ob priimek „Knez morskih re n^V ‘ zadnjih tolažil sv. ve-tisn^p1110^6? Prejeti on» ki je toliko resni Prinašal zadnjo tolažbo. V stra Cu-Z!va Podoba svojega Moj-žan ’.-vT1 Je umr^ na Kalvariji, kri-ln zapuščen. Veiii, ^ Vehkemu petku je sledila indij!Vneielja- r)ve leti kasneje je skeiT1 ^a. ^oa prenesla v kraljevskem tnumfu in v vsem vzhodnja-svoin SlJa-ju svetnikove ostanke v se , ^otropolo. Ob tisti priliki so , ne j11 stotine kristjanov kodiip .Tnorje. ae meneč se za kroje vf,!;im pIavale ladji nasproti, ki v° telr> pr^sj:aaišče misijonarje- skuonn . kasneje ga je sv. oče Proe-iQc,-f Ustanoviteljem Ignacijem msa za svetnika. za zaS^ii-17,48 P J’6 Papež proglasil ' citmka krščanskega Vzhoda. eta 1904 ga je imenoval za pokrovitelja Družbe za širjenje vere in leta 1927 za patrona vseh misijonov. Kakor je bilo rečeno Abrahamu: „Postavil te bom za očeta narodom, in tvojega zaroda bo, kakor je zvezd na nebu,“ tako veljajo iste besede njemu, ki se že uresničujejo. Ljudstva se vračajo k Resnici po misijonarjih, ki jih vleče Ksaverijev duh: „Duš, duš, daj mi duš, drugo vzemi... !“ Frančišek Ksaverij je bil prav za prav le ime, postava in obleka, ki jo je posodil Kristusu, kateri je bil skrit v njem. Tukaj je jedro njegovega apostolata in skrivnost njegovega svetništva. Več ali manj je skrit ta sveti mir in to sveto seme v srcih slehernega kristjana. Treba ga je le vzdramiti in pomagati mu, da se razživi in razraste. Mesec december bo za ves misijonski svet čas milosti. Slovesnosti tisočdevet-stoletnice prihoda sv. Tomaža v Indijo in štiristo let smrti — sv. Frančiška! Gotovo bo tudi slovenska domovina, znotraj in zunaj meja primerno odgovorila na te velike misijonske dni. Posebno mladina, tista, ki je znala vedno tako velikodušno odgovoriti, kadar je šlo za resnično dobro in lepo, naša študirajoča mladina, ki naj se malo zamisli ob teh besedah mladega Frančiška Ksaverija: „Gorim od želje, da bi šel in kričal z vseh univerz Evrope, kakor iz uma: študentje, ...kaj vendar počnete tukaj ? ?... Gorje, kako velikansko število duš drvi v prepad pekla zaradi vaše brezbrižnosti!“ Ali padajo duše v brezno tudi po moji krivdi, in ne bom mignil niti s prstom, da jih rešim?? OČETOVA BESEDA Misijonska okrožnica pija xil „evangelu praecones“ Prevedel in razlago napisal Karel Wolbang C. M. — Nadaljevanje 4. NUJNOST LAIČNEGA APOSTOLATA V MISIJONIH duh v*- t0 oltrožnico Pa ne želimo nagovoriti in vzpodbuditi samo misijonsko ]>kodugCln°’ marv€^ tu<^' wne 'z vrst (neduhov.niških op. prev.), ki se „ve- sv.,i USn° ,n radovoljno“33 borijo v vrstah Katoliške akcije in nudijo misijonom voJo pomoč. ,,Uj ^ gotovostjo je možno trditi, da ono sodelovanje laikov, ki ga danes ime-gJ- Potoliška akcija, ni nikdar od prvih časov Cerkve dalje izostalo; dona-m - )e mar_več apostolom in ostalim oznanjevalcem evangelija znatno pomoč in (sv 81> doprinos Porastu katoliške vere. Tako z ozirom na to apostol narodov Sam •-Vel op- Prev.) spominja Apolona, Lidijo, Akvilo, Priscilo, Filemona; in sta P18e PPipljanom: „Da, prosim tudi tebe, blagi tovariš, pomagaj jima, ki knt ®.e. 2. menoj trudila za evangelij s Klemenom in drugimi mojimi sodelavci, nh imena so v knjigi življenja.“34 in i,I>ray .tako j® znal'o vsem, da se katoliški nauk ni širil samo po škofih konzi 1 amPak i-ndi Po oblastnikih, vojakih in privatnih državljanih po katerh”**1 (diplomatskih) poteh. Mnogi tisoči vernikov, ki so vero sprejeli in Ver0 'k- lmena sa danes nepoznana, so se plamteči od goreče želje, da bi širili Po nr-Hi v0 se J6 sami oklenili, trudili pripraviti evangeljski resnici pot: zato sta važn 2110 krščansko ime in krščanska krepostnost prodrla že v vsa ejsa mesta rimskega cesarstva. Klem ®v- Justin, Minucij Feliks, Aristidi, konzul Acilij Glaber, patricij Flavij iajoč611’. SV' Tare'24!» in skoraj brezštevilni sveti mučenci in mučenke, ki so razvi-im “ Cerkev s svojimi napori in prelito krvjo utrdili in oplodili, se morejo je tuVal1 na nek namn predstraže in predhodniki Katoliške akcije. Drago nam Polna navesti ono prelepo misel avtorja pisma Diognetu, ki se zdi tudi danes .. Vs kVZP°dbude: „Kristjani... bivajo v domovinah, toda kot najemniki; aaa tuja zemlja je zanje domovina, in vsaka domovina je zanje tuja.“35 Sinje X.sred|ijem veku pa vidimo ob vpadih barbarskih .narodov kneze in kne- devaj U l P°n'žne rokodelce in odločne žene iz ljudstva, ki se'na vse moči priza- ntusa Äa P.rav'lno in sveto spreobrnitev lastnega ljudstva k veri v Jezusa Kri-Ua.styjZa .,.1-iihoV01 utrditev v krščanski nravnosti, da bi bili vera in domovina ob ki se ' °C-* ne.varnosti zaščiteni. Ob našem nesmrtnem predniku Leonu Velikem, doviuaJe ,Juna®ko uprl v Italijo prodirajočemu Atilu, opazimo, kot izpričuje zgo-Cenovef ViL-r*-lnSita konzula. Ko so Pariz oblegale strašne hunske horde, je sv. Poskrbel3’ zivela v neprestani molitvi in trdi pokori, s čudovito ljubeznijo kardov T,P° ®v°i'k niočeh za duše in telesa svojih someščanov. Kraljica Longo-kralj J P'xlolinda je skrbno vabila svoje ljudstvo, k spreobrnjenju. V Španiji je v Prav skušal svoje ljudstvo, okuženo od arijanske zmote, znova privesti ‘*1(1 o V TVfwl 1 * j J V . caijivcl. kralj p eoti|(jalesryyneZe Pa hranijo, tolažijo in krepijo: tako, da navedemo kak zgled. Popelje |Pria,‘ki Klodvigovo dušo za krščansko vero in ga nagne, da ga končno 2 Pajveči p[®stovolineniu prejemu sv. krsta; Radegunda in Batilda pa se lotita kraljica li 'takeznijo nege bolnikov in skrbita za gobavce. V Angliji sprejme Sv°jim n . rta Prihajajočega sv. Avguština, apostola andotnega ljudstva, in s Prizadevanjem prepriča svojega moža Etelberta, da dobrohotno sprejme evangeljske zapovedi. In komaj se Anglosasi, bodisi ugledni ali preprosti iz naj' nižjih slojev, tako možje koit žene, stari in mladi, oklenejo krščanske vere, vzpostavijo kot gnani po impulzu božje ljubezni s to apostolsko stolico najtesnejša zvezo pobožnosti, zvestobe in spoštovanja. Enak čudovit prizor se nam nudi v Nemčiji, k© sv. Bonifacij in njega^1 sodelavci prepotujejo na apostolskih potih tiste dežele in jih velikodušno opl®' jajo s svojim znojem. Možje in žene onega hrabrega in velikodušnega narod* pričnejo z močnim gibanjem za aktivno apostolsko sodelovanje z redovniki, dO' hovniki in škofi, da bi tistim zelo prostranim pokrajinam vsak dan bolj svetil* luč evangeljske resnice in da bi se krščanske zapovedi in krščanska krepostnost iz dneva v dan širile vedno bolj, ne brez obilnih sadov odrešenja. V vseh časih je torej katoliška Cerkev, ne samo z neumorno delavnostjo d°' hovščine, ampak tudi s sodelovanjem laikov, rodila nov verski napredek in vodil* narode tudi v večji socialni prospeh. Vsi vedo, koliko je v tej zadevi na Madžar' skem storila kraljica sv. Elizabeta; kaj v Castigli kralj sv. Ferdinand; kaj kon' čno sv. Ludovik IX. v Franciji: ti so namreč zaradi svoje svetosti in prizadeV' ne dejavnosti, blagodejno vplivali na različne družabne stanove, bodisi 'z dobro* hotno inicijativncstjo, bodisi s širjenjem prave vere vsepovsod, bodisi s hrabro obrambo Cerkve, predvsem pa s prvačenjem vsem z lastnim zgledom. Niti 111 nepoznano, koliko so v srednjem veku odličnega izvršili laični cehi; družili obrtnike in delavce obeh spolov, ki so kljub življenju med svetom stremeli za nio manj vzvišenim idealom evangeljske popolnosti, prizadevajoč si z radostjo izvest* ga sami v praktičnem življenju, in se akt|ivno v zvezi z duhovščino trudili, da bi s® vsi drugi za isto borili. Slične okoliščine, kakršne so prevladovale v prvih časih Cerkve, vladaj® še danes v večini ozemelj, kjer misijonarji delujejo; ali vsaj one narode stiskaj® iste potrebe, kakršnim je bilo trba odgovarjati in od pomoči v stoletjih, ki s° sledila preganjanjem. Zato je abso'utno potrebno, da laiki združijo svojo velik®' dušno, marljivo in aktivno dejavnost v sodelovanju s cerkveno hierarhijo, vst®' pajoč v čimbolj sklenjene bojne vrste Katoliške akcije. Delo katehistov je gotov® potrebno, vendar ni nič manj potrebna skrbna prizadevnost onih, ki se brez vsake?® plačila, gnani zgolj od božje ljubezni, stavijo misijonarjem pri izvrševanju njihovi*1 dolžnosti na razpolago in jim pomagajo. Zato želimo, da se povsod po možnosti ustanovijo organizacije katoliški*1 mož in katoiških žena, dijaški krožki študirajoče mladine, delavske in rokodelsk® organizacije, športna združenja in druge družbe in bratovščine, ki se morejo imen®' vati pomožne sile misijonarjeve. Pri ustanavljanju in pospeševanju le-teh krožk®’ pa je treba bolj upoštevati in tehtati poštenje, krepostnost in gorečnost član® kot njihovo število. Pripomniti je razen tega potrebno, da misijonarji za pridobivanje zaupan*® staršev nimajo boljšega sredstva, kot prevzemati kar najbolj gorečo skrb za nj*' hove otroke. Ti bodo, rastoč v duhu in praksi krščanskega življenja, ne samo m®c’ dika in kras lastne družine, marveč tudi vse skupnosti; in pogostno bodo ti uspel*11 obnovili prvotno gorečnost kake krščanske občine, če je nekoliko popustila. Čeprav mora torej Katolišča akcija, kot je vsem jasno, posebno razvil®1 die za izpeljevanje dejanj krščanskega aposto'ata, vendar nič ne zabranjn)®! njeni člani ne mogli biti obenem člani organizacij, katerih namen'je spravi* socia’ne in politične zadeve v skladje z načeli in smernicami evangelija; še vf ’ pravice, ki jih uživajo, in dolžnosti, ki jih imajo, zahtevajo da tako ravnajo v samo kot državljani, marveč tudi kot katoličani. svoje sile da bi SODELOVANJE LAIKOV PRI GRADNJI CERKVE NI NIČ NOVEGA Predno je Kristus sveto Cerkev ustanovil, so raznovrstni laiki, nedu-hovniki iz preprostega in izobraženega ljudstva, izmed revnih in bogatih podp,1' rali njegovo prizadevanje za širjenj edine prave vere. Sveto pismo, pisan_ zapuščina Odrešcnikovega božjega n®^ ka, od očividcev in prič njegovega de*®' vanja nam zapuščeno, ponovno govor* številnih laikih, ki so pri njegovem apo-tolatu na ta ali oni način praktično so-ovali, številna pisma apostola naro-. °v sv. Pavla so polna omenjanja laikov ".njihove pomoči pri njegovih apostol-Kih pohodih in naporih za širjenje kra-Jestya božjega na zemlji. Najsitarejše »v1 .v katakombe so bile istočasno že oirališča prvih kristjanov, kjer so se poleg udeležbe pri verskih obredih in v‘ maši že tudi podrobneje seznanjali katoliškim verskim naukom in hiteli azaj v pogansko okolje kot živi Kristo-osci prižigat plamen svete vere v ne-ste duše. Laiki so v ječe skrivaj pri-ašali sv. obhajilo. Nad tri stoletja je ll° to sodelovanje laikov stalno zdru-eno s smrtno nevarnostjo za njih živ-i, ,e! ki so ga mnogi kot mučenci tudi Rubili. Katoliška vera je prodirala f" . gorna po vsem znanem svetu in laiki 0 imeli pri njenem razširjanju narav-nost levji delež. ,y Pričujočem poglavju, ki je naj-ro- ve.v celotni najnovejši misijonski vih°Zn^C’ sv' °šeta, je podanih polno ži-dnl Pv™erov plodonosnega laičnega so-. mvanja skozi vsa stoletja do pokrist-nJenja celih narodov v Evropi. NovI ČASI TERJAJO NOVIH OBLIK laičnega apostolata Medtem ko so do nedavnega napori Ijc^meznikov rodili za utrjevanje kato-na +rna- cl’čudovanja vredne sadove, je ^stopilo v 20. stoletju povsem edinstve-v„ 0.Zračje organiziranega razkristjanje-n vPa množic. Liberalizem, ki je na vse ;:''lne Potiskal vero v zakristije, je s svo-vil ra?kristjanjevanjem okolja pripra-Pod^03'6 <3e^če do tega, da so vskočili kom P^aP0r organiziranega svetovnega Vp,. Unizma in za korak naprej z željo, da kvo Palinejo tudi iz zakristij, ko cer-jav ?Preminjajo v skladišča, muzeje, vo-n >ce m plesišča ter tako s svojim (]jn *coai prepojijo zlasti duševnost mla-Zrvi ’ a bo za vsako verovanje v njej «ovu v1'0 Prostora. Sv. oče Pij XL, ueta-le* novodobne Katoliške akcije, je mnp« zaklical v svet, da „stvar kriči, v«, kriči" po uresničevanju. Sodelo-annet , a'kov pri uradnem, hierarhičnem orew • u Cerkve mora biti dogovorjeno, nPni nizlrano kar se da enotno po vesoljnem svetu. POTREBA DEJAVNE VERE Od skromnih začetkov belgijskega žosizma po mnogih naporih monsignorja Gardi j na do lanskega svetovnega kongresa laičnega apostolata v Rimu je minilo nad četrt stoletja. Marsikaj je bilo v tem razdobju storjenega, mnogo opuščenega. Verska brezbrižnost, skepticizem, napredujoči duh uživanjaželjnosti in strah pred žrtvami, otipljiv duh individualizma in duhovne needinosti v vrstah katoličanov, bolestno kritikarstvo, zavist, načrtna lažna propaganda in kraja dobrega imena, zaverovanost v zasebne podvige in pojemanje smisla zar sodelovanje in delo v prid skupnosti ter usihajoča ljubezen do duhovno zapuščenih množic človeštva; ti in številni drugi simptomi modernega razkristjanje-nja človeštva naravnost vpijejo po potrebi načrtnega sodelovanja laikov z uradnim prizadevanjem Cerkve, da svet in človeštvo na njem reši. Posameznik je danes glas vpijočega v puščavi duhovnega uničenja. Proti silnim organizmom svetovnega boljševizma, prosto-zidarstva, materialističnega socializma, vedno bolj pojemajočega liberalizma, ozkosrčnega nacionalizma v tej ali oni nacistični, fašistični ali drugi obliki in proti vedno rastočim naporom v sebi razcepljenega, a katolicizmu tako v celoti nasprotnega protestantizma, je možno postaviti učinkovito protiutež samo z dejavnim katolicizmom in v strnjeni povezanosti cerkvene hierarhije z nepreglednimi množicami organiziranih laikov, živečih iz vere in zanjo v neutesenem hrepenenju ponesti jo do skrajnih mej sveta vsem, ki njene milosti še niso deležni. POSEBEN POUDAREK POTREBE MISIJONSKEGA APOSTOLATA V misijonskih ozemljih je položaj danes slabši kot v poganskem času ob nastopu Kristusovem. Poganstvo, ki tam vlada, ni nič manj katoliški ideji nenaklonjeno kot pred 2000 leti. Prodor komunizma, ki hiti in stremi za svetovno tiranijo neorganiziranih človeških množic in vedno bolj jasno se razvijajoče svetovne organizacije pod okriljem UNO (Zveze narodov) za delovanje v manj razvitih predelih sveta, moralno silijo ves moderni svet, združiti kar najbolj dogovorjeno vse razpoložljive sile za uspešno duhovno ofenzivo po misijonskih deželah. V tej misijonski okrožnici sv. oče lepo nakazuje dveh vrst obveznost: prvo, vsem katoličanom skupno (vzdrževanje papeških misijonskih Družb, delo za misijonske poklice in molitev za uspeh misijonskih podvigov) in drugo, svojsko apostolom (socialno zdravniška pomoč, tisk, šolstvo vseh vrst, skrb za katehisite in vzgojo domače duhovščine kot nujna pomožna sredstva k dosedanjemu oznanjevanju evangelija). NOV MOMENT V RAZVIJANJU SODOBNE MISIJONSKE AKCIJE Pij XII. je prvi papež, ki je jasno v tej najnovejši misijonski okrožnici o potrebi domače ,Katoliške okcije“ kot bistveni in sestavni dolžnosti katoliške misijonske skupnosti spregovoril. Prejšnji dve okrožnici o misijonih: Benedikta XV. „Maximum illud“ in Pija XI. „Re-rum Ecclesiae“ nista o njej govorili na ta način. Pij XII. smatra zadevo domače duhovščine za srečno premagano po prizadevanjih svojih prednikov in pokaže novo, v sedanjem trenutku najvažnejšo nalogo: potrebo katoliške „elite“ v katoliških misijonih po širnem svetu, to se pravi, na potrebo Katoliške akcije med katoličani v misijonskih pokrajinah. SVETOVNI KONGRES LAIČNEGA APOSTOLATA O TEM VPRAŠANJU (7.—14. X. 1951) Na tem zborovanju so se vršili zelo zanimivi „carrefour“ v obliki anketnih izmenjavanj pogledov in izkušenj številnih udeležencev iz misijonskih dežel na apostolat v misijonih in posebej na vprašanje: K A v misijonih in v mednarodnem življenju sveta ob novih problemih, ki nastajajo z nastopom UNO, UNESCO in WHO organizacij svetovnega formata in z vlogo njih obsežne akcije pri usmerjanju mcdn. življenja in enotenju ciljev mednarodne skrbi za javno blaginjo ljudstev, kar naj bi UNO v svojem prizadevanju zasledovala. Izmenjavani so bili pogledi o že obstoječih izkušnjah v tej zadevi, informacije o raznih poizkusih, ki so se že izvršili, in razmišljalo se je o novih nalogah, ki nastajajo tako za laike vsega sveta. PET VAŽNIH VPRAŠANJ Ob petih vprašanjih je bilo izme' njanih ogromno koristnih pobud: Laični pomočniki misijonarjev (v katerih panogah so potrebni in kako ojačiti njihove organizacije). Laični apostoli in domača KA v misijonih (dejavnost laičnih pomočnikov in podvigi splošne ter specializirane KA; oblikovanje voditeljev za domačo KA in misijonarjeva vloga P1’1 tej formaciji). Apostolat osebnega zgleda za katoliške laike domačine (potreba formiranja voditeljev katoličanov med domačini za javno, socialno, politično, akademsko življenje v posameznih deželah, zlasti, kjer je dežela že dosegla samostojnost ali se za osamosvojitev pravkar bori; kakšne probleme stavi ta naloga v rešitev katoliškim laikom vsega sveta? Mednarodno sodelovanje v tem področju s posebnim ozirom na važno vlogo mednarodnih katoliških univerz)- Katoliški laiki zapadnega sveta ij! vprašanje misijonske dejavnosti (m1 katoličani .zapadnega“ sveta čutijo svojo odgovornost braniti v okviru UNO in njenih specialnih agencij delovanje misijonarjev za izboljšanje stanja domačega prebivalstva? Kako odstraniti in premgati težave, ki ovirajo pravilu0 cenjenje teh naporov misijonskih pi°' nirjev?). , Mednarodne katoliške organizacije 'n misijoni. (So bile katoliške mednarodn® organizacije dovolj aktivne v njihoveio posebnem področju dela za misijonsko dežele? Katere mere je podvzeti, da s® zavedo polagoma vsi katoliški laiki svetfl odločilnosti problemov, ki jih danes čaS nalaga vesti katoliških laikov z ozirom n® misijonsko dejavnost in formacijo o°' mače laične elite.) Stavljen je bil konkretni predlog (Pr] „Misijonska nedelja 1952“, str. 61 zgp raj) za vzgojo in pošiljanje evropski ekspertov KA v misijonske dežele, se misijonska KA čim hitreje in cim bujneje razvije za delo, ki ne pušča od' loga. O dosedanjih naporih v to smer ' merodajnih organizacijah pa več 0 drugi priliki. SAUL-PAULUS ŠTIRI PODOBE IZ ŽIVLJENJA APOSTOLA NARODOV SV. PISMU IN ZGODOVINSKIH PODATKIH NAPISAL NIKOLAJ JELOČNIK Prva podoba učitelj postave Trije težki udarci na gong. Tišina, rombe zazvene mogočno. Nekaj tre-uktov se zdi, da se je ves prostor *\r.tmen’l v mogočno simfonijo, ki znani eucastje božje vsemogočnosti... Sled-Jic se zvok; utapljajo v tišini, ki se Duza nevidna... Zastor se počasi odgrinja. V mot-• jm> rožno vijoličnem siju se nakazuje eten mogočnih vhodov Herodovega ernpljä v Jeruzalemu. Sredi dvokrilne Puščene zavese se blesti zlata zvezda enkega zbora — sanhedrina.* Globoka tišina je do vrha napolnila Prostor... Jutro je. Zdaj se bo začelo daniti. . Cez trenutek ali kaj se iz globine uipeijuke notranjščine oglase zvoki ju-^ unje hvalnice; glas, ki poje, in nerazloč-glasovi, ki ga spremljajo; skoraj za v m jasen glas, prav blizu, ki poje v° hvalnico Najvišjemu ob rani zori... JASEN GLAS (živo, blizu, neviden): : ^osP°d, si v začetku zemljo utrdil Oti I? tvojih rok je nebo. . a bosta prešla, ti pa ostaneš; kal-86 ^osta postarala kakor se obleka; kor'plašč ju boš zvil in bosta spreme- ti n [njena; Pa si vedno isti in tvoja leta ne minejo. (Molk.) nut(tetje ’z notranjosti jačje za tre-&am) ’ Pa se spe,; ^as nadaljuje hTlwi *6 *>°,n s',av'* nied narodi Hv P0* tvojemu imenu, (višje): si„ ,'^e Gospoda, vsi narodi, ‘avrte ga, Vsa ljudstva... Zai,„. . (Molk za trenutek.) to*?!. Se malo ma-o __J^u®el bo, kateri mora priti, m-,., judovska imena in izrazi (Ješua, m«is*-a’. itd-) eo v besedilu v ara-J cim in v izvirni izgovarjavi. in ne bo odlašal. Moj pravični pa bo živel iz vere, in če se odtegne, ne bo z .njim zadovoljna moja duša. Če torej danes slišite njegov glas, ne zakrknite svojih src.. . Slavljen!in hvaljen Gospod naših očetov, slave naj te vsa ljudstva, vsi narodi naj ti pojo hvalnice... (Glas se izgublja v prebujajočem se jutru; iz skrivne notranjosti svetišča se še enkrat oglasi obredno petje, ki zamira in skoraj umre. Dolga tišina. Nato rezek moški smeh iz ozadja. V motno luč jutranjega Somraka vstopita, v vojaške plašče zaviti postavi: oba centuriona tempeljske straže.) 1. CENTURION (kot v razgovoru z drugim): Kako dolgo si bil iz mesta, da ne veš? 2. CENTURION: Dvanajst pomladi mi je bilo, ko me je oče povedel pred učitelja postave v Damasku. Služil sem verno in hrepenel po uri, da bi videl esto 1. CENTURION (z ironičnim nasmeškom): In zdaj ti je priskutno kot možu poštama žena... 2. CENTURION: Vajen ga nisem. To je vse. Kaj naj še rečem? Rasel sem v malem; čez noč sem se prebudil v velikem! Kdo bi se znašel? 1. CENTURION: Po Damasku sanjaš? 2. CENTURION: Dokler sem bil tam, sem hrepenel po mestu. Zdaj sem v senci templja samega, pa hrepenim nazaj po shodnici ob robu Arabije. 1. CENTURION: Pa mi povej, čemu so te poklicali iz Damaska? 2. CENTURION: Poklicali so me in sem šel. 1. CENTURION (zmagoslavno): To je bila volja duhovnikov in učiteljev postave. Ker so te spoiznali za zvestega, so te poklicali; ker si zvest, te je odbral ša-ul, da boš usekal po šakalih v Damasku. (Molk.) 2. CENTURION (pomenljivo): ša-ul je moder. 1. CENTURION: Moder med modrimi; sanhedrin posluša njegovo besedo in verjame; njegova moč je silna. 2. CENTURION (zvedavo): čigav je? Sadukov? 1. CENTURION (se zasmeje prezirljivo): Sadukov? Beži, beži! Sadukov kot cezar v Rimu, ki ga neverniki satanovi časte in molijo! (Udari se po prsih): Naš je — farizej! Gamalielov! 2. CENTURION (z veliko spoštljivostjo) : Gamalielov... 1. CENTURION (ponosno): To se pravi: Izraelov, ves, kar ga je! Zdaj veš, komu služiš. Ne izprašuj tedaj, če ti poreče: stori to, ali stori ono — rabi, zakaj? Velik je in moder; ve, kaj ukaže, in ve, zakaj ukaže. Njegova leta so leta sivih glav, četudi mu je Abraham še daleč: kajti modrost njegova je modrost starca; telo pa je telo mladeniča... De'.a za kraljestvo Mesijevo: oznanja postavo, brani jo in uči jo spolnjevati. Kot angel maščevalec se mi zdi, kadar veže in vodi v ječe te, kateri jo zanikajo. 2. CENTURION: Nazarene. 1. CENTURION (debelo pljune): Fej, in še!... Gnusno mi je to ime! Odpadniki so. Ogenj in žveplo nadnje! 2. CENTURION: To pravim, odkar sem čul o njih. 1. CENTURION: Bogokletniki, obsedenci: izdali so Mojzesa in preroke; od/zore do mraka oznanjajo .na ves glas kot ponoreli: starega ni več; prišlo je Ša-iil s centurionoma — prizor iz tu priobčenega dela kot je bilo uprizorjeno v Bs. Airesu na Misijonsko nedeljo 1952 novo, spokorite se in krstite se; verujt® v Nazarenca, ki je Sin božji... 2. CENTURION (jezno): Molči. Člo-v^ka. strese« 1. CENTURION (v kipečem navalu); To je greh, ki pada nad mesto... zaradi šakalov. Tulijo, kot da so obsedenci od sedmerih duhov; zvodniki; hudiča izg»' .njajo z Belcebubom... 2. CENTURION: ša-ul nas bo otel kuge! 1. CENTURION: ša-iil, da, ki im» moč. Rad mu služim, ker poznam njegovo vnemo. Spoznal jo boš tudi ti in bo» srečen, da te je vzel k sebi. 2. CENTURION (se strese in -s« tesneje ovije v plašč): Hladno je. 1. CENTURION: Ta jutra pred praznikom so vedno h'adna. Da.n bo leP' Dolga bo pot v Damask. 2. CENTURION: Dolga v puščavi. •• 1. CENTURION (molči, nato zaupn« k prvemu): Koliko jih vodiš s seboj? 2. CENTURION: Sedem dekurij S° mi odločili! 1. CENTURION: Tempeljski vsi? 2. CENTURION: Dve iz Cezareje-Drugi so tempeljski. 1. CENTURION: Zvesti? 2. CENTURION: Duhovniku so PrJ' segli vsi do zadnjega. Nismo vedeli, kam nas pošiljajo, dokler ni prišel ša-iil • ■ • Tvojih je mnogo? ,. 1. CENTURION: Ne bom jih vodi' jaz. Spremljam Ša-ula. Ujel sem, da W vodil okrog dvesto könjikov. (Zaupno); Gam.aliel je zmajal z glavo; pa so bi*1 starešine močnejši: preglasili so ga! 2. CENTURION (se čudi): Kako praviš? Gamaliel, da je z glavo zmajal- 1. CENTURION (pogleda okrog): *e. je govoril; tokrat spet. Ne veš, ker » komaj prišel. Ko so prvikrat nazarei*» postavili pred zbor, so se vedli drzno* sramotili so postavo in preroke. Duhov' niki so jim branili oznanjat nauk tesat' jevega sina. Ko pa so odšli, so se ti P0.' svetovali, kak« bi jih uničili. In vstal je Gamaliel in je govoril... ŠA-UL (iz ozadja se je obema cen" turionoma približala postava visoke#3 častnika v vsej 'opravi rimskega tribun»* Ša-iil je. Nekaj časa posluša, nato p3 * resnim povdarkom nadaljuje besede _ centuriona): Izraelci, pazite pri teh liu' deh, kaj hočete storiti!... 1. in 2. CENTURION (se zmeden» Rab'ta§, s.P°zna*'a S'a> in vzklikneta): ŠA-UL (z nasmehom, mirno): Ne nH, sf‘ ^az sem: äa-ül!... čemu sta “lolknila? (1. centurionu): Kar si po-etlal, je resnica. CENTURION (plašno): Gospod! SA-UL (ga potreplja po rami): Ga-ahel je velik mož; učitelj postave, ki ■a sP<>štuje vse ljudstvo. Leta sem sedel "jegoivih nogah in pil modrost nje-: v.,n ust. Ohranjam postavo, kakor mi ^ je izročil. A rečem vama: d.a jih Ga-v a Pozna, kot jih jaz poznam, ne go-a,- v.bi> kar je govoril: on živi V pismu, L 1 zivimo v svetu. Svet in pismo pa kad d raz^'^no P01*- Poslušajmo tedaj, . “ar nam Gamaliel razlaga pismo ali adar nas uči spolnjevati postavi. A karm goVori Po svoji pameti in pravi: 'z;ii/StoP.ite od teh ljudi in pustite jih; kaj, če je načrt ali to delo od ljudi, l Razpadlo,* če je pa od Boga, jih ne i^L0 uničiti — da bi se kdaj ne taka*a^°’ se *}or'*e Pr°ti Bogu.“ — r .vr;at zaprite svoja ušesa i.n verjemite isi tistim, ki potrjujejo iz dneva v j,11’, da je ločina nazarenov človeško I‘r ln.t*a nosijo razkol v Izraelove vrste. Seev®f’l sem se, da je tako. Postava, os • ’ J? mrtva črka; nazareni so jo nj^^utia, ker so pretrgali z njo; za-' al°. Mojzesa in teptajo preroke; ^ nanjajo pa Je-šuo, tesarjevega iz Na-Si«0’ i^* smo križali, ker se je delal a božjega. Kdo je tedaj kriv, če po-; av? usiha? Mar1 vaši očetje, ki so jo Polnili do črke? Kriv je, kateri pri-_ ka.z,nedo, pa trdi, da je Izraelov: od-ot* budega obsedeni. Po njem vo aj’ •*>a nais' je tudi brat! Kaj ne go-k v1..Pismo, da so Izraelovi v e.ni noči na ukaz pobili dvajset tisoč bratov, r s0 sramotili postavo? Jaz pa vam avini; .ne dvajset, marveč dvajsetkrat v^ajset tisoč jih bo pobila naša roka, Go Je ,)0trebno, da se izpriča veličast je __^ovo jn (|a postava oživi v Izraelu. sal * e^a ta meč: Rim ga je koval; opa-j- .,Pa sem g,a zaradi postave; rimsko Do j.P^im in sem Rimljan; ne Rimljan ^ odkupnini, marveč Rimljan po rojstvu! krv- vrcu 'n v srcu in s srcem, pa po -tgj'.ocetovi, sem Izraelov... Opasal sem aj to rimsko jeklo, .ne zaradi Rima, so t>VkC j** z njim pornval plevel, ki sem° r H na Izraelovi. S tem pa ni- Gamalielu nasproten, temveč po- Sv. Pavel oznanja Kristusa — (Bazilika sv. Pavla) trjujem njegov nauk, kar postavo zadene; v človeških stvareh pa je č'ovek in se lahko moti; j,az pa delam zaradi pisma in zaradi postave, ki ju je dal Gospod našim očetom... In Gospod se ne more motiti. — Kdor pa trdi, da sem zelot-gorečnik, je lažnik in kleveta; nisem zelot, a gorim — za postavo! 1. CENTURION (ki je z drugim ša-ülovo besedo poslušal z velikim spoštovanjem): Modra je tvoja beseda, rabdn. ŠA-UL: Ne govori tako, ker je laž, kar si povedal: moder je tisti, ki mi besedo navdihuje, ker gorim za sveto stvar. (2. centurionu): Iz Damaska si? 2. CENTURION: Sem, rabi... ŠA-UL: Že dolgo v mestu? SRČNA HVALA OB KONCU J,ETA 1952 VSEM SODELAVCEM, POVERJENIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ Spoštovani sodelavci, zlasti slovenski misijonarji! če so letos „Katoliški misijoni“ dosegli po svoji vsebini in obliki višino, kakor je morda v vseh tridesetih letih obstoja niso imeli, gre pred vsem hvala in zahvala Vam, kajti s silno ljubeznijo in požrtvovalnostjo ste sestavljali svoje misijonske spise in poročila ter jih opremljali s krasnimi, izvirnimi slikami! Dragi poverjeniki, zlata mreža „Katoliških misijonov“! Brez Vašega nepogrešljivega sodelovanja naš list v tem prvem letu svoje zopetne osamosvojitve nikakor ne bi mogel zajeti med naročnike tako velikega števila rojakov po vsem svetu kakor jih, hvala Bogu in Vam, je. Cenjeni naročniki! S plačilom naročnine, ki ste jo ali pa jo še boste, uverjeni smo, poravnali, vzdržujete ta list, ki ima kot slovensko glasilo papeških misijonskih družb, kot glasilo tudi Baragove zadeve velik pomen in važno nalogo. Z naročnino zato ne samo vzdržujete list, ampak tudi dajete življenje slovenski misijonski akciji, ki bi bila brez lista kakor ohromela. Ljubljeni bralci, ki Vas je vsaj desetkrat več kot naročnikov, saj vemo, da po mnogih slovenskih naseljih, kjer si ne more vsaka družina „Katoliških misijonov“ naročiti, romajo le-ti od hiše do hiše, iz rok v roke! Ker vemo za Vaše zanimanje, ker čujemo o Vašem toplem sprejemanju misijonske misli, ki se preliva v Vaše pripravljene duše iz „Katoliških' misijonov“, vidimo, da se žrtve, ki jih imamo z listom, bogato obrestujejo, in čutimo vedno večje vesolj»*, (žrtvovati vedno več, nuditi Vam vedno več. Zahvaljeni vsi, prav vsi člani te velike družine okrog „Katoliških misijonov“ za to lepo sožitje z listom in njegovim 'poslanstvom! Naj Vam bo vsem Plačilo najprej božja milost, ki Vam je bila od Zgoraj po tem sožitju z listom božjega kraljestva v še posebno veliki meri dana, potem pa tudi zavest, da ste tako odlično sodelovali pri slovenskem delu za osvojitev sveta Kristusu! Prosimo pa vse, da nam oproste, kar je bilo nepopolnega pri letošnjih „Katoliških misijonih“, zlasti še neredno izhajanje in dostavljanje lista. Vsak začetek je težak, zlasti v tujini in v naših malih razmerah; tako je bil tudi zopetni začetek tiskanja obnovljenih „Katoliških misijonov“ težak, težak. Toda sedaj smo že izven začetka, korak naprej, in obljubimo Vam, da bomo v prihodnjem letniku tudi ta dosedanji nedostatek skušali, kar se da, odpraviti. Pa hvala lepa Vam vsem za potrpljenje! Prihodnji letnik... jubilejni letnik! Trideset let bo, kar so prvi slovenski „Katoliški misijoni“ stopili med narod, ne le v domovini, ampak tudi v zamejstvu. Veliko lepih uspehov so doživeli, saj so nekaj let izhajali v nakladi nad 20.000 izvodov... Pa tudi težka leta okupacije, begunstva in izseljenstva so doživeli — in, hvala Rogu, preživeli, kakor morda noben drug slovenski list ne.. . Ali Vas smemo vse, sodelavce, poverjenike, naročnike in bralce, ob tridesetletnici poprositi za pač najdragocenejše Vaše darilo? Kaj bi naj to bilo? Da ostanete „Katoliškim misijonom“ zvesti in še bolj vneto zvesti kot doslej, tako vneti, da bomo z združenimi močmi list ne le ohranili na sedanji višini, ampak ga visoko dvignili tako po vsebini kot po obliki, še posebno pa po razširjenosti, ker od le-te zavisi učinkovitost njegovega poslanstva, ki je: da Slovenci pomagamo osvojiti SVET KRISTUSU! „Katoliški misi joni“ 2. CENTURION: Zadosti, da si želim nazaj. ŠA-UL: Poznaš Izraelove v Damasku? 2. CENTURION: Rasel sem med njimi. ŠA-UL: Nazareni so tudi med njimi. 2. CENTURION: Mnogo jih ni. ŠA-UL (ga ostro priseka): Kako veš, da jih .ni mnogo? (Se nasmehne.) Nagli človek, ki hodiš z zaprtimi očmi. Yedi, da jih je tam, ki nam bodo dali dela zadosti. A če je v tebi vnema, kot je v nas: kaj so nam nazareni? 2. CENTURION (iskreno): Služim ti, rabi... ŠA-UL (mu položi roko na ramo): Služi postavi in preganjaj obsedence iz Nazare, kot jih jaz preganjam. (Molk. Nato): Potrdil sem te. Odslej mi boš jezdil cb strani. * 2. CENTURION (toplo): Hvala, rabim... ŠA-UL (obema): Pisma velikega duhovnika nosim v oklepu; pisma do shodnic v Damasku; tam stoji, naj može in žene tega nauka, ki ga nazareni oznanjajo, zvezane privedem v Jeruzalem. Dajta povelje! Kohorta v zbor! Trobite Rembrandtov „Počivajoči apostol narodov“ iz leta 1630 odhod! Naj vesta tempelj in mesto, 4* gr« ša-iil v Damask — postavo brano in zmagovat!... (Centuriona sta se poklonila in odšla z vojaškim korakom.) ŠA-UL (je iztegnil desnico in zr® za njima; v licu mu je gorečnost za sveto stvar). Od blizu in od daleč se glase trom; be. Oder se stemni. Koj nato peket konk Mnogo jih je... Oddaljuje se, pa P°' zneje narašča bolj in bolj... Druga podoba NA POTI V DAMASK Pekit konj raste v divji pojezd. Oddaljene trombe ga spremljajo. Nenada pa: divji klici, rezka povelja, trušč m zmeda, kot da so se vrle živali sp'aj šile. A že v isti m trenutku pade ša-u na oder; težki oklep zazveni, jeklo s® lomi ob kamenju... Bolesten vzdih. Nato dolga tišina... Oder se zjasni: tam leži Šalil, sklonjen k tlom, kot omamljen od krutega udarca; roke so mu spodvite pod Prsl' desna noga je iztegnjena daleč, leva s krčevita, v sunkih zadira v tla, kot d» hoče dvigniti oteženo telo, pa ne more. • • Dilič proč nekje leži čelada; tako d las je podoben Goliatu, ki ga je .. mladi David podrl s pračo, kot ju slikal stare podobe v svetopisemskih zgodbal1• ŠA-UL (omamljen sprva se P°ca|. zavede; dvigne se napol; beličina t® kega padca mu brani, da bi vstal; s težavo si osvobodi roki, ki ju j® -udar na zemljo zvil pod jekleno opr®!« Topo gleda okrog, kot da ne vidi..-desnico si gre čez oči... Zdaj spoznav ’ da je slep): Kje sem?... Težka noc J padla na moje oči... (Visoko nekje oglase v čisti melodiji zemski glasd.v ’ bliže in bliže so Ša-dlu, ki jim sledi brezizraznim pogledom; nenadoma Pa ^ težak snop slepeče luči naravnost . Šalila... Od zgoraj prihaja... »»V, si z laktjo zastre obraz pred svetlobo... V nadzemsko petje žensK^ glasov se zdaj ujame mehak, top®1' skoraj tožeč glas... Visoko, visoko-•• Ša-iil obstane negiben, kot je...) GLAS (iz višine): Ša-ul... Ša-«*;'; Kaj me preganjaš? ... (Molk.) Te* ti je udarjati proti ostnu..; 0 ŠA-UL (za spoznanje dvigne pa a lice si še vedno zastira z desnico-’ rj dvztt^ z rahlo grozo v glasu vpraša): 'Tf1- Gospod?... v„ GGAS (toplo): Jaz sem, Jezus iz g*5e» ki ffa ti preganjaš... njem k ^po ^0*&em molku, ko je v g, • vstalo nadzemsko spoznanje, vpra-Je počaBj); Kaj naj st0rim. Gospod? GAS: Vstani in stopi na noge. Kajti , 01s®m se ti prikazal, da bi te izvolil vid fi .^nika in za pričo tega, kar si ra-/ i *n ^eKa> v čemer se ti bom še izinej " ^ ^om izmed ljudstva in .? Poganov, h katerim te pošiljam, od tl,m ol*Pre® oči, da bi se spreobrnili k 1J eine.k luči in od oblasti satanove l)U5?!’u.’ '•n ‘ia bi Po veri v me prejeli od-p •*j?nJe grehov in delež med svetimi... dai 1 ,v Damask in tam se ti bo pove-^ kar ti je treba storiti!... g*..- v. GL (strmi v otrpli zamaknjcno-u; f?lr°k° predse... Kot da se skuša tišir,1 .as’ ki ga več ne ujame... Suha na je v prostoru... Tiplje z roko bf"“ 4*0 Predse, pa ne najde opore. Sled-ojjj , se s težavo dvigne na noge in Spe^ ne> kot omotičen, pa se koj uravna Sii korak... Več ne more... stinf ve°a 36 ugasnil... Sončna luč pu-skr>»u®a Poldneva se suho pretaka Lbežeče oblake...) äa-üi TURI0NA (6ta bila skoraJ P° sovp °Vem Padcu na odru. Cula sta gla-sftitn'.a nek*na otrPla groza, nezavedna je S€ godi nekaj izrednega, ju Ša -.i j a3a .°b strani... šele ko se je za dvignil, pristopita in ga primeta i oporo išče, podpreta ga...) L CENTURION: Rabi... i' CENTURION: Gospod... Stali GENTURION; Kaj se godi, rabi? na S,no atrme; nek glas smo slišali, "J? nikoSar videli! H,as, "GL (odsotno): Vodite me v Da-pA;,- Slop sem... čudni TU.RlONA (se spogledata v čcladr, grozČ drugi je pobral Ša-ulovo °Prim’ ^ato Pristopi k ša-ulu spet, ga „ 6 m oba ga kot neseta v ozadje), joča mri-?e stemni. Iz dalje se čuje po-mohtev svetih v Damasku... Tretja podoba krAT ŠAUL, SPREGLEJ! levi^M1-*36 Predeljen v dve polovici. Na litev ,!VC1 ,. ul, na desni pa v mo-nija at0Pljen učenec, po imenu Ana- Obglavljenje sv. Pavla (Iz cerkve Sv. Pavel pri Treh studencih pri Rimu, delo Vignolejevega učenca Bartolomeja Pa-sserotto, okrog 1. 1600) Intimna luč obsije obe postavi. Nenadoma kot šum vetra: ANANIJA (ki čuje šum, se prestraši; pa ga že v istem trenutku obsije močna svetloba od zgoraj in začuje glas, ki mu pravi): GLAS: Ananija! ANANIJA (dvigne obraz v sveto zamaknjenje, nato se skloni v največje spoštovanje): Tukaj sem, Gospod! GLAS: Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in vprašaj v hiši Judovi po nekem Tarzanu, Ša-ulu po imenu; kajti glej, on moli in je videl v prikazni, da je vstopil mož po imenu Ananija in položil roke nanj, da bi spregledal ... ANANIJA (se obotavlja): Gospod, slišal sem o tem možu od mnogih, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu; in tukaj ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, kateri kličejo tvoje ime... GLAS (z vztrajno mirnostjo, ki se ji ne moreš upirati): Pojdi, zakaj on mi je orodje, ki sem ga izvolil, da ponese moje ime med pogane in kralje in sinove Izraelove. In jaz mu bom pokazal, koliko mora trpeti za moje ime. ANANIJA (se ukloni Gospodovemu naročilu): Gospod, ne moja, ampak tvoja volja se zgodi!... Pojdem! (Dvigne se počasi in se čez ves oder nameri v levo k ša-iilu, ki kleči pogreznjen v razmišljanje. ..) Isto mehko žensko petje, kot v drugi podobi, spremlja njegovo pot v ulico, ki se imenuje Ravna in potem ves pri zor srečanja s Ša-ulom. ANANIJA (pristopi k Sa-ülu in za trenutek obstane kot v negotovosti). ŠA-UL (ki je zaslutil nekoga ob sebi): Kdo si, ki prihajaš k meni? Gospod me je udaril z močno roko in tema je padla na moje oči. . . Si ti, ki sem ga vidiel v prikazni in o katerem mi je bilo povedano, da mi bo odprl veke? ANANIJA (moli za trenubk, nato): ša-iil, brat, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom... (Počasi položi roke nanj): Brat Ša-iil, spreglej! ŠA-UL( težek, bolesten vzdih; nato odpre oči, ki ne gledajo več izgubljeno; spet vidi): Vidim... ANANIJA: Ša-iil, brat. . . Bog naših očetov si je tebe izvolil, da bi ti spoznal njegovo voljo in videl Pravičnega in slišal glas iz .njegovih ust; zakaj pred vsemi ljudmi boš pričal o tem, kar si videl in slišal... ŠA-UL: Kaj naj storim? ANANIJA: Vstani in se daj krstiti! Kliči Gospodovo ime in operi svoje grehe. .. ŠA-UL: Krsti me, brat... (z globoko vero): Verujem v Ješuo iz Nazare, ki so ga Izraelci križali... Verujem v njegovo vstajenje... Verujem, da je Sin božji... Krsti me, brat... Melodija je zakipela ubrano. Oder se stemni. Četrta podoba APOSTOL ŠA-UL (stoji sam sredi odra, opravljen prav tako, kot ga gledamo na starih sn dnjeveškjih freskah; v desnici drži zvitek papyrosa in govori v avditorij) : Jaz Paulus, sem jetnik Kristus» Jezusa za vas pogane — saj stf pač slišali o delu božje milosti, ki mi je bila dana za vas, da sem po razodetju spoznal skrivnost, kakor sem zgoraj v malo besedah zapisal, iz katerih morete, če berete, spoznati moje razumevanje skrivnosti Kristusove, ki se v drugih časih ni oznanila človeškim otrokom, kakor se je zdaj po Duhu razodel» njegovim svetim apostolom Ln prerokom: da so pogani sodediči in sond j e i» soudeleženci prj obljubi v Kristusu Jezusu po evangeliju, katerega služabnik sem postal po daru milosti božje, k> mi je bila dana, po delovanju njegov« moči. Meni, najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana ta milost, da hi poganom oznanil nedoumljivo bogastvo Kristusovo ter vsem pojasnil, kakšen j« načrt skrivnosti, od vekov skrite v Bogu, ki je vse ustvaril, da bi se zdaj vladarstvom in oblastem v nebesih P° Cerkvi oznanila mnogovrstna božja nio-droist, po večnem sklepu, ki ga je izvršil v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, v katerem imamo srčnost i.n zaup'j'v pristop po veri vanj. Zatorej prosim' ne omagajte pri mojih nadlogah za v»s' ki so vaša slava. Zaradi tega poklekujem pred Očetoi» Gospoda našega Jezusa Kristusa, P* katerem biva vsako občestvo v nebes'11 in na zemlji, naj vam da po bogastvu svojega veličastva, da se z njegovi"1 Duhom krepko utrdite v notranjem čl"; veku, da se po veri v vaših srcih n!! ,n Kristus in boste mogli ukoreninjeni utrjeni v ljubezni, z vsemi svetimi ri*' zumeti, kakšna je širokost in dolgost *" visočina in globočina ter spoznati_vs^ spoznanje presegajočo ljubezen Krist" sovo, da se boste spopo’nili do vse P° ' nosti božje... (Ša-ul obstane kot kip in strme °z nanja slavo božjo še dolgo...) Ob zvokih slovesne simfonije se štor počasi zapre. trpljenje korejske cerkve D ^1' navadili smo se že velike in vse dolgotrajne tragedije korejskega na-m ?’ Sa štejejo azijski poznavalci A-:- najkulturnejše narode celotne 2 le> .ki pa zlasti njegovo krščansko >n uV-n0 e Prernal0 poznamo. Izreden r-iv.nosten Je ta narod, s svojim pr oznim jezikom, ki mu ne najdeš kit.^vvr!0l)ene zveze z japonščino ali s u. J*cln°; menijo, da ga velja šteti k ljud n Sk.l skupini. Verstva so pri teh Ule”6 • kaj pestra: konfuceizem s svojo sanico primitivnega anamizma; bu-tj s svojimi 5.500 bonci in kakim cem menihov; čontokyo ali po naše vera nebeške poti, ki se pojavi prvič tanile okrog 1861 kot vsesplošna mešanica budističnih, krščanskih in pante-ističnih prvin; seveda tudi Korejci niso brez vseh mogočih manjših verskih ločin, kot jih predstavljajo „Zeleni cvet ličnjak“, „Veliki Eden“ in vrsta drugih. Kot katoličane nas prav, gotovo najbolj zanima krščanstvo, posebe še, ker se je prav na Koreji spet znova izkazala že tolikrat izpričana resnica, da je prav naša vera vedno prvi in naglavni predmet komunističnega napada, kjer koli se to organizirano brezboštvo po-J'avi- Se yjtVern?aweriška družba za zunanje misijone „Maryknoll“ ima na Koreji zelo raz-e misijone. Ta slika nam kaže enega teh misijonarjev, kako uči Korejce moliti sveti rožni venec Dejstvo je in bo ostalo kot pribito, kajti najnovejši dogodki so ga krvavo potrdili, da na Koreji Cerkev ni bila postavljena na pesek, marveč na trdno skalo! Naplave, poplave, potresi strahotnih protikrščanskih preganjanj spremljajo Kristusovo ustanovo na Koreji, a niso in niso mogli zlomiti trdne skale. Komunistični vdor s severa je našel krščanstvo na Koreji sicer še v njega začetnem, misijonskem razvoju; a tudi kot takšno se danes lahko po naša, z vzvišenimi primeri svoje ti'dne in neporušljive zgradbe. KOT V PRVIH KRŠČANSKIH STOLETJIH... V svojih početkih je korejsko krščanstvo skoraj na las podobno prvim krščanskim občinam iz apostolskih časov. Kot se je v prvih časih dogajalo, da so rimski uradniki, vojaki in državljani ponesli svoje krščanstvo do skrajnih meja velikega imperija, takisto so korejski poslanci na Kitajskem prinesli prve žarke Kristusove luči v pri-viligirane dežele. Pa kot v Rimu so tudi na Koreji oblastniki zaman poskušali s krvavimi preganjanji in mučenjem zatreti Kristusov nauk. Le malokje v modernem misijonskem svetu se je tako presenetljivo ponovila prva krščanska pomlad, kot prav na Koreji! KRŠČANSKA OBČINA, KI SO JO USTANOVILI DOMAČINI-LAIKI Kakor se morda čudno čuje, zgodo' vinska in misijonska resnica je, da s® bili oznanjevalci evangelija med Korejo* —• Korejci sami! Anali pričajo, da je korejsko kra' Ijestvo, ki je bilo skozi dolga stoletja nekšen vazal starodavne Kitajske, uz*' valo krepko avtonomijo, odkar je mai*' džurska dinastija segla po cesarske*1* prestolu v Pekingu; leta 1636 se j9 _ zgodilo. Edino kar je Korejo še deja**! sko vezalo na Kitaj, je bil redni le**1* tribut, ki so ga korejski odposlanci **®. sili kitajskemu cesarju v Peking. tamle od XVII. stoletja naprej s° S; korejski poslanci skoraj stalno vračaj iz Pekinga tudi — s krščanskimi knj*' gami v rokah! Ta berila so bila dat" jezusovcev, ki so jih tistikrat na Pe' kinškem dvoru zelo spoštovali, prav P" zaslugi očeta Mateja Ricci ja in njefP* vih.... A od vseh najpomembnejše Pf je prav gotovo poslanstvo iz leta 17°* Takrat se je bil namreč korejski pisft' telj Ry-Syeng-Huem prav od blizu sP° znal s cvetočo krščansko občino v Pekingu, kateri je škofoval od junija frančiškanski tretjerednik, mons. P Aleksander Gouvea, zadnji od vrs\j škofov, ki so stolovali v Pekingu ® 1696 naprej. Prevzvišeni je tedaj oS no poučeval korejskega književnika ga slednjič krstil na ime Peter. Novi korejski kristjan se je iz P® kinga vrnil s knjigami, še bolj' pa z v liko gorečnostjo in z apostolskim duh<* obložen. Kaj brž je spreobrnil dva sodruga, ki ju je krstil na imeni Fr|* čišek Ksaverij in Janez Krstitelj. Kr*s janov je bilo več in več; bonci so <*vlJ’a nili glave: v bojazni, da bi njih velj**^0 ne zašla, so segli po preganjanju, Pa. takšnem, da bi človeško gledano v **] mlado korejsko krščanstvo brez duh _ nikov, brez zakramentov in brez 05 {.j, nizacije prav gotovo ne moglo vzdrza, Pa se je vendar zgodilo, da je presk*^ njo srečno premagalo, navkljub Janeza Krstitelj a, ki ni prenesel čenja, in navkljub trenutni omahljiv° samega Petra, ki pa je pozneje s sv junaško smrtjo s krvjo potrdil korejs ,• krščanstvo. Ker so novi kristjani ho. ^ do črke vse izpolnjevati, kar so bral* knjigah iz Pekinga, pa da zraven še ?°lj utrdijo svojo skupnost, so si za ®kofa izbrali Frančiška Ksaverija, ki je nrz imenoval nekatere duhovnike, med njimi tudi Petra; umišljeni duhovniki, a'ki vsi do zadnjega s „škofom“ vred, a° začeli maševati in zakramente deliti. ^ slednjič so o pravilnosti svojega rav-anja le podvomili in v Peking pov-Pnasali za svet. Seveda je oče Aleksan-er Gouvea stvar kaj brž razjasnil in nrejskim katoličanom poslal mladega kitajske t • —j-o-iga duhovnika, Jaime Tsin po nienu, ki je 1795 prišel v Seul, da bi Pnevzel vodstvo štirih tisočev kristjanov. Težko je v nekaj potezah orisati he-2Rli 'n Pret>ogati apostolat mladega i vstarega kitajskega duhovnika, ki jfe bil šest let med Korejci. Nenehno na izmikajoč se korejski policiji, ne-aJKrat ujet celo in prav tolikokrat spet , ?G*> je ustvaril trdno krščansko občino, Ig1 .Se je že takrat mogla ponašati z H p‘m številom mučencev, prav po priza-skvaiyu mladega _ misijonarja s Kitaj-ve*5 ^as^e pa so zaradi njega začeli mučiti Jegove kristjane in razpisovali visoke j ^ndc za njegovo glavo. Duhovnik se k- siednjič sam predal oblastnikom, da on«®jibranil muke svojim vernikom. S drugimi korejskimi katoličani vred v' Je 31. majnika 1801 zatcla mučeni-a smrt obglavljenja v Seulu... lf Ampnk krščanstvo se je zaplodilo na -"reJj ■ S to zavestjo je umiral njegov ’ škof Aleksander v Pekingu 1. 1808. 8 KRVJO POSVEČENI TEMELJI... 0r. Korejski katoličani, takole čez noč S1 P8.1}' svojega duhovnika v Seulu in ttlia i ae škofa v Pekingu, so prišli na zn L ?a Ki pisali papežu in ga prosili je Tbo^e- Tako se je tedaj namerilo, da ta,vanez Ni prinesel na svilo spisano ohlsfb? Prt>šnjo, skrito v gubah svojega 0(W , na Kitajsko, kot član korejskega trik, i aJlstva’ ki je cesarju neslo letni tai.v • Zgodilo se je tole leta 1811. Prvo taipPv, Pr°šujo je prejel Pij VII. v Fon-Uiet-nu Kjer je takrat kot Napoleonov Xtr živel. Druga je prišla do Leona ni ^ Kim leta 1827. Apostolska stolica Žp V1 Pzr*a stiske korejskih katoličanov. eta 1831, dan po prazniku Mariji- Slika levo kaže misijonarja s Korejcem v značilni beli obleki; zgoraj misijonar na obisku korejske družine; spodaj: južnokorejski predsednik Sygman Rhee nega rojstva, je ustanovila apostolski vikariat za Korejo, ki ga je odločila od pekinške škofije in ga dala v oskrbo Pariški družbi za zunanje misijone. A njega prvemu apostolskemu vikarju mons. Bruguiereju ni uspelo na Korejo samo. Več sreče sta leta 1836 imela očeta Naubant in Chastan in novi apostolski vikar mons. Imbert. Prvi od treh se je prebil čez zaledenelo reko in prišel v Seul. Za njim pa še ostala dva. Trije misijonarji, dan na dan skriti, kajti krvniki so jim bili vedno za petami, so goreče opravljali svoje apostolsko vele-delo med verniki, ki jih je bilo že blizu 10.000, dokler jih slednjič le niso ujeli in obglavili s premnogimi drugimi kristjani vred v letu velikega preganjanja 1839. A krščanstvo na Koreji je rastlo. Tudi duhovnike je imelo. Trije mladi domačini, ki so se skrivaj prebili čez mejo, so bili že tik pred mašniškim posvečenjem v semenišču v Macao. Slednjič je Andrej Kirn, eden od njih, zdaj že posvečen, po celi vrsti čudovitih in drznih prigod na skrivaj pripeljal leta 1843 v Seul apostolskega vikarja, ki je bil mons. Ti rreol, in še vrsto drugih misijonarjev na ladji, ki so jo krmarili zaupni krščanski mornarji. Tako so Korejci zdaj imeli novega škofa, preneka-tere misijonarje in celo domače duhovnike. A že naslednje leto je Andrej Kirn, ki je poskušal podoben podvig kot leto prej, svojo drznost plačal s smrtjo. 1866 ima Koreja že dva škofa, deset misijonarjev in 26.000 vernikov. Novo, divje preganjanje je mlado krščanstvo spet klicalo na preizkušnjo. Oba škofa, Berneux in Devalue, sedem misijonarjev in brez števila kristjanov je svojo vero v Kristusa potrdilo z mučeniško smrtjo. Ko so leta 1875 misijonarji znova uspeh v to „Deželo jutranjega miru“, so našh le še kakih 10.000 kristjanov, razmetanih vse vprek po gorah, ki so živeli v strašanski bedi... Pij XI. je 6. julija 1925 mons. Im' berta, njegova duhovna sobrata in An-dreja Kima skupaj s 75 drugimi korej' skimi mučenci razglasil za blažene. ORKAN NAD ZRELO ŽETVIJO... V naših dneh se je korejski misijon razraščal z upov polnimi uspehi. Znano je, da je po japonski zmagi nad Kitajsko leta 1894 in nad Rusijo 1904, polotok v letu 1910 prišel pod mikadovo oblasti ki ga je dal razdeliti na trinajst provinc z japonskimi upravitelji. V takšnih razmerah so katoličani, ki jih je leta 1900 bilo komaj 24.000, leta 1920 dosegli štO' vilo 77.000 in leta 1938 celo 143.000.. • V to cvetočo krščansko rast na Koreji je usekala svetovna vojna. Z japonskim porazom, ki ga je prinesel atomski saldo niad Hirošimo in Nagasakijendi so „zmagovite“ sovjetske čete 12. avgU' sta 1945 zasedle od severa vso Korejo do 38. vzporednika; Amerikanci pa, k' so prodirali z juga, so si izgovorili še Seul in se potem ustavili tudi na znameniti matematični črti, ki nosi zgodovinsko številko 38... Osvoboditelji so podah roke „osvoboditeljem“... Koreja, do zdai vedno celota, je bila razbita v dvoje vazalnih držav... Severna Koreja je kaj brž pokazala svoje povsem rdeče Jice: v novi komunistični republiki pač ni bilo več mesta misijonarjenju. Prvi, po oblastniki udarili s svojo nasilja, so bili prav katoličani in nji*1 misijonarji: že maja 1949 so v Wonsa'1 in Tokwon zgrabili 123 misijonarjev m misijonark, med njimi tudi škofa mons-Sauerja, ki je skupaj z dvema drugim3 redovnikoma od gladil in mraza bedn° umrl v ječi. Prav nasprotno pa je bila Južna Koreja ves čas iz srca naklonjena katolištvu. V trenutkih komunističnega vdora ^ severa je Cerkev na Koreji predstav* Ijala tole lepo podobo: 4 apostolski vikariati, 3 prefektui’e in 1 opatija. Katoličanov je bilo 181.775 in katehumeno katerih so npv(J ..demokracijo. ’ duhovno skrb med njimi je imelo 4S9 dukovnikov, od teh 163 domačih; M- rec?ovnic — 438 domačih; 446 uči-dnK6V *n.4-443 katehistov. številna in ; /u Pripravljena domača duhovščina „ ?da največje upanje: saj so bili vsi rok h1** v ve^'hi večini že v njenih Preizkušnja je zatela Korejo v ju trš*1 Nedvomno najtežja in naj- «4.;.? v vsej njeni zgodovini: komuni-re ?n. se da podobnost križevega pota sionske ga naroda s križevim potom ki ^ajskega neroda. Mnogo žalostnih postaj zevega pota slovenskega naroda bo elezila naša zgodovina, prav tako , tud' zgodovina kitajskega naroda, ast> iz dobe zadnjih let. GORA TSUIFENG Kar pomeni za nas Slovence žalostma Usoda Turjaka, ki je padel je«eni .P embra leta 1943 slovenskim komu-(I S oni v roke z mnogimi slovenskimi J^ranci vred, to pomeni za Kitajce n'ra } suifengl ki so jo kitajtski komu-jili“1 .Jesen' septembra leta 1949 „osvo-^ m zajeli mnogo kitajskih narodnih 0sir?!>v 6 civilisti in zalogami živeža v s. CJU.^C' gore. Gora Tsuifeng bo ostala Poirn 'n j>o'0®'na Kitajske, kot gora, ki llr laaiv Kitajcem to, kar nam Slovencem Kit'-^”3 K°ra ^ra'ja Matjaža; le da za groajc® gora Tsuifeng v vsej svoji živ. ° 1 'n Vcl>čini ni pravljica, ampak resničnost. Ijič .fl gora Tsuifeng ni utopija prav-1 zgodb, ampak živa resničnost, je treba to goro najprej opisati in povedati, kje je. KJE JE TA GORA IN KAKŠNA JE? Kitajska je razdeljena na 18 pokrajin, ki nosijo navadno ime po kaki reki in dostavek, ali je to na vzhodu ali za-padu ali sevpru ali jugu tiste reke. Gora Tsuifeng leži na južnem Kitajskem v pokrajini Kianghsi, kar pomeni: zapad-no od reke. Sedež pokrajine Kianghsi je Nanchiang, ki je obenem nadškofijski sedež. Za Nanchiangom je najbolj znamenito mesto te pokrajine mesto Kan-chou, ki leži ob reki Kan. Kanchou je obenem sedež škofije, ki jo vodijo ameriški lazaristi. Četrto, oziroma peto najvažnejše mesto pokrajine Kiangshi je Ningtu, kar pomeni po naše: mesto miru. Leži na severnem delu našega Baragovega misijona in je važno prometno središče za vse avtobusne zveze proti Nanchiangu, Nančhengu in nato z vlakom proti Šanghaju, kakor proti jugu v Kanchou, Huičang, Meihsien in nato z vlakom v Hongkong. Ningtu torej veže gorato pokrajino Kianghsi preko avtobusnih cest z vlaki in morjem. Zato so meščani tega mesta kljub temu, da so obkroženi od gora, vendarle precej napredni in samozavestni, ker se zavedajo, da vsi vplivi velemest in še sveta onstran morja najdejo hitro pot in odziv tudi v Ningtuju. Mesto ima okrog 15.000 prebivalcev. Leži v kotlini ob reki; okrog in okrog je pa obdano od gora. Če greš izven mesta, se na severo-zapadni strani kakih 5 km daleč od mesta dvigajo proti nebu ogromne, sive skale. Ob cesti so še rižna polja in vasi. Dolina se začne vzpenjati. In kakor da bi odrezal, se zemlja vzboči; proti nebu zaštrle ogromni masovni skladi skal, kar daje gori veličastno in grozno obliko obenem: To je gora Tsuifeng. Vsak otrok v Ningtuju jo pozna. Ta gora je bila že od nekdaj mladim in starim prebivalcem Ningtuja priljubljena izletna točka. Mladina se je rada po skalah vzpenjala na vrh; stari so se pa zadovoljili, da so prišli le do njenega vznožja in občudovali sive, v nebo štrleče skale in grozo vzbujajoče pečine. A veličina in strah te gore ni v njeni zunanjosti. Ni niti izredno visoka, niti privlačna po lepoti. Veličino in grozo so ji vtisnili dogodki zadnjih 25 let, ko se je začeia .na Kitajskem krvava komunistična revolucija. GORA TSUIFENG V LETIH 1930—35 Kitajski komunisti so komunistično revolucijo dolgo tajno pripravljali in jo skrbno organizirali po navodilih Moskve. Leta 1927 so začeli te načrte uresničevati. Izbrali so si za izvedbo teh načrtov najbolj pripraven „teren“, vzhodno ozemlje gorate pokrajine Kianghsi: to je prav tisto ozemlje, ki spada danes pod Baragov misijon. To ozemlje je bilo za izvajanje njihovih načrtov res tudi najbolj prikladno, kajti mesta leže v dolini med gorami. Gore so jim bile zavetje pred napadi nacionalistov, mesta v dolini pa kanali, po katerih naj se komunistična ideja širi v ostala mesta in sploh v vse smeri ostale Kitajske. Prav ugodna lega ozemlja in slabo oborožena vojska naciot-nalističnih vojakov je kitajskim komunistom omogočila, da so se utrdili na tem ozemlju za dobo dobrih petih let. Ningtu — mesto miru je postalo za Zuičinom središče komunističnega razdiralnega dela. T. zv. „črna roka“ komunistov in „stisnjena pest“ sta gospodarili po mestih in po deželi. Kri je tekla v potokih. Ječe v Ningtuju so bile polne; smrtne obsodbe na dnevnem redu; ponoči pa so komunisti ubijali vse vprek in ropali, kar so mogli odnesti. Še 20 let po teh grozotah in krvavih pokoljih so nam Kitajci govorili o teh letih z grozo na obrazu, zatrjujoč: „Morili so nas kot kure. Zločini teh komunističnih razbojnikov se ne dajo popisati.“ In v teh letih groze in množičnih pokoljev se je ubogo kitaj ko ljudstvo zateklo v goro Tsuifeng, upajoč, da se bo tam moglo uspešno braniti pred komu' nisti. Dobili so nekaj pušk, vzeli s seboj nekaj hrane, pa hajd na goro Tsuifeng, med pečine. Komunisti so to skrivališče Kitajcev kmalu izvohali. Obstopili so goro in zaprli vse dohode. Preplašeno kitajsko ljudstvo, skrito v tej gori, ni vedelo, kaj storiti. Če se predajo, jih Čaka mučenje in kruta smrt, če ostanejo v gori, bodo pomrli od lakote in žeje. Izbrali so si drugi način smrti. Očividci so nam pripovedovali, kako so tiste dni od lakote in žeje onemogli Kitajci klecali drug za drugim z visokih skal in pečin Teuifenga v prepade. Pomrli so od lakote in žeje, popadali po pečinah ali pa se V smrtni onemoglosti prevrnili v globino. Komunisti so torej brez boja dosegli popoln poraz svojih nasprotnikov. Gora Tsuifeng je postala grobokop številnih poštenih Kitajcev, ki so se pred komunističnim nasiljem zatekli v osrčje t® gore. Ko bi bili vzeli s seboj dovolj hrane in vode, bi jih bilo rešilo. Kajti kmalu po tem porazu pri Tsuifengu so prišle Čiangkaiškove čete in komuniste pregnale iz Kianghsija. Bežali so čez gore na severno Kitajsko, da bi bili bliže Sovjetom. Okostjaki v pečinah gor® Tsuifeng pa so pričali o strašni usodi, ki je zatekla Kitajce na tej gori. Z žalostjo v srcu so Kitajci kazali svoji«1 otrokom na to goro, govoreč: „Gl-jte» goro Tsuifeng, .na kateri je našlo toliko Vaših prednikov strašno smrt.“ Otroko«1 so se ob pogledu na to goro solzile oči, saj so mnogi njihovi očetje na njej našli smrt. Od tedaj naprej je bila prebivalcem Ningtuja gora Tsuifeng svet» gora, na katero so romali v svetem spoštovanju, klanjajoč se junaškim žrtvam krvavega in brezbožnega komunizma. GORA TSUIFENG V LETU 1949 Leta so brzela naprej. Za komunisti so kmalu prišli v Ningtu Japonci. Nov® grozote vojske so stisnile srca kitaj' skega ljudstva. Pa eo se kar navadi*} hudega. Le na komuniste so jim osta tako strašni spomini, da so se slther' sovražnika manj bali, kakor komunistov. Zato so vedno darovali mali-°m in molili: „Komunistov, reši nas, o uda!“ Kristjani pa so namesto Bude fa *sto prosili Boga. A čim bolj so se oiuunisti leta 1949 na zmagovitem po-^°du preko Nančinga bližali južni Ki-jskj, tem bolj so postajali prebivalci ingtuja in prebivalci Baragovega misijona sploh vznemirjeni. Starejšim so . še živo pred očmi vsi strašni zlo-?.V"'i komunistov, ostali mlajši pa so si j1. _v domišljiji prav tako živo predstav-. b saJ eo jim starši z grozo na obrazih Prepovedovali, kaj so komunisti počeli z njimi v letu 1930—35. Komunisti so se že valili preko ^unghaja proti Nanchiangu. Nacionalisti ee v zmedi umikali, a vendar še za-lzevalj hiter prodor komunistov. Ge-^oial, ki je vodil vojaške akcije na vsem zemlju Baragovega misijona, je bil ko-unistični odpadnik iz prve komunistične Vo|uc'je. Kot idealist je šel med ko-uniste, da bi se boril za ubogo Ijud-v°» a ko je videl, kakšni zločinci so i/^nnisti, jim je napovedal boj. On je največ zaslug, da so bili leta 1935 niunisti v Kiangsiju premagani in za- čalfCn' V je, kaj ga sedaj - ^toloval je v Ningtuju. Z železno jc ° nanedil red; komuniste-terence Jia °'D kližanju komunistov „spravil varno“. Ljudstvu je zagotovil, da se rgv.zanj žrtvoval in vse storil, da ga bin! ^ stiski se človek oprime sleherne j0v.e’ tako so se tudi Kitajci ob bliža-C1 se komunistični vojski oklenili tega „ nfla'a kot svojega rešitelja. Ubogali ta'sk0C*0 'n mu P1-idruži se še ki- dov 0 P1'aznoverje. Bonec v rumeni re-Dl, ni.^kalji prihaja k generalu in ga ženPriC-‘le’ f'a ^'e ®u<^a z nj'm na čude-Voi kaČin var°val njega in njegovo črto ° *n blagoslovil vse njegove na. Gen’ C'a rea' ljudstvo pred komunisti, nov ■ • n' sanjač niti ne slepo praz-pre r.evn’ Vendar ga je bonec o marsičem niof^u3'’ tu<*' n’ dovolj poznal vojaške So A °niunistov. še vedno je mislil, da nnoženi tako kot pred 20 leti. Vsi ti vplivi nanj so mu zmešali razsodnost. Naredil je načrt, ki se zdi trezno mislečemu človeku nerazumljiv, da ne rečem neumen. A tiste dni mu je ljudstvo slepo sledilo in ga o pametnosti načrta še potrjevalo. General se je namreč vpraševal: „Zakaj so prvič na gori Tsui-feng doživeli poraz?“ Odgovor „Ker se niso na obrambo dovolj pripravili; zlasti se niso za daljšo dobo oskrbeli z živežem in vodo.“ On bo vse te nedostatke popravil, pa bo gora Tsuifeng zanj, za njegovo vojsko in ljudstvo odrešilno zavetje pred komunisti. Načrt začne takoj izvajati. Vojaki začno s topovi razstreljevati masovne skale gore in dolbsti votline v skalnato osrčje gore. Ko je na stotine takih votlin izdolbenih v gora, začno ponoči vojaki odvažati tja žito, riž, denar, vodo, čaj, vino itd. Votline gore se polnijo z žitom, vsakovrstnim blagom in denarjem. Bonec prerokuje generalu srečo. Kitajsko ljudstvo slepo veruje v nepremagljivost te gore. Ona bo vsem dala zavetja pred komunisti. Leto in dan bodo v osrčju gore, nato bodo izšli iz nje zmagoviti kot v slovenski pravljici v gori speča vojska kralja Matjaža. Stiska in trpljenje rodita take želje in sanje. Morda so celo premeteni komunisti netili v praznovernem ljudstvu te upe, da bi pozneje čim večji plen zasegli v tej gori. Kdo ve? Dejstvo je, da so skoraj vsi premožni meščani upali rešiti v tej gori evoje kupe srebrnikov. Vojaki so goro utrdili po generalovem načrtu. Nato general stori prvo napako. Dovoli, da se v goro zatečejo tudi civilisti, celo stare žene in otroci, Hoče biti dober rešitelj ljudstva in ga ganejo prošnje mater in otrok. Z g. Wolbankom sva vsakemu, ki naju je kaj vprašal za svet, resno odsvetovala iti v goro; češ da se komunisti lahko utrdijo na Kitajskem za več let in da je nespametno misliti, da bi se mogli v tej gori braniti pred komunisti dalj časa, kajti sedaj komunisti nimajo le pušk in starih, slabih topov, ampak učinkovito, moderno orožje. Pa so nama le redki verjeli. General je celo nama poslal po- bila že od nekdaj mladim in starim prebivalcem Ningtuj'a prilj'ublj'ena izletna točka. Mladina se j'e rada po skalah vzpenj'ala na vrh; stari so se pa zadovoljili, da so prišli le do nj'enega vznožj'a in občudovali sive, v nebo štrleče skale in grozo vzbujajoče pečine. A veličina in strah to gore ni v njeni zunanjosti. Ni niti izredno visoka, niti privlačna po lepoti. Veličino in grozo so ji vtisnili dogodki zadnjih 25 let, ko se je začeU .na Kitajskem krvava komunistična revolucija. GORA TSUIFENG V LETIH 1930—35 Kitajski komunisti so komunistično revolucijo dolgo tajno pripravljali in jo skrbno organizirali po navodilih Moskve. Leta 1927 so začeli te načrte uresničevati. Izbrali so si za izvedbo teh načrtov najbolj pripraven „teren“, vzhodno ozemlje gorate pokrajine Kianghsi: to je prav tisto ozemlje, ki spada danes pod Baragov misijon. To ozemlje je bilo za izvajanje njihovih načrtov res tudi najbolj prikladno, kajti mesta leže v dolini med gorami. Gore so jim bile zavetje pred napadi nacionalistov, mesta v dolini pa kanali, po katerih naj se komunistična ideja širi v ostala mesta in sploh v vse smeri ostale Kitajske. Prav ugodna lega ozemlja in slabo oborožena vojska nacionalističnih vojakov je kitajskim komunistom omogočila, da so se utrdili na tem ozemlju za dobo dobrih petih let. Ningtu — mesto miru je postalo za Zuičinom središče komunističnega razdiralnega dela. T. zv. „črna roka“ komunistov in „stisnjena pest“ sta gospodarili po mestih in po deželi. Kri je tekla v potokih. Ječe v Ningtuju so bile polne; smrtne obsodbe na dnevnem redu; ponoči pa so komunisti ubijali vse vprek in ropali, kar so mogli odnesti. Še 20 let po teh grozotah in krvavih pokoljih so nam Kitajci govorili o teh letih z grozo na obrazu, zatrjujoč: „Morili so nas kot kure. Zločini teh komunističnih razbojnikov se ne dajo popisati.“ In v teh letih groze in množičnih pokoljev se je ubogo kitaj ko ljudstvo zateklo v goro Tsuifeng, upajoč, da se bo tam moglo uspešno braniti pred komunisti. Dobili so nekaj pušk, vzeli s seboj nekaj hrane, pa hajd na goro Tsuifeng, med pečine. Komunisti so to skrivališče Kitajcev kmalu izvohali. Obstopili so goro in zaprli vse dohode. Preplašeno kitajsko ljudstvo, skrito v tej gori, ni vedelo, kaj storiti. Če se predajo, jih čaka mučenje in kruta smrt, če ostanejo v gori, bodo pomrli od lakote in žeje. Izbrali so si drugi način smrti. Očividci so nam pripovedovali, kako so tiste dni od lakote in žeje onemogli Kitajci klecali drug za drugim z visokih skal in pečin Ttsuifenga v prepade. Pomrli so od lakote in žeje, popadali po pečinah ali pa se v smrtni onemoglosti prevrnili v globino. Komunisti so torej brez boja dosegli popoln poraz svojih nasprotnikov. Gora Tsuifeng je postala grobokop številnih poštenih Kitajcev, ki so se pred komunističnim nasiljem zatekli v osrčje gore. Ko bi bili vzeli s seboj dovolj hrane in vode, bi jih bilo rešilo. Kajti kmalu po tem porazu pri Tsuifengu so prišle čiangkaiškove čete in komuniste pregnale iz Kianghsija. Bežali so čez gore na severno Kitajsko, da bi bili bliže Sovjetom. Okostjaki v pečinah gor® Tsuifeng pa so pričali o strašni usodi, ki je zatekla Kitajce na tej gori. Z žalostjo v srcu so Kitajci kazali svojim otrokom na to goro, govoreč: „Gkjt®’ goro Tsuifeng, na kateri je našlo toliko Vaših prednikov strašno smrt.“ Otrokom so se ob pogledu na to goro solzile oči, saj so mnogi njihovi očetje na njej našli smrt. Od tedaj naprej je bila prebivalcem Ningtuja gora Tsuifeng sveta gora, na katero so romali v svetem spoštovanju, klanjajoč se junaškim žrtvam krvavega in brezbožnega komunizma. GORA TSUIFENG V LETU 1949 Leta so brzela naprej. Za komunist' so kmalu prišli v Ningtu Japonci. Nove grozote vojske so stisnile srca kitaj' skega ljudstva. Pa so se kar navaduj hudega. Le na komuniste so jim osta 1 tako strašni spomini, da so se sicher- nef?a sovražnika manj bali, kakor komunistov. Zato so vedno darovali mali-0rn in molili: „Komunistov, reši nas, o uda!“ Kristjani pa so namesto Bude isto prosili Boga. A čim bolj so se omunisti leta 1949 na zmagovitem po-^°du. preko Nančinga bližali južni Ki-ajski, tem bolj so postajali prebivalci lugtuja in prebivalci Baragovega mi-sploh vznemirjeni. Starejšim so .. . ®e živo pred očmi vsi strašni zlo-^’U' komunistov, ostali mlajši pa so si j. v domišljiji prav tako živo predstav-Jau, saj eo jim starši z grozo na obrazih Pripovedovali, kaj so komunisti počeli z njimi v letu 1930—35. Komunisti so se že valili preko ar|ghaja proti Nanchiangu. Nacionalisti se v zmedi umikali, a vendar še zadevali hiter prodor komunistov. Ge-ueral, ki je vodil vojaške akcije na vsem Ozemlju Baragovega misijona, je bil ko-unistični odpadnik iz prve komunistične ®volucije. Kot idealist je šel med ko uniste, da bi se boril za ubogo ljudje v°> a ko je videl, kakšni zločinci so omunisti, jim je napovedal boj. On je j^el uajveč zaslug, da so bili leta 1935 uiunisti v Kiangsiju premagani in za-^°ieni v beg. Vedel je, kaj ga sedaj a' Stoloval je v Ningtuju. Z železno je 0 J® naredil red; komuniste-terence e °b bližanju komunistov „spravil varno“. Ljudstvu je zagotovil, da se r v.zanj žrtvoval in vse storil, da ga b n! ^ stiski se človek oprime sleherne ^*ko so ee tudi Kitajci ob bliža-Cl se komunistični vojski oklenili tega ®nerala kot svojega rešitelja. Ubogali ta' k0''0 'n mu Pridruži se še ki- d;JS .° Praznoverje. Bonec v rumeni re-D n' halji prihaja k generalu in ga žen^1'^6’ z ni’m na čude- v0.,,na6ia varoval njega in njegovo črt ' ° 'n ^^aEoslovil vse njegove nar Gen' re^ ljudstvo pred komunisti. n‘ sanjač niti ne slepo praz- pr r.evn> vendar ga je bonec o marsičem tudi ni dovolj poznal vojaške so \ aoiTlun*stov. še vedno je mislil, da oboroženi tako kot pred 20 leti. Vsi ti vplivi nanj so mu zmešali razsodnost. Naredil je načrt, ki se zdi trezno mislečemu človeku nerazumljiv, da ne rečem neumen. A tiste dni mu je ljudstvo slepo sledilo in ga o pametnosti načrta še potrjevalo. General se je namreč vpraševal: „Zakaj so prvič na gori Tsui-feng doživeli poraz?“ Odgovor „Ker se niso na obrambo dovolj pripravili; zlasti se niso za daljšo dobo oskrbeli z živežem in vodo.“ On bo vse te nedostatke popravil, pa bo gora Tsuifeng zanj, za njegovo vojsko in ljudstvo odrešilno zavetje pred komunisti. Načrt začne takoj izvajati. Vojaki začno s topovi razstreljevati masovne skale gore in dolbsti votline v skalnato osrčje gore. Ko je na stotine takih votlin izdolbenih v goro, začno ponoči vojaki odvažati tja žito, riž, denar, vodo, čaj, vino itd. Votline gore se polnijo z žitom, vsakovrstnim blagom in denarjem. Bonec prerokuje generalu srečo. Kitajsko ljudstvo slepo veruje v nepremagljivost te gore. Ona bo vsem dala zavetja pred komunisti. Leto in dan bodo v osrčju gore, nato bodo izšli iz nje zmagoviti kot v slovenski pravljici v gori speča vojska kralja Matjaža. Stiska in trpljenje rodita take želje in sanje. Morda so celo premeteni komunisti netili v praznovernem ljudstvu te upe, da bi pozneje čim večji plen zasegli v tej gori. Kdo ve? Dejstvo je, da so skoraj vsi premožni meščani upali rešiti v tej gori svoje kupe srebrnikov. Vojaki so goro utrdili po generalovem načrtu. Nato general stori prvo napako. Dovoli, da se v goro zatečejo tudi civilisti, celo stare žene in otroci. Hoče biti dober rešitelj ljudstva in ga ganejo prošnje mater in otrok. Z g. Wolbankom sva vsakemu, ki naju je kaj vprašal za svet, resno odsvetovala iti v goro; češ da se komunisti lahko utrdijo na Kitajskem za več let in da je nespametno misliti, da bi se mogli v tej gori braniti pred komunisti dalj časa, kajti sedaj komunisti nimajo le pušk in starih, slabih topov, ampak učinkovito, moderno orožje. Pa so nama le redki verjeli. General je celo nama poslal po- vabilo, naj se zatečeva v goro, sicer da nama ne more rešiti življenja pred komunisti. Sva se mu vljudno zahvalila; kajti sva bolj zaupala v zaščito vsemogočnega Stvarnika gore Tsuifeng, nego v zaščito gore same. Pa general tega ni razumel, še manj pa budistični bonec. Vendar je pa general po svoje genialno izpeljal načrt. Osrčje gore je dalo zavetje nad 1000 civilistom in še večjemu številu vojakov. Že en dan pred prihodom komunistov so se nekateri civilisti umaknili v goro, drugi pa v vasi in hribe po deželi. Mesto se je skoraj popolnoma izpraznilo. General je z železno roko do zadnjega vzdrževal red. Ko so 29. avg. 1949 komunisti vkorakali v Ningtu, se je general z vojaki umaknil v osrčje gore. Komunisti so zasedli prazno mesto. Bridko so občutili, kako se ljudje spominjajo še njihovih prvih zločinov, zato so se jim umaknili. Drugje so komuniste Kitajci sprejemali z godbo in petjem, tu so jih pa pozdravljali s streli topov iz gore Tsuifeng. Zato so si komunisti na deli masko. Hiteli so pisati po stenah in dopovedovati ljudstvu, da niso več stari komunisti, ampak „osvobodilna vojska“, „osvoboditelji ljudstva“. Še g. Wolbanga in mene so hoteli vpreči v to propagando, ker še slutili niso, da že iz Slovenije dobro poznava te vrste „osvoboditelje“, ki so veliki le v laži, nasiljih ter vsakovrstnih zločinih nad ljudstvom. Komunisti so hoteli najprej z lepimi besedami pregovoriti ubežnike, naj se sami od eebe vrnejo domov iz osrčja gore, češ da ne bodo nikomur storili nič žalega. A general z vojsko ni nasedel. Vnela se je bitka za goro. General je ime] izvežbane vojake in dobre topove. Zato se je komunistom prvi naskok na goro izjalovil. Imeli so ob vznožju gore več žrtev. Nacionalisti so zlasti ponoči streljali nanje. Komunisti so začeli groziti generalu, da bodo e topovi goro razstrelili, če se ne vda. Pa se ni vdal. Boji so se nadaljevali. Prišla je nalašč za zavzetje te gore posebna topničarska četa iz Šanghaja: najbolj drzni komunisti, ki so se sami pred menoj hvalili, da so izbrana četa tistih komunistov, ki se ne boje smrti. V gori so civilisti začeli obupavati; saj se je včasih gora kar tresla od streljanja topov. Otroci so v strahu jokali» matere pa milo prosile generala, naj se vda. Končno je prišla še izdaja. Komunisti so izrabili vee te slabosti in tei-žave ljudstva v gori. Po izdajalcih so tudi zvedeli, kje jim bo naskok v goro najlaže uspel. Tako so v noči 26. septembra topničarji začeli neusmiljeno obstreljevati goro. Bilo je nekaj strašnega; še v mestu so se šipe tresle. Po tem silovitem topniškem napadu so vojaki naskočili goro. V prvih spopadih je bilo mrtvih mnogo vojakov na obeh straneh. Da general reši matere, otroke in civiliste sploh, zapove vojakom predajo in se sam izroči prvi kot premaganec komunistom. Takoj so ga zvezali; a držali se besedo, nehali so ubijati vojake h1 civiliste. Le zvezali so vse in jih v žalostni procesiji, zvezane, izmučene in opljuvane pripeljali v mesto. Vodili so jih po mestu, vanje pljuvali in jih zasramo vali. Končno so jih odpeljali v zapore. Mnogi od njih se iz ječ niso nikdar več vrnili. Le t. zv. „zapeljano ljudstvo“» otroke, žene in starce so spustili domov. Gora Tsuifeng je bila rdeča od krvi-Najboljši vojaki so tara pustili življenje-Kajti zavedali so se, da „manj strašna smrt je v črne zemlje krilu, kot so P,K* svetUm sonce sužnji dnovi". Šli so P°' čivat v zemljo k svojim prvim protikomunističnim žrtvam. Gora Tsuifeng ie pa postala za poštene Kitajce dvakrat sveta gora, gora kitajske slave in bolečine. KAZEN BOŽJA NAD IZDAJALCEM LJUDSTVA Nevarno ranjene nacionalistične vojake so komunisti že čez nekaj dni n"' lostno spustili domov. Pa so bili tako slabi, da so komaj do našega misijon9 prišli. Razen naju jim ni nihče upal P® magati. Tiste dni sva imela z g. M^o bankom polne roke dela v dispanzerj'1’ a sva za prvo silo pomagala težkim Ranjencem, ki so bili vrženi na cesto. eveda je to komuniste silno jezilo. Nad _uah so najin dispanzer od jutra do ve-ra> a sva kljub temu neutrudno preve-.°Vala ranjence in jim čistila rane. Še J®sti nisva utegnila. Naslednji dan ee c> ranjenci pojavi zagonetna postava j arca- Nič ni govoril; le čudno obupno _e Pogledoval na naju izpod temnih obrvi nama kazal desno roko, do komolca rgano in zavito v umazane cunje. Iz-je> najine pomoči, a je ^ova zavrnila. Nabralo se 6 °b dispanzerju veliko komunistov in ril^al0’ ^ova z Wolbankom sto-a. G. Wolbang je takoj vsem ranjenim v°Jakom ukazal, naj počakajo, in je vzel Pregled prvega starca. Komunisti so K SP°^edali. Očividno jim ni bilo všeč. 2° j® K- Wolbang začel starcu odvijati lane umazane cunje, je začel za vdajati srr>rad. Komunisti so še stali zra-bil ’ 80 nosove. Ko pa je se v0dstranjen z rane zadnji ovoj, so crvi kar vsuli iz rane. Zaismrdelo je a tako neznosno, da mi je še danes v ^°su ta smra(j_ Komuniste je kar elek-lziialo; obrnili so se proč in brez be-tla'0 k'ß parkrat so še pogledali na inJU’ ki sva starcu ljubeče izpirala rano 2 .°dstranjevala črve, ki so ee mu že a.H dali v meso in kosti. Morda so te-val' . mun's^' prvič v življenju občudo-r , JaPaštvo krščanske ljubezni nad sov-žnikom. Kaj bi rekel Pirkovič k timu ;■ V?temu satanu“, pred katerim so °stljivo obmolknili celo kitajski ko-‘Punisti. • tr ^d° J® bil ta zagoneten starec z od-ano roko in črvi v me^u? Po vsem nc S a s® je šušljalo, da komunist-tere-na ' Je ^ornun’sbižni vojski kazal pot a ioKOr° ^'8U'fenS, izdal lastne rojake, Pri tem tudi sam izkupil* ,» ' Wolbang je naredil prošnjo, da bi p 0 lasti sprejele v svojo bolnišnico. S]už;° odklonili. Starec je zanje že od- Kloblje Prosil črvi so se mu zajedali vedno v nifeo in kosti. G. Wolbang je za potrebne inštrumente, da bi sam riskiral operacijo. A vsi zdravniki so morali odkloniti to prošnjo. Pač pa so komunisti naslednji dan spet prišli opazovat, kako zdraviva starca. A ko so spet zapazili v starčevem mesu črve in zaduhali smrad, niso vzdržali; spet so se umaknili — in molče odšli. Tretji dan sem na starcu zapazil znake tetanusa. Gorje, če 'bi v župnišču umrl; z g. Wolbankom bi bila kriva njegove smrti! Zato sem dal starcu lepo vsoto denarja in ga preprosil, da gre do prve bolnišnice, ki ga bo sprejela. Skremžil je obraz in nemo odšel, čutil je, da je kazen zaslužil, zato jo je topo in vdano vzel nase! Ljudstvo je izgubilo sled -za njim. Tako umirajo izdajalci ljudstva. TAKO UMIRA PRAVIČNI Generala so na ljudskem sodišču vpričo 10.000 glave množice obsodili na smrt; ves čas sodnega procesa je moral klečati na tli h, komunisti so pa med tem vanj pljuvali, ga bili po glavi in zasmehovali. A general je ostal vojak v življenju in smrti. S stoičnim nasmeškom je poslušal komunistične obtožbe — same laži. Ljudstvo je občudovalo njegov ponos in mirnost v .največjem ponižanju, zlasti \še, ko je stopil pred puško junaško in brez strahu. Ker je bil v mladih letih sam komunist in so ga le zločini komunistov naredili za komunističnega nasprotnika, je še toliko bolj čutil, kako častno je umreti kot žrtev za uničenje komunizma, kajti le tako bo zapeljano ljudstvo počasi spregledalo. General je ostal v spominu pre-ve'ik v življenju in smrti. Tudi onega bonca, ki je generala spravil v to goro, so obsodili na smrt in še več drugih. Gora Tsuife.ng je kot nima, a živa priča vse to opazovala. Ljudstvo je hrepeneče obračalo oči k tej gori. S svetim spoštovanjem so hodili mimo nje, a nanjo niso več upali, da ne bi postali komunistom sumljivi. Tako kosti kitajskih junakov, umrlih za svobodo Kitajske, še vedno leže raztresene po pečinah te gore in čakajo slavnega vstajenja. JANEZ KOPAČ CM Brez Jezusa pešajo duhovne moči V misijonu je bil po Marijinem odhodu v zunanjo šolo Jezus takoj bolj osamljen. Prej je ravno ona privabljala v Njegovo bližino največ dekliških duš, ker je nosila v sebi čudovito ljubezen do malega evharističnega Jezusa. Učenke so tudi pogrešalie Marijo in marsikatera se je vpisala v zunanjo šolo, še več pa jih je ostalo doma, ker „Marija tudi ne prihaja več“. Nestalnost kitajskega poganskega okolja je vplivala zelo porazno. Zvesti krietjančki sq prihajali iz mesta vsak dan s slabšimi vestmi. Tudi o Mariji se je sem in tja že slišala kaka rahla tožba, kot n. pr. „da se Spreminja“, „ni več tako pridna, kot je bila prej“, „da je izrekla na povratku iz šole grdo besedo“. Omenjeno je bilo to in podobno kot nekaj težk0 razumljivega. Marija, do nedavnega sonce misijona in ogreval-ka mnogih duš, kot majhno žarišče za duhovne podvige tovarišic, je začela duhovno pešati. Pogrešala je Jezusove bližine v tabernaklju. Ni več prihajal tako pogostno v njeno srce, čeprav je miši jonarju ob srečanjih ponavljala, da Jezusa ljubi, a da starši ne dovolijo, da bi prišla večkrat predenj, ker se zelo boje „osvo boditeljev“. Vsi v poganskem in delno že brezbožnem okolju so ji govorili drugače, kot se je učila prej pri Jezusu, v njegovi evharistični, obhajilni šoli. Misijonar pa Marije ni pozabil. Vsako jutro jo je pri sv. maši dvigal na pate-ni in daroval Bogu ter ga prosil zanjo in vse preizkušane posebnega varstva. Marijin oče pa je nekam otožen opazoval rdeče početje v mestu in poslušal poročila od drugod. Večkrat je tolažil, svoje drage otroke, da bod0 pozneje spet šli v misijonsko šolo, kjer so se vsak dan toliko lepega naučili in misijonarji tako ljubijo kitajske otroke. Gotovo da je šola najboljša, a da so sedaj komunisti tako proti njej in vsem, ki zanjo delajo ali vanjo hodijo, da trenutno ne kaže drugače, kot hoditi v komunistično šolo. Mama pa je bdela nad svojo hčerko '.n sinom in po načelih kitajske tradicij® učila otroke hišnih del ter jih pripravljala na življenjsko borbo. Preudarnost kitajske matere, ki je razumela kl»; božji, vabeč njene otroke, bo gotovo P?' magala, da se bodo Marija, Janez Tereza medsebojno vzpodbujali k dobremu in prilivali svoji veri olja molitve, da na poti ne omagajo. Za božič so se vsi trije opravili svojo versko dolžnost. Marija, ki je celo k adoracijam včasih pripeljala svojo mamo pred tabernakelj, je tudi za božič privabila mam0, da je prišla gledat velike nove jaslice m darovat Jezusu v njih malega sinka Chi Pinga, ki ga je pri pestovanju Marij® pogosto pokrižala proseč Jezusa, da h* bil kmalu tudi njen bratec, četrti otr°K iz Lojeve hiše, krščen. Seveda Marij® ni pozabila razložiti svoji mami pomen® jaslic in dodati: „Mama, mali Jezus im® tudi tebe in vse Vjudi na svetu zelo ra°. Za vse se je v jaslicah rodil.“ Ljubezen gorečo nam v srcih užgii Daj Bog, da bi tudi med dragimi sl°' venskimi otroci mnogi posnemali zgle® teh najmlajših kitajskih novokristjanoV, ki so zoreli že v času odprtega preg® njanja vere, slično kot danes ninog, otroci v naši žalostni domovini. O, da 0 tudi mlade slovenske katoličanke sveti* in ogrevale si*je šolsko okolje in d1® žinsko povezanost, kot je to znala m® Marija. In kot je ona z bratom Janezom rada molila za slovensko mladino in mi' sijonske dobrotnike, pričakuje prav g tovo njena duša prav v sedanji nev® ' nosti, ki grozi njenemu božjemu življ®' nju v mladi duši, da bodo vse verne > pridne slovenske duše med učečo se m1, dino prosile Boga, da bi Marija, J®!?cn; Terezija, ter mnogi njihovi novokršc® sotrpini: Marije, Terezije, Eli®a^£.p.’ Ane in Janezi, Petri, PavM, Karli, St fani ter drugi vztrajali v težki Pre' kušnji kot zvesti posnemovalci Jezu® ftfiiri-kr?^eveSa pota, ki so ga tako radi , Ul> m vdani nosilci lastnega križa Z»;. ki j'e večna. Bog daj, da bi bji d Manja nikdar ne pozabila, kako je ob. srečna, ko je prihajala na neštete s;i Ke k Jezusu v tabernaklju, ga preriši Z!iSn’ marno in vse domače, za tova-§k Ce’ Cerkev in ves svet ter mu z otro-]ja°a_ Preprostostjo prepričljivo ponav- slab’?’ ^°^r' rnali Jezus, jaz sem tako Seb . a’ ničesar ne zmorem sama od vidat' Zna?n. ie lenariti, znam samo za-i: tl> pridi v moje srce, prosim, usmi- 11 se me!“ slušni ^^vno jo je Jezus tako rad po-nika' >n med sv. mašo je po duhov-dnšon rokai1 prihajal pogosto v njeno Sp, ’ l^anes je farna cerkev v misijonu doh,.rnenjena v zborovalnico kot pred lišče*1^1 ^ leti, ko je služila za g’eda-tari ln je bil na prostoru glavnega ol nezn 0fer. Tabernakelj je izropan in Mar'*'110 .I^1 z oltarjem vred odnešen. miSj Ja sliši v svojem stanovanju tik ob 8a J°nu vsak dan zvonenje misijonske-lc >jV?na- Včasih jo je vabil pred Jezusa k ir. Js^etejši daritvi, danes vabi rdeče du|iUl' V Marijini nepokvarjeni dekliški tijen ^zbuja hrepenenje. Kam je odšel kušp-. . 0 dragi Jezus? Njena preiz-duh0Ja ie težka. Gotovo ni pozabila vsaj B0fi. Vn° združevati se z evharističnim Ga, l11 v duhovnem obhajilu in prositi da j; a .se kmalu vrne v njeno bližino, Steg Prinese še nekaj one tihe nepopisne °b i0.!6 pila ob njegovih obiskih Sklonil u veene lučke. Pravočasno se je til. a j njej in jo pri sv. krstu posve-Petreb vzdrzi in viharju kljubuje, je rtolit ,na1’ dragi slovenski otroci, vaših tepfir!^ ,ot premnogi slovenski otroci v in p’ domovini, ki jih komunizem sili s0 v ^,aa.Ja. v vrste rdečih pionirjev, kjer šijo v k-1 nevarnosti, da v hipu poru-miado +■ ’ vse lePO> kar so jim od rane sloven i1 vcePljale v .dušo gtobokoverne ^°lini 6 ^store in goreči dušni pastirji. nepreg? ln vsak dan za vse, ki so v p°gub, ,an* nevarnosti, da zaidejo na pot vsaj l?bja, in prosimo Jezusa, da bi ga ohrani’-u smo stalno blizu svobodno 8orGge ”'a tabernakljev, vsak dan bolj freierv, ^sst'li, ljubili in pri sv. obhajilu 0blečpv,ai1’ k°t so ta storili tisoči belo skem | slovenskih otrok na ljubljan stadionu ob prelepem evharistič- nem kongresu leta 1935, prepevajoč kot iz enega grla: „Ljubezen gorečo nam v srcih užgi, do bostije bele, do Rešnje 1-Crvi. Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj!“ Prosimo Boga, da bi v teh težkih urah za vse človeštvo ne ugašali tabernaklji po širnem svetu, da bi jih bilo marveč vedno več in da bi počasi vsak večji kraj imel v svoji sredi evharističnega božjega Jetnika v farnem tabernaklju. Sovražni komunizem ve, da bo njegova zmaga vse lažja, če ugasne po svetu čim več večnih luči in uniči čim več tabernakljev. Kako hudo je sredi trpljenja in preizkušenj brez tabernaklja, bi vam mogel na široko popisovati misijonar, ki je nad leto hrepenel po njem in poizkusil vse, da bi ga sprejel. Misijon brez tabernaklja je tako podoben mrzlemu -protestantskemu misijonu, kjer gole cerkvene stene dihajo mraz in otožnost. Komunizem noče tabernakljev in cerkva, ker v tovarni novega človeka potrebujejo zborovalnih gledališč in skladišč. .. Veliki evharistični papež sv. Pij X. je hotel svet prenoviti v Kristusu. Zato je 1. 1910, izdal odlok o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu, v katerem pravi: „Pogostno in dnevno sv. obhajilo. .. mora biti tako vsem dostopno, da v stanj’u božje milosti se nahajajoči verniki, ki se bližajo obhajilni mizi s pravim in pobožnim namenom, ne morejo biti zadržani z nobeno prepovedjo.“ Veliki papež je hotel primerno oborožiti katoliški svet za najtežje ure človeške zgodovine. Hotel je zlasti nedolžnim otrokom, katerih eden je tudi osamljena mala Kitajka Marija, odpreti na stežaj vrata neštetih tabernakljev, da bi se mogli v obhajilnem življenju z Jezu som združevati. Ga ob vsaki važni priliki obiskati in črpati iz tega neusahljivega vira moči, rasti, edinosti in katoliške dejavnosti potrebnih sil za zmago nad lastnimi strastmi in pohujšljivim svetom. Upajmo, da b0 naša nebeška mati Marija, ki nam je pripravila in rodila tabernakeljskega Boga, tolažila zapuščene duše in jim ob molku, ki so ga tako radi molili, vlivala moči in vztrajnosti do — vstajenja in zmage! (Konec) Borut MALABAR V NOVI ZARJI OB DEVETNAJSTSTOLETNICI DELOVANJA SV. TOMAŽA APOSTOLA V JUŽNI INDIJI ZA SLOVENCE NAPISAL P. MATHEW P- MUTTOM D. J. Iz angleščine prevedel o. Jože Cukale D. J. so bili prav tako zaničevani Malabar, domovina kristjanov sv. apostola Tomaža, leži na skrajnem jugu indijskega polotoka. Staro in zanesljivo zgodovinsko poročilo pravi, da ja sv. Tomaž širil evangelij med Malabarci in da so ondatni kristjani d jarsko po tomci onih, ki jih je krstil öv. Tomaž. Tudi sv. Efrem Gregor Turski omenjata apostolovo delovanje v tem koncu Indije. Na Malabarju je dejstvo o prihodu apostolovem zgodovinsko v rclostojno in nesporno. Razpravljati o tem ali c lo ugovarjati temu, bi bilo naravnost nevarno. Pred prihodom Portugalcev leta 1498 in še kakih sto let kasneje je ta osam Ijeni drl sv. Cerkve dobiv 1 svoje škofe iz Male Azije. Čeprav datira pričetek krščanstva iz prvih stoletij, si zgodovinarji vendar niso edini v tem, v koliko" je Malabar o^tal nedotaknjen po h( režijah in razkolih v teku Stoletij. Vsekakor je Vasco da Gama našel ob svojem prihodu ti del krščan kega sveta povezan z Rimom, kar potrjujejo tudi pisma sv. Frančiška Ksaverija. Prvega poslanca mogočnega kršč ;n skega portugalski ga vladarja so Mali-barci pozdravili z nedopovedljivim navdušenjem. Neki portugalski pisatelj omenja, da je šte|a tedaj krščanska vojska Malabarcev okrogla 20.000 bo jevnikov, pred katerimi so trepetali tudi poganski indijski maharadže. Njihov družabni položaj je bil tako virok kakor bramancev iz indijskih visokih kast, — Razmerje Malabarcev do Portugalfev je bilo v začetku nadvse prisrčno. Skalilo pa se je, ko eo pričeli Portugalci sumiti Malabarce krivoverstva, kadar koli in kjer koli so odkrili kako nasprotje m' d latinskim in malabarskim obredom. Zaradi „varnosti“ so začeli s sistematično gonjo proti domačemu obredu, hoteč latinizirati bogoslužje in domače šege. To je b'1 tedanji duh časa, duh kolonializma 1 nasilnega osvajanja. Patriarh sam je ^ brez moči nasproti osvajalcem. Ker časno ni imel niti v Rimu nikak ga vpb' va, je bil prisilj' n ustaviti vsako P?® Ijanje škafov na Malabar. Razburjeni J užaljeni sirski kristjani so zato ‘et 1653 zavezali okrog velikega križa V1 in napravili vozel ter ae zarotili, da ne bodo v niče mer več uklonili P01 galccm. Nekateri so v tem boju šli • daleč, da so ponaredili papeško buRi ® naj bi „pooblastila“ dvanajstero duhov nikov, da si izbero in posvetijo lastneg škofa. Tako je dil malabarske cerkv zašel v razkol. Rim je tedaj postal pozoren in P. slal posebneg i poslanca, v osebi ita . janskega karmelita Sebastian!ja, k' n. bi razčistil zadevo. Ta je ugotovil P tvorbo nap- škega pisma, na kar se ■ mnogo Dzkolnih kristjanov vrnilo ’V zaj. Nadaljna okrnitev sirske litu*"®1^ je bila ustavljena. Sirska Cerkev je 0 . bila svojega lastnega apostolskega karja, ki je bil pod jurisdikcijo 'at'^ ?keg i nadškofa v V< rapoly-u. Za kra čas je zavladal mir. Po vikarjevi S1L so se intrige začele znova, ker so _ labarci .spet prišli neposredno pod^.i11?.,.. dikcijo v Verapoly, dokler ni s šil ^ grudno gosto sv. oče Leon XIII. v . 1896 upostavil sirsko hierarhijo. S ^j letom se je začela v malabarski Ccl y pr ve pomlad duhovnega življenja-zadnjih 50 letih so nastale nove ceIAjf se zgradile nove šole, zavetišča, ho st: z^rauut; iiuve auic, ^ niče, zrasti i samostani, univerzi ' *' noslopja itd. Približno en milijon ^’oUij kristjanov nr< dstavlja danes eno nai enotnih vzhodnih cerkva. Bridko3“ preteklosti hitijo v pozabo. Stotin®^ rt 4-4-J it r» i r Q et Lri V» ril-1 xr/» nTf rj r\ »in C Č n lir* stotine v°rskih delavcev zapušča svoje ljube domove in gr'do Pr0 jäpi Najprej so zaprli sirsko škofe, ki jih je vrru, da ramo ob rami delajo s 3V01 -- oir o.ve. iv i ju» jv, VITU, Utt I Č&IUU UL» UC10.IV/ poslal katoliški babilonski patriarh s latinskimi brati in sestrami in Prl‘jici papeškimi priporočili. Domači duhovniki šajo bodisi kot duhovniki ali redov jih -e(l°yn'pe blagovest milijonom svo ■ndijskih bratov in sester, del j®, Sebastijan odkril goljufijo, je novBSlrSi v. kristjanov ostal ob strani üa laži-gkofa, ki je stavil kot pogoj ^of.^ruženje, da ga Rim prizna za ten,.8 a.i ‘ia Ka, če treba, posveti. Rim Posk uS°dil in razkol je ostal. Vsi PadliUSj bi se uveljavili, so pro- Čii0 ’ dokler se jim ni slednjič posre druL?.a.S0 se s pomočjo Holandcev pri-hiji j.jykobitsktmu patriarhu v Antio-’ Ki jim poslej posvečuje škofe, ska ' t v ’rnei'* pred očmi, da je rim rneva . ica kazala vedno izredno razu-ve, za malabarske cerkvene zade-ločit llV^a za veliko tragedijo in bolečo in ^v’ n< kdaj trdno z Rimom združene stran' 6 rj1' labarske Cerkve, je bila na .. . i sebičnih in ozkosrčnih posredo valcev. okrni nut-z edinrne*;}0P0lit Marilvanios ostal sam b°Vnikm škofom sufraganom, enim du-k°m 1^rn> tnim diakonom in enim lai-Prišgi M?derni Newman iz Malabara je hib rnv katoliško Cerkev takorekoč praz • razviti Bekel je, da je bil ob pogledu na izre,)nlne v lastni cerkvi in ob zgledu vlada 6 svetosti v katoliški Cerkvi, kjer Prifjr ve.dmo3t nauka, notranje prisiljtn stavljpZltl se i’' Mar-Ivanios je bil po-TriV;irn za nadškofa novega obreda v ^iruvelu1”11« "je,?ov. sufrafran pa v njem i la' r5 trpljenjem, nerazumeva-lastnjLIn Cel° s preganjanjem s strani bil0 o«- razkolnih bratov mu seveda ni je toV^nšeno. Toda kakor sv. Pavla, ljubeZo’ bogato podprla bratska na j Cerkve. Neutrudno je od tedaj b»otn ,u. z edino željo, ki jo je dal kot u klesati v svoj grb: „Da bi bili Pisec pričujočega članka, kateremu kličemo iskreni „Bog plačaj!“ vsi eno“. V zadnjih 20 letih je v svojo veliko tolažbo sprejel v Cdkev dva škofa, 160 duhovnikov in približno 70.000 vernikov. Letos decembra meseca bodo v Malabar ju velike slovesnosti v proslavo de-V' tnajststoletnice, odkar je apostol .Tomaž stopil na indijski tla. Velike priprave so že dolgo v teku; glavni cilj je medsebojna bratska edinost in sprava, za kat: ro se mnogo moli ne le po Indiji, marveč po vsem svetu. Mnogo jakobit-skih voditeljev gleda na katoliško Cerkev kot edino zanesljivo poroštvo kr-ščan ke edinosti in sreče, med tem ko so vsi njihovi poizkusi ustvariti v do mači hiši edinost, žalostno propadli. Toda spreobrnjenje je dejanje milosti, milost pa pride po molitvi. Zato je ves katoliški svet vabljen to lete in zlasti v decembru k molitvi, da bi za božič že vendar vstala zarja edinosti nad Mala-barjem. Upamo, da bo sveti Tomaž zastavil pri svojem Učeniku vse sile, da ta dolgo ločena družina Cerkve postane eno z ostalo Cerkvijo. Mi kristjani z Malabara srčno vabimo vas Slovence, ki ste pokazali toliko požrtvovalnega zanimanja za spreobrni' nje naše poganske Indije in ki ste v zadnjih letih toliko žrtvovali, da znova pokažete vso dobro voljo in vaše plemenite sile usmerite tudi v ta cilj, ki nam katoličanom tako leži pri srcu. Đ<§>M!C1 ü^]€f?N®S1 AMERIKA Velik del Amerike je še danes misijonsko področje; deloma so to pokrajine, ki so cerkveno-upravno podrejene Propagandi, deloma posamezni okoliši v rednih škofijah. Razlikujejo se pa ameriški misijoni od misijonov v Aziji, Oceaniji in Afriki po tem, da živijo poleg Indijancev povsod v večjih ali manjših skupinah belci, ki so vsaj formalno po večini katoličani, čeprav marsikje verske vzgoje prav tako potrebni kot stari domačini. Ta pomešanost je obstajala že od početka ameriškega misijon-stva, saj so se Evropci prav kmalu začeli vseljevati v večjem številu po teh deželah. Ptičji in cvetlični okraski na stebrih Že v uvodu smo omenili, da je urn^' nost Indijancev pretežno ornamenta*' nega značaja in zato pripravna le boi za okras kot za oblikovanje figur. Da1* danes, ko je število belih katoličan°_ vedno večje, medtem ko Indijanci na*® dujejo, o pravi sodobni misijonski unl/ nosti v Ameriki že težko govorimo. dalje se Indijanci čutijo nasproti v.s® Ijencem nekam manjvredne, manjka J1.® samozavesti, in zato s svojo umetnosti ^ ki jo še gojijo za domačo uporabo, ® silijo v svet. S tem seveda ni rečeno, 0 za cerkveni okras ne bi bila primern ■ Najbrž bi upoštevanje teh skritih,- nio1^, da tudi skromnih vrednot v cerkvi tu zdaj še dvigalo domačinovo samozave in s tem njegovo versko gorečnost. Na rimski razstavi ni bilo iz Amer1 nobene novejše misijonske umetnine, prejšnjih stoletij pa samo dve mehiK® ski. Pač pa so prireditelji obžalovali, j1. prvi misijonarji, ki so prišli z osvaja* ali kmalu za njimi, niso znali cenit* . uporabiti visoke likovne kulture zla* ^ naprednejših narodov iz cesarstva _* kov, Toltekov, Artckov, Mayev in C1 čev. Toda nekaj tega likovnega bogast je vendar prišlo tudi v katoliško cer^0. no stavbo. Navajamo dve področji: oK lico jezera Titikake in Nuhiko. Prvi misijonarji v nekdanjem n6*8,., stvu Inkov so bili v okolici omenjene^ jezera postavili med leti 1534 1620 veliko število cerkvenih ,, ___ Mojstri — graditelji in podobarji jj katere so dominikanci zaposlili, pa so. g0 izključno Španci in Evropci sploh. "Vose pri svojih delih le zelo skromno 0 ristili z likovnim svetom Inkov. Drug pa jezuiti, ki so prišli v 17. stol. *a g0. minikanci v te kraje. Čeprav je dobna, baročna umetnost skoraj bi 1® rekli jezuitska umetnost, so takoj ®P e znali vrednote in vrednost stare nekulture. Prenovili, deloma podrli in .g vo zgradili so skoraj vso dominikan^ arhitekturo in zaposlili posebno kamnoseke domačine, a tudi arhitek ni lupini so vtisnili nekaj pečata 1 .j,;, ske monumentalnosti. Ta jezuitska a1 in cl' stavb' Sv. Peter in Pavel v Zepita ob Titikakase pi|e; ra v okolici Titikake napravi, kot ogieJ,° Poznavalci, ki jim je bilo dano iz j. j°> še danes silen vtis in tudi lahko °^en*h reprodukcij si bo bralec bost /^Pravil predstavo tega v eksotič-jbvignjenega baroka. na kak° VzP°dbudno je moralo vplivati dek0..arnnoseke, da so smeli v cerkveni dan.' vWesavati cvetove kantute, nek-fti°r., c°sarske rože Inkov, in kako je Pa cerP ^°Pasti Indijancem, da so bili žem J^vtn*b stebrih ornamentalno vklju-zPano- i ,cvetllčni okras njihovi stalni b'odril • Pume in opice! Tudi to b Jezuitov ni motilo, če je indijan- ski kipar v cerkvi Nuestra Senora del Rosario v Pomati izklesal kerube takšne, kakršne so bile indijanske plesalke. Objavljamo iz teh krajev fasado cerkve sv. P> tra in Pavla v Zepiti, ki je nekakšna kombinacija baročnega in inkovskega sloga, in kot primer zgoraj opisane indijanske ornamentike na stebru in podbojih detajl portala v cerkvi Svete Vere v Juliju (slika levo). Kakšnih 40 km od mesta Mehike so ustanovili leta 1604 jezuiti samostan Te-potzotlan. Glavni namen te ustanove je bil napraviti novicijat za sinove domačih Indijancev. Tu so se torej vzgajali du- Tu „loretska kapela“ v cerkvi v Tepotzotlan, desno pa zunanjščina iste cer. a. Opozarjamo na bogatijo Jstukature po stropu, po sitenah, na oltarju. . . Kake < gocenosti propadajo! dai-sif^1 .l*omačini. Nekateri bolj go*po-s° zid. stanovanjski deli samostana l°njj ,dn' v preprostem, nekakšnem ko-tujj , rie.rn stilu, za okras svetišč so pa u Jezuiti uporabili indijanske moj- stre. V ilustracijo tega dela objavljamo notranjščino kamarina iz loretske kapele, ki je bila posvečena leta 1680. V tistih časih so bili varuhi loretske bazilike — katero naši rojaki, ki so šli PRAZNOVANJE LETOŠNJE MISIJONSKE SLOVENCI PO SVETU NEDELJE med ^ Misijonska nedelja je od Cer- «L kve uradno določeni dan, ki bi ga moral vsak dober kristjan, vsaka katoliška organizacija, še celo verska preživeti v mislih, molitvi in darovanju za misijone, ki so rast Cerkve v svet. V domovini V domovini se je misijonska nedelja po zaelugi neumornega misijonskega delavca dr. Lamberta Ehrlicha v času med prvo in drugo svetovno vojno zelo udomačila in jo je ves narod z duhovščino na čelu močno praznoval, iz leta v leto lepše. Uverjeni smo, da tudi v današnjih težkih razmerah misijonska nedelja ni šla neopazno mimo rojakov pod komunističnim terorjem. Lansko leto, ko je še izhajalo tamkajšnje ljubljansko „Oznanilo“, je le-to posvetilo skoro celotno številk» misijonski misli. Letos niti tega glasu o največjem mi- sijonskem prazniku Cerkve v slovenskeifl tisku doma ni bilo. Pač pa smo uV^ jeni, da so rojaki v domovini ta dan Cerkvah poslušali misijonske govore 1 molili za misijone, dočim zunanjih Pr<>^ slav pač ni bilo in tudi ne kakih denar' nih nabirk za misijone. Morda so in tam s spoštovanjem poiskali nj® knjigami in listi nekdanje ‘„Katobsk misijone“ ali „Misijonski koledar“ in domotožno prebirali, kažoč svojim °^r0* kom slike iz čudovitega misijonskeg^ sveta in zlasti o slovenskih misijo118?' jih. Marsikateri misijonski delavec delavka posebno iz zadnjih dni P?e.^ rdečo zasedbo domovine, ko se je m1® ' jonska nedelja naravnost sijajno Pra _ novala, se je ta dan spominjal P°sr.?u čenih in sadov polnih akcij prejšnj1 misijonskih nedelj, akcij, ki so se P., rodile iz velikih, pa veselih, idealn* žrtev za Kristusovo kraljestvo.. • skozi italijanska taborišča, dobro poznajo -— še jezuiti in ne kot zdaj kapucini. Med Indijanci zelo priljubljeni padre Juan Zappa si je zastavil nalogo napraviti loretsko kapelo po okusu svojih arteških ovčic in te so kar tekmovale, katera bo več doprinesla za čim hitrejšo in lepšo dovršitev Marijine hišice. Oltarna in stenske slike so evropske; ornamentika na stenah je kombinacija evropskih baročnih in indijanskih motivov, oltar pa je okrašen ves po okusu domačinov. Tako smo se v tem zadnjem poglavju ozrli nekoliko v preteklost, saj je mikavno iskati vzorov za moderno misijon-sko-umetnostno prakso v starih časih. Nazadnje je pa tristo let prav kratek trenutek v primeri z večnostjo, za katero živimo in za katero lovijo duše misijonarji — tudi z umetnostjo! Slovenska misijonska zveza v zameis^ — nadomestilo nekdanjih slovenskih n1 sijonskih pisarn Za vsako akcijo mora biti neko ž8 rišče akcije; v domovini sta misijonski nedelje pomagala pripravljati sloven misijonski pisarni v Ljubljani in , boru, ki danes praktično ne delujeta» * to tudi v zamejstvo k rojakom njun vP ne more seči. A kakor so razna jje slovenska verska gibanja in organizacija v izseljenstvu zlasti sedaj, v dobi Pr® , komunističnega izseljenstva, dobile s ja žarišča v raznih izseljenskih sre ščih, tako je tudi slovenska misijon®^ akcija pod vodstvom bivšega šefa M1 jonske pisarne v Ljubljani začela Buenos Airesa razvijati misijonsko ^ javnost med rojaki v zamejstvu, z“ ^ patom Slovenske misijonske kateri je povezano delo skoro vseh g^ons^’h delavnih skupin med rojaki po ltu in v Slovenskem Primorju. Slovenska misijonska zveza je pred nin1*1 mesec dni pred misijonskim prazna 'J™ Poslala vsem slovenskim misijo-j . ^®ni in misijonarkam v imenu vseh ko 'kov. lop misijonski pozdrav. Prav ta-ski^6 P*?ala Posebno pismo vsem sloven-Yy'O.misijonskim odsekom v zaledju z dgj.. pudnimi mislimi k misijonski ne-2i Jl,.'n z navodili za nje praznovanje, ''lih i\ ?a- Je Pl'iPravila namesto nekda-n. Misijonskih koledarjev v domovini 1952“° knjiffo „Misijonska nedelja iz ^v.’ 0 ^^ori piše slovenski duhovnik ^kH Vad0rja- 'ma vse':>ine »za bi^Oaoja koledarja, in še kakšne vse-obč?" knjige, o kateri so časopisi že Po rn° Por°čali» je šlo med Slovence r0 ®Vetu nad 2.500 izvodov po razmešča a- n'zki ceni. V vsa slovenska sredi-za J?..bil poslan tudi poseben plakat vSea,lsijonsko nedeljo, ki je rojake po v u™ svetu enotno vabil k praznovanju, csedi in sliki, tiskan v dveh barvah. Slovensko Primorje akc^a ^oriškem ima vodstvo misijonske za Slovence kot namestnik dr. Mirka Brumata živahni in požrtvovalni dr. Kazimir Humar, zelo pa se zavzema za misijonsko akcijo tudi mons. Srečko Gregorc. Ta dva sta za vse Slovensko Primorje tudi letos izdala poseben 16 strani obsegajoči list „Misijonska nedelja“, ki je šel med Slovence v več tisoč izvodih in je bil do zadnjega razprodan. Vsebina lista je sledeča: Pesem: Kristus Kralj (S. G.); Pomen misijonske nedelje (Janez Kopač C. M.); Rešujmo svet, da ne pogubimo sebe (K. Wolbang C. M.); Kakor za časa Dioklecijana (rc-re-re); Prav. po stopinjah hudičevih (CD); Doživetje misijonske svete noči (Janez Kopač C. M.); Štefanček in čarovnica; On mani padme hum (Ego); Suzana (S. G.) — kar vse so članki in črtice misijonske vsebine; poleg tega pa še polno drobiža, večinoma povzetega iz „Katoliških misijonov“. — Poleg te goriške ^Misijonske nedelje“ se je prodajala tudi buenosaireška. Poleg pridig in molitev za misijone po vseh slovenskih cerkvah na Goriškem, so imeli marsikje popoldne tudi misijonske prireditve. Poročilo imamo doslej o oni v Gorici, ki jo je priredil misijonski odsek goriške dekliške Marijine Rojaki, zbrani .na misijonski proslavi leta 1952 v Buenos Airesu družbe in se je vršila v Marijinem domu na Placuti. Po misijonskem govoru je zbor družbenic zapel vrsto misijonskih pesmi, nato pa je sledila misijonska igra „Afindra“. Med odmori go prodajale srečke za misijonski srečolov, ki je rodil lep znesek za slovenske misijonarje. Družbenice so igro morale dvakrat ponoviti, enkrat za šolsko mladino, drugič za ostalo občinstvo. Tudi v Trstu so imeli poleg dopoldanskih pridig o misijonih, kot čujemo, velika skupno misijonsko prireditev, prodajali obojne „Misijonske nedelje* in imeli skupne molitve za misijone. A podrobnih poročil ob zaključku lista še nimamo. Koroška Kolikor imamo doslej poročil o praznovanju misijonske nedelje na Koroškem, vemo, da je bilo na višji stopnji kot prejšnja leta, to pa nemalo po zaslugi gospodov salezijancev, ki so se tamkaj zadnje čase zavzeli zlasti za širjenje misijonskega tiska in za papeške misijonske družbe. Tako je na primer v Škocjanu č. gospod salezijanec Rovan uspešno zakoreninil Družbo za širjenje vere, ki ima že sedem desetnij, in Družbo Svetega Detinstva s kakimi 100 vpisanimi otroci. V svoji fari je razširil tudi 20 „Katoliških misijonov“ in mnogo „Misijonskih nedelje 1952“. Obširnejše poročilo še pričakujemo. Argentina Tu so pripravljali misijonsko nedeljo slovenski misijonski odseki, ki jih je v Velikem Buenos Airesu pet, v Mcndozi pa eden. Poleg misijonske misli in širjenja misijonskega tiska pri dopoldanskih službah božjih, pri katerih so vsi slovenski di^šni pastirji imeli krasne misijonske govore, sta bili pred vsem skupna misijonska proslava v Buenos Airesu in druga v Mendozi, posebej pa je misijonsko prireditev imel še odsek Lanus za tamkajšnje rojake, in sicer po maši dopoldne. Proslava v Buenos Airesu se je vršila v veliki dvorani na Montevideo 850 in je imela dva dela. Prvi del je pokazal tri največje misijonarje, sv. Pavla, ob 1900 letnici njegovega delovanja na evropskih tleh, sv. Frančiška Ksaverija ob 400 letnici njegove smrti in našega Ba' rage ob 100 letnici, kar je bil imenovan za indijanskega škofa. Sodelovali so igralci treh igralskih družin, zbor „Gallus“ in narodne noše. Igralci so pokazali v treh podobah najprej Jeločnikovo Spreobrnjenje sv. Pavla „Šaul-Pavel“, ki J® objavljeno v tej številki, nato po ClaO' delovi odi „Sv. Frančišek Ksaverij“ mf' sijonsko pot tega velikega misijonarja in njegovo smrt in končno spet na J®-ločnikovo besedilo počastitev Baya&?' Zbor „Gallus“ pa je zapel pesmi i*1" Tomc: Dana mi je vsa oblast, Gallusovo „Ecce quomodo moritur justus“, Osano-vo „Ecce sacerdos magnus“ in Tomcev® „Gospod, ki si nam v Baragi podaril • Drugi del pa je bila kinopredstava plačaj“ v pomoč slovenskim misijonarje10 z žrebanjem, o čemer poročamo na einigem mestu. Prireditve se je udeležilo toliko število ljudij da je bila dvorana skoraj °a' bito polna, žal pa je sicer zelo lepo zamišljeni prvi del imel nekaj 0‘j radi prepozne priprave1, deloma pa rad nepopolnosti odra, ki je za tovrstne oderske učinke neprimeren. Tudi drug del, kinopredstava „Bog plačaj“, je i^°e_ svoje pomanjkljivosti. Vsa celota prireditve je trpela pred vsem na tem, da J^ bila predolga in da sta bila dva vsebinsko prerazlična dela in se je vtis prv??u dela razblinil ob drugem, dasi so m tudi filmi le misijonske in verske vsebine. Vendar je predstava udeležencem nudila mnogo lepih misijonskih vtisov > spoznav, dasi ni bila na običajni višm^ misijonskih prireditev, kakor so jih misijonski prijatelji v Buenos Airesu navajeni. V Lanusu je imel tamkajšnji °d®e. sicer preprosto, a zelo posrečeno mjs' jonsko prireditev, ki se je je udeleži ^ izredno veliko število tamkajšnjih naseljencev. Prj njej so sodelovali sednik tamkajšnjega odseka g- d® Mehle, tajnik g. Stane Snoj, ^an' Anica Sleme in g. Jože Čampa ter „ jeva deklica in Strahov fantič. si zaigrali misijonsko igrico „Mm.1-) ., narček Marko“, v kateri je pisatelj Ma. tin Mizerit podal marsikatero kleno i°a sel o važnosti misijonskega poklica, P papeških misijonskih družb, Družbe ^ širjenje vere in Družbe Svetega ^ tinstva. Pr» žrebanju „Bor plačaj“ v Buenos Airesu v prid slovenskim misijonarjem v« u- ^ei,dozi so imeli proslavo s sledečo di] t°1 Diklamacija: Mati, ki je ro-n a ,~uč; govor; prizor: Začetek in ko-2h? ,.aragovega življenja; Deklamacija: teru?'6 se> katoličani! in „Vse za duše!“ sla airnno Povsod Boga. — Pred prosi] V° s? pa ifotli molitveno uro za mi-uj'v1® iz molitvenika „Pred Bogom po-0(j Kairn°“. Priprave je vodil tamkajšnji pod predsedstvom Maksa Ovčjaka. akc •r°Pagant*no j® za vse misijonske gpnpe. okrog misijonske nedelje v Ar-.,i tIni_ poskrbljeno s posebno dvostran- sk .PusKiDijeno s poseono avosiran-in° .Prilogo „Oznanila“, ki je v besedi va .'ki vabila k čim lepšemu prazno-ka JU največjega misijonskega prazni-Soj Ni treba omeniti, da so bili pov-član-U(ii propagandni plakati in da so ski * 0(^Sekov prodajali knjigo „Misijon-rneH n]^eiJa“> ki je šla v lepem številu sli JUtii. saj je zelo poceni, če pomi- na bogatijo vsebine in opreme. Anglija, Rochdale p0 A^kajšnji misijonski odsek je zbral pegj nKnji raztresene Slovence v soboto sko .1^ns'jonsko nedeljo najprej na vin-onSateV’ Pot< m jim je pa v nedeljo ** lune najprej pripravil misijonsko pobožnost, popoldne pa misijonsko tombolo. Podrobnosti o tem še pričakujemo. USA i.n Kanada Iz Severne Amerike imamo do zaključka lista poročilo samo iz Aurore v Minnesoti, kjer so imeli lepo misijonsko proslavo, pa iz Toronta, kjer je bila poleg dopoldanske misijonske pridige lepa prireditev v dvorani v popoldanskih urah, za katero je napisal posebno igro: „V Baragov misijon“ bivši misijonar Baragovega misijona na Kitajskem, sedaj tamkajšnji slovenski dušni pastir g. Kopač Janez C. M. — Za USA vemo, da je bila dobro organizirana prodaja „Misijonske nedelje 1952“ ki je je šlo v deželo kakih 1000 izvodov in jo je na raznih krajih dežele, v slovenskih naselbinah prodajalo skupaj kakih 50 misijonskih sodelavcev. To bi bil torej površen in zelo nepo-polen pregled praznovanja misijonske nedelje 1952 med Slovenci. Lahko rečemo, da smo Slovenci povsod po svetu misijonsko nedeljo lepo proslavili, dasi še ni bil dosežen tisti nivo proslavitve, ki jo ta misijonski praznik, ki spominja na najvažnejše poslanstvo Cerkve, zasluži. Prihodnje leto bo še bolje, ker se bo v teku leta slovensko misijonsko zaledje v zamejstvu še bolje organiziralo. Daj Bog, da bi bilo res tako. Kristus, Kralj sveta, nam bo hvaležen, še potsebno pa slovenski misijonarji, ki jim moramo biti v čim večjo oporo! AKCIJA „BOG PLAČAJ“ V SKLAD „2000 DOLARJEV ZA VSE SLOVENSKE MISIJON ARE“, KI SO JO IZVEDLI SLOVENSKI MISIJONSKI ODSEKI V ARGENTINI Leto se bliža koncu, nameravana zbirka 2000 dolarjev za pomoč vsem slovenskim misijonarjem v tem letu je pa dosegla šele dobro čttrtino..., pa še to pred vsem po zaslugi nekaterih misijonskih gorečnežev v USA in Kanadi, pa s prispevki iz Slovenskega Primorja. Tipanje sicer imamo, do konca leta oziroma do srede januarja, ko se ta akcija zaključi, zbrati to vsoto, kajti obetajo se marsikje misijonske prireditve v ta namen, tako v Trstu prireditev Marijine družbe v Marijinem domu, srečelov 6. januarja v Mendozi, misijonska vele-tombola v Buenos Airesu isti čas, in drugo. Vendar so slovenski misijonski Slika spodaj nam kaže slovenskega salezijanskega brata JOŠKA KRAMARJA kot misijonskega učitelja na obrtni šoli v salez. zavodu v Mandelay, Burma odseki v Buenos Airesu oziroma njeg'3 okolici v skrbi, da ne zaostanejo pi^“ drugimi darovalci, v septembru in oktobru organizirali nabiralno akcijo „Bog plačaj“, ki je obstajala v sledečem: Vsak, ki je daroval za slovenske misijonarje vsaj 4 pese, je dobil zahvalni listič s sledečo vsebino: Slovenska misijonska zveza se Vam za Vaš prispe" vek 4 pesov v sklad „2000 dolarjev za vse slovenske misijonarje“ v njih imenu zahvaljuje z iskrenim „Bog plačaj* (kar je bilo natisnjeno z velikimi črkami v sredini lističa na eni strani!) Dobri Bog resnično ne ostane ničesar dolžan-Če preje ne, poplača dobra dela tam’ kjer je najbolje: v večnosti. Včasih Pa plača že na zemlji. In morda bo tudi ta Vaš prispevek za slovenske misijonarje poplačal poleg drugi ga tudi s tem, d® Vam bo dal srečo pri zahvalnem žrebanju, do katerega imate pravico s tem bonom „Bog plačaj“. Obrnite list in berite! (Na drugi strani je sledilo:) Slovenska misijonska zveza priredi v skromno zahvalo za razumevajoče m velikodušno sodelovanje pri pomoči sl°' venskim misijonarjem zahvalno žrebanje s 152 dobitki, ki so: moška žepna ura, vredna 500 pesov, radioaparat, vreden 400 pesov, 50 knjig „Baraga ’ vrednih po 35 pesov; 100 vstopnic a petim prosvetno-zabavnim kinopred' stavam, ki jih priredi Slovenska miß1' jonska zveza do konca leta 1952. Žrebanje bo koncem septembra ali v za” četku oktobra pri kinopredstavi, h^ ka' teri velja kot vstopnica ta „Bog plačaj • Kraj in čas bo pravočasno javljen. Iz tega je bralcem že povsem jasn®’ kaj je bilo s tem „Bog plačaj!“ Kakšen je bil pa kaj sad v pomoč slovenßk111] misijonarjem? Zbralo se je malo mani kot 4.000 pesov (nekaterih manjših vso še nismo prejeli). Ker je bilo stro k« z vso akcijo okrog 1000 pesov, lahk računamo, da je ta akcija rodila za slovenske misijonarje okrog 3.000 pes°Y; se pravi, kakih 150 dolarjev. Za k01'.® bliže smo torej že cilju „2000 dolarjeV za vse slovenske misijonarje“! Vse'1)’ ki so darovali na ta način za naaeT,^C sijonarje, prav iskren ponoven „BU PLAČAJ“ v njihovem in našem posebno še vsem tistim, ki jim sreča P * žrebanju ni bila mila, katerih je Pa večina... J KRISTUS V BENGALIJI n. Misijonarji širom Indije še zdaleč tnili ° pesimisti, niti nismo zdvo- Sp Pad počasnim korakom Indije k Šla čeprav je že marsikomu bij,;8 ,rz',glavo težka misel, ali se Indija ga a Kristusu ali se oddaljuje od Nje-(jppp a Prav realistični način skušajo Vo s °?nanjevalci blagovesti najti pra-, Pot in najbolj uspešna sredstva, ka-čimprej do cilja. Pašo R ve^a za Indijo, to velja tudi za ždi “engalijo. Poganom se še vedno dol P°^ do Kristusovega ovčjaka pre-voli \n b 1(‘.strma. Ni poguma in ni J • Na splošno poznajo' še kar dobro božje zapovedi: ne imej drugih bogov, ne kradi, ne nečistuj, ne sovraži... Tudi radi govorijo o Bogu in poslušajo o Njem. — Na bazarju (sejmu) ob cestah, v javnih lokalih, avtobusih in doma boš pogosto našel podobo Odrešeni-kovo ali Marijino, kateri izkazujejo češčenje, ampak da bi se priključili Cerkvi in zavrgli menažerijo svojih bogov in praznoverja, tega pa ne. „Saj je tudi hinduizem kar dober zame,“ si mislijo. Pogosto najdeš celo izobražence, ki ne poznajo načela kontradikcije. Kar je črno, je lahko prav tako tudi belo, zakaj bi ne bilo. .. Z razumskimi dokazi To;e ie že precej urejena cerkev v Khariju, ki ji pa zlasti v notranjosti še skoro vse manjka in je zato, žal še .ne morejo uporabljati. . . jim torej ne moreš do živega. V zad-valen, saj je p. Poderžaj začasno Pre' „„ — nehal z zidanjem cerkve, da pomore ljudstvu v potrebi. Vsi težko bolni, onemogli in umira' joči, ki jih je brezsrčna Kalkuta izP°' stavila cesti, da tam vzamejo konec, e® dobili svoj miren kotiček v eni izme“ starih palač Kalkute, kamor jih spraX' Ija mati Terezija s svojimi sosestram1; Doslej so se teh nesrečnežev otepava1' povsod, zlasti bolnišnice, in m. Terezij3 je opravila zares božje delo, ko je spr®' jela nase to nalogo. Premagala je v".® težave, ki so se ji stavile na pot, in Prl' dobila za načrt tudi guvernerja. Upamo» da bo Kali-gat kmalu spremenil svoj ime v Maria»gat. Tista hiša za one' mogle in umirajoče pa je zdaj sPreI?e'. njena v Hišo brezmadežnega Srca ^a' rijinc ga. . Letos sem računal, da pridem m'» jonarit v Bošonti. Pa me je predstojn' poslal na gimnazijo k sv. Lovrencu Kalkuto. Učim katoliške dijake kizem v bengalščini in etiko pogansK. dijake v angleščini. Zraven tega poma' gam pri upravi hiše. Zidamo nov kvar tir za patre in dela ne manjka. dan se nabere — kakor čebel —-študentov v moji sobi, katerim P^P vedujem zgotlbe iz domovine, kažem skioptikon slik iz Jezusovega življenj ali razdeljuj m znamke navdušenim zb ' ralcem znamk. V zameno za znamke ’ Evrope ali Amerike in drugod, mi “O našajo indijske in one iz azijskih ^evz.gJ Pred mesrcem sem jih poslal lepo st vi'o v Buenos Aires, morda ste j'k z dobili? Če torej hočete, da bo šel g-kšeft lepo svojo pot, mi jih še P°r » Ij.ijte, ker nekdanja zaloga hitro pohal' • Mnogi študentje bi radi postali kr'® jani, pa jim starši ne puste d0* koraka. Ne pozabite moliti zanje. To bili sijajni kristjani, krr so od doma 1 po vzgojeni. Pri tem še eno PrtJ?(r'i; Na našem zavodu uči tudi mlad u, ‘ ’ ki je kristjan iz Dake in silno želi P stati duhovnik, čaka ga pa še daj? pot do mature in potem v semcn'S ' Zelo potrebuje vaših molitev, da niči svoj visoki cilj. To bi bila cena pomoč našemu misijonu! ’’ naloži mi kakršno koli pokoro, če J10 ^ dolgo, bodisi v — jedi, v pijacn ^ obleki, samo pomagaj mi, da Posta!Jf„r duhovnik,“ mi je rekel zadnjič. — "7^ se ne bi splačalo, da pridenemo svoj njem času so tudi rdeči pospešili propagando na vseh poljih javnega življenja, katerih glavno propagandno sredstvo je boj proti vsemu, kar je prišlo z zapada. Azijski izolacionizem, ki se širi, kaže svojo sovražno ost tudi krščanstvu. Bengalija ni sama na sebi revna dežela, a njeno ekonomsko stanje je nizko. Za gospodarski podvig potrebuje strojev in tehnične izobrazbe. Revščina je torej še zmeraj občutna; pa tudi zmaterializiranost nravi je globoka. Kadar se misijonar približa poganski vasi, da jim pove kaj o Bogu, mu včasih kar naravnost povedo: „Oče, napravi nam vodnjak s pitno vodo, potem bomo prišli in te poslušali...“ V preteklosti so jim duhovniki tudi res skušali takoj ustreči, a uvideli so kaj hitro, da so dobili mnogo novih za krst, a po večini „rižnih kristjanov“, ki so jim kasneje delali sive lase. Danes so misijonarji mnogo bolj previdni in gledajo na kvalitetno dobre kristjane in opuščajo poizkus masnih spreobrnitev. P. Gabrič ima v Bošontiju precej po ganov in muslimanov, ki hodijo k pc-uku. Vsestranska pozornost, ki jo z br. Vidmarjem posvečata ljudem, je vzbudila živahno zanimanje in naravnost gibanje Za spreobrnjenje h krščanstvu. V bolnišnico, ki jo zida sredi svojega misijona, upa dobiti misijonsko zdravnico Slovenko, nečakinjo očeta slov. misijonstva, dr. Ehrlichovo, ki je pred par tedni prispela v Indijo in že deluje v Mandarju skupno z drugo misijonsko zdravnico S. Barbaro v Ranchijskem misijonu. Nove misijovi-ske zdravnice smo se silno razveselili vsi misijonarji in se seveda že trudimo, da jo ohranimo našemu 24. Parnasu. Gotovo pa je tega najbolj vesel p. Janez, ki je dobil svojo lastno sestro v misijon. Upamo, da ji pride še kaka druga Slovenka v pomoč! P. Stanko Poderžaj iz Kharija je pozval vse dobre kristjane na pomoč stradajočim, ki naj bi preprečili umiranje od lakote. Pokrovitelj tega gibanja je sam guverner, ki je obljubil izdatne podpore in odredil kot središče teh dobrodelnih akcij vse štiri velike misijonske postaje: Raghapur, Morapaj, Khari in Bošonti. Najbolj podjeten je spet Bošonti, a Khari morda najbolj požrtvo- p0m nim žrtvam še katero odvisno, da cilia ,gaom? ,u^itelju Antonu do visokega skj.1.. aJ je od vseh najbolj božje delo, Kr“rti 2a rešitev duš. Sl slovenski misijonarji tod okrog ^0 Zf*l »imaijuiiai ji tuu uäiuj od u^°, zaposleni vsak na svojem mestu hvaij, ‘ r? do patra. Zdravi so tudi vsi, blikaciiV°fn ’ i/6-- Prec®j- Misijonske pu-redu A ln Knjižne darove dobivamo v likim zadnje smo prejeli z ve- Sek“ vTlism- *^az sem ”na kj ^ebral prekrasno knjigo o Baragi, Seved ^ hkrati pouk in razvedrilo. Hain„a- Potem romale iz rok v roke, tim; kJi.^ p' Lojzetu Demšarju, potem jih i ; .Lukanu. Kolikor mi je znano, P. Tif ^ohil tudi p. Stanko Poderžaj in bilp a€z Ehrlich. Ne vem pa še, če so Požrl, ,ne tudi v Darjeeling. Nadvse povini?Vß!ne?}u. Ladotu iskreni Bog • Bog živi vse prijatelje in znance! Jože Cukale D. J. iavno°SP,VS( ‘"'I, doma je prejel bogat paket. m blagoslov in Bog povrni!“ v Kini vedno večji pritisk b0do° b’. Vam mogel razložiti, kako Cerk Je v enem letu položaj za sv. vrtnik P.0slabšal! Pritisk na posamezne Žetie j ;G ].e vs>len. Le stare in neizobra-}n tam^1.®6 Precej puste pri miru/Tu 'P gir,- ajamejo kakšno zlobno opazko tega znJ°, če bi še hodili v cerkev. A jp v ifpj s,e. mamice kar nekam navadile i aJo _aeD0 vseeno pridejo. Jih ne sma-et*h i0a Nevarne. Z ljudmi v krepkih da l)lle P.a druga. Na te že večni očitki, Predni<< lj^bij° domovine“, da „niso na-j®“, j,,’ da „tratijo čas za praznover-bekateri’ precej hudo vplivajo. Daši se l'ij°j jj. Paših spretno in vztrajno bra-*Peseca j a^° napadanje od dne do dne, *b°rovi„a meseca le utrudi. Na vsakem Tri i)a iu jih denejo na piko. Odpadel hrpši' Se.ni nobeden, a pri nedeljski b-j>r. j) ecej izostajajo. Vsi pa so prišli A d,, Paznik Marijinega vnebovzetja, i 0 o f i^'te, da sem dosedaj govoril sa-^aVne atlh, ki niso v javni službi. Za ^'ešolce t.nesčence, učitelje in celo sred-®P>rtonosJe pa vsak obisk na misijonu eP- Tudi če mu ne morejo do kazati nič drugih grehov iz prejšnje dobe, ga zahajanje k nam spravi ob kruh. In borba za vsakdanji riž je vedno težja! Zasebni zaslužek oziroma „liberalni poklici“ hitro izginjajo. Kako daleč so naši verniki v javnih službah zašli, ne vem točno. Neradi govore pred menoj. A zdi se mi, da so se na splošno še ognili tega, kar se po moralki smatra za pravi odpad. Pred nekako letom dni so vsaj z višjih mest še ponavljali laž o „verski svobodi“. Sedaj je pa tudi tega konec. Pripadnost h katolištvu je sedaj tudi v uradnih aktih zločin, kakor n. pr. pripadnost k prejšnji stranki, ali poneverba državnega imetja, ali vohunstvo za sovražnike domovine. Vse obsodbe so objavljene na ulici. Pred par dnevi je bil obsojen na leto dni zapora neki mlačni kristjan, rodom iz severa. Bil je že dve leti na davkariji in silno napreden. V resnici je zameril rdečemu šefu, ker ga je kritiziral, da je premalo rdeč. V ducatu „zločinov“ pa je na prvem mestu, da je bil leto dni v misijonski službi (v čangtingu) kot učitelj kitajščine. Te dni imajo tukaj na „operacijski mizi“ pri nas zelo poznanega učitelja Č’ena. Mož že petnajst let ni bil pri sv. spovedi in prav gotovo ne več ko pet krat pri sv. maši v teh letih. Njegovo zasebno življenje je zelo umazano. Je pa izvrsten učitelj in silno priljubljen pri mladini. Kot mi povedo poučeni ljudje, ga je v resnici spravila pred sodbo zavist njegovih kolegov, ki so vse prej kot usposobljeni za poučevanje. V obtožnici o tem seveda ni govora. Našli so pa, da je imenovani učitelj bil goreč pristaš prejšnje stranke, da je katoličan, in da je celo — bil v moji službi. štiri dni zaporedoma so bili prejšnji teden nad menoj: Tolpa dobro treniranih srednješolcev in par uradnikov z glavarstva. Pa ti so se držali bolj v ozadju, ponavadi v predsobi. Z brezobzirnostjo in nesramnostjo, kot so je zmožni samo neodrasli fantiči, so silili vame. Priznaj, da ga namenoma nisi prijavil pri registraciji katoličanov! Priznaj, da je bil v tvoji službi! Priznaj, da veš za njegovo delo v prejšnji stranki! V resnici so me policaji že večkrat prišli vprašat, v kaki zvezi je imenovani č’en z nami. Vselej sem jim povedal, da mi ne moremo smatrati za vernika človeka, ki toliko let ne izpolnjuje cerkvenih zapovedi, ki na svojo pest sklepa in razdira zakone, itd. — „Pa je zahajal k vam!“ —• „Res,“ sem odvrnil, „saj je še marsikdo drugi na ogled.“ — „Pa je vodil šolarje k vam in jim pridigal!“ — „Otroci ga imajo radi, vedno slišim, pa so prišli z njim. In ker on pozna naše delo, jim je seveda razložil pomen n. pr. oltarja, križev, svetih slik. A jaz ga nisem najel.“ To sem povedal tudi študentom, pa niso bili zadovoljni. Začeli so groziti in zmerjati. Vedel sem, kako je sedaj treba biti previden v besedah, a sem vseeno našel primerne in jih zavrnil, da so nevljudni in da s takim obnašanjem kvarijo ugled svoje „slavne“ očetnjave. To jih je pognalo v vežo — na posvetovanje. Uradnika sta odšla, smrkavci pa zopet nadme. „Priznaj...!“ — „Z vami ne govorim več! Prosim, odidite!“ — Zopet posvet v veži. Sklep: Ne odidemo, dokler ne izpoveš... Vzel sem v roko knjigo in se delal gluhega, študenti so pa viseli po vseh kotih in me oblegali do kosila. Tako štiri dni zapored. Zadnji dan, prejšnjo nedeljo, so očividno prišli razbijat našo službo božjo, a so prišli pol ure potem, ko je bilo vse končano. Zaklenil sem vrata svoje sobe in šel na stranišče. Smrkavci pa so medtem zmerjali starega uslužbenca, zakaj jih nismo čakali s svojim „libaj“. Kot že prejšnje dni, so prevrnili križ v obednici in šli. Kapelica misijona na Formozi, kjer deluje sedaj naš „misijonski zdravnik“ Kaj se bo iz tega skuhalo, ne vem, ugibamo pa vsi lahko. Franc Jereb CM- Iz pisma, ki ga je pisal g. misijonar koncem avgusta. Ta naš rojak je sedal še edini inozemski misijonar v škofij* Kanchow... Kdo ve, katera duša niu * molitvijo še to omogoča... SLOVENSKE URŠULINKE V JUžNl AFRIKI Iz Transvaala, kjer delujeta dve sl?' venski uršulinki m. Brigita Bregar >u m. Ksaverija Lesjak, smo prejeli od P°' slednje tole prijazno in zanimivo pism0' pisano dne 3. julija letošnjega leta. Kako z veseljem sem prebrala »us pismo in se čudila Vašemu pogumu, ? kljub vsem izgubam, begu, domotoüJ in bridkostim tujine Vaš duh kot orf^ visoko pljuje v višavah, pozabi sv?J lastne tegobe in kot nekdaj v domovin v ljubezni misli na nas, sejalce resmc v teminah poganstva. , Lansko leto je bilo 21 let, kar o® lujem v misijonih. Od leta 1936 sem sta' no v Randfonteinu. Iz samostana °d. deva vsako jutro po sedmi uri dve ni ^ sijonarki na misijon „Sveti Patrick“» u?. kor se imenuje. Tekom dveh desetim J njegovega obstoja so zrastla okrog cC kve tri poslopja; v letu 1932 smo * čele šolski pouk s 36 otroci, med rimi sta bila samo dva katoliška. Sed , jih je seveda vse več, saj imamo .oS?’V: razredno šolo s sedmimi učiteljski^ domačimi močmi, ki nama pomag?Ja^ razen treh so vsi naši lastni učenci i* prvih let delovanja na tej šoli. Imam tudi žensko družbo sv. Ane. O veliki noči sem doživela lepo P* j senečenje. Nepričakovano me je pt' . obiskat pater Albin Kladnik, ki d®!0:,» med Hrvati v Transvaalu in za.^e čase tudi med Zulu zamorci, ko se je priučil njih jezika. Med Hrvate v J°vasa nesburg bo v bodoče le od časa do čaše lahko šel, da jim bo nudil m0*na prejeti svete zakramente v domačem J^j ziku in jim s tem ohraniti vero srC starega in modernega poganstva teg velikega južnoafriškega mesta. l'-'v' pejci, žal, niso zgled našim zamorce^.’ z malimi izjemami. Pogosto moram m* -Ta in ta je katoličan, pa ne gre mk j v cerkev. . . Bridko je za nas, Pos ^ji-take žalostne resnice o mrtvem kat cizmu tukajšnjih Evropejcev... Cii; P, vsaki beatifikaciji in kanoniza-Haš p svetniških osebnosti kakor je ci-Ä, igrata odločilno vlogo dva Vršit; ‘la: Ceykvena oblast, ki mora iz-kavam'Ut'adn‘ postopek z vsemi razis-iporJ •1 !n ugotovitvami, pa verniki, ki Jo izmoliti potrebne čudeže. delež pri pospeševanju beatifika-cijskega postopka to, da imajo nekateri narodi, na primer Italijani, Francozi in drugi, toliko proglašenih svetnikov, mi pa še nobenega? Več razlogov bomo našli za to. A ne najmanj važen bo morda tale: Imenovani narodi se vroče zavzemajo za beatifikacijo svojih kandidatov. Pri cerkvenih oblasteh neprestano takore-koč „pritiskajo“ na odgovorne činitelje, da začno in pospešijo svetniški proces. bi m vsem ne smemo pozabiti, da izobri 5®lkateri od naših duhovnikov in tovjk Z,®ncev s to ali o>no študijo o go-gel „^agovih potezah in delih mo-v0hiiR,'n"OV*^° s°delovati z zgodovinsko šk0 0gJ®* ki preiskuje Baragovo svetni-Samo ®”nost in njegove spise. Pomislimo Prip0 a bo, koliko sta pripomogla in še živi;« .oreba k raziskavi Baragovega dr. jt Ja samo dr. Franc Jaklič in p. od Vj e° Bren, dasi mnogokrat daleč gradivi’ podajajo za to potrebno Pre]at • tn slovenski cerkveni jurist brav« dr: Odar, ki pač najbolj pozna biza^.' Poit beatifikacijskega in kano-katej.; , ega postopka! Pa tudi marsi-6el 8 ru.gi naš kulturni delavec bi mo-berih Vol.im poznanjem razmer, v ka-Jh pJ .e F' Baraga zlasti doma gibal k° B Jstvoval, osvetliti to in ono toč-?ara«ro,fg0VeKa življenja. Ob lanskem toliš£ ®.m. .mesecu v Argentini so „Ka-n katerihPr*nesli nekaj člankov, * togm!- ovtorji, ki sicer niso vsi bovilj 1 Z1vljenjepisci, vendarle ugo-50bem atere podrobnosti, ki jih je j0lha v ,r .1 dr. Franc Jaklič nemu-^^bgi «■,s .av'l v že skoro natisnjeni 2‘ «voj življenjepis o Baragi. Stega. A)?°misliti moramo še nekaj dru-1 smo se že kdaj vprašali, kako Gotovo ni in ne bo brez vpliva tudi pri Baragovi zadevi, ako bomo tisti, ki smo zainteresirani na njej, to je ameriški in slovenski katoličani, vedno znova in znova ponavljali naše prošnje škofom — Baragovim naslednikom za čim večjo pospešitev beatifikacijskega procesa. „Prosite in se vam bo dalo...,“ velja tudi tu. V tej luči gledana ob zadnjem buenosaireškem slovenskem katoliškem shodu zapečeta okcija za nabiranje podpisov na spomenico marquettskemu škofu mons. Thomasu Noa zadobi še poseben pomen. Ko izvedemo v Argentini v času Baragove devctdnevnice drugi sunek te podpisne akcije, ko bodo šli člani misijonskih odsekov od hiše do hiše, da olajšajo podpisovanje vsem, prav vsem, bomo vse te podpisne pole poslali v Marquette kot prvi naš prošnji klic v pospešitev beatifikacije. Nato bomo k podobnim akcijam povabili rojake iz Slovenskega Primorja in rojake na Koroškem, dalje izseljence v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Nizozemski, Anglij'i in Avstriji, potem izseljence v Kanadi, v Avstraliji; in morda še begunske izseljence v USA (kjer so ostali rojaki že pred leti podobno prošnjo v tisočih podpisovali in v Marquettu oddali). Povsod bodo v stotinah in tisočih podpisovali isto spomenico ter jo pošiljali v Mar- quettu. In sveti klic „Barago na oltar!“ bo tako kar v zaporednih valih udarjal ob kamnito zidovje marquettske katedrale, v katere kripti počivajo Baragovi ostanki^ ter bodo našli močan odmev v duši današnjega Baragovega naslednika, da bo še bolj pohitel ustreči tako močnim in neprestano se ponavljajočim prošnjam vernega naroda za Baragovo beatifikacijo. 3. Toda ni dovolj le klicati „Barago na oltar“, ampak treba je tudi moliti za to. Uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo kakega svetnika je silno velika, težka in zapletena, vrhu vsega pa še za marsikateri škofijski urad popolnoma .nova zadeva, tako tudi za mar-quettsko škofijsko stolico, ki dosedaj še ni vodila prav nobenega beatifika-cijskega procesa. Lotiti se procesa prav in voditi ga uspešno je radi tega z'* marquettskega škofa dvakrat težka zadeva, ki terja izredno božjo pomoč. In tu mi, Baragovi rojaki, ki smo za stvar tako živo zavzeti in ki tudi znamo moliti (če le hočemo), lahko odločilno vplivamo z molitvijo za Baragovo beatifikacijo, za nje dober začetek, uspešno nadaljevanje in srečen zaključek. K molitvi prav v te namene nas je že za lanski Baragov mesec naš škof Gregorij Rožman naravnost rotil v svojem pozivu v „Katoliških misijonih“ z besedami: „Tu moramo mi poseči vmes z molitvijo k Svetemu Duhu, da nakloni marquettski škofiji kmalu sposobne delavce, razsvetljene in učene, vnete in goreče, ki bodo Baragov informacijski proces ročnol začeli, pravilno vodili in čim prej dovršili v večjo čast božjo, v rast kraljestva Kristusovega na zemlji in v veselje dobrim kristjanom zlasti v Združenih državah in v Sloveniji.“ („Katoliški misijoni 1951, avguet). 4. In končno: Ali ne potrebuje vsaka beatifikacija in kanonizacija tudi gmotnih sredstev, ne toliko za stroške slovesne proglasitve v cerkvi sv. Petra v Rimu, ampak najprej in pred vsem za stroške raziskavanja. Iz USA nam pišejo, da bo za prvo silo treba imeti na razpolago več tisoč dolarjev. Obrnili so se na vse rojake, tudi na nas, da z združenimi močmi toliko lažje in hitreje omogočimo financiranje akcije. Ail mar ne more tudi tu večina od nas prispevati svojega, vsaj skromnega obolusa?! Odločilna zadeva: čudeži! Kadar se pisec tehleh vrstic spomni na čudeže, ki so potrebni pri Baragovi beatifikaciji, ga zazebe v dno duše. čudež1; ki so najresnejša zadeva pri tem — so božje delo, ki ga je treba izmoliti» dočim je vse drugo raziskavanje delo ljudi —, so zadnje čase takorekoč najbolj zanemarjena točka dela za Baragovo beatifikacijo med nami. „Kato-Hs1^ misijoni“ so v zadnjih letih že dvakrat pozvali naše ljudi, naj javljajo usliš8' nja, ki so jih dosegli s svojim zatekanjem k Baragi, pa ni bilo odziva. ^ Včasih so ne le „Katoliški misijon1 ; ampak tudi „Bogoljub“ in drugi prinašali take prošnje in zahvale za šanja Baragi, danes pa si „Katolisk misijoni“ takega zaglavja odpreti sko*“ ne upajo, še severoameriški sloven®8 verski list „Ave Marija“, ki sicer objavlja prispevke za Baragovo zvezo, le rod kokdaj prinese kako prošnjo ali zahval Baragi za uslišanje. Poglejte pa razn^ liste in lističe drugih narodov, ki se za^ zemajo za beatifikacijo svojih kandid8 datov, kako v vsaki številki prinašaj cele kolone takih izrazov zatekanja temu ali onemu svetniškemu kandidatu- Brez dvoma je to med nami izr8^ premalega zanimanja za Baragovo za devo, premajhnega zaupanja v Barag°v priprošnjo moč in pa preslabotne ver?» ki ne dojame veličine Baragove svetn ške osebnosti. In zakaj je vsega _teg_ premalo? Ker za poznanje Barage in 1 širjenje zaupanj-a vanj ni dovolj P skrbljeno med rojaki. O Baragi so P •_ malo piše, premalo predava, premalo Prl'. diga. Baragov življenjepis še davno prodri v vsako slovensko hišo; n;jel?c’ podobo po domovih vidiš le tu in ta • Zato se ni čuditi, če se ljudje v sVr * misijonske prireditve v Buenos Airesu. G. Stane Jerebič, urednik revije „Oder“ proslavlja Barago .hoteli Uj0^e .S*ovence> kateri bi mogli in časa 5 1Je^aj svojega duha, spoznav in gi str'r . 0Vati Baragovi stvari, na dru-ye2a]iani Pa vse one rojake, ki bi se za-širitj za^e^ati se k Baragi po pomoč, Ho Dr^auPanje vanj pri drugih in gmot-dcve pPsvati za stroške Baragove za-t^dj v aaobne zveze naj bi se ustanovile ena z ^^^ih pokrajinah, kot na primer 0Vens^0 Pr>morje. ena za Za-Avstj, ,.yroP°, ena za Kanado in ena za *veZe iIJ?- Te pokrajinske Baragove hovna h8! hi bile delovna, moralna, du-govi' 18 Smotna oporišča glavni Bara-tere ,,Vez' y Združenih državah, na ka-ragov leži skoro vse delo za Ba- zyez 8 .eatifikacijo. Skupno glasilo teh Pisal iJ, W bi, poseben listič, ki naj bi lifikar.; • JP^io o zadevah Baragove bea-hslig ?e *n zlasti objavljal prošnje in Udom Pošiljal pa naj bi se vsem ZiVeze brezplačno, saj bi le-ti itak žrtvovali vsak svoj letni prispevek v blagajno vsak svoje zveze, ki bi pa od svoje strani sodelovala pri vzdrževanju lističa. Dokler do tega posebnega glasila Baragovih zvez ne pride, pa naj bi bilo glasilo zvez Baragovo zaglavje v „Katoliških misijemih“. Prevzvišeni gospod škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman eo pred kratkim pisali iz USA, da je tisto, kar se je novega v Baragovi zadevi sprožilo koncem junija v Houghtonu v USA, namreč imenovanje zgodovinske komisije, šele priprava za dejanski začetek škofijskega informativnega procesa. Tako smo torej res z Baragovo zadevo še zelo v začetkih. A ne more biti drugače. Saj še mi Slovenci nismo kaj dosti zavzeti za stvar, kako naj pričakujemo dosti več od Severoameričanov. „Storimo najprej mi svojo dolžnost, potem bo pa še Bog storil svoje,“ po Cerkvi, kakor je BARAROY SOCIALNI ČllT Za časa Barage je bilo socialno vprašanje že zelo pereče, saj je bilo socialno življenje zelo neurejeno. Že je živel Karel Marx (1818—1883). Sistematično proučavanje socialnega vprašanja pa še ni bilo splošn0 razširjeno. Baraga ni pisal člankov o socialnem vprašanju; tudi časa ni imel za to. Reševal je pa praktično socialno vprašanje, kakor ga že 19 stoletij in pol rešuje Cerkev, ko oznanja pravičnost in ljubezen in ko ponavlja Jezusovo načelo: Delaj z bližnjim tako, kakor sam želiš, da bi drugi s teboj delali. In Baraga je ravnal tako. Delal je z bližnjim še mnogo bolje, kakor je pa sam od bližnjega pričakoval. Sam je namreč nase kaj malo misMl. Dovoljeval si je samo najnujnejše. V hrani je bil skromen, saj mesa skoraj ni jedel, ampak se je hrani] s prepečenicem, čajem in koščkom sira. Opojnih pijač ni pil. V obleki je bil skrajno ubog. Stanovanje je imel povsod slabo, mrzlo, neudobno. Od svojih vernikov, od ubožnih, že po svoji naravi zelo lenih Indijancev in od rudarjev, ki so se začeli naseljevati pri pravkar odkritih bakrenih rudnikih na Keweenawskem polotoku in so se morati šele. začeti boriti za svoj obstanek: od obojih je le malo pričakoval in malo sprejemal. Pač pa je dajal, delil. In bi bil tako rad še več dajal in delil, če bi bil imet. Poglejmo torej Baragovo dobro srce, polno ljubezni do bližnjega. Kako se je razodevalo od detinstva do smrti. Baragov socialni položaj v mladosti Mladost je preživljal v gradu. Res da je bil trebanjski grad zadolžen. Ko je oče prodal graščinico Malo vas in kupil vse večji j.n bolj gosposki trebanjski grad, se je moral precej zadolžiti. Dolg je skr- zapisal škof Rožman o Baragovi zadevi v uvod knjige „Slava Baragi!“. Začetek, uspešen razvoj in srečen zaključek Baragove zadeve zavisi od naše zavzetosti za stvar. Zavzemimo se torej resno in velikopotezno, k:ir za veliko stvar gre! L. L. C. M. bel in tri očeta in mater. Otroci pa teS niso čutili in niso smeli čutiti. Niso doraščali v razkošju in preobilju; i®® so pa vsega, kar so potrebovali in si P" pameti želeli. — Po smrti staršev so s vsi trije Baragovi preselili v Ljubija1; k očetovemu prijatelju prof. dr. Jurlj; Dolinarju, kjer so tudi imeli po Parn^0 vsega dovolj. Prav tako o počitnicah, * so hodili k stricu Ignaciju, lastniku a1' ravškega gradu Belnek. — Na Duna*. je šla Baragi včasih trda. Njegov 'ja. ruh, stric Ignacij, mu ni mogel vse*t: kdo ve kotiko pošiljati, ker so bile obre^ za dolg na trebanjskem gradu visok^ tisti, ki so vzeli grad in veleposest^.. zakup, pa niso kdo ve koliko plaČeV Vendar pomanjkanje in velike zaskrbU ^ nosti Baraga tudi na Dunaju ni P°*nuJ —- V bogoslovju je bili z vsem preski Ijen. Kaplanski dohodki v ŠmartneiP P Kranju in Metliki so bili dobri; pri zUP nikih je ime’i hrano in stanovanje. Zunanje življenjske prilike Baragi^' rej niso vsiljevale misli na siromast in pomanjkanje bližnjega. In venoa 1 kljub svoji brezskrbni, udobni mlados Baraga ni bil nikoli sebičen. Nikoli motril življenja po gospodarskih in ^r*1. gih koristih, ki bi mu jih utegnilo P1,, -Jr» irirlpl vt* našati. Vedno je zraven sebe videl - .g druge. Zmerom se je zaveda1!, da J1” poleg njega mnogo, ki brez svoje kn* v trpijo uboštvo in pomanjkanje. Materin blagodejni vpliv V dobrodelnosti, v ljubezni do sb® makov ga je vzgajala njegova d°p.. mati Katarina Jožefa, rojena 2etlC' 0 Okoli trebanjskega gradu je bilo mneK uboštva, zlasti v tistih trdih letih -N. uuuölvci, /pidbLi v Listin tram poleonovih vojsk, francoske okupacije visokih davkov ali „frankov“. Barage mati if» v crrnrlii rlolila cnmmnlrnm Živ. . mati je v gradu delila siromakom z- •. • pa jih je, ztastj kar je bilo bolnih, e.„ skovala tudi v njihovih bornih dolenJ^Vj hišicah. In takrat je rada jemala s^^e. starejšo hčerko Amalijo in sina r rika, da sta ona dva izročala bolnik ’,ngek juhe z meso?“ domačega vinograo^ boljšega kruha, lonček juhe z mes steklenico vina iz domačega vinogr0 ponošeno, a še dobro obleko itd. ?'a^<)]0-je vzgajala v socialnem čutenju in.Jt® 9 vanju. In njena prisrčna, neprisnJ je imela najlepše uspehe. Da wÄ>maIij.°: bila je Je safma do' Za J-udi za siromake v Šmartnem in tom p ?e indijanske misijone je za bra-v0; ^ riderikom pošiljala zavoj za za-skp^11’ zaboj za zabojem. Na trebanj-sin p po'icoPališču počiva poleg nje njen rel'~ niatere je prevzel toliko iZr ,la 'n čuta za dobrodelnost, da ga kot naSrob .usmi.,iene^a č’ioveka slavi tudi M Judi Baragov oče je bil dobrega srca. d *r |n prijazen mož; sebičnosti, tudi nič 'ns^? sebičnosti, pa ni poznal. Prav sproi? Ji5 kopal iz dolgov. Da je le za Čut . Š °’ Ponianjkanje gospodarskega Kak Paraf?a podedoval po njem. — I "r. oče, tak je bil tudi očetov brat do]'r'7J: dober, gostoljuben, a v večnih sen, ki so ga končno pognali z grada. Pri Dolina ju boj.lf^esor dr. Jurij Dolinar, Baragov kila ln vzgojiteb'. in njegova gospa sta boiPsZnana po svoji pobožnosti in boga-PoJ^i. P° svoji ljubezni d0 Boga in Har JUoezni do bližnjega. Dobri dr. Doli-tU-ofr?ri . vsei dobri plači bogoslovnega aiupJJ-in nikoli ni imel lastnega doma, >iag' * J® stanovanje najemal; stanoval je kisi v In?J;*stratu v sedanji Krisperjev! a n® d -i® imel nekak vzgojni zavod, korist °d študentov dobival denarno dobr ’ arnPak da bi bili pri njem z vsem V nin Prpskrblie^i in da bi jih vzgajal raaŠpJvUite ktščanske značaje. Siro-Plačp0 s(:udente je imel skoraj brez- voljnega uboštva živečim svetim možem so torej v Baragi kot juristu pomagali odstranjevati vsakq kapitalistično miselnost. Svoje življenje kot trebanjski graščak si je zamišljal tako, da bo po pameti gospodaril in tudi posegal v javnost, a da bo storil tudi drugim kar največ dobrega. — P. Hofbauer je pa svoje duhovne sinove, svoje mlade fante, tudi zavestno vzgajal k dobrodelnosti. Bil je špiritual pri uršuMnkah. Na prižnici, v spovednici in pri bolnikih je imel veliko dela. Pa je kljub temu našel dovolj časa, da je hodil obiskovat reveže po njih bornih stanovanjih, zlasti bolne, in jim pod svojim širokim redovniškim plaščem nosi! živil, obleko, posteljno perilo in drugo. In tudi svoje akademike je pošiljal po istih potih. Gotovo je tudi Baraga s kakšnim mladim tovarišem večkrat stopal po trhlih stopnicah dunajskih hiš v ubožno podstrešje, kjer je na mizo odložil to, kar je naprosil pri bogatih ljudeh, potem pa pomel stanovanje, prestlal poste’je itd. Od blizu je spoznaval vso siroščino velemesta. Usmiljenost, socialno čutenje in dobrodelnost, ki se jih je bil naučil pri materi in očetu, pri vzgojitelju dr. Dolinarju in pri stricu Ignaciju in na Dunaju pri sv. Klemenu Hofbauerju, je pa tudi takoj izvrševal, kakor hitro sta mu stopili nasproti potreba in revščina. Da bi ga skrb za trebanjsko veleposest ne ovirala pri stremljenju za duhovnimi dobrinami in pri delu za duše, jo je po novi maši formalno prodal, v resnici pa podaril Jožefu Greeslju, možu svoje sestre Amalije. V svetnikovi socialni šoli dunajski visokošolec-jurist je Soi;ia, . raga pod duhovni, pa tudi pod hiena A vPdv iredemptarista dr. Kle-tudi »n i auerj'a’ aPost°lia Dunaja, pa !antovP0^°la *n dobrega očeta dunajskih že z‘asti visokošolcev. Hofbauer je hiillj .sv®t redovnik izžareval socialno ?a°bliuhG in ®utenje> sai Je bil napravi! Štva_ g ® Prostovoljnega vednega ubo-Jhaterini za°bljubo je izjavil, da mu «aterivv, ne dobrine ne bodo nikoli cilj, za javil, a se gnal. Z zaobljubo je iz-h°sti’ ; a ne bo nikoli odobraval sebič-aej0 a s°cialnih krivic tistih, ki se že-5tiki s + ,bo^astvom na račun drugih. Že ar«, po evangeljskem svetu rado- Kot dušni pastir med rojaki V Šmartnem pri Kranju sta bila dva življa: kmetje in sitarji. Pri bajtarjih in ubožnih sitarskih družinah je bilo precej siromaštva. Baraga, ki je bil tam od jeseni leta 1824 do maja 1828, je vse svoje kaplanske dohodke sproti razdal. To je v dopisu do škofa Wolfa priznal tudi njegov janzenistovsko-jožefinski župnik Jurij Kalan. Svojo hraro je Baraga dal večkrat revežem in bolnikom, sam se je pa hranil s starim črnim kruhom, ki ga je dobival od beračev. Sestra Amalija mu je po potovkah pošiljala pecivo in druge priboljške; uživali so jih pa bolniki in siromašni otroci. Ko je nekoč naletel na onemoglega bolnika, ga je vzel na rame, nesel v svojo eobo in tam tako do’igo hranil, da si je opomogel. Malokateri klobuk, hlače, čevlje in perilo je sam ponosil, brž je dal tistim, ki so ga prosili ali ki so bili potrebni. Prav tako v Metliki. V tej ubožni vinogradniški župniji je bilo še vse več uboštva in pomanjkanja kakor na rodovitni ravnini okoli Kranja. Še zdaj ve ustno izročilo, da je Baraga ljudem iz oddaVjenih vasi, ki so čez poldne ostajali v Metliki, da so bili pri popoldanski službi božji, dajal svoj beli pšenični kruh v zameno za nekaj njihovega ječmenovega ali koruznega. Da bi ljudem ne bilo treba dosti dajati za župno cerkev in podružnice, je sam kupoval zanje cerkveno obleko, cerkveno perilo, oltarne prte in drugo. Za župno cerkev je kupil križev pot večinoma na lastne stroške. — Tako je vse dohodke sproti razda’«, da si je pred odhodom v Ameriko mogel dati narediti gamo novo vrhnjo suknjo; z njo je pokril svojo oguljeno in zašito obleko. Na Dunaju mu je „Leopoldinina ustanova“, t0 je društvo v podporo severo-ameriških misijonov, ki ga je sprejela za svojega misijonarja, morala dati vso potnino in vse, kar bo v Ameriki potreboval. Vse svoje imetje je dal v lesen zabojček, ki ga je povezal z vrvjo in ki ga še zdaj hranijo v Ameriki. Na ladji Morda sm0 sami doživeli, kako se čutijo slojne razlike na ladji. Tam so 1., 2., 3. razred. Včasih so Vjudje v najslabšem razredu še vse slabše potovali, kakor se zdaj potuje v 3. razredu. Le berimo pri Cankarju o naših izseljencih, ki so jih natlačili na dno kakšne Cunar-dove barke! Kako je pa graščakov sin in bivši lastnik trebanjskega gradu potoval kot nastopni misijonar proti Ameriki? Sestri Amaliji je po izkrcanju v New Yorku pisal: „Iz Havre de Gracea smo odjadrali 1. decembra (1830) ob 10 dopoldne. Poštna ladja iz Havre da Gracea — vseh je kakšnih 10 do 12 — odide namreč 1., 10. in 20. dan vsakega meseca proti New Yorku. Te ladje so narejene nalašč za potnike in za pisma; so precej velike, s tremi jambori, prav lepe in snažne. Cena za prostor na ladji je različna, od 40 do 300 goldinarjev. Za prostor v skupni kabini se ne plača več ko 40 gld.; imeti pa moraš s seboj postelj' nino in potrebna živila; dobiš na razp?" lago le udobno ležišče, kakor tudi v0^° ogenj. Dogovori se jih več skupaj, a. skrbijo za preharno, in lahko prav shajajo, če si pa še z enim potnikon’ najameš kajuto, dobivaš hrano od kap tanske mize ali takozvano oficirsko hr no, in plačaš 150 gld. Ako pa kdo ^a' Jame lastno kajuto, dobiva hrano od k®' pitanske mize in vsakovrstne udobnos ’ a jih je treba dobro ptačati s 300 g ' Jaz sem izbral najceneje in vsa m°r1si«< vožnja me je z vsem stala samo 52 ßl"' Tudi na ladji se je torej kot „mali cl vek“ spravil med „male ljudi“. G0*'1-’, , ga je bilo čudno gledati, kako je poseo v duhovniški obleki po golih klopeh^ ubožnimi izse!«jenci in kako se je zypjL spravljal spat na svoje skromno Ježiš®®’ o katerem pravi, da je bilo Seveda je bilo „udobno“ zanj, ki . Šmartnem in Metliki imel v sobi lePn posteljo, spal je pa iz skromnosti zraVgg nje na trdih tleh! Ubožnim potnikom ^ je pa vsa revščina 3. razreda zdela mn go manjša, kes se je z njimi vozil, in prijazno pomenkoval v raznih mlad duhovnik izredno plemenitih P°* in izredno izbranega ljubeznivega v denja. Ponosni so bili nanj. • Na prvi misijonski postojanki h-vem drevesu je Baraga dobil cerkev, s lo in stanovanje pod skupno streho. l^g dijanci so postavili vse skupaj v ma dneh, brez žebljev in drugih želez1’ vezi. Lahko si torej mislimo, kakšno J bilo. Kadar je šel dež, je moral razpeti dežnik in ga postaviti na m1 ' da se mu niso zmočile knjige in pap>rJ ’ sam se je pa stisnil v kot, kjer je n®^, manj kapa’«o. Skozi špranje med tram ^ vi je silno vleklo. Kljub temu, da je peči neprestano gorelo, je bi1« t® a mrzlo, da mu je voda prav v peči do o zamrznila. Cerkev je bila prava ‘e u, niča: pred povzdigovanjem in pred „ haiilom je moral Baraga dolgo časa o^ hati v kelih, da ge je nekoliko — Baraga, visoko kulturen in visoko iz^ bražen Evropejec, je moral živeti, m samimi divjaki, jih obiskovati v njih kajenih, smrdljivih kočah ali vigvani ’ polnih mrčesa. A je vse to rad delal, ^ to je rad pretrpel, vse to je rad žrtvo ^ samo da bi pomagal Indijancem, 1 bili eden izmed najbolj nesrečnih, z®?, --- - zeffl-'J“ stalih in preziranih narodov na Obupne socialne razmere med Otavani del^1Vanov’ me^ katerimi je najprej ’ v Krivem drevesu in potem pri Veli-r v Krivem drevesu in potem pri so * bifi bpa ^to Kanade ^ Zl-Orl^-I ^awa' Zakaj su se ujm viste L.IIYU bolj-6^ ^aradi bratomornih vojsk. Še jiViJ zaradi nalezljivih bolezni, ki so inVrinesli osvajalci Evropejci, Angleži Por», rancozi. Bo’.ezen črnih koz je včasih se f°r^a ce^e vas‘> ce^e pokrajine, ker Va ■ * °^oc* pragozda niso znali prav nič str,0.Vat\ Prav nič si pomagati. Še bolj rišk^r0 'i1? mor>l alkohol. Severnoame-Ijuj1 ^odijanci so bili nekoč zelo trezno Irci V?' Imai° Pa v sebi> kakor n. pr. An A s“n9 nagnjenje do žganja. To so ,r slezi in Francozi satansko izrabili. t,i ^''Staniščih, kjer so izkladali tržno 1'Um °’ • S° se 'z 'ad'J valili sodi za sodi hoHif- ln drugega žganja, žganjetržci so v a 1 Za Indijanci po njih loviščih in jim jagi rnen°. za dragoceno krzno ubite div-ja- .e dajali žganje, cele sodce. In Indi-ia 1 s9 potem pili, se pretepali, se klali Set« ori *> v pijanosti odgrizli drug dru-ske UT.r°ke, ustnice, nos, lica. Tudi žen-pii ' Kadar so bile skupine Indijancev ei so bili slabši od živali. c'alni značaj „Družb treznosti“ med Indijanci diii^^0''*^’ misijonarji so prišU k In-2ačepem ®e^e’ k° ie bilo teh še malo. Vedel'' S° reaevati, kar se je še dalo. Ve >1 1 ?0> da če se Indijanec ne odpo-obj.jiiP'dnorna vsaki pijači, se ne bo spre-Zvesf krščanstvu, mu ne bo ostal šče 7 i6 bo se dvignil na višje stali-ljCy.),.a*r0 so katoliški misijonarji vpe-že - *. Ilružbo treznosti. Indijanci so se niü. I’1 ,.9SIU morali odpovedati dvoje-Sq p adiču in žganju. Družbe treznosti bol ta odpor in to borbo zoper a’ko-v9.reanizirale in krepile. PredpjiK'dvem drevesu je že Baragov je p..; v Dejeau organiziral treznost. Ko Bara»86 m's’jonar Mazzuchelli obiskat indjj^? Krivo drevo, je videl, kako je k°ž0 *ki poglavar razbijal s sekiro belo-drpgi a ^ganjetržcu sod z žganjem, iez6ro ascani so pa valili drugi sod v Iridijop .. velevažno socialno delo med dreveg,01.-16 ^araga nadaljeval v Krivem daljt,.-', ln g;l začel na vseh svojih na-Postojankah. Na misijonu pri JÄWVWWVWWWWWWWWVi, !; Uradni zgodovinar Baragove ;! zadeve je na vprašanje, ka- ;! teri Baragov življenjepis se mu zdi kot strokovnjaku naj-boljši, izjavil: J ,/Doslej je gotovo najboljši X ji Baragov življenjepis knjiga dr. Franca Jakliča v novi S drugi izdaji. Ta življenjepis, ki ima kratek naslov „BARAGA" „spada v vsako slovensko hišo ; rod za rodom naj ga čita,“ po besedi škofa dr. Gregorija Rožmana Kdor ga nima, ga lahko dobi: V Argentini na Victor Marti-nez 50 za 30, ozir. 40 pesov. V USA v Slov. pisarni v Clevelandu za 3 ozir. 4 dolarje. V Kanadi pri g. France Turku v Toronto za isto ceno. V Gorici v Dobrodelni pisarni za 1000 ozir. 1300 lir. V Trstu pri č. g. Janežiču v Mačkovijah za isto ceno. Veliki reki (Grand River) je pijana tolpa Indijancev, nahujskanih od žganjetržcev in protestantov, več ur oblegala njegovo kočo, da ga umori in kočo nad njim zažge. Tedaj je Baraga pokleknil sredi koče in napravil slovesno obljubo, da vse življenje ne bo pil nobenega alkohola. Hotel je dati Bogu zadoščenje za hudobije, storjene v pijanosti. Hotet je dati Indijancem lep zgled. In ni pokusil pijače, tudi kadar je je bil silno potreben, ko je bil od celodnevne hoje ves zdelan, ali ves premočen, ali ves premražen. Baraga — socialni revolucionar V Krivem drevesu in pri Veliki reki je Indijance vabil iz gozdnih lovišč v stalne naselbine. Preskrbel jim je te- sarjev in mizarjev, ki so jih učiM delati hiše in pohištvo. Navajal jih je, da so krčili gozde in si delali njivice. Dobival jim je sadik za sadno drevje, semen za setve. Preskrbel jim je poljedelcev, kj so jih učili vsega potrebnega. In kq je videl, da Indijance ne veselita kmetijstvo in živinoreja, ampak obrti, kakor mizarstvo, tesarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo itd., jim je dobival mojstrov, ki so jih vsega tega vadili, pa tudi strokovnih učiteljev, ki so teh obrti učili m’iadinq že v misijonskih šolah. Tako je imel že v Krivem drevesu učitelja mizarstva in učitelja ključavničarstva. Tako so Indijanci začeli živeti podobno kakor beli. To je bilo pa vladi Združenih držav neljubo. Hotela se je znebiti Indijancev; hotela jih je pregnati zahodno od veletoka Misisipi. Vedela pa je, da bo Indijance vse laglje pregna'«, če bodo ostali zapiti in nekulturni in še naprej plaho živeli od lova po gozdovih, kakor pa če bodo živeli -v vasehyobdelovali polje, redili živino, izvrševali obrti. Zato je zahtevala, da ta veliki prijatelj in dobrotnik Indijancev, Friderik Baraga, odide z otavskega ozemlja. In Baraga je mora’, iti. Bilo je to v zgodnji pomladi leta 1834. Bil je žrtev svojega misijonskega, pa tudi kulturno-socialnega delovanja. Država je pozneje vsem tistim Ota-vanom, med katerimi je bil deloval Baraga, dala državljanske pravice in enakopravnost z belimi. Baraga je napravil iz njih zelo dobre kristjane in jih približal civiMzaciji. Napisal jim je molitvenik in s tem njihov jezik dvignil na stopnjo književnih jezikov. Druga Baragova misijonska postaja „Pri Veliki reki“, ki jo je ustanovil sredi poganov, je danes veliko mesto Grand Rapids, ki ima lastnega katoliškega škofa. Lani je izšla knjiga z več ko 500 stranmi; posvečena je Baragi, ki je tam prvi širil vero in krščansko omiko. Med Očipvejci V juliju 1835 se je Baraga po večtedenski vožnji po jezerih pripeljal na svojo tretjo misijonsko postajo, v La Pointe v zahodnem delu južne obale Gorenjega jezera. Prišel je med Očipvejce ali čipevance, ki so po jeziku zeV> sorodni Otavanom in ki jih je bil0 takrat še kakšnih 20—30.000. K0 se je izkrcal» je imel v žepu tri dolarje. Imel je san*0 letensko obleko, podnebje je pa tam ta^o ostro in mrzlo, da se samo 3 mesece kuri in se še v maju in juniju ob obal] dela led. Očipvejci so bili še bolj ubozi*] kakor Otavani. Bili so pa nekoliko maW vdani pijači. Lovišča eo namreč bil»a precej Iztrebljena, dragocene kože ub]tfl divjadi so bile že bolj redke; zato je bil0 manj žganjetržcev in manj žganja. P0” glavitni dohodek Očipvejcev so bile ribe> ki so jih lovili v jezeru in v sodih Pr?' dajali raznim trgovskim družbam, 10 pa .sladkor, varjen iz soka sladkorne#® javora. Baraga je videl vso to revščino _ zaostalost. Videl je, kako otroci tudi/ hudem mrazu skoraj nagi okoli hodij0; Rad bi bil odprli misijonsko šolo. Rad b* bil dal tiskati verske knjige za Indijance-In še marsikaj drugega. Podpora, ki ai® jo je dunajska Leopoldinina ustanov® pošiljala, še daleč ni zadostovala. Zat° se je odločil, da bo potoval v Evropo P° denarno pomoč. In je res šel. Od de* cembra 1836 do poletja 1837 ga vidih1.0 v Parizu, na Dunaju, v Sloveniji, v K1' mu. Povsod opisuje duhovno in telesn0 bedo svojih „malih Vjudi“, Indijancev, povsod prosi in tudi povsod dobiva P°. poro v denarju in v misijonskih potrebšc1' nah. Iz Pariza pelje v Ameriko cele z®' boje indijanskih knjig, ki so mu jih K dobroti tam natisnili. Postale so tur učne knjige, po katerih so misijonarji i® učitelji indijanske o/troke in odrast*0 učili brati in pisati. — S seboj je P®' raga pripeljal tudi mlajšo sestro Ant®' nijo, vdovo po višjem uradniku Saa*' feldu pl. Höffernu, da bi indijansko m*®' dino učila šotskih predmetov, pa t*1® pranja, likanja, šivanja, kuhanja itd- Baragovo uboštvo Pa Baragova radodarnost je bila P®e' velika, da bi bili zneski, nabrani po EV' ropi, dolgo ostali. Ko je postavil cerkev in druge misijonske stavbe, J, bil zopet brez denarja. Ko je prišel šk°^ Rese prvič v La Pointe birmat, je ®a' rago in Antonijo našel v velikem a®0* štvu. Namesto miz in stolov so j]1®-služili zaboji. Antonija škofu skoraj ® imela kaj dati na mizo. Baraga sej6 1 Mubezni do svojih sicer dobromislečih, zaostalih in zlorabljanih rdečekožce < last?1 v uboštvo, da tudi njegova 0(i-,na sestra ni mogla vzdržati, in je UjK a-. Prav tako oba misijonska strež-g a m_ pomočnika Merlak in Češarek. ok"!0..junaški Baraga je mogel zdržati sest ° i 0^P°ve^b neštetokrat lačen in obla* an’ v ostrem podnebju slabo li2 c.®n> brez kulturnih stikov, brez civi-je kClie,’ skoraj sam sredi divjakov. Pa ve k e* Indijancem posredovati duhovne, ča Ke dobrine, posredovati jim pa tudi Bor,? j materia'h osem let je ostal v La Pointu. Prvof Cev Je toliko krstil, da je moral Vf;ča n°T cerkev dvakrat predelati in po-Ibigj.1' I2 La Pointa je ustanavljal nove rioj, .nske postaje; dve od njih, Supe-hje 'n. Duluth v zahodnem kotu Gore-Škofjjj Jezera> sta dandanes samostojni V L’ Ansu ^’An Para&ova misijonska postaja: bnlotfft’ na desni strani Keweenawskega Ti Gorenjem jezeru, ta), tam mora Baraga začeti vse s je uav° se je prvič začasno pripeljal tja, Sevarn-el P°&anske Indijance sredi pijan-Pili J.a; Dobili so cele sodce žganja in Pn!kričaM in divjali. Vse ntrP®2ljiv0 je čakal več dni, da so Pili, vabili. Potem več dni, so se strez-da o, at° Jih je sklisal in jim govoril, ?lorip?°‘!.e dvigniti, jim pomagati. S Jirn J nini1 glavami so ga poslušali. Ko Pjip, ?agotovil, da bo za stalno prišel k Pio starec obljubil: „Potem te bo- Psta]1 ^a res poslušali. Deset let je pri njih v L’ Ansu. list ■j^anovitelj indijanske „redukcije“ Po'dini ^ruarja 1844 je v pismu Leo-tolp. ustanovi na Dunaj zapisal tudi M n o preudarjam vse okoliščine, zmerom bolj spoznavam potrebnost, da ustanovim tukaj stalen misijon. Zato sem kmalu po svojem prihodu začel pripravljati vse, kar je treba, da se postavi majhna cerkev in hiša za misijonarja, pa tudi šola in nekoliko hišic za sprei-obrnjence. Dokler namreč Indijanci živijo raztreseni po gozdovih v svojih kočah, jih ne bo mogoče civilizirati in naučiti pridnosti in snage. Zato sem sklenil, po zgledu nekdanjih paraguajskih jezuitov, ustanoviti majhno redukcijo, (to je ločeno naselbino) in združiti divjake v eno vas okoli cerkve. Mojim Indijancem je ta mise’, zelo všeč in mi vsi obetajo, da bodo stanovali v hišah in živeli kakor beli. Obljubil sem jim, da jim bom že letos postavil 15 hiš; drugo leto jih bom dal več napraviti, če le dobim kaj pomoči. Taka naselbina bo precej stala. Res da so naša poslopja vsa iz lesa, ki je tudi zastonj; delavce je pa treba plačati in deske za tla izžagati na roko, ker vodnih žag tukaj ni. Toda kako velika bo korist, če se ta misijon ustanovi! Koliko surovih divjakov, ki zdaj stanujejo po kočah, podobnih medvedjim brlogom, in ki zato tudi temu primerno živijo, se bo potem civiliziralo; postali bodo kristjani in služili Bogu.“ Zakaj ta indijanska redukcija? Na Keweenawskem polotoku so prav tista leta odkrili bakrene rudnike. Čedalje več tujcev, belih, Evropejcev, Kanadčanov in Amerikancev se je priseljevalo. ZačeM so graditi hiše; dvignile so se vasi, kmalu bodo mesteca. Baraga je vedel, da če bodo Očipvejci, tudi v L’ Ansu, živeli po svojih navadah, to se pravi, če bodo lenarili in pili, jih bo vlada brez usmiljenja poslala kakor zverjad onstran Misisipija, ali jih bo pa prepustila belim priseljencem, ki jih bodo strašno izkoriščeva’d. Treba je torej, da se tudi Očipvejci odpovedo lenobi, opustijo nestalno lovsko in ribiško življenje, se skupaj naselijo in se oprimejo ali kmetijstva in živinoreje, ali pa obrti. V skupnih naseljih bodo bolj varni pred žganjem in razuzdanostjo belo-kožcev. Ne bodo več hodili v gozdove k poganskim nemoralnim plesom, čaro-vanjem itd. Da je Baraga položaj Indijancev r L’ Ansu dobro pogodil, je pokazala prihodnost. Naselje je etalmo naraščalo, EXCELLENTISSIMO AC REVERENDISSIMO MONS. THOMAE NOA + EPISCOPI BARAGA SUCCESSORI IN SEDE MARQETTENSI QUARTO + PRO PROCESSU AD BEATIFICATJONEM EPISCOPI BARAGA PROMO-VENDAM FELICITER INCOEPTO + INFRASCRIPTI SLOVENI GRATIAS QUAM PLURIMAS AGIMUS + SIMULQUE OPERI COEPTO UBERRIMOS EXOPTA-WUS FRUCTUS + SPONDENTES NOS PRO VIRIBUS FORE LIBENTER COOPER ATU ROS, ORATIONIBUS ‘IMPRIMIS NOSTRIS + UT DEUS SERVUM SUUM-FIDELEM QUAM PRIMUM CLARIFICARE DIGNETUR HU-, oMloU C^FKAf (ifeAv /j — —-- tf— ÄÄ /VLeSI/, ZGORAJ PODpTsaNISLOVE^CI S tisoče se jih je pripeljalo na čolnih, otr°k. Včasi so izbruhnile bolezni sl« Nekoč ga je dobil zemlje- t in pisatelj Julij Ducatel, kako je ,dev>deval bolnike, pa jim tudi nosil j)e,ravil, skrbel za njihove postelje, skr-2a snago v njihovih začasnih šoto- n- vigvamih itd. li», •iaraJ?a je Indijance prav zato tako L 01S ker so bili tako zapuščeni in ta-i zaničevani. V L’ Ansu je nekoč slišal praženca, bančnega uradnika Petra v»ü-a’ kako se je z Indijancem pogo-čes-Jal v gladki očipvejščini. Resni, mol-v 1 'n rezervirani Baraga je pozabil na pj,° ?v°jo resnost in rezerviranost; sto-ker ^ ^ Whitu, mu izrekel priznanje, k Se. je potrudil in dobro naučil tež-. ga jezika njegovih Indijancev, in ga Povabil k sebi. Postala sta za vselej Šil ia- Pozneje je Baraga Whitu re-kr "'^jenje, ko je ta po zasneženi po-v . hPi že ves onemogel hodil in hodil W'■ krogih; Baraga je poslal za njim (j6 ljance, ki so ga peljali nazaj k Iju-se& ■ White, protestant, je pozneje do-q da se ena najlepših ulic v Mar-Pa kjer je Baraga pokopan, imenuje 10 Baragi. V r?° 3e bil Baraga 1. novembra 1853 žlc/inc>nnatiju posvečen za misijonskega jo za Gorenji Michigan, je moral svo-(Jv^kofijo graditi z dna. Imel je samo t*: .duhovnika in samo 4 cerkve. Ni bilo »iklj°nsk*h šoli ne učiteljev. Pa tudi ver-šele t ve^ ^se j® nioral rad yudoma iskati, graditi. In vse to je Pom v.lal za svoje lene, pijači vdane, a h0v °ci tako potrebne Indijance in nji-Ub0r: °iroke, in pa za svoje delavne, a Sedn •-0' rudarje in njihove družine. So-s0 škofje, ki niso znali indijanskega, ianli"1 v škofovsko oskrbo izročili indi 0ze ko dele svojih škofij, tak0 da je bilo siitvA i’ k' ga je poleg svoje obširne mi-kfaj . škofije moral oskrbovati, še en-duhr, a*.' dvakrat tako veliko. Da dobi Vtq Tn’kov in denarne podpore, ga v tttovifl^^'d spet vidimo v Evropi in do- je ogromne daljave svoje škofije Vsak i° Prevozil 'n prehodil, ker je lCatnM®to obiskal vse svoje misijone, kot Ju sk0f bi bil to mogel in hotel ? Tudi ip °d je vzdrževal misijonske šole tisnjt. navUal nove, pisal in dajal pona-bojj. 1 svoje otavske in očipvejske ra-knjige, širil treznost in popolno vzdržnost od alkohola, narodnega sovražnika Indijancev. Ker mnogi misijonarji niso znali indijanskega, se je po indijanskih misijonih ustavil po več dni, spovedoval, pridigal, prevideval bolnike v indijanščini. Njegovi rudarji, uradniki in trgovci pri njih so bili Irci, Francozi, Nemci; treba je bilo opravljati dušno pastirstvo pri njih v vseh teh treh jezikih. In če jih misijonar ni znal vseh, je zopet škof Baraga moral ostati tam toliko časa, da je vse poučil, spovedal^ pre-videl za smrt v njihovem jeziku. Socialne anekdote iz Baragovega življenja Samo še nekaj dogodkov, ki kažejo, kako je bil Baraga ne toliko cerkveni dostojanstvenik, ampak le bolj dober prijatelj in ljubeč oče: Kmalu po svojem škofovskem posvečenju je peljal nemškega duhovnika Ger-harda Terhorsta v svoj bivši misijon L’ Anse. Tam ga je prišel posvarit njegov dober znanec, Indijanec, naj ne daje Indijancem darov in podpor, ker daje indijanski lahkomiselnosti in lenobi potuho in jih samo razvaja. Baraga se je zavedali, da je to res, in je mlademu Ter-horstu resno in strogo zabičaval, naj Indijancem nič ne da. Takrat je pa Baraga slučajn0 pogledal skozi okno. Zagledal je ubožno Indijanko, ki jo je poznal že dolga leta; videl jo je vso slabotno od lakote in v zelo slabi obleki. Pri tisti priči je pozabil na svoj sklep in na svoje opomine Terhorstu. Prosil je Terhorsta, naj mu posodi nekaj dolarjev, da jih bo dal ubogi ženki. Ko se mu je prišel predstavit naš odlični misijonar Janez Čebulj iz Vele-sovega, ga je Baraga spremil iz svoje ubožne škofijske hišice do pristanišča. Čebuilju je iztrgal iz rok obe culi in mu jih je nesel. Čebulju je bil0 nerodno in je prosil, naj jih ne nosi on, ki je vendar škof. Baraga je pa odvrni'i: „Vi ste še mladi, Vas je treba varovati, jaz sem pa že star. Škof sem, zato me ubogajte!“ In je prtljago naprej nesel. Čebulja je nastavil v rudarskem mestecu Minnesota Mine. Čebulj in njegov duhovski tovariš Fox sta živela tam v veliki revščini. Ko je prišel Baraga na škofovski obisk, sta se mu v svojem pomanjkanju tako smilila, da jima je podaril, ker drugega ni imel, svoj jedilni pribor, ki ga je jemal s seboj na svoje vizitacije. Na svoji drugi misijonski postaji Bayfieldu je imel Čebulj eno samo sobico in eno samo posteljo. K0 je prišel Baraga na škofovski obisk, je Čebulj seveda odkazal sobico in posteljo njemu. Baraga je spet rekel: „Vas je treba var rovati. Lezite v svojo posteljo! Zame bo pa kar tukaj dobro.“ Čebulj je pod pokorščino moral ubogati, škof Baraga je pa legel na trda tla, brez blazin, ogrnjen samo v svoj plašč. Kadar je prišel kam birmat in je slišal, da kakšna bolna oseba želi biti birmana, a ne more v cerkev, jo je šel birmat kar na njen dom. In v kakšni revščini in umazanosti se je navadno znašel! Pa čim večja je bila revščina in zapuščenost, tem bolj je bil zadovoljen, če je mogel napraviti veselje. V Saultu večkrat ni bilo župnika in je moral biti sam za vse. V dnevniku omenja, da sta neko zimo redno prihajala k njemu dva indijanska dečka, da ju je učil za sv. zakramente. Ko mu je obolel sluga, je bil Baraga obenem škof, župnik, kaplan, cerkovnik, kuhar in sluga. Mladega francoskega duhovnika Ho-norata Bouriona, ki ga je za zimo 1861-62 nastavil v Saultu, je vprašal, če želi imeti pri njem hrano. Bourion je bil ponudbe vesel, ker si je predstavljal Baragovo obednico po načinu francoskih škofovskih obednic. Ni vedel, da škof žq 10 let ne je mesa in že skoraj 30 let ne pokusi piva ali vina. Ves razočaran je po enem mesecu potožil: „Nisem vedel, da bo trikrat na dan krompir: zjutraj pečen, opoldne kuhan in zvečer pogret.“ Baraga je potem rad odredil, da so kuhali za kaplana in za slugo meso; on je pa še naprej ostal pri svoji borni hrani. Sploh je drugim rad dajal priboljška, če je le kaj imel. Misijonar Terhorst je za svojo indijansko šolo dobil redovnice jožefinke. Ko so prišle, jih je bil Baraga tako vesel, da so ga oblile solze, saj je imel nešteto sitnosti z zapitimi irskimi učitelji. Povedal je pa jožefinkam, da jih ne bo mogel podpirati, ker nima prav nobenih dohodkov, iz Evrope pa le še malo dobi. Tudi tako so sprejele ponudeno mesto. — Pač pa je Terhorstu daroval edino, za mlade,_ubožne Indijančke, rej dal. Terhorst, ki je tudi bil 25 do" okroglega v žepu, jo je prodal za larjev in z njimi plačal redovnicam P voz prtljage. ^rtvo- Ko je Baraga ležal, zadet od m ,tUi uda, v svojem stanovanju v Marqu so mu dobri ljudje tu pa tam PJ1 veI) vsoto ali vsotico, da si privošči ka-priboljšek. Pa jim je naravnost P _ da'i, da denarja ne bo porabil zase, pak za potrebe škofije. Rekel je. da imeti bolje kakor njegov božji ki je brez vsega umiral na križu. Pred smrtjo je dal še enkrat P° cati Terhorsta iz L’ Ansa. Prvo vp cati lernorsta iz n, Ansa. n»■-šanje je bilo: Kako gre s sestrsko i . jansko šolo ? Ko je Terhorst reke > 0 prav dobro, mu je pokazal na n^aj^ „ skrinjico v knjižni omari in na k*J. od nje, ki ga je imel pod vzglavj ^ Ko je Terhorst skrinjico odprl, je 151 njej 20 dolarjev. Dobra Irka jih J® prines’.a v dar svojemu dobremu, jK’cr, mu škofu. Baraga je pa zdaj rekel 2 borštu: „Vzemite to za svojo . °' „g,“ ne potrebujem nobenega denarja , — To je bil zadnji denar, ki ga Je.”Ijce Za Pihnemo irtrMinnsVo šnlnrifi in ŠOl<* ,_ ubožne indijanske šolarje >.■ ,e. ga je dal. Poslej ni imel nobenega narja več. . lTie(ja Če kdo, je bil Baraga poln so ial -j, čutenja, prijatelj zaostalih, zanicev' 'Moo nikoli ni 11 . in pomoči potrebnih. Nase nikoli ni „KI. ™lo.Kl .-n In n„ BOgU in UU dCUfe bilo visoka do bližW? sli!; mislil je le na Vse njegovo življenje je pesem ljubezni do Boga in do ga. V slehernem bližnjem je vi“61 jega otroka, zato je bil do siehe v tak0 visoki meri socialen. Dr. Fra.n Jakl Prav tam> kjer i® Pr®i ai 1 delil prostor v dve polobli... st.n ^a levi je Žena. Sedi ob mizi. Oči ji g0(je daleč. Prsti ji oklepajo molek, ja-sv0- ?a jagodo drsi skoznje. Tiho moli v talil* Zalosti, zdi se negibna soha na por-starih gotskih katedral... Boylv?!desn' njen Mož, ki mu je misel lastJ)l a trpljenje. Podoba, ki ji hoče z hiL0 ro^° vHti življenje, ga je zamak- a Povsem... ^bema pa je blizu, blizu — Milost... I>oč^^ (negiben nad podobo, ki jo riše: 'Penn* Se z£ane, ko se je melodija spre-g0 a samo še v rahlo utripanje; dol-Uce g7 °d blizu ogleduje škofovsko oči v ^'.agovo na podobici. Nato se mu strjy. klReči želji po nečem velikem za-ie vet dal®č; ves vročičen dahne): Kaj Vam oea °čeh? ... Kako, da ne morem ta (|Jj' ••• (Nato tišje): Mar je začaran Vle- ras!? ... Ali je mene začaral?... f?le,i PJ® k vsebi, več me ne izpusti. Po-Ven^ P*1 več mimo njega ne more, in OstnjL ne ujame mi kretnja teh ža-OstCn Potez njegovih, teh napetih Oe'a .tega visokega, skrivnostnega oči ’ cn globokih, prodirnih oči... teh . t d kai j® v njih... (Molk. Nato): v«.. a ,nekaj pripovedujejo, res, govo-Pfav n?”8.-! z'vo čujem, da govore... in (V.o,;,01’1 govore. .. Odkod ta govorica? Poa, jCen še bolj): To je, česar .ne zmor PoltJ ?. O' te oči, ki jih hočem s svojo "Mie „ZlVot|> govorile... res, ves obraz dobig^nvori... (Spet se zagl< da v po-{azoča'v„ ?to Pogleda svojo risbo in je J* bte Ta moj, ki ga posnemam, 2Pava\. ^’ionja... (Kot v strahu spo-?,vojj ' ‘taj sem jaz brez življenja, da aaS Še a?bi morem dati življenja? . . . dar: 'nam, tedaj še živim... in ven- ’nvtvi košček papirja je bolj živ od mene, ki sem živ... (Spet se zamisli, nato): V čem je življenje? ... Živ-•jenje, ki ga todle vidim, pa ga ne urnem?... (Strese z glavo in spet poskusi s kredo; brž odmakne desnico; skoraj obupan je): Ne morem... ne gre... utrujen sem... zunaj je noč... in v meni je noč... te oči... (Kot v snu): ...te oči... (Desnica, ki je spet s kredo med prsti legla na papir, se več ne gane; samo oči še topo strme daleč in zdi se, da sol one, ki šepečejo, ne možev glas): O kakšen nič je v meni... življenja nič več... (Glava mu omahne daleč nazaj.. .) Od daleč prihaja šum vetra. Sprva rahlo, nato glasneje. Mož se več ne zgane. Kot da resnično ni v njem življenja niti za utrip. Samo oči kipe v neumljivi, bolni želji spoznati nekaj, česar ne vidi — sluti samo. Melodija se spet krade z neba. Ista je kot prej, le mehkejša. V šum naraščajočega vetra se meša, bliža se in se oddaljuje spet, toži in poje, vabi in opominja, slednjič se sprevrže v roteč klic, ki mora ganiti nebo: kot da je odmev trpečega, tavajočega srca, ki išče, pa ne najde... Nenadoma se iz teme v ozadju izlušči visoka, resna postava v škofovskem oblačilu: DUH ŠKOFA BARAGE. Kot da ne hodi, marveč plava. Bliže in bliže prihaja k bolniku, slednjič obstoji za njegovim hrbtom. Šum vetra je potišal. Duh narahlo dvigne desnico in se z njo dotakne moževe, ki se ji nezavedno da voditi, in riše z njo po papirju v Moževem naročju. ...Melodija je zakipela še bolj... čez čas duh odmakne roko, vzravna se in se počasi nameri k prestolu, ki stoji pred širokim bdim trakom v sredini odra. Tam sede; prav tak kot ga je bil v svojo risbo upodobil avstrijski grafik Kriehuber: škof v prestolu, roki spuščeni, s pol odprto knjigo v desnici... Melodija se je v trm trenutku v sproščenih akordih spustila naravnost z neba... Ozek, gost pramen bele luči od zgoraj sije na sedečo škofovsko postavo v prestolu. Duh se nasmehne... Melodija se previje v daljni odmev... DUH (Možu, ki je še vedno negiben) : Poglej tedaj te o«i, ki praviš, da govore! MOŽ (kot v snu): Ne vidim jih... DUH: Ker si slep. MOŽ (napol začudeno): Saj vidim... DUH: čemu se tedaj ustavljaš očem? MOŽ: Oči ne vidim... res, za oči sem slep. DUH: Ker ne veruješ. Kdor ne veruje, je slep. MOŽ: Če bom veroval, jih bom videl? DUH: Veruj in videl jih boš. MOŽ: Ln bodo oči, ki jih hočem, živele? DUH (z globokim poudarkom): Oči žive! __ MOŽ (začudeno): žive, praviš?" Jaz jih nisem oživil... DUH: Jaz sem jih oživil. Poglej jih! MOŽ (se počasi skloni nad podobo, ki jo je risal. Le vzklik začudenja se mu iztrga...) DUH (toplo): Veruješ zdaj? MOŽ (plaho): Kdo si? DUH: Me ne poznaš? Pridi in spoznal me boš! MOŽ (trudno in ubito): Ne morem: hoditi ne morem več... DUH (trdno in prepričujoče): Vstani in poglej me! MOŽ (kot da ga je začarala škofova beseda: počasi se skuša dvigniti, sprva klecne, pa se takoj vzravna in spoznava, da spet hodi; ves zmeden omahne proti postavi, ki ga vabi. Ko obstoji pred škofom, zakipi melodija kot v slovesni himni.) DUH (z nasmehom): Pog’cj zdaj te oči, ki jim nisi znal dati življenja. In povej, če so res moje?... MOŽ (ga dolgo gleda, nato se zazre v podobo, ki jo drži v desnici: silno spoznanje je v njem): Ti si? ... DUH: Prišel sem po molitvah zvestih, skritih duš, da ti odprem oči. Mnogi molijo zate, ne da bi ti vedel. To je skrita vez, ki druži in vse premore. Molitev kliče milost, po molitvi je milost nadte prišla. Veruj in ne greši več... MOŽ (se je zlomljen od notranjega čudeža zgrudil; le tiho ječanje mu lZ' tiskajo prsi): O Bog... DUH: To je ura milosti, ki ti jo j* bil Bog po svojem služabniku nakloni*-Zahvali Ga, da te je ozdravil, in bodi V miru... Melodija se je sprostila v kipeča hvalnico. Somrak je objel ves prostor. Misterij se je odmaknil našim očem-Sprednji modri trak se je neslišno spet spustil tja, kjer je sedel duh škofa Ba' rage. Domovina se je spet odmaknila-Rumenkasta luč kot oznanilo vstajajočega jutra prebujenja osvetljuje zdaj samo Moža in Tujino.... MOŽ (se prestraši ob zadnjih be' sedah, ki jih je izgovoril Duh): Ozdravljen sem?... (Sam sebe ogleduje)-Ozdravljen?... (Počasi trga obveze z levega uhlja, otiplje, da je uho celo, kot bi nikdar ne bilo bolezni tam. - - V®, v njem je strah in sveta groza... ) in bolj spoznava, da se je prav na njen* zgodil čudež: z ihto si razveže levieoi sune dvakrat, trikrat z njo daleč od sebe in zašepeče): Zdrav... zdrav.•• (Raste bolj in bolj v radosti, ki je ae zna več prikriti): ...zdrav... zdrav-•• o Bog... (Zdrkne na kolena): • • bri moj Bog. .. zdrav sem spet.. . (Nato se domisli Duha, s katerim se je Pray kar razgovarjal): ...tvoje oči... (Hoc tja, kjer je prej sedel škof Baraga, a začuden obstoji pred modrim trakom)-Kje si... kje si?... (Bega in išče)-....njegove oči... o Bog... zdrav. •• (silneje): čudež!... (Zakriči nad resničnim spoznanjem dvah čudežev v njem)-O Bog moj... čudež... čudež... Melodija se je počasi izgubila. Ra' menkasti sij bolj in bolj sili v prostor i osvetljuje Moža, ki hvali Boga, da I • svojo milo-st izlil nad bednika... V tem prestrašena vsa priteče sestra- SESTRA: Kaj se godi?... (Korak ji zastane, ko zagleda Moža na nogah) • O Bog! (Stopi k njemu, kot bi mu m> tela pomagati). MOŽ (se je ob njenem dotiku zga nil, spoznal jo je in pravi): Tu, gl®!1 tu je bil, sestra. .. SESTRA (osuplo): Kdo? j. ^0ž (ji ponuja svojo podobo Ba-j BaraRa!... Čujte sestra, po- Da je povedala: te oči žive! ste (se prestraši): Bolni Ql ??-OŽ (slovesno): Bolan sem bil! |n Be me, gobe so odpadle od mene! te spet, kot prej.. . Verjame- in ium ^ Molitev je izprosila Milost Milost me je ozdravila... (!„ (se v sveti grozi zavede 'Udeza); Vi... vi... v_M0ž (se zresni v začudenju): Kaj Je, sestra? (komaj slišno): Srečna O0Ž.(se nasmehn(:'> kot da boče na-l|.0 nje odgovoriti): Ker se je nadme 'a milost po Baragovi priprošnji? je (počasi in iskreno): Ker se Pripri, aa zab>pi v tem trenutku me-«Hov z vso m°čjo. Misterij je zmogel kadil’ Vcra &reh, božja milost je kot in orosila naše duše... Noč miru ijtf,.- koJl pred jutrom svetlejšega živ-tkg ’ Y katerem upanje ne mine več, v°Jo svilnato perut čez vesolje... s°jna domovini vstaja jutro: kot pro-®Zadiame?Eca tiplje z bledim svitom iz btggj ' tja kjer v začudenju in brez bdrnj. st°ji žena; pred njo je brat, z JJ1. tolažilnim nasmehom v očeh... Melodija se izgublja... ^itiradostjo, ki je ne zna pri-Je vse to mogoče? ... Baraga govori z Možem. (Prizor iz zadnje podobe pričujočega misterija, kakor so ga podali v Buenos Airesu 1. 1951.) BRAT (mirno in toplo): Saj vidiš, da sem živ pred teboj.. . ŽENA: Ko so te odvedli, sem samo še Baragovo ime šepetala... BRAT: Ni za trenutek .nisem podvomil, da naju bo rešil oba. .. ŽENA (tiho): In on?... BRAT (predano): Tudi zanj mo- rava moliti, da bi mu bil Bog milosten: — dal sem mu odvezo. . . zavedel se ni več... Kako se meni ni nič zgodilo, ne bom razumel nikoli. Ko sem začul strahotni pisk in hropenje lokomotive, sem sklenil svoje račune. V istem trenutku že me je vrglo iz^ avtomobila daleč ven. V glavi mi je bučalo od udarca, pa sem se le dvignil. Avtomobil je gorel kot baklja: v njem oba, ki sta me spremljala... nisem mogel k njima... Njega in vozača pa je sunek treščil pod kolesa tretjega ali četrtega voza. Ko se je vlak ustavil, je še dihal, spoznal me ni več. Nihče se ni zmenil zame •— menda so mislili, da sem eden od potnikov, ki so izstopili in hiteli pomagat. . . šel sem mimo ljudi in se izgubil v temi... (Dolg molk. čez čas spet spregovori): Verjameš zdaj, sestra, da Baraga zares pomaga? ... ŽENA (se zgrudi predenj in poljubi njegovo desnico): O, brat mej, blagoslovi, da bo moja vera trdnejša, da ne bom dvomila nikoli, nikoli več... (Nato tiho doda): ...da bo tudi njemu tam daleč čez morje pomagal naš Baraga... BRAT (se nasmehne in ji položi roko na glavo): Naj bo trdna — blagoslovi Bog! (Nato seže v žep in izvleče majhen, zganjen' list): Tole sem našel zataknjeno za vrata, ko sem se ob prvem svitu vrnil... (Ji ponudi list). ŽENA (plaho vzame listič): O Bog! (Počasi se dviga, nato s tresočo roko odpira, da bi prebrala: naglo preleti pisanje, krikne v kipečem veselju in zajoče hkrati): Glej... glej... tu ■— beri... (Pokaže mu list in sama reče glasno): Ozdravljen čudežno — Baraga pomaga... — tebe in fanta poljublja — tvoj mož.. . (V sreči joče): O Bog... moj mož... BRAT (je sklenil roki in počasi izgovori) : čudovit si v svojih svetnikih, Gospod!... je počasi namerila prav blizu h kip^j Brat se je obrnil k škofu nedaleč od nj« in razprl roki, z leve prihaja bolničarka ponujajoča svojo gobavo de . nico Baragi... Poslednji je Moz, pride s svojim dnevnikom v rokah, V L IV* V- O »VVZJ**** v*».v. , v 1V0- pi v ospredje, se povprek zazre cez Q rano, odpre zvezek in govori ob b vesnih sklepnih akordih Antona Dv0 ka 5. simfonije „Iz novega sveta“: MOŽ: Devetnajstega .avgusta, v s n# tovnem svetem letu, tisoč devetsto * in petdesetem... Poslednji list v m°i m (k *t SAMOTNO BIJE URA NEKJE Zgodovinski roman o jezuitu misijonarju očetu mateju ricciju Opisal Fausto Montanari, za „Katoliške misijone“ iz italijanščine prevedel M. T. XVII. POLOM Priv^ia*e ob koncu I584 J6 s Filipinov site86 V Ma'cao posebni poslanec špan-kraljestva, ki sta ga bila upra-če 1 ’n ®ko^ v Manili določila, naj gre, Vor mogoče prav v Peking z izgo-PrpKm’ da Prinaša kitajskemu kralju PiljSato darilo, ki da mu ga pošilja skrh* n; ’n 80 ga dolga leta prav to ,•*? ?uva^ v Mehiki, menda prav za .Priložnost. Misijonarji v Macao in v m ani°sti dežele, naj bi mu bili v podeli S svoiimi izkušnjami: to pa bi njih u nedvomno prineslo velike koristi. ^Va-tkanim Špancem seveda pri vsej ho t 1 ni 8l° za drugo, kot da svojo lastiti jp j0vi!10 raztegnejo še na Kitajsko, ®din 1 0 tistih časov svoja oprezna vrata ia p. . Pnrtugalcem odpirala. Ruggieri Pr 'cci Pa sta koj spoznala, da se jima Slan 8 takšnim španskim trgovskim po-stvom slednjič le ponuja možnost, npreti si pot prav v Peking in zadobiti hodili po kostanj v žerjavico na Vzhodu, uničiti še tod, kot bi jih bili skoraj onemogočili v Srednji Ameriki s tistim nenasitnim odvažanjem srebra v Evropo. Misijonarji naj se vendar spomnijo darov, ki jim jih je edinole portugalsko velikodušje v Macao naklanjalo: nikar tedaj nasesti spletkam bahavih Špancev. Redovnika sta si priznala, da sta vso pomoč v resnici in vedno edinole iz Macao prejemala. Negotovo sta oklevala; strašno ju je bolela zavest, da jima bo šla po vodi takšna lepa priložnost za potovanje v Peking, pa sta slednjič le naročila svojemu tolmaču, naj ne hodi več po odgovor na njuno prošnjo k namestniku. Kitajskega oblastnika pa je nenadni molk obeh zapadnih boncev vzne-voljil in vsa stvar je kaj klavrno ob-tičala. • bo|j tam dovoljenje bivanja in P0iJe besede po vsej neizmerni m bi počasi posvetili tudi kakega k-t v1 Žs) a^a v duhovnika: velika rumena de-Oa' .*3' tako prišla do VaPanC ‘ “ lastne Cerkve; e in Portugalce bi se ne bilo yo več ozirati. Kaj rada sta tedaj Slai) redovnika, ko ju je bil španski po-tol «l Za to poprosil, napotila svojega Voj; ac.a k deželnemu namestniku po do- K 'slikam, ki slede — Str. 497 : Kitajski modrijan — 498 : Dvorna dekla — 499 : 1X1 Z.ČIUUU1L1 oznanjanjaDama Pri branju — 500 : Kip — 501 : Kitajski. Modrijan. « Zz°vega kraljestva, ki prihaja v ime- P°Seh 6 Za tak8no potovanje v Peking. Itr. ho odposlanstvo v čast vladarju Me kitajr?M’a zapada z nalogo, da gospodu *ilo , dežele izroči predragoceno da-bovjp^ yrednosti tisočev ginej, takšna 8rCe ?. 1®. prav gotovo morala omečiti p Kitajskemu namestniku, pot; 4 , . ®ta se začtla pripravljati za iz e(laj pa je v vsej naglici naravnost 3an „aca? Pridrvel nek kitajski krist-Pont' Phanim in ustnim sporočilom o *ado<.t-a i ih pritožbah: Špancem, da ni b° b ker bodo že v nekaj letih, če sPoc]a ..ko naprej, postali dejanski go-b°^( . J’ Portugalske na zapadu; zdaj Portugalce, ki so zanje dolga leta Pater Ruggieri je ves žalosten pisal očetu Valignano in mu priporočil, naj pri samem svetem očetu poprosi za 'posebno papeško odposlanstvo, ki naj pride z lastnoročnim papeškim pismom h kitajskemu cesarju. Če bi vse to olepšali še s primernimi darovi, preverjen je, kako uspeh ne bo izostal. Seveda Ruggieri ni pomislil, kako nujno bi bilo, če hoče vse to iz Rima doseči, da gre v Rim on sam, da zapusti tole Kitajsko, kamor je pred Pe' timi leti zdravo in celo kožo prinesel - • • Je pa zato oče Vagliano mislil tako; * prepričanju, da mora vso stvar v Ri®“ in na Kitajskem voditi človek, ki je . tem doma, je očetu Mihaelu Rugg1®^ 26. novembra 1599 poslal pisanje, s ka' terim mu veleva, naj se odpravi v ropo. x Zdaj pa: ukazali so ti, da si odpr^ pot na Kitajsko; ukazali, da moraš P Kitajski naprej, ven in ven; pa še so ti ukazali, da moraš tam ostati, naJ velja, kar hoče: že dolga, dolga sem je vse tvoje življenje edino in s mo to. Zdaj pa! Res prejšnji velja še vedno, a ti moraš v Rim- ■*" bodo med tem spet leta tekla, stvari bodo spremenile lice na k0^. na slabše morda, kdo bi vedel naP1®-" tebe pa ne bo tod. Morda se sploh n boš vrnil več. Pater Mihael je hodil po misij0111^ šču, zaprt ves v tegoben molk. j 4 na korak mu je sledil Matej. Tako zu zapušča to hišo, ki jo je bil pred P6*'1. a leti postavil: na obrežju stoji in re pod njo prihaja s severa... Pn Jge mora na pot, na zapad... če bi šlo prav po čudežu gladko, bi bil komaj štirih letih spet nazaj. .. Nenada se je oče Mihael obrnil, je zagledal Mateja, ki mu je šlo na J® ' Nasmehnil se mu je, četudi grenK ’ zdaj se je brž nasmehnil tudi Mat®!- — Veljalo bi morda, — je je n?®^t| Matej s hlinjenim pogumom —• PlS ^ patru vizitatorju, da bi bilo bolj® . takšno dolgo potovanje določiti TYlloiSl o in »vi n/\ »» *» r J v» i i vv» » c O m Ul**7 mlajši sem in med zadnjimi sem Pr] A ko je tole še kaj trdno izgovo ’ je v srcu trepetal, da bi sobrat res ne pograbil za takšen Pr®dr]0. Ruggieri pa je pogledal in vzdihnil S boko. jjj — Nič, nič, jaz moram tja, ja5’jo' sem najstarejši. Sicer pa, — je brz, ^ dal, kot da hoče sam sebe preveri1 sicer pa je tudi moja glava že * j. trda: ne nauči se več te govorice. inštirideset let je že nekaj. On, oče f ^ tej, je precej mlajši, precej ročnejsi tole življenje tod. u. Tako je tedaj pater Ruggieri zaP.^ stil šao Kin; namesto njega so °-fr, Mateju v pomoč poslali De Al® l^elskcgä mladeniča, ki bi bil pozneje »a k mor^a prava dragocenost, zdajle Dore malo koristen: jezik in kitajsko 7^anje sf'a mu kila španska vas. ZarTj > ko Je °^e Kuggieri odšel proti Kin*U’ je življenje v misijonišču v Šao (j a .tekl° preprosto in strpljivo: vsak-je n’^ drugega. Da naj bo tako, adločil oče Francesco Borgia, kak a vsake kvatre enkrat so krstili 0ra6ga odraslega Kitajca, kajti malo, p. v malo jih je bilo, ki so se odločili nrns!« za krst; s prenekaterimi od teh ^ »Ilcev pa je še vedno bolje počakati, Pa ?a ka.r takoj krstiti jih. Toliko bolj ko Sta misijonarja iskala novorojenčke, f'5 ■''k starši odvrgli in prepustili ov,.;'.,1' Premnoge sta našla do smrti du«ite od divjadi ali pa od lakote za-Pa rfe: spet bi tako rada rešila, 1( aista imela sredstev, da bi jih redila, da t s*a imela, je bila samo jedka bol, aji eni malčkom ne moreta nuditi prav ko sar> kar bi jim rešilo življenje: ta-tred tedaj krščevala, da bi vsaj taJ1 oožje obličje odrešeni stopili in sk0 svojo Kitajsko prosili. Njih zem-se ..drhtenje je pojemalo; duše pa so ko ^ Prebujale v nebeškem miru. Ta-otjL . ez vsakršne bučnosti, prav kot lija c' so morali ravnati glasniki Evange-’ ki so se trudili po tej bedni zemlji, si : Peklenščki delajo s truščem — ^Je spet in spet ponavljal oče Matej; ansreli Pa v tišini ljubijo. Pr^mstran reke, misijonišču nasproti, krat mm, kjer sta se redovnika često-tlj]a PrePeljavala čez vodo, da bi iztak-ißaat kakega Kitajca, ki se ni menil za V0reae eenče in bi rajši poslušal razgo-Ijon ■ 0 Bogu, o čednosti in večnem živ-depjv11’ je živel čudaški, razburljiv mla-kog ‘ ^umerilo se je, da je fanta ne-Pa : alekla noč sredi starega grobišča; lenzen yftala pred njim pošastna pri-OČipj ’ ki ga je prebadala z grozečimi >?a j' mladenič je omedlel; od tiste ure Zlihj Pestila nesrečna misel, da je od knv ,dh°v obseden. Sorodniki so ga pre-človp-J vsemi mogočimi podobami ne-, n bitij, da bi sleherni hudič v 1'jih ’.ateri koli naj je že bil, našel v taltjn SV°J' odmev in pobegnil. Ker pa )-ilo( ? 2dravljen.ie fanta ni in ni umi-Patra ko se je ta k njemu branit prišel. * vsega srca je obžaloval, da se je sploh asel kdo, ki se je ponižna misijonarja fznil počastiti z imenom zapadnih hu-j cv; priznal je tudi, da ni tenja kak-ne sumnje ne more onečastiti njunega Postenja; in veličal slednjič njune znan-is^ne in nravne zasluge. Končal je v ob \fn.° i'valo čednostnemu življenju oh in vsakega posebej. . Naslednjega dne pa, prepričan, da y. Namestnikova naloga zadovoljiti svoje ^ sJe in podanike Mezzovega kraljestva, .o Pa braniti tujce, ki si neugnani išče-ja Zern'jh, kjer se niso rodili, je dosto-Sonstvenik ukazal obeh tujcev izgon; saj ttiestni očetje konec koncev hoteli sala .nai vsakdo lepo mirno v svoji tn> deželi ostane. Sal ^1 je patroma prinesel takšno 2 0bonsko odločitev, sta tadva sprejela frt.y®0. primerno dvorljivostjo. A ko je n ‘r6! preletel list, kjer je bil poslikan Ojnikov ukaz, je sedel in se ni več ni‘ za gosta, ki je čakal stoje. s Zaprl je oči. Vsa ta že minula leta so »j. .p šla mimo njega; v ušesih mu je šu-q,. °-. Kako na boljšem je Rodolfo Ac-Za^Y1Va, ki ga je šest let prej v Indiji je eicla mučeniška smrt, medtem, ko se s« »j * težavo, pa čisto brez koristi, kot talci • j haže, privlekel na tale prvi ki-daJ, okrajek! Kako res boljše bi bilo,-Pa a* tudi on že umrl kakor koli, kot krJra, ie moral ta dan učakati! Vsaj ta-jqjJ hi se ga lahko smrt usmilila, ko je h0(. v med Goa in Macao na Kitajsko Pa»!?’ ’n je tesno stisnjenega sredi ž^ravTrStne hrame v dušljivi kajuti je i .hlla zlosrečna mrzlica; takrat mu V j 1 o, (ja jj0 sre(ji bruhanja in bolečin izdihnil. Takrat se je bil na hp Z? Pr'Pravil in se ves predal mišji *®dil e. v večnost. Edine solze mu je kitaj. misel, da njegova noga nikoli na j*sha tla no bo stopila. Sre().es> da bi takrat umrl, na ladji, .Pko PPP^a, zasanjan ves v veri, Žrtvi .hodo drugi, prav po njegovi iq jj.’. aaj brž osvojili tole Kitajsko, ki bi *a njemu odvzeta. Truplo njegovo £°va v K'°hoki morski pokoj, nje- ieinu hnša pa bi našla k usmiljenju bož- dai Pa si moral pogoltniti vse in molčati in spoštljivo vrniti vse predpisane poklone, da je sel lahko odšel, se vrnil k svojemu gospodu in ga prosil, naj sprejme očeta Mateja. Moral si ostati miren, a ne ravnodušen, pa tudi poskušati kaj več nisi smel. Abotna je bila že sama misel, da bi se to pot namestnik dal omehčati. Če ti oblastnik besni in ti grozi, si še vedno v upanju, da utegne svojo prvotno odločitev spremeniti, ko se bo umiril; kadar pa se ti nasmiha in te obsoja hkrati, je ni več stvari, ki bi sodbo spremenila. Namestnik je sprejel patra Mateja s tistim svojim nasmehom, ki se je zdel, da mu ne ugasne nikoli; ko sta izmenjala premnoge prazne, lepodoneče be- sede, mu je ponudil petinštirideset dukatov za hišo, ki sta jo misijonarja morala zapustiti. Oče Matej pa se za vse na svetu ni hotel odpovedati temu poslednjemu upanju na povratek, saj, če bi že moral res odtod, lastna hiša bi mu le še tod ostala. — Prav, naj bo, v Macao bomo umrli, a ta hiša bo ostala naša, tukaj, na Kitajskem. Kitajec je poslušal takšne besede: ni s trepalkami ni zganil; mirno in spokojno je misijonarja povabil spet, naj odide čimprej, naj se vrne v Macao, odkoder je prišel. Kaj drugega še je ostalo, kot da si se trikrat po predpisu s čelom dotaknil steptanih tal in se poslovil brez odpora. Zdaj je pač moral vzeti še slovo od svojih osemdesetih kristjanov, šest let dela in upov se je potapljalo v nič kot tisti sveženj, ki mu je ono davno, žalostno noč padel v reko, poln knjig z dragocenimi podobami, ki jih je s tolikšno skrbno ljubeznijo zbral, da bi si z njimi naklonjenost Kitajcev zadobil. Vrnil se je v misijonišče, kajti P?" poldan se je nagibal v večer; spot jo z® je žalostno novico sporočal vsem, ki J1® je srečal. Malo dvorišče se je tako br* napolnilo z verniki in osuplimi sosedi-kristjani so jadikovali in vsi zmešani krilili z rokami. Precej truda ga je v®' Ijalo, preden je vsaj nekatere pomir“' da so mu pomagali pospravljati pohi' štvo. Dragocenejše predmete je zaupn1 v varstvo najpremožnejšim vernikom» drugo pa najubožnejšim. Odrešenikovo podobo, ki je stala t oltarju, je naklonil najstarejšim, da n se ob nji za praznične dni v kaki za' sebni hiši zbirali k molitvi. Zjutraj je ob prvem svitu poslednji maševal in poslednji blagoslov delil. F0' tem pa se je lotil še poslednjih pripra za selitev. To delo ga je tako prevzeli da se ločitve skoraj zavedel ni veČ^ D Almeida je vztrajno molčal, samo oči j® prav na široko odpiral, kot bi ne bil Pr. pravi: hotel je pomagati, četudi je n.1 po telesu strašansko slaboten. Kapela J bila slednjič prazna in zapuščena. 0® Matej si je nekaj prtljage sam oprtal n® rame. Ko pa je končal in sonce še ni zašl®' ga je za trenutek obšlo nekaj kot čutje strašanskega poraza: kristjani molče čakali pred hišo: dve uri še ^ muicti c čl tk žili picu mau. uve ui i - odhoda ladje, ko ti roke prazno vise 0 4-1 vrJViartll" telesu in ti je glava prepolna viharm misli. Krepko je zapahnil vrata in °K niče, kot v okrepitev tistega poslednje? bledega upanja na povratek, naj zdaj * krščanski dom, prazen in zaprt ča®^ sončjiejših dni; potem je sedel na stoP^ nico pred pragom. Druge je poslal n9 prej s prtljago, da bi jo vkrcali. Ozračje je bilo vlažno in mehko: tej je sedel na zapečatenem p ragu,^ senci jasminovega grma z naguban® nim in zavitim steblom, ki je prožil . ženino svojih zvezdnatih cvetov ter vho _ ni lok. Sedel je tam liki trudnemu Vr.^ sjaku, ki gleda z izgubljenimi očmi ne prosi ničesar več. Na vso sapo so ga zdaj pritekli cat, ker je ladja odhajala pred naP.^ vedano uro. Šel je z njimi brez misj1 se spodtaknil spet in spet, ne da bi.^j, del. Potisnil se je na ladjo; še molit' mogel. (Nadaljevanje v prihodnjem letnik’1 J *2 VSEBINE PRIČUJOČE 11.-12 ŠTEVILKE „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ ^uestro Domingo Misional (—«j—) — Zbudite se, katoličani! (L. L. C. M.) — Ksaverij osvaja Azijo (O. Jože Cukale D. J.) — Očetova beseda (Pij XII. — K. "olbang C. M.) — Šaul-Paulus (Nikolaj Jeločnik) — Trpljenje korejske Cerkve (Aladin) — Kitajskih fantov grob (Janez Kopač C. M.) — Mala misijonarka (Borut) — Malabar v novi zarji (p. Mutton — ou Cukale D. J.) — Domača umetnost v misijonih: Amerika (Marjan Marolt) — Praznovanje letošnje misijonske ne-'lelje med Slovenci po svetu — Akcija „Bog plačaj“ — Misijonarji pišejo (Jože kukale D. J., France Jereb C. M„ m. Ksaverija Lesjak O. S. U.) — Barago na oltar! — Kaj moremo storiti mi (L. L. C. M.) — Baragov socialni čut (dr. Franc Jaklič — Simfonija iz novega sveta (Nikolaj Jeločnik) — Samotno bije ura nekje (Fausto Montanari, M. T.) BOG PLAČAJ! kličemo v imenu vseh slovenskih misijonarjev še enkrat vsem. ki so v Argentini Prispevali za to „Bog plačaj!“ akcijo! Visoko cenimo njih žrtev, še višje pa jo ceni Vsemogočni Bog, ki jo bo tudi obilno poplačal! P cilj „2.000 dolarjev za vse slovenske misijonarje v letu 1952“ še daleč ni dose-Zer>! Mnogo upamo od napovedanih misijonskih prireditev v ta namen v Angliji, v Clevelandu, v Mendozi, v Trstu in še kje, zlasti pa v Buenos Airesu, kjer bo v nedeljo pred Razglašenjem Gospodovim dne 4. januarja znamenita VELETOMBOLA ?a Vse slovenske misijonarje in misijonarke! Rojake v Argentini vabimo, naj si Vnaprej rezervirajo čas za to prireditev! Dobitkov bo se več in boljših kot an'...! Člani misijonskih odsekov Vam bodo v kratkem ponudili v nakup tom-bolske tablice. Kupite jih čim prej, ker jih utegne zmanjkati! [.'‘jasnilo k slikama na ovitku: Spredaj Mati božja, kot jo je narisial Ton Thal a° (Vietnam). — Zadaj novomašnik misijonar Stanislav Pavlin S. D. B„ deleč .novomašne podobice Kitajčkom v Hongkongu. VSEM SLOVENSKIM MISIJONARJEM IN MISIJONARKAM, VSEM MISIJONSKIM ODSEKOM, NJIH VODITELJEM IN ČLANOM, VSEM SODELAVCEM, POVERJENIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ ŽELITA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO „Slovenska misijonska zveza“ in „Katoliški misijoni“