310
Slovensko slovstvo.
Te dni nam je v roke prišel novi koledar za leto* 1859, ki ga je spisal slavni naš gosp. Hicinger, kakor smo bili že napovedali pred nekolikim časom. Ta koledar bi se med Slovenci rad kaj bolj udomačil, kakor njegovi predniki; zategavoljo se imenuje z nekolikim pristavkom: Domač koledar slovenski. Mislimo, da ga bodo Slovenci re» tudi lahko imeli prav za domačega; zakaj v lični podobi,, na ne velikem prostoru, in za majhno ceno se jim tukaj ponuja mnogo potrebnega, koristnega, podučnega in zabavnega , da v nobenem dosedanjih slovenskih koledarjev še ne toliko, in da se novi koledar slovenski lahko meri z. marsikterim večjih nemških.
Ce posebej smemo nekoliko razločiti obsežek tega koledarja, povemo, da se cele, iz 4 pol v 12sterki obstoječe bukvice, ki jih spredaj kinča lična podobšina bleske ga jezera, delijo v 4 dele. Godovni in zvezdoznanski koledarček v začetku razlaga ob kratkem vso koledarsko vednost, štetev časov, stvari in prikazni na nebu, in godove v letu, tako, da se razne reči, ki se nahajajo v obširniših koledarjih, pojasnijo tudi za neučenega bravca. Dalje so godovi svetnikov odbrani in razstavljeni natanko po takem redu, ki se nahaja v cerkvenem koledarju, v misalu in brevirju, ki se ozira tudi na vse posebne škofijske koledarje slovenske zemlje; v tej reči si je novi koledar izbral tisto pot, ki gre vsem ljudskim katoliškim koledarjem, si je pa doslej še nobeden ni popolnoma prisvojil. Kar se tiče zvezdoznanskega dela,. je ta koledar tudi obširen; ne kaže samo luninih spre-menov, pomrakov solnčnih in luninih, vremena dozdevnega po Heršelnu; temuč tudi solnčui izhod in zahod, dolgost dneva in pravo poldne za vsaki 10. dan, lunini izhod in> zahod za vsaki 7. dan, premikanje solnca in lune po okrogu nebeških znamenj, tudi stan, izhod in zahod velikih planetov s posebnimi prikaznimi, za vsaki mesec, vse z ozirom na ljubljanski zemljopisni stan in srednji čas.
Zgodovinski in zemljopisni koledarček pove letnice imenituejih zgodb, deržavnih in cerkvenih in drugačnih, z ozirom na slovensko zgodovino; dalje statistične reči od vseh večjih deržav na zemlji, in od stanii katoliške cerkve, sicer ob kratkem. Dalje prinaša razun rodopisa avstrijanske cesarske hiše tudi statistični pregled vsega avstrijanskega cesarstva, po politični, vojaški, cerkveni in učilni strani, s posebnim ozirom na slovensko zemljo,   in sicer  po  najnovejših javnih  virih.
Gospodarski, opravilni in potni koledarček obsega štempeljsko tarifo za denarske in drugačne pisma po novem denarju, vožnjo po železnici in po> pošti, in pošiljanje pisem, vse tudi z daljavo krajev* po miljah; to vse je današnji čas vsakteremu, tudi prostemu kmetu, v mnogotero korist. Čolna tarifa utegne biti v prid ne samo tergovcu, temuč tudi marsikomu druzemu, kteri si od morja in od Tersta sem oskerbuje kaj unanjega blaga. Mere in tehte, postavne avstrijanske, in druge bolj znane, zlasti med Slovenci rabljene, s primero proti avstrijanskim, in sicer do desetink in stotink, menimo, da bo vsakteremu več ali manj koristno znati. Kar se tiče novega denarja, nahaja bravec novi in stari denar v primeri med seboj, tudi nekaj od unanjega in papirnatega denarja, posebno pa tabele za premenjavo novega in starega denarja križem (Reductionstabellen), od krajcarskih delin do 10,000 goldinarjev. H koncu so sejmi za vso slovensko zemljo, tedaj tudi za Istrijor za del Beneškega in Ogerskega, in za vse cesarstvo,, in sicer za bližnjico, kot za nemški Štajer in za Horvaško, tudi manjše sejme; za druge dežele zapopada le poglavitne sejme. Nekaj iz cerkvenopravnega koledarčka vediti, tudi ni neprimerno; to so zakonski zad eržki s kratko razlago; saj so se tisti kdaj še v evangeljskih bukvah nahajali.
Zabavni in podučni koledarček zopet pripoveduje marsikaj mikavnega in koristnega; nekoliko nas vodi po nebu in po zemlji okrog, pove od novih najdenih planetov, in zopet od Dunaja in Rima, od stanu katoliške cerkve in od njenih odcepljin. Posebno pa se ta del mudi v ogledovanju slovenske domovine, bodi si sedanjega, bodi si preteklega časa; pelje nas v staro Akvilejo in v lepo Bleško stran (ta popis se nam zdi posebno mičen), in v slavna Gospo sveto; pokaže nam sloveče zmage, ki so zadeva*« slovensko zemljo ali slovenski narod pred Metulom, na Vipavskem Hublu in pod Siskom; soznani nas s častitimi možmi, ki so imeli zasluge za našo domovino, s Hiero-nimom, Nicejem in Antonom Padovanskim. Tudi kmetijskih reči ne pozabi ta del koledarja slovenskega; ve marsikaj od oprostenja zemljiš iu od poselskega reda, in od pokončanja škodljivih merčesov. Še v šolske reči se zamisli podučni koledarček; hoče ob enem šole napraviti in petje spodbuditi, in z desetinkami soznaniti, kterih poštevanje je sedanji čas občna potreba. Sklep delajo kratke pripovedi in tri pesmi; perva in druga pesem se v letne čase in dnevne ure ozira s pobožno mislijo; tretja, pravi gospodar, uči najboljši gospodarski red; če bo tega vsak spolnoval, bo tudi gotovo dosegel tisto srečo, ki jo koledar želi v začetku, namreč 1859terno, tolikerno, kakor je velika prihodnja letnica.
Ta koledar se bo te dni že dobival na prodaj pri Janezu Gi on ti ni-tu na velikem tergu v Ljubljani, poslal ga bo pa na prodaj tudi bukvarjem po vseh slovenskih krajih.                                                                 Vredništvo.
311