Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00 ŠTEV. (No.) 6. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. MARCH 15th, 1924. LETO (Vol.) XVI. M. Elizabeta, O. S. Urs. Calderonove "Skrivnosti Sv. Maše" MODROST:— Pač, veliko hrepenenje pot odpira do neba. Upapolno naj zaprosi, da iz blaženih višin skoraj pride v solz dolino Jezus Kristus, božji Sin. Glej, tako zdaj Adam stopa kot spokornik pred oltar, tam se bo prijetno dvigal k Bogu zdaj molitve dar — prav tako kot zdaj duhovnik in z njim združen vernih zbor v katedrali pred oltarjem moli svoj konfiteor. Tam sta strežnika ob strani, tukaj vrsta angelov, ki v molitvi tihosveti prosijo nebes darov. ADAM:— Strah mi ni doslej dopuščal sem stopiti pred oltar, Vreden nisem, Bog, da sprejmeš mojega kesanja dar. Glej, v bridkosti se obtožim velik, velik greh je moj — Proč, nevednost, le z modrostjo jaz dosegel cilj bom svoj. Angeli, svetniki božji, vi podprite revno stvar — v veri, upanju, ljubezni, zdaj naj stopim pred oltar. ZBOIi:— Stopi, človek, pred Gospoda! On, ki večna je krepost, z milostjo te obsipava, osrečuje ti mladost. ADAM:— Sodi, Bog, kar sem zagrešil, milo sodi svojo stvar; zloba ne, bila je zmota, ne zavrzi me nikar! ZBOR:— Ti, o Bog, ti moč si naša, spomni se zaveze zdaj, glej, pekla zavist in zloba, ta nam je zaprla raj. ADAM:— Prosim, Bog, resnice svoje le en žarek meni daj, da k zveličanju in sreči spet pripelje me nazaj! Naj na sveto goro pelje mene tvoje luči žar, tja, kjer tvoji so šotori, kjer sprejemaš revnih dar. Slavospevi moje duše v tvojo slavo naj done! Ti, o Bog, z veseljem svojim boš napolnil mi srce. ZBOR:— Upaj v večnega Gospoda, vse presega Njega moč, on te bo pripeljal k sreči, v dan razžaril tvojo noč. ADAM:— Svetlih upov zvezda mila, naša pota bo zlatila. ZBOR:— Upajte, vaš stvarnik — Bog, vse bo rešil vseh nadlog. ADAM:— Torej, naj se ti obtožim — tebi, večni stvarnik moj ' tu, pred angelskimi zbori, da grešil sem pred teboj; da grešil sem mnogo, mnogo v mislih, delih, govoreč, moja krivda, moja krivda, greh moj kot škrlat rdeč. Vem, da greh se moj obnavlja, v vseh potomcih dan za dnem, da Boga v nebesih žali, da je velik, velik, vem. In zato ponižno prosim, naj mi Bog usmiljen bo, naj se ne razlije nadme, greha najgrenkejše zlo! ZBOR:— Da, usmili naj se tebe večni Stvarnik in Gospod, naj po milosti te sodi, ti odpre življenja pot! Milost, spravo, odpuščanje ti nakloni večni Bog, saj usmiljenje neskončno znak je le njegovih rok. MODROST:— Glej, sedaj oltar poljublja kot duhovnik. NEVEDNOST :— Čemu to? MODROST:— To je znak, da odpuščanje naklonilo je nebo. Mir Gospodov je nad dušo, ki ponižno, po močeh obžaluje svojo krivdo, ki zadošča za svoj greh. (Adam odide.) NEVEDNOST :— Pa glej, zakaj odhaja zopet Adam? zakaj pač dalje tukaj ne ostane? Pričela se je ravno sveta maša! Stvari premnogo meni ni še jasnih. MODROST:— Potrpi malo! Vse se ti razjasni! Začetek le stvarjenja je predstavil zdaj prvi človek. Zato si videla Adama le na stopnicah svetovne zgodovine stati, kot vidiš na oltarnih tam stopnicah pričenjati daritev svete maše. Zdaj pride nekdo drug, ki bo skrivnost nadaljeval. Glej, že se bliža! (Mojzes nastopi.) NEVEDNOST :— Kdo je visoki mož z blestečo brado? • Častitljiv je nastop. Nebes žarenje kipi z obraza mu. Če vidim prav, dve kameniti plošči nosi, v njih čudni znaki, Slede mu angeli nebeški, noseči knjigo; in drugi tam prelepo zlato skrinjo. Kdo je ta mož? Kaj naj vse to pomeni? MODROST :— Li ne spoznaš v tem možu Mojzesa, ki na Sinajski gori Bog je sam deset zapovedi mu dal. Ta knjiga pa — glej — sveto pismo, začel jo pisati je Mojzes. Glej, angeli neso jo na oltar, na desno stran, tja, kjer duhovnik molitve vstopne moli. Poslušaj zdaj, kako bo Mojzes svetovne zgodovine mašo nadaljeval prav tam, kjer Adam je končal. MOJZES:— Vsej zemlji bodi jasno in odkrito, Bog se je razodel mu čudovito. V gorečem grmu je razlil svoj žar, dal nam je mano kot nebeški dar, 1. da ljudstvo je nasičala v puščavi 2. da nas na božji kruh pripravi. Na gori Horeb je postavo dal, poganstva zmotna pota razdejal po razodetju vseh načrtov svojih. Vse to napisal sem po mnogih bojih v to knjigo tu — a pustil sem še listov praznih: zapeli pesmi, psalmov so izraznih preroki božji, sveti pevci v njo. Vse njih besede prošnja so v nebo, da Bog bi skoro milostno ozrl na zemljo se in drugi raj odprl, da Sina bi poslal kot učenika, človeštvu izgubljenemu rešenika — Zdaj tiho, zdaj glasno zveni v življenje duš hrepenečih sveto hrepenenje. MODROST:— Poslušaj pazno! Odpira knjigo, izmolil psalme zdaj bo vstopne, nato bo zbor duhov nebeških zapel mu Kyrie eleison. Ti mašni psalmi niso vedno isti, vsebina glavnih tu ti bo odkrita. (Dalje prihodnjič.) Naš katoliški shod. Za duhovnim vodjem je bila dana beseda Rev. Benvenut Win-klerju, O.F.M., slovenskemu žup-niku iz So. Chicage, ki si je izbral za predmet: Katoliško ime. Navdušeno, kakor vedno, je izvajal: Siti smo napadov naših verskih 'nasprotnikov in odpadnikov na Najdražje kar imamo. Polževo kri bi morali imeti, ko bi nam ne Zavrela, ko vidimo, da nam najsvetejše na debelo z blatom obletavajo. Zbrali smo se, da raz-j^orčeni dvigneme protest proti emu satanskemu početju in ka-for en mož, kot ena žena zakli-cemo našim Judežem-izdajalcem: ^era naše potrpežljivosti je pol-na! Tega mora biti konec! Konec tudi naše brezbrižnosti, s ka-ero smo dozdaj to prenašali, ko-,lec slednjič verskega polovičarstva, ki je nekatere do kosti okužilo. Navdušenje mase zbudi in ^vigne tudi zaspance. Zato so atoliški shodi velikega prepolnega pomena za katoliško stvar. . Srca katoliško preporoditi, to •le namen tudi našega katoliške-shoda. Kar vidimo na sebi sla-Sa, mora zginiti in obračunaj- beg. z vsakim, ki hoče odstavljati v °ga. v zasebnem in javnem lvUenju vpeljimo zopet lepo Varmonije z Bogom. Na 20 milijonov nas je katoličanov. Ali ne 1 bila sramota za nas, ako bi as radi naše zaspanosti ob ste-Potisnili? Zato veljaj zana-P.rej : Katoliško mišljenje in živ-jGr>je v naše družine, društvaj . uzbo, vsepovsod. Vse naše de-Janje in nehanje, zasebno in jav-mora nositi katoliški pečat, Sf! mora imeti katoliško dušo, si- cer ni pristno, ni katoliško. Vse- eJ in povsod izpovejmo jasno in gasilo kaj smo, katoličani in ^ovenci. Katoličan in Slovenec \tl bila nekdaj, kakor siamska £v°jčka. Tako mora zopet biti, Gr s katoličanstvom Slovenec H. B. živi in pade. Da ga doslej niso poteptatali, kakor bi bili tudi radi, ga niso, ker je bil katoliški. Dokler tak ostane, se mu tega ni bati. Komur je katoliški značaj samo puhla fraza, kakor je našim Efijaltom, ta naj odloži še ime. Na ves glas povejmo tem propadlim izdajalcem, da se od njih ne pustimo učiti, da se ne pustimo voditi od slepcev, ker vemo, da bi bil naš konec v jami, kjer se ti krti tako dobro počutijo. Pokažimo, da smo vredni potomci svojih prednikov, ki so v veri imeli najtrdnejšo oporo. Stojmo hrabro zoper moči teme, ki zopet satansko zlobno delujejo in rujejo proti katoliškemu i-menu in katoliškemu življenju. Naše geslo bodi: Neustrašeno naprej do zmage katoliškega preporoda! Ne bojmo se žrtev! Trdno skupaj se sklenimo in zmaga bo naša, četudi bo bolj težak, ker sovražnik je močan in naravnost obseden. Toda Bog je z nami in če je Bog z nami, kdo bo zoper nas. Končna zmaga je vedno Kristusova in tistih, ki se bore pod zastavo križa. In tem si-jajnejša je, tem temeljiteje jo satan s svojimi podrepniki dobi po glavi, čem trdovratnejše in srdi-tejše se je vpiral. V senci križa bo naša zmaga in naš končni počitek. Govornikove ognjevite besede so izzvale pri poslušavcih prav tako navdušeno dolgotrajno odobravanje. Za odmor ste dve najboljši pevki našega cerkvenega zbora, Mrs. Bicek, roj. Kozjek in njena sestra Antonia Kozjek zapeli krasen dvospev "Dve sestri". Občinstvo, ki se je že mej sv. mašo naslajalo ob našem cerkvenem petju, jima je na koncu burno zaploskalo. Za tema se je dvignila tajnica društva Marije Pomagaj, Mrs. Mary Blaj, ki je že vajena odra, tako kot priljubljena igralka, kakor tudi kot govornica. Govorila je o Ženi in podporni organizaciji. Gladko in ubrano ji je tekla beseda kakor olje. Povdarjala je pred vsem, da je tudi žena, zlasti ameriška žena, potrebna organizacije in mora imeti smisel zanjo. To velja glede organizacije sploh in glede podporne posebej. Kajti žena prav tako boleha in umira, kakor mož. Kakor bolezen in smrt pri-možeh ne zbirate, tako tudi pri ženah ne. Zeni-materi je v takih kritičnih slučajih misel na ločitev od dragih še grenkejša kakor možu, ker je bolj srce kot mož. Njo še veliko bolj boli, če mora pustiti moža samega s kopico nepreskrbljenih otrok, ki jim od žene in matere ne bo druzega ostalo kot hvaležen spomin. In druzega jim delavska žena-mati pri sedanjih nezdravih socialnih razmerah skoroda ne more zapustiti, ako ni bila v kakem podpornem društvu. Žene-matere, brit-ka mora biti ta zvest in bolest. Če nočete, da bi enkrat tudi vas tlačile, zlasti Vas, ki še niste v naši veliki K. S. K. J., ja ne odlašajte s pristopom. Potem boste svojim možem in otrokom za slučaj smrti vsaj nekoliko lahko olajšale težavno materijelno stanje, ki jim grozi. A ne samo ženam je potrebna taka organizacija, temveč tudi dekletom, v enem oziru tem še bolj. Žena-mati ima za slučaj bolezni še moža in morda kaj odraslih otrok, na katere se lahko zanese, da jo v potrebi ne bodo zapustili. Na koga naj se pa samostojno dekle v takih slučajih zanese? Roke, ki so jo prej vzdr-levale, so omahnile. Prihranki so se domala posušili. Kam pa potem, ko se popolnoma posuše? V kake državne dobrodeljne zavode? Ta je britka.Ali vidite dekle- ta, da je tudi Vam potrebna podporna organizacija? Zato, žene in dekleta, le vse, ki še niste v naši dragi K. S. K. J. nemudoma vanjo, dokler je še čas in pridno agitirajte zanjo. Prepričana sem, da je še veliko naših žena in deklet, ki po duhu in prepričanju spadajo v našo katoliško Jednoto, a niso zadostno poučene o njenem namenu in pomenu za žen- K. Kuemmel—Roman: stvo. Poučiti jih je treba o tem, pa bodo z veseljem vstopile. Glejte sosestre, kako lepo polje imamo pred seboj. Ne zanemarimo ga. Navdušeno agitirajmo mej našim ženstvom za K. S. K. J. Govornici je zlasti ženstvo burno pritrjevalo in ji aplavdiralo. Za njo je prišla na govorniško tribuno zastopnica Mladinskega oddelka K. S. K. J. Miss Mary Vavpotič, učenka naše šole. Tudi njo smo že ob raznih prilikah videli na odru in slišali govoriti. Ker nedvomno na celi naši šoli najboljše obvlada slovenščino, dasi je kot otrok prišla semkaj, je bila pač najbolj naravna govornica za to slovesno priliko. Gladko, razločno in s potrebnim povdarkom ji je tekla pesniško vznešena beseda. (Dalje.) (fcj; (Li" Ecce Homo. Mislim, da je še vedno mnogo deklic, ki menijo, da na celem božjem svetu ni nič lepšega in bolj sijajnega, kot biti lepo in dragoceno oblečena in vedeti, da pogledi mnogih, lepih in mladih mož obvise na njeni prožni gibčni, vitki in tako mični, mladi postavi. Zares mislim, da je še mnogo takih deklic, zakaj drugače bi ne pisal teh starih spominov. V mestu Boutiers, v savojskih gorah, je živela odlična in premožna rodbina, katere sreča in ponos je bila devetnajstletna Ev-genija, lepa, nadarjena in poleg tega plemenitega srca. Ker pa je bila edinka, je seveda umevno, da je bila razvajena do skrajnosti. Pri vsem tem je bila sicer v srcu dobra katoličanka — ampak površna, molila je sleherni dan vse tiste lepe molitve, ki se jih je naučila kot otrok, toda prečesto raztreseno. Redno je obiskovala tudi službo božjo — a vedno s tiho željo, da bi že vendar kmalu minilo. Nikogar ni bolj občudovala, kot svojo lastno, ljubo osebico, z nikomur ni toliko govorila in šepetala, kot z velikim, brušenim o-gledalom v svoji prijazni dekliški sobici. Trdno je bila prepričana, da je na tem svetu določena za nekaj velikega in izrednega. Pri vsem tem je sveto verjela sama sebi, da ji tudi gotove mere ponižnosti ne manjka; kdo bi tu- di zameril ljubkemu, prijaznemu devetnajstletnemu otroku. Pa je pisano v svetih knjigah, da Duh veje, kjer hoče ... in zgodilo se je, da je bil Savel s pota greha poklican v čast apostola narodov Ecce Homo. in nesveti Avguštin je na klic i-stega Duha svoje veliko življenje v svetosti sklenil. Prišel je za mlade ljudi tisti prijetni čas, ko zunaj mraz pritiska, mlada kri pa je vroča in pisanega življenja tako žejna — predpust. Tudi gospodična Evgenija se je leta 1815. neko jutro vračala sijajne volje z bafla. Njena mama, na hčerko vsa ponosna, ker je bila danes cvet družbe, ji je med vožnjo cesto in često pobožala lepo, rožnato lice iu papa se ji je prijazno nasmehnil in je vzel njeno drobno voljno roko med svoje dlani . . . Kako si bila danes lepa, moja draga Evica ... In devetnajstletna Evica — Evgenija se je prijazno smehljala dobremu papanu in za hip pritisnila njegovo roko na srce in jo poljubila, — kot odgovor na to je papa vedno zaobljubil: Prihodnje leto gremo v Pariz, Evica . •• Voz je obstal. Hitro so izstopili. Na hodniku še kratek poljub na čelo, lahko noč, papa, sladko spi, dete! in že so se razšli. Papa in mama v spalnico, Evgenija v svojo sobico, da jo sobarica razpravi. Sobarica, preprosto savojsko dekle, je bila pravtako vsa očarana in ji zašepeta na uho: kako ste lepa! Evgenija se samo-ljubko nesmehne in že jame pripovedovati, kako lepo je bilo, morje luči, cvet mladine, prijateljice, mladi gospodje in vseh najlepša — ona. Sobarica, vsa prevzeta veselih novic, pravi svoji mladi gospodarici: "Prav gotovo je milostljiva gospodična za kaj višjega pokli- Cana, kakor da ostane v malem Mestecu. V Pariz morate iti, ali celo v Ameriko, če ne v Rim, kjer so, kakor sem slišala, najod-ličnejše dame celega sveta. —" pol razpravljena Evgenija ji zatisnila z levico usta, vendar kljub tej kretnji ni mogla zakriti veselja nad to izjavo preproga dekleta. — "Saj je le resnica, kar pra-Vlm," pravi dekle, "mar ne verjamete tudi sama, da ste poklica-lla za najvišje, kar je plemeniti gospodični, ki je zaeno izobraže-in lepa — doseči mogoče? Vam zadostuje navadna u-s°da tukajšnjih deklet, ki se po-r°če v najlepših letih z višjim u-^adnikom ali premožnim tvorni-^rjem in se navežejo za vse živ-•1er>je na to malomestno enolič-n°st." S senco nevolje, ki je trepetala v glasu jo zavrne Evge-^Ja,: "Na možitev pač nisem mis-,la še nikoli in mi tudi ne pride Jvla misel. Če pa pride prilika in ^as za to, se bom gotovo odloči-a za najbolj plemenitega in najboljšega moža, ki bodi moj . . . . S Prijetnim, poltihim glaskom ^ pričela peti priljubljeno mesto • znane opere "Carmen." A ri tebi sem vsa vedno in pogodi, J vsi z menoj, življenju in še v grobu bodi 0 le moj" . . . Ponosno je vzravnala svojo lado, prožno postavo in iz oči Za hip zablestel ne samo po-°s> temveč tudi neka duševna enienitost, ki prezira vse, kar je nizkotnega in onečaščujočega. Globoko v srcu je bila Evgenija vkljub vsemu — vendarle nedolžen otrok . . . "Ostalo bom sama opravila," je odslovila sobarico, "in lahko noč ter hvala za postrežbo" in že je zaprla za seboj vrata svoje spalnice. Tam v ozadju pri steni je stalo v belem okviru brušeno visoko ogledalo. Drobnih in hitrih korakov je Evgenija stopila pred o-gledalo. Cvetoča in vitka, lepa in močna — je govorila slika v zrcalu. Mladostna postava in čipke in motni biseri na belem vratu, na golih rokah zlate narok-vice, nad čelom z briljanti posut diademček in v krasnih kodrastih laseh rumeno rožo . . . Vsa prevzeta je stala pred lastno sliko in lepe ustnice so skoro nezavedno ponovile: Pri tebi sem vsa, vedno in povsodi . . . potem pa, kakor da hoče popraviti je zaprosilo iz nje: O Bog, ne daj da bi te kdaj docela zapustila; naj velja ta pesem tebi . . . Mejtem je vzela neko posodico z dišečo vodo raz nočne omarice in preden se docela razpravi, se hoče še enkrat vsaj za trenutek opajati nad svojo lepoto. Že pred zrcalom . . . Toda, ali je to prikazen, ali so sanje, a-li je resnica ! Krik neizmerne groze ji zamre na ustnicah — v o-gledalu je uzrla mesto sebe Kristusa s trnjevo krono, odetega v raztrgan, škrlaten plašč. Po bledem, upalem licu teko krvave srage, in oči, ah te oči gledajo tako tožeče, tako očitajoče in vendar so prepolne ljubezni . . . Evgenija še pravkar vsa posvetna — sedaj ni več. Krasna plesna obleka ji leži pri nogah. Odeta je v preprost jutranji plašček in vse telo ji stresa ihtenje. Le tu in tam slišijo z belo svilo prevlečene stene vzdih: Moj Bog, kako si dober, kako si usmiljen . . . Jutro jo najde vso bledo in objokano v molitvi pred srebrnim križem. Prihodnjost leži jasno pred njenimi očmi. Odločena je, da vzame najboljšega in najlepšega vseh knezov za svojega ljubljenega . . . * * * Precej let je že odkar je pisatelj teh vrstic stal pred samostanom S. Trinita dei Monti v Rimu. Pod gričem se blesti večno mesto. Vatikan in sv. Peter sta odeta v škiiat in zlato večerne zarje, vsa okolica diha mir. Tu v tem samostanu je sestra N.—naša Evgenija — odšla v večni objem. — Najlepšega. Kot novinka je 1. 1816. na dan sv. Konrada obračunala s svetom. 1820. je odšla misijonarka v St. Louis v Ameriko in kot prijateljica in svetovalka častljive Zofije Barat — ustanoviteljice kongregacije Presvetega Srca, je odpotovala nazaj v Rim. Postala je prednica in zgodbo svojega poklica je napisala lastnoročno v kroniko svojega reda. L. 1842. 6. marca je vsa srečna in mirna u-mrla. Preprosta savojska sobarica je imela vendarle prav. V bolezni je večkrat namignila, da bi rada vedela, kako stoje stvari, pa sta brat in sestra vsik-dar na kaj drugega napeljala pogovor.Cas je tekel.Zdravje se ji je skoraj popolnoma vrnilo. Preje ali sleje mora priti do odločitve in do gotovosti. Čem preje, tem bolje. Kako se ji je zato dobro zdelo, ko je nekega dne po obedu začel Lazar pogovor o tej stvari. "Draga sestra, sedaj si že toliko zdrava, da se boš morala odločiti, kaj boš naredila," jo je Lazar nagovoril. "Brat, prav, da se o tem pogovorimo. Saj sem že sama mislila na to," rekla je odločno in krepko Marija. Nič se ni razburila, česar se je bal Lazar. Ni vedel za velik in odločilen boj in tudi za veliko zmago, katero je že dobila v svojem srcu sama nad seboj. To ni bila več mehkužna in razburljiva grešnica, katere živčevje je greh razrahljal do skrajnosti.Njena duša je bila mirna in ta mir je vplival tudi na živčevje. To je bila sedaj junakinja, ki se je popolnoma zavedala svoje krivde, imela pa tudi krepko voljo, sprejeti vse posledice svojega grešnega življenja, vso kazen, katero je po pravici zaslužila. Zato so jo takoj pri teh besedah oblile solze, vendar ne solze kake mehkužne rahločutnosti, temveč solze, katere pozna samo spokorno srce, ki se čuti krivo, ki čuti vso težo storjenega greha, ki je pa tudi odlo- čeno popraviti vse, kar je zakrivilo. "Pred vsem, dragi brat Lazar in ljuba sestra Marta, vaju prosim odpustita mi moje dosedanje življenje !" je rekla in vstala s sedeža ter pokleknila pred njiju. "Ne, ne, sestra!" je hitro vstala Marta in jo prijela za roko, da bi jo dvignila. "Nikakor ne! To se ne spodobi! Vstani in pogovorimo se mirno!" "Popolnoma sem mirna, ker se zavedam svoje velike krivde in svoje sramote! Zato me pusti, draga sestra." odgovorila je odločno in ni vstala. "O, ko gledam nazaj svoje dosedanje življenje, kako me boli srce! Prosim vaju samo enega, odpustita mi. Kaj ne, da mi odpustita! Kako sta mi bila dobra celi čas moje dolge bolezni. Tolike ljubezni nisem zaslužila! Hvala vama tisočerna! In ko čujem iz vajinih ust besedo odpuščanja, povedala vama bom moj sklep, kaj bom naredila!" "Ne govori o tem sestra! Kaj je nama slajše, kakor da ti odpustiva", je rekel brat Lazar, "samo ako bova videla, da se ne boš več vrnila na staro grdo pot! — Vstani in sedi in pogovorili se bomo kot bratje in sestre!" "Jaz sem ti že davno odpustila, Marija! Samo sedi in pogovorili se bomo." "Hvala Vama! Nisem vredna tako blagega brata in tako dobre sestre!" vstala je, sedla k mizi, si zakrila obraz z obema rokama in glasno zaihtela. "Ne jokaj, sestra!" je rekla sočutno Marta in objela svojo nesrečno sestro in z njo zajokala. Tudi bratu so se ginjenja porosile solze v očeh. ' Dolgo so se pogovarjali, tako dolgo, kakor že leta ne. Počasi so se vsi pomirili in premagali svoja čustva. Tudi Marija se je poma-lem potolažila, in v pogovoru so prešli na gospodarsko vprašanje. "Ne, tukaj v Magdali ni več me sta za me!" je rekla odločno Marija. "Tu do tega kraja imam samo še eno dolžnost, katero bom storila, kakor hitro bo prišel sem prerok iz Nazareta. Pohujšanje, katero sem dala, je bilo javno, javna mora biti tudi moja pokora. Z grešnim življenjem sem kazala pot srcem k grehu, moja dolžnost je sedaj, da s svojo pokoro i-stim srcem pokažem pot nazaj k Bogu. Zato bi rada tukaj ostala samo še toliko časa, da se to zgodi, potem pa ven iz palače. Šla bom za Prerokom. Grehu je bilo darovano moje dosedanje življenje, prihodnje bo pokori v njegovi službi. Ko je bila zadnjič njegova mati iz Nazareta tukaj in sem ji zrla v njene skrivnostne oči, ko sve govorili o njenem božjem Sinu in sem videla njeno veliko ljubezen do njega, kako je njeno življenje popolnoma posvečeno samo njemu, zahrepenela sem, da bi se smela tudi jaz v njeni družbi posvetiti službi tega ve- likega preroka. Kakor čujem hodi z njim več žena, ki skrbe zanj. Njim bi se rada pridružila. Sicer sem nevredna, bi bila med njimi. Bom pa oddaleč hodila za njimi, da jih moja navzočnost ne bo umazala, kajti umazana sem. Sramotno je že biti samo v bližini ženske tolike hudobije im tako sramotnega življenja, kakoi*šne-ga sem jaz imela! Kaj pa je z dolgovi pri Simonu?" "Sem jih že poravnal. Nekoliko smo se zadolžili v Betaniji, kajti dolg je bil velik! Vendar v Betaniji je posestvo dobro in prinaša lepe dohodke. V nekoliko mesecih bomo vse plačali. Soglašam s teboj v tem, da tukaj res ne moreš ostati. Naj ostane Magdala pri družini, vendar dajmo jo v najem. Vsi trije se pa za stalno preselimo v Betanijo. Tudi midva z Marto sva navdušena za Mesijo, Jezusa iz Nazareta in naš dom je presrečen, ker si ga je izbral za svoje stalno bivališče, kadarkoli je v bližini, jako rad Pride k nam. Glede tvoje javne Pokore pa ne soglašam popolnoma s teboj. Ti pojdi z nama v Betanijo in pokaži s svojim življenjem, da si pustila greh in vse se ko pozabilo!" "Nikakor, brat! Ko sem premišljevala zadnje mesece svoje dosedanje življenje in sem gleda-'a nazaj v svoje hudobije, čutila Sem, da sem dolžna Magdali, ce-lomu mestu, da mu popravim škodo. katero sem naredila s pohujšanjem ! Brat, pusti me v tem !Kar Sem se odločila, to bom storila. bi šla pa v Betanijo, se ti pa lePo zahvalim za tvoje povabilo. Sprejmem to ponudbo, v kolikor "e bom hodila za Jezusom! Veli-krat bom skušala ostati za daljši Ca» tudi pri Jezusovi Materi v Naletu. Srce me žene tja k njej. Jena milina, njena ljubezen me očaruje ! Pod njenim vodstvom , °m delala pokoro za svoje grehe!" Lazar in Marta sta bila ginjena tolike apokornosti. Bih\ sta sedaj do dobra prepričana, da Marija misli resno in da je sedaj v resnici popolnoma odločena, da ne bo šla več nazaj na grešno pot. Vesela sta bila tega spoznanja in zato sta jo toliko bolj nagovarjala, da naj gre z njima. Sklenili so slednjič, da Magda-la ostane v njih posesti, vendar nihče ne bo tukaj stanoval dali jo bodo v najem. Vsi trije se bodo pa preselili v Betanijo, kjer bodo skupno živeli in skupno delali. Marija se bo posvetila službi pro-roka iz Nazareta in ho hodila za njim. Vendar kadar ne bo šla, bo imela svoj dom v Betaniji. Marija je bila po tem pogovoru zelo potolažena in vesela, ker se je to vprašanje rešila. Še bolj goreče in še več je molila, kakor do sedaj in klicala usmiljenje božje na svojo dušo in srčno hrepenela po dnevu, ko bo prišel Prerok v Magdalo in bo mogla k njemu. Ta dan ni bil več daleč. Tri dni po razgovoru, katerega so imeli v palači Lazar in sestri, je prišel neko opoldne služabnik iz mesta in povedal, da je Prerok že v mestu. Povedal je tudi, da je videl, kako ga je bogati Simon povabil k sebi v hišo in da je Jezus šel ž njim, in je sedaj prav kar tam. "Marija, Jezus je v mestu. Pri bogatem Simonu je pri obedu," hitela je Marta praviti svoji sestri. Lahna rdečica je zalila bledi obraz Mariji. Bila je razburjena. Toraj tako zaželjeni trebutek je prišel. Hitro se ogrne z vrhnim plaščem. "Ne pojdi še ven, Marija! Morda ti bo škodilo! Počakaj, saj bo gotovo ostal tukaj nekoliko dni. Ko bo izvedel, da smo tukaj, nas bo gotovo obiskal," rekla je Marta. "Ne, ne! Pusti me, sestra! Pusti me! K njemu, k njemu!" In zagrabila je hitro puščico najdragocenejšega mazila, kolikor ga je imela v palači in odhitela ven, prvič po bolezni, ven k Jezusu po besede odpuščanje. Začudeni so jo pogledovali mešanje, ko so jo videli iti po mestnih ulicah. "Princezija je že ozdravela!" so si šepetali med seboj. Pa poglejte, kako je spremenjena !" "Pa sama gre, česar še ni nikdar preje storila!" Tako so govorili. Da, kadarkoli je preje javno nastopila se je vsikdar nališpala, da se je vse na nji lesketalo. Dišav je imela na sebi, da se je daleč čutilo, kdo se bliža. Bila je vsikdar v spremstvu kakih rimskih vojaških dostojanstvenikov, s katerimi se je prešerno zabavala. Najmanj po štiri služabnice so ji sledile. Danes gre sama, brez lišpa, brez spremstva. Zmajevali so z glavami. "Kam neki gre ?" je vprašal ta. "Ej, najbrže se ji je zmešalo!" je menil oni. Toda Marija se ni zmenila za nikogar. Počasi je šla, kajti težko je še hodila. Bila je še slaba. Ni gledala okrog sebe. Šla je nalašč po najbolj obljudenih ulicah, kjer jo je lahko največ ljudi videlo. "K Simonu gre!" so rekli začudeni, ko so jo videli, da je zavila proti palači bogatega Simona. "Morda pa gre zopet prosit na posodo?" "Aha, najbrže ji misli prodati njeno posestvo. Saj smo slišali,da mu je silno veliko dolžna!" Toda Marija je šla dalje v hišo Simonovo in naravnost v obe-dnico, kjer je sedela večja družba pri obedu in med njimi Jezus. Sveto pismo pripoveduje o tem dogodku: "In glej, ženska, znana grešni-ca v mestu, zve, da je v farizejevi hiši pri obedu, in prinese alaba-strovo pušico mazila in se vstopi od zadaj k njegovim nogam, ter mu jih začne močiti s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in mu poljublja noge in jih mazili z mazilom. (Dalje prihodnjič.) r v fJS Častna straža. Rev. John Plaznik. Gotovo je, da Zveličal' obilo poplačuje tiste, kateri ga obiskujejo iz ljubezni in čujejo pri njem. Ravno tako je pa tudi gotovo, da izgube nezmerno veliko oni, kateri opuščajo take obiske, pred vsem pa še oni, kateri opuščajo sveto obhajilo. Koliko milosti dobimo pri svetem obhajilu, o tem se sploh ne da govoriti. Le to lahko rečemo, da če ne greš k svetemu obhajilu, zgubiš brezštevilne milosti, posebno še: 1. Zgubiš obisk Jezusa samega, časti in milosti, katere bi ti dal, ko bi prišel, z vsemi svojimi popolnostmi, božjimi in', človeškimi. Pa, zgubiš to združitev, katero ti prinese sveto obhajilo. "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem." —"Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi." 2. Zgubiš pomnožitev milosti božje, katera napravi dušo sveto in dopadljivo Bogu ter daje moč za vstrajnost do konca. Zveličar pride, da ti da življenje, da hrani v tebi nadnaravno življenje. "Kakor me je živi Oče poslal, kakor jaz živim v Očetu, tako bo živel v meni ta, kateri me vži-va." 3. Zgubiš najboljšo priliko dobiti odpuščanje malih grehov, kateri bi se ti zbrisali, če bi pristopil k svetem obhajilu s skesanim srcem. "Vsak dan prejemamo ta kruh kot zdravilo za našo slabost," pravi sveti Ambrož. 4. Zgubiš mogočno zdravilo, katero bi oslabšalo tvoje hudo po-željenje, pognalo v beg hudobnega duha in te okrepilo, da bi ne padel zopet v greh. Po besedah cerkvenega zbora tridentiskega sveto obhajilo ne samo očisti dušo malih grehov, ampak jo tudi varuje pred smrtnim grehom. 5. Zgubljeno, je za tebe popolno ali delno odpuščanje časnih kazni za greh, za katere moramo zadostiti na tem svetu ali v vicah. To odpušanje dobimo posredno po dejanju ljubezni, katero opravimo pri svetem obhajilu, katero je več ali manj vredno, kakor se že pripravimo in opravimo zahvalo po svetem obhajilu. 6. Zgubiš zakramentalno milost, katera razsvetljuje razum, utrjuje voljo in pomnožuje ljubezen; nadalje, tudi milosti, katere so potrebne, da boljše spolnjujemo dolžnosti svojega stanu, da napreduješ v čednosti, da se boriš zoper vidne in nevidne sovražnike. Sveto obhajilo je velikanska pomoč za dušo, da postaja krepostna in popolna. 7. Ne občutiš posebne dušne sladkosti, katere bi bil deležen, če bi bil prejel sveto obhajilo s pravo pobožnostjo. Sveti Alfonz pravi, da obstoji ta sladkost v tem, da z veseljem storimo, kar vemo, da je Bogu ljubo; pomaga nam nositi križe in trpljenje po- trpežljivo in vdano. 8. Ne dobiš te pomoči, katera je najpotrebnejša ob zadnji uri. Kdor vsak dan prejema sveto obhajilo, se vsak daa pripravi na Sodnikov prihod. 9. Tvoja duša zgubi zagotovilo večnega življenja in večjega veselja v nebesih. "Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj." Nova stopinja slave v nebesih ali popolnejše posedovanje Boga je neprecenljivo po svoje ceni in trajnosti. 10. Tudi tvoje telo ne dobi zdravilnega in posvečevalnega sredstva : Vsako sveto obhajilo zmanjša meseno poželjenje in strasti ter nam postavi v naš razum sveto podobe in spomine. 11. Tvoje telo ne dobi novega zagotovila za poveličano vstajenje na sodnji dan. Kolikor večkrat je telo prejelo sveto obhajilo,toliko bolj bo poveličano."Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje v sebi in jaz ga bom obudil poslednji dan." 12. Oropal si se prilike, da bi se vadil v pokorščini, ker ne storiš tega, kar Jezus najbolj želi; namreč, da ga pogosto prejemaš. V papeževem naročilu za pogosto prejemanje svetega obhajila, najdemo tudi te besede: "Ker molimo v Gospodovi molitvi za naš vsakdanji', kruh, uče sveti cerkveni očetje, da no smemo razumeti to toliko kot vsakdanji kruh, s katerim hranimo svoje te-. °> kakor evharistični kruh, kate-bi moral biti naša vsakdanja j^'ana. Pogosto in vsakdanje sve-0 obhajilo najbolj želi Kristus, na§ Gospod, in sveta katoliška cerkev." v 13. Ne maraš prilike in zaslu-^enJa, da bi potolažil presveto rce Jezusovo; da bi zadostil za rezbrižnost in bogokletje, kate-I"0 Prejema Zveličar v zakramen-tu Uubezni. ,14. Nimaš prilike in zasluže-?Ja- da bi se veselil z brezmadežnim srcem Marijinim; da bi si 1(3obil njeno posebno varstvo; J1 bi ponudil njenemu božjemu nu stanovanje v svojem srcu. 15. Nimaš prilike in zaslužena« da bi pripoznal svojo vero in al dober zgled svojemu bližnje- mu. 16. Nimaš prilike, na najboljši način pomagati vernim dušam v vicah s tem, da bi za nje daroval sveto obhajilo in prosil za nje po svetem obhajilu, med tem najlepšim časom. 17. Zgubiš priliko, na najlažji način si pridobiti popolen in delne odpustke, katere dobiš, če moliš po svetem obhajilu ono predpisano molitev pred križem in druge molitve, kakor tudi odpustke, če si v kaki bratovščini. 18. Zgubiš priliko in žasluže-nje, moliti po svetem obhajilu naj-vspešnejše za tiste, za katere si dolžan moliti, kakor: za stariše, brate, sestre, prijatelje, sorodnike, dobrotnike, predstojnike, za sveto cerkev, za spreobrnjenje grešnikov, za bolnike in za umirajoče. 19. Zgubiš priliko in zasluže-• nje, biti pričujoč pri sveti maši, ker se sveto obhajilo navadno deli med sveto mašo, ali mu pa sveta maša sledi. Milosti, katere zgubimo z eno sveto mašo, so nedopovedljive. 20. Zgubiš priliko in zasluže-nje, si pridobiti veliko zmag nad samim seboj, kakor so: Da bi vstal bolj zgodaj, se nekoliko postil, se potrudil do cerkve, četudi vreme ni prav prijetno; da bi se varoval raztresenosti, da bi resnično pobožno molil pred svetim obhajilom, četudi se morda ne počutiš razpoložen za to: da bi premagal napačen čut sramu pred drugimi ljudmi, i. t. d. m s Naš slovenski Karmel. To so tudi storile. Ta je vzela k r°ke čopič in se spravila nad o-k a' da jih prepleska, ter jim ta-j ,malo podaljša življenje. Ona ^ hodila z zidarsko kelo okrog, Tj! nastale luknje v zidu. raM-a Je s kladivom zbijala raz- al ne U<*e kakih vrat skupaj, Pod streho s pločevino nado-_e»Čala odpadlo opeko. Le vrtni s ■ ki mu je Ljubljanica pretila ^dnesti noge, jih je zastonj kli-k, na pomoč, ker niso smele iz st;>re. S tem so si veliko kr .0v prihranile, ki bi jih ta-. t itak več ne zmogle, ker jim troKsZa Vsakdanje življenjske po-ebščine težka predla. via- ^'ževa P°t se je vila vedno loh°- Proti Kalvariji. Vojni molili Za^el požirati zvonove. Za jjj .1 So prišli na vrsto vsi mede-Pr T bakreni hišni in cerkveni bj . .m°ti. Kakor cerkveni ropar, stič najraje pobral še evhari-(j n° Posode. Že se je govorilo, k;.80 tudi te obsojene v službo 8a Marsa. Sledilo je prisil- H. B. (Dalje.) no, ali vsaj neizogibno vojno posojilo. Vse je trdilo, da je država najbolj varna in najboljše ob-restujoča hranilnica. Zato je vsak svoje prihranke njej posodil. Tudi karmeličanke so svoje dote, e-dini stalni vir svojih dohodkov, v njej naložile. Saj je itak vsak veljal za nepatrijota, kdor tega ni storil. Slednjič je vendar prišel toliko zaželjeni konec vojske, konec, ki gani nihče pričakoval — z razpadom Avstrije. Toda v prvem radostnem razpoloženju ni-kdo ni na to mislil, kakšen je. Na obrazih vseh se je bralo: Samo da je enkrat konec! Po zmagovitih in premaganih državah se je razlegal : Te Deum. Tudi karmeličanke na Selu so ga hvaležnega srca zapele. A komaj so izzveneli njegovi zadnji akordi, se je v samostanu oglasil tužni Miserere. Vojno posojilo je postalo mrtvo in nerodovitno. Pojavile so se prve govorice, da ne bodo zgubljene samo obresti, ampak tudi kapi- tal. Ko pride kdo na boben, gre z njim tudi vse upanje na boben. Poleg tega se je pa z državnim preobratom tudi poštni promet z zunanjim svetom docela preobrnil, in karmeličankam zamašil še drugi prigodni vir dohodkov, miloščino od zunaj. Ostale so navezane edinole na domača dobra srca, ki jim pa pri najboljši volji niso mogla v tisti meri priskočiti na pomoč, kakor bi bilo potreba; posebno ker je šlo upanje, da bo draginja padla po vodi. Težko si je misliti resnejši položaj za nje, kakor je bil ta. Za nameček jim je pa Bog v svoji nedoumni previdnosti spodmaknil še drugo o-poro, ki jih je v teh težkih urah držala pokonci. Vzel jim je duhovnega očeta, gen. vikarja Fli-sa, ki jih je dolgih trideset let z veščo roko vodil po potih duhovnega življenja in jim je bil tudi sicer v vsakem položaju moder in izkušen svetovavec. Kratko, vse, na kar more zgolj človeška modrost zidati, jim jo vzel. Pustil jim je le samega sebe v taberna-keljnu. In zadovoljne so bile. Pri njem so iskale pomoči in tolažbe, ter udano čakale, kaj še vse pride. Nič dobrega se jim ni obetalo. Nekega dne je došla v samostan vznemirljiva vest, da misli podivjana sodrga samostan napasti. To je bilo takrat, ko so se komunisti hoteli polastiti pokrajinske vlade v Ljubljani. Jaz sem bil tisti čas v Kamniku. Največjega komunističnega šuntarja v kamniški okolici so zaprli. Njegovi privrženci so pa na neki tajni seji v gozdu sklenili, da ga bodo na vsak način oprostili. To je bilo neko soboto. V nedeljo se je imel izvršiti napad na kamniško glavarstvo. Sami bi gotovo ne bili tako predrzni. A so vedeli, da imajo dokaj močno o-zadje. Njih bratci, ki so si Ljubljano izbrali za cilj, so bili tako gotovi zmage, da so isto soboto v kamniški smodnišnici brzojavno ustavili delo. Smatrali so se za gospodarje položaja in imeli že pripravljeno listo slovenskega komunističnega ministerstva. Na to so se kamniški komunisti se zanašali. K sreči so bili tako pijani gotove zmage, da so svoj načrt iz-blebetali, vsled česar je tudi oblast za vsak slučaj svoje odredila. Tisto nedeljo zjutraj sem se odpeljal na križki grad maševat. Ko se okrog poldne vrnem v mesto, sem takoj opazil na vseh o-brazih neko razburjenje. Šele v samostanu sem zvedel za vzrok. Res so malo pred deveto uro v strnjeni vrsti, na čelu jim ženske, prikorakali v mesto, naravnost proti glavarstvu, kjer je bil kolovodja zaprt. Pomnožena žendar-merija je pripravljena čakala v veži glavarstva. Ko so bili prvi oz. prve že blizu, je z nasajenimi bajoneti izstopila, zaprla cesto in jim stopila z ostrimi ostmi nasproti. Naenkrat se je kordon spustil v divji beg nazaj. V naši cerkvi se je ravno imela pričeti deveta maša. V strahu pred svin- cem in jeklom so se začeli valiti proti samostanu in cerkvi. Ljudje so kričali, da ga mislijo napasti. A so le zavetja iskali. Po maši smo dobili na hodniku ob cerkvi vse polno kamnja, ki so ga junaki odložili, da bi jih ne izdal. Seveda so se še nadalje ustili, da i-majo zmago v žepu in da ne bo dolgo ko bodo vse cerkve v razvalinah. Ljudje so se pa norčevali iz njih, češ, kam se boste pa potem skrivali. Istočasno so zagorski in trboveljski rudarji prodirali gori od Zaloga^ mimo karmeliČanskega samostana proti Ljubljani. Na Zaloški cesti jim je žendarmeri-ja zastavila pot. Ker je iz prodirajoče množice padel strel, je oddala smrtonosno salvo. Nekaj nahujskanih žrtev brezvestnih a-gitatorjev se je mrtvih zgrudilo na tla. Ostalim se je ob njih pogledu umirila komunistična kri. Kakor je videti vznemirljive novice, ki so došle v Karmel, niso bile brez podlage. Ko bi se bil puč posrečil, bi se bila ne samo karmeličankam, ampak vsem redovnikom in redovnicam slaba go- dila. Pa še marsikateremu drugemu. Veliko jih je bilo na komu-nistovski smrtni listini, duhovni-kov in lajikov. Hvala Bogu, da se jim črne nakane niso posrečile. Resnici na ljubo je treba pri' znati, da je to pred vsem zaslug3 srbske vojske, ki je bila takrat že v Ljubljani. Ker se je bilo rad' razpaljenih strasti, ki jih je sveža kri še bolj razvnela, bati, da bodo komunisti svoj napad še z večjo silo ponovili, je vojaštvo s strojnimi puškami napravilo obhod po mestu. Poveljujoči general, Smiljanič če se ne motim, je šel s pasjim bičem zadaj. Prezirljivo je gledal na obe strani, kjer so stali komunisti in škripali 2 zobmi, ko so videli, da je spričo take vojaške sile vsak poskus zastonj. ' Kaj tacega se karmeličankam pozneje ni bilo več bati. A drugc mučne skrbi so jih vedno bolj tlačile. Od zraka tudi karmeliča»" ka ne more živeti, četudi sil'10 borno živi. Veliko več kakor zr ak jim pa sčasom ni bilo na razpolago. Do skrajnosti so vstrajale-Nobenega koščka kruha že ni bilo več pri hiši, pa še niso mislil® na odhod. Ko je nekega večera prednica žalostna stopila pred nje in razdelila vsaki par krompirčkov za večerjo, jim ni kazal0 drugače, kakor sprijazniti se z 1°' čitvijo od priljubljene samote. 0-brnile so se do drugih samostanov svojega reda, da bi vsak sprejel par sester pod streho. A ravn° ko je bila največja sila, je bil'1 roka božja najbolj mila. Došla jc prva mala zbirka darov iz Amerike. Odtod tolika hvaležnost i" tako bogato duhovno povračilo od njih strani. A to je bila le najnujnejša odpomoč. Kmalu se bo prejšne pomankanje znova ogl*' silo. Da se jim še zanaprej omogoči vsaj borno karmelsko ljenje, dokler tudi njim ne zas»' jejo boljši časi, se vsak dar za njc še vedno hvaležno sprejme in bo bogato duhovno obrestoval- (Dalje.) ZGODBE OTROK, ki so mater iskali. H. B. 11 II "fr-IE IE H= ' IE 1 Res, čudna so pota božje previdnosti. Včasih se zdi, kakor da bi hotel Bog ljudem posebno nazorno pokazati, da je njegova Milost v resnici samo milost, to Je zgolj nadnaravni dar, ki si ga človek na noben način ne more zaslužiti. To se je pokazalo pri spreobrnitvi Selme pl. Seidlitz. Rojena je bila v Berlinu, tedaj v srcu protestantizma, 11. nov. 1838. Bila je hči nekega višjega lastnika, ki so navadno brez vsa-vere, ali se pa z vojaško tr-dovratnostjo drže svoje vere. ^e'tnin oče je spadal v to drugo Vrsto. Bil je prusaško trd pro-estant. Bog je hotel ravno na Njegovi hčeri pokazati, da je njegova milost močnejša,kakor še ta-o Prusaško trdovratni protestantom.Še nekako igraje jo je izpeli iz naročja vojaško protestantske družine. In to ne samo v ,ar°Čje prave cerkve, ampak ce-0 v samostansko tihoto, čeprav s° nJen naravni temperament v začetku ni zdel za vse drugo bolj pr'Praven, kakor za tak vzor. Selma je bila s svojim brat-?em Maksom sicer skrbno vzgojna, a je bila kot dekletce Pravi "frihtelc," dasi ne ravno slabem pomenu besede. Ker arava in milost navadno ne po-a*-a skokov, temveč polagano ^vijanje, se ne smemo čuditi, Je tudi njeno spreobrnenje i-eio precej ovinkov, predno je ospelo do cilja. Bog navadno iz-nja naravna sredstva v dosego v. nadnaravnih namenov. Pri ,, Selmi ni naredil izjeme. Na- tr J° pa P°časna-g 0t mlad častnik je bil njen o- Prestavljen iz kraljevske pre- Selma pl. Seidlitz. stolice na poljsko mejo. To je na videz vendar nekaj čisto naravnega. Toda božji duh, ki veje kjer hoče, je to izrabil v svoje tajne namene. Na Poljskem je i-mela naša Selma prvič priliko se seznaniti s katoliško cerkvijo in njenim bogoslužjem, ki ji je vsa-dilo v srce prvo gorčično zrno katolicizma. Posebno mogočno je vplivala nanjo procesija presv. Reš. Telesa, tako, da svojega navdušenja za katoliško cerkev tudi na zunaj ni mogla zatajiti. Neka poznana gospa ga je na njej izpazila in se čutila dolžno mater opozoriti na "nevarnost," češ, da hčerka škili proti katoličanom. Nekega dne je Selma z okna svojega stanovanja gledala doli na ulico, koder se je v pomikala nepregledna množica pobožnega poljskega ljudstva za Najsvetejšim, ter glasno prepevala in molila. Nasproti so prišli njej znani protestantski častniki. Obstali so, vzeli čake z glave in dostojno čakali, da je šel sprevod mimo. Ta slovesni prizor jo je tako pretresel, da je skočila od okna proč in začela britko jokati, nevede prav za kaj. Toda oče ni bil dolgo pri regimentu na Poljskem. Bil je poklican nazaj v Berlin. Zdelo se je, da je za Selmo "katoliška nevarnost" odstranjena. A Bog je že skrbel, da seme katolicizma, ki ji ga je vsadil v njeno dovzetno dušo, tudi mej protestantskim plevelom ni zamrlo, čeravno je vse na to kazalo. Njen oče je smrtno ponesrečil. Ta udarec jo je silno zadel, ker ga je imela zelo rada. "Nikoli več v življenju pe bom mogla biti vesela," je vz- dihnila ob njegovi nenadni izgubi. Da bi lažje prebolela rano, so jo sorodniki na vse načine skušali raztresti. Uvedli so jo v veselo družbo, kjer se je kmalu zopet naučila smejati, še preveč, kar je sama priznala. Da jo vesela družba ni popolnoma zmotila, ampak je kljub mladostni razposajenosti ohranila svoj idealizem, je prav za prav zasluga protestantskega pastorja Steffani-ja, ki je takrat prevzel neko novo cerkveno občino v Berlinu. Po neki, sicer protestantski, a pobožni grofici, se je tudi Selma z njim seznanila in stopila v krog njegovih sotrudnic na polju krščanskega dobrode-lja. Zbirale so zanemarjene in sebi prepuščene deklice in jih u-čile šivati, plesti itd. To jo je vedno bolj odvračalo od posvetnega razveseljevanja. Začela je iskati zadovoljstva v sebi, v gojenju notranjega življenja. A kalni mogla dobiti trdnih tal. Njena vera je prav za prav slonela na osebnih vrlinah pastorja Steffa-ni. To je bil inteligenten mož, globoko veren protestant, vendar ne fanatik. Tudi za katoliško cerkev je imel besede priznanja. Zato je Selmi imponiral. A trajno jo ni mogel navezati nase in protestantizem. Tako-le je sama o sebi izpovedala: "Cerkev kateri pripadam, bi zame ne bila več prava cerkev, če bi pastorja Steffani-ja ne bilo. Dvomila bi o njej, ko bi njega ne slišala več pridigati in ga več ne videla izvrševati bogoslužja." Iz tega je sklepala, da je vsa njena vera bolj človekoslužje kot bogoslužje. Globlje razmišljanje o raznih krščanskih cerkvah jo je znova vnelo v ljubezni do katolicizma, v katerem je videla veliko večjo enotnost v nauku in veliko večjo lepoto v obredih, kakor v protestantskih sektah. V tem razdvojenem verskem razpoloženju je dobila v roke knjige Albana Stol-za, znanega ljudskega pisatelja, ki so tolikim pomagali v naročje matere cerkve. Brala je in brala ter se čudila, kako vse drugačna je v resnici katoliška cerkev, kakor so jo njej vedno slikali. Končno se je odločila, da se bo obrnila na pisatelja samega in mu natančno razložila vso svojo dušno razoranost radi vere in cerkve. Res mu je 18. jan. 1864. napisala dolgo pismo, in sicer s privoljenjem in vednostjo svoje mame. Odkrito mu je povedala, da je protestantizem ne zadovoljuje, kljub temu, da njena duša naravnost drhti po veri. Katoliška cerkev da ji je mnogo bolj simpatična in jo povsod brani, kjer jo napadajo, čeprav ima glede nje še velike dvome. Alban Stolz ji je takoj ljubez-njivo odpisal in ji poslal novih svojih knjig, ki naj bi ji razblinjale razne predsodke proti katoliški cerkvi, v katerih je bila vzgojena in se jih ni mogla kar naenkrat otresti. Obenem jo je spodbujal naj pridno moli za raz-svitljenje in nikomur drugemu ne razlaga svojih notranjih bojev za resnico. Bog jo bo že tako vodil, da jo bo prej ali slej našla. To se je tudi zgodilo, vendar ne tako hitro. Morda je bila nekaj sama kriva, oziroma njena ženska narava. Stolzovega nasveta, naj svojih notranjih bojev ne obeša na veliki zvon, se ni držala. Ne samo materi je v svoji otroški zaupljivosti vse povedala, ampak tudi pastorju Steffani-ju. Ko sta ta dva spoznala, da jo je Stolz s svojimi knjigami in pismi že čisto pokatoličanil, sta sklenila temu občevanju konec narediti. Pastor jo je pripravil do tega, da je opustila vsako dopisovanje z njim; mati pa je vse knji- ge, ki jih je Stolz poslal Selmi, vrnila. Nekaj časa potem se je Selma namenoma odtegovala privlačni sili katoliške cerkve, da bi je ne potegnila za seboj. Toda božjega snubca človeške duše nobene intrige ne odženejo. Prej ali slej, na ta ali oni način, pride do svoje izvoljenke. Da bi se ji ljubezen do katoliške cerkve ne ohladila, ji je naklonil drugega Rafaela, v osebi pesnice Luize Henzel, ki se je sama po mnogih bojih vrnila v naročje matere cerkve. Ta je prišla 1. 1864. v Berlin na po-set k svoji sestri Mini, ki je ondi vodila neko sirotišnico. Tu ste se seznanili s Selmo in postali prijateljici. Po njej je zopet stopila v stik z Albanom Stolzem. Poleg tega je pa Bog nov tragični slučaj v družini Seidlitz izrabil v svoje namene. Bratu Maksu, častniku pruske armade, ki je bil takrat pri svojem regimentu v Kob-lencu, je umrla mlada žena na porodu. Ker mu je bilo težko samemu biti, je pozval mater in sestro k sebi. Tako je Selma prišla v čisto katoliško mesto. Spočetka ni imela namena se s tem o-koristiti. Nasprotno, še izogibala se je katoliškemu vplivu, iz napačne ljubezni do svojih domačih. Trajno se mu ni mogla odtegovati. Kdor živi v čisto katoliškem ozračju, mu je to nemogoče. Ob izrednih prilikah, tako n. pr. ko je znameniti govornik, jezuit P. Roh imel v mestu postne pridige, se ni mogla premagati, da bi ga ne hodila poslušat. Velik vtis so naredile nanjo. Tudi stiki z raznimi izrazitimi katoličani niso ostali brez blagodejnih posledic. Odločilno je vplivala nanjo prednica frančiškank v Koblencu S. Gabriela. Po neki prijateljici se je seznanila z njo. Ko se je mej njima spletla ožja, prijateljska vez, ji je Selma razkrila svoje razdvojeno dušno stanje. S. Gabrijeli se je smilila. Nekega dne jo je peljala k mestnemu župniku Rev. Filipu Kremen-tzu, poznejšemu kolinskemu kar- dinalu. Tudi on, ki ga je S. Gabrijela o Selmi informirala, je i-mel sočutje z njo, kar ji je zelo dobro delo. Znova je odprla srce katoliškemu vplivu, dokler ni prišla do sklepa: K materi cerkvi hočem! V začetku 1. 1868. jo najdemo pri katoliškemu župniku Dr. Mondorfu, kateremu jo je Rev. Krementz priporočil, da jo pouči v katoliških resnicah. Ker je zadnje čase pridno prebirala katoliške knjige, je ni bilo treba veliko poučevati. V poldrugem mesecu je bila zadostno poučena. Vse je bilo pripravljeno za prestop, kar se ji zavali velika skala na pot proti materi cerkvi! Ko ne bi bila tako hrepenela po njenem naročju, bi bila rr\orda tik pred pragom obstala. Njena mati, ki je sicer za vse hčerkine korake vedela, je postala silno žalostna, ko je videla, da gre za res. Brat Maks, drugače plemenit človek, nikak verski fanatik, je bil odločno proti njenemu prestopu. Prijatelji so ga strašili, da bo to na njegovo kariero slabo vplivalo. Tudi pastor Steffani se je oglasil in jo skušal od tega odločilnega koraka odvrniti. Vendar se je on kmalu udal, ko je spoznal, da je Selma po prepričanju čisto katoliška. Z materjo bi se bile nazadnje tudi še pobotale, ker ji njeno ljubeče materno srce ni pustilo odločno reči: Ne smeš mi narediti te sramote! Le brat se je s prusaško trdovrat-nostjo vpiral. Dal ji je ultimat, da bo morala v tem slučaju takoj iz hiše. Kakor je bilo Selmi to težko, jo vendar grožnja ni ostrašila. Kar je sklenila, je hotela tudi izvršiti, naj jo stane še tako krvave žrtve. Konec februarja 1. 1868. je zapustila bratov dom in se preselila k blagi in pobožni ženi generala pl. Mertens, ki je bila sama konvertitinja. Silno težko ji je bilo slovo od ljubečega brata in matere. Kot sirota je še bolj zaželela naročja matere cerkve. Spričo njene tolike odločnosti ni bilo vzroka jo še nadalje preisku-sati. Dne 10. marca je v samostanski kapeli sester frančiškank y Koblencu molila katoliško veroizpoved, na kar jo je mati cerkev °bjela. Takoj drugi dan jo je objel še Sin, ki ga je pobožno in polna blaženih čustev sprejela v sv. obhajilu. Vsa srečna je sporočila Albanu Stolzu, da je našla mater in se je otroško oklenila. Ob-enem se mu je zahvalila, da ji je Pomagal jo iskati in najti. A kam sedaj ? Mati se je kmalu sprijaznila z njenim presto- pom in jo hotela nazaj domov, brat pa o tem ni hotel ničesar vedeti. Zato poldrugo leto prav za prav ni vedela, kje je doma. Sicer je imela povsod odprta vrata!, zlasti po samostanih sester frančiškank, a vendar je britko čutila, da nima doma. Bog, ki vse do konca izpelje kar začne, je tudi nadalje ni zapustil. Dal ji je še drugo veliko milost, poklica v redovni stan. Pri svojih prijateljicah in dobrotnicah — frančiškankah, je 22. septembra 1869. potrkala za sprejem. Z veseljem je bila sprejeta. Še isti dan je polna radosti sporočila Albanu Stolzu: "Misel, da bom kmalu otrok sv. Frančiška, me dela nedopovedljivo srečno!" O veliki noči 1. 1870. je vstopila kot sestra Lojola sv Frančiška. Postala je vzorna redovnica in pozneje dolgoletna, materinsko skrbna prednica. Skoraj pol stoletja je preživela v redu. Bogata na čednostih in zaslugah je 11. aprila 1918. odšla po plačilo k Bogu. Mladina se mora izživeti. Dr. F. T. Kako nespametni so mnogi sta-r'si in predstojniki, kateri s to Prazno trditvijo opravičujejo Razuzdanost in kriva pota svojih sinov in hčera, in kako je marsikateri mladenič in marsikatera ekle zaslepljena, da se ravna po ,ern načelu; kajti čisto napačno Je. Res je, da ima mlad človek več ?Knja, več sil in življenja in da ^n naj izrabi; toda v kaj jih naj 'zrabi? Morda v norosti, pijano-,.!- Pretepanju ali celo nesramež-Jivosti ? Morda s tem, da zaprav-v sv0j denar, svoj čas, svojo ^ st, svoje zdravje in svojo sre- Morda s tem, da dela to, kar Je p . a°g prepovedal? Kajne, ču-ven nauk je to! Kje pa je rečeno fv- pismu, ko govori o tej ali ^ 1 zapovedi, da ne velja za mla-lota, in da lahko mladina ra-svoje sile in svojo gibčnost in vgnJ'evitost tako kakor je človek ^zreli in poznejši dobi ne sme? aj Je Bog izvzel dobo mlado-svojih zapovedi, kdaj je sv. Cerkev učila svoje cerkvene zapovedi, pa pristavila, da je vseeno, če jih mladenič ali dekle izpolnjuje ali pa ne? In še celo tvoja pamet se ti bo smejala, če boš trdil, da naj te ona ne vodi v mladosti, ampak ti je dana kot vodnica samo za dobo od 25. leta naprej. Da, živeti je treba v mladosti, ne pa noreti. Tako življenje zahteva Bog od mladeniča ali od dekleta, kakor od moža ali starčka, kakor od žene ali starke, le da ti težje služijo Bogu tako vneto in goreče kot mlado srce, ki je vse živo in krepko. V mladosti je torej potreba delati dobro in bežati pred grehom z večjo vnemo in ognjem. Ako nastavi drevo v spomladi slabe poganjke in si ne oskrbi dovolj peres in cveta in ne zbira dovolj soka, bo na jesen prazno stalo. Tako je pa tudi poštena, čista in bogoljubna mladost kakor potrebna priprava za poznejše čed- nostno življenje. Kdor bo v mladosti norel in zapravljal svoja nežna leta z grehom, ta bo tudi na starost ostal izgubljen, in ka-koršna je bila pomladanska setev njegove mladosti, taka bo tudi žetev starčka ali starke, in taka bo tudi večnost. Je-li na svetu kaj lepšega kot je čist in veren in pošten in kreposten fant, kot je sramežljivo, modro in bogoljubno dekle? O da bi spoznala krščanska mladina pravočasno svojo vrednost in dedščino! Za nobeno ceno bi ne prodala svoje časti, svoje čistosti, svoje vere in svojega navdušenja za vse dobro! In, če je enkrat ta roža mladosti pokončana, ne bo nikdar več cvela; /kesanje/ ima sicer svojo veljavo in svoje obljubljeno plačilo pred Bogom, vendar kesanje ostane kesanje, nedolžnost je vse kaj lepšega in vzvišenejšega in dragocenejšega. Dobro je človeku, če nosi jarem od svoje mladosti,, pravi sv. pismo. (Zalnice Jer. 3. 27) II. POGLAVJE. V svitu vzora. 1. Sladka žrtev. — Mama mi je umrla. Ostal sem sam. Komaj sedemnajst let sem imel. Pod nadzorstvom varuha sem se nastanil v Milanu, da dovršim študije na brerski akademiji, kjer je bila večina slušateljev socialističnega in anarhističnega mišljenja. Se razume, da sem se hitro seznanil z milanskimi sociali-stiškimi krožki in njih delovanjem. Gnalo me je, da bi se kar čez glavo vrgel mednje. Toda častihlepnost študirati in tako postati priznan umetnik, je bila močnejša in me zadržala, da vsaj nisem silili v ospredje. Kljub temu me ni manjkalo pri nobenem sestanku, ki je bil napovedan za nedeljo. Posebno sem imel pi-ed očmi izabrazbo. In res sem v kratkem času spoznal najznamenitejše govornike. Strogo — ve-ličastveni duh, ki je vladal v akademiji in učena razmotrivanja so prepojila mojo dušo z nekim vzvišenim idealizmom, ki me je obvaroval pred zapeljivostjo ve-likomestnega življenja, katere žrtve so postali mnogi mojih prijateljev, ki jim ni bilo za social-no-politične zadeve.Jaz sem socialno gibanje od početka sem vedno pojmoval z najvzvišenejšega stališča, kot nekak temeljit preporod celokupne družbe. Živo sem se zavedal, da če hočemo to doseči, je neobhodno potrebno se ogibati nižin veseljaškega življenja. Čutil sem, da če hočem druge za seboj potegniti, mora moj lastni duh plavati v višavah. Na-dahnjenemu tega idealizma, ki me je vedno preveval, se mi je, kar mene tiče, to, skoro nevede kedaj, posrečilo. Vlada je pa kmalu nastopila pot reakcije in preganjanja. Mi, preganjani, v vednem strahu, tajnih bojih, pripravljeni na žrtve, smo postajali vedno bolj jekleni, se čutili prežeti vedno večjega idealizma. Preganjanje nas ne le ni ostrašilo, ampak nas je celo napolnilo z neomejenim zaupanjem v našo moč. Včasih niti najmanj nismo dvomili, da nam bo vspelo svet prenoviti. Ko smo izšpijonirali gibanje policije, smo se skrivaj, kot hudodelci, zbrali v kakem zakotnem, pustem lokalu, da se pogovorimo o svojem gibanju. Ob takih prilikah nas je preveval tak idealizem, da ko bi se bila takrat od nas zahtevala takojšna žrtev lastnega življenja, bi jo bili smatrali kot plačilo in nepojmljiv užitek. V meni je bilo to razpoloženje Itako globoko vkoreninjeno, da me niti takrat ni minilo, ko sem v resnici mislil, da gledam smrti v oči. Bilo je neki večer. Po demonstraciji. Ravno sem prišel iz prostorov "Secola," kamor sem se bil z mnogimi drugimi zatekel, da ubežim policijskim kroglam. Na ovinku ozke ulice Pasquirolo sem se naenkrat znašel pred krdelom redarjev z nastavljenimi samokresi. Bilo je prvikrat, ko sem stal pred žreli smrtonosnega orožja, ob kojega mrkem svitu so me takoj objele smrtne misli. Kot okamenel sem obstal, zaprl oči in čakal, kedaj bo počilo. In to brez strahu, ne da bi kaj mislil, da celo od nekega prijetnega občutja elektriziran. Bilo je idealno občutje, ki je združeno z žrtvijo. Čez nekaj trenutkov sem oči zopet odprl. Redarji so še vedno nepremično stali na istem mestu. Spoznal sem, da so hoteli zabraniti le prost prehod. O-brnil sem se in šel počasi nazaj, nekam potrt. 2. Razumništvo: — Tu in tam sem šel v uredništvo lista "Critica sociale," kupovat propagandne brošurice. Tam sem spoznal Filipa Turatija in Ano Kuličoff, ki sta se zanimala zame in mi dovolila, ju dokaj pogosto posetiti. Rad sem zahajal k njima, ker sem tam vedno našel zbrano razumništvo stranke, v živahnem in temeljitem razpravljanju. Dasi njih debatam nisem mogel vedno popolnoma slediti, sem se vendar naučil stvari v celoti, ne samo v podrobnostih presojati. Od Kuličove sem dobil vtis, da je jako razumna ženska. Vedno sem jo našel napol ležečo na nekem pletenem divanu. Kadeč cigareto za cigareto, je z očmi spremljala dim, ki se ji je valil iz ust. Vmes je v pretrganih besedah in lakoničnih pripomnjah z vrtoglavo spretnostjo govorila. Vsi so jo napeto in z nekim spoštovanjem poslušali. Jaz sem bolj motril njeno od tajne bolezni napol izžeto postavo in razmišljal o ruskem revolucionarnem svetu, odkoder je prišla. Zdelo se mi je, da jo gledam obdano od strahotnih senc krvavečih ruskih žrtev, od senc pomorjenih revolu-cijonark-junakinj, ki so v strašnih ruskih ječah in trdnjavah pod nagajkami poživinjenih kozakov konec vzele. Včasih mi je bilo kakor bi videl v njej ali Heso Helfmann, ali Vero Zazulič ali Sofijo Perovskajo. Revolucijonarno delovanje, v katerem je življenje vedno na kocki, na vse, ki niso mehkomed-nega duha, omamljajoče vpliva, ker je navsezadnje heroično. To je vzrok, da pogosto največji revolucionarji, kljub njih absur-nemu in bestialnemu ravnanju, vzbude simpatije širših krogov. (Dalje sledi.) My darlings:— Danes pa le skupaj, vsi boys and girls. I need you all! I will see, who is better boys or girls. Postavil Vas boni na trial- Tolikrat mi poročate, kako me imate ra,j| radi in kako bi mi skl, »°maga,i. Danes Vas bom pa po-ie to res. JS Hsten! n,0^ali ste v "Ave Maria," kajne, da bo-kjer ',\dali velik, velik College, to je šolo, ki se bodo Še kdo izmed Uciij )oni° imeli veliko boys, vas ,2a duhovnika, Pricsta. Se hom 0 Kotovo prišel sem k meni, pa ga že st.1)0®,al v ta College. Vidite, jaz sem Doten'r\!n. '>om kmalu umrl. Kdo bo pa Sal g- i striček? Kdo l)o pa potem pi-Da Dot ys i" girls na kornerju? Kdo 1)0 "lanv Cm ,)isal Ave Maria, katero Vaša C°lleLtak° rada bere? Viditc' v tcm s° bodo učili boysi, ki bodo vse to ieRc za a p "ami delali, ko mi opešamo. nioj4 So mi Mr. urednik "Ave I------ . striče.re.d9t°jnik, naročili in rekli: "Say, kaj r,« \r: -i: _____ i_____ I,..: ']laRali !)od Pa Vi ali nam boste kai po- da T,;'', s svojimi darlings na kornerju, SCl a' »akolektali za College?" m0!p "m Pa rekel: "Sure, Mike, da bode^ veliko borno! Boste samo vi-,>ralji|» 0 ,)0do naši boys in girls na-B>a' So ^saj rckli; "iar Frankie Petkovšek ard. that they will beat them all? All right! Poslušajte, boys and girls! I have special collection books. Any one who wants to collect for this College, should write me at once for one book and I will send him the Book and permission to collect. But before you do wrile me, you must as a good child first ask your Mother permission, because you can do nothing without her special permission. When she says: yes! Potem mi pa pišite! Sedaj pa na delo. Kdo bo prvi? Kdo bo največ nakolektal? Vsak, kdor mi bo poslal polno knjižico, mu bom poslal krasen spominek v dar. Vsa imena boysov ali girls, ki bodo ko-Icktali, kakor tudi onih, ki jim bodo kaj dali, bom tukaj na kornerju oznanil, da bo ccla Amerika poznala vse naše good boys in girls iz cele Amerike. Seda i pa na delo vsi, prav vsi! Hurrah, for St- Francis College!! -o- Leadville, Colo. — Dragi Striček: — Jest nisem videl še nobenga iz naše naselbine na vasmi korneri. sepa jest ta prvi oglasim jest ne znam dobro slovensko pisati ker tukaj ni slovenske šole. Tukaj je nam cerkev pogorela lansko leto. pa zdei je glih nova izdelana. Na Christmas day smo bili prvič pri sveti maši v novi cerkvi. Vaš puzzle sem tudi videl v (Ave Ma-riax ko ga ni še nobeden rešil, to jest mislem da ie (tomorow it never was it never will be and it Cannoth be it is all-ways. today.x Če se kai boljši naučim se bom šc o-glasu na korneri. Vas lepo pozdravim z Bogom. John Hočevar. Dragi Johnie: — Tako je prav! "Ko-rajža" velja! Kaj ne otroci, kako smo veseli našega lohneka, da se je oglasil tam visoko, visoko v gorah v Leadvillu. Zakličimo našemu Jehncku "Three cheers"! To je pryi, ki se je oglasil iz Leadvilla. Le še večkrat se oglasi, dragi Johuek in pa še kdo drugi naj nam kaj pove. Pozdravljeni! Tvoj Striček. Eveleth, Minn. — Dragi striček: — To je moje prvo pismo, ki Vam ga pišem star sem 9 let ne znam dobro slovensko samo mama me uči lansko leto v juniju sem biu pri sv. obhajilu. Bilo nas je do 300 otrok. Father Leskovec so mi dali lepo podobo za spomin na prvo sv- obhajilo. Prihodnje obhajilo bom daroval za Vas ko pravite, da ste bolni, moja mama pravijo, da še nesmete umreti da nam boste še kaj lepega napisali v Ave Maria. Tukaj na Evelethu imamo hudo zimo. Zadnjo need-1 jo sem skoraj ušesa zgubu, taki so bili, da se je mama silno ustrašila. Zdaj je hvala Bogu že dobro. Malo se lupijo. Good by! so long! Johny Skubic. Dragi Johny: — Hvala za tvoje sv. obhajilo za me! Le pridno se uči, pa se boš tudi slovensko naučil. Le nič ne verjemi, ako kdo pravi, da ni treba ame-rikanskim slovenskim otrokom znati slovensko. Kdo tako govori, ni dober človek- Takega ne smeš poslušati. Ti se potrudi, da nam boš prav kmalu napisal lepo slovensko pismo, tako kakor si danes. Jaz take otroke, ki znajo tudi jezik svoje dobre matere, jako rad imam in jih rad pohvalim. Dragi Frankie, le potrudi se, da boš tudi ti med pohvaljenimi. — No, me tudi veseli, da nisi zgubil svojih ušes, ker brez ušes bi prav nič lepo ne zgledal. So long! Johny! Le še kaj kmalu piši. Tvoj Striček. Cleveland, O.—Dragi striček:—Puzzle, ki je v Ave Maria: kar nikdar ni bilo in nikdar ne bo, jaz mislim, da je to jutrajš-ni dan (iutri). Pozdravljeni! Frank Sodnikar. Dragi Frankie: Mi je prav žal, da ni res. "Iutri" res še ni nikdar bil preje, vendar pa bo- Puzzle pa pravi, da še nikdar ni in nikdar ne bo, pa je vsikdar bilo in vsikdar bo. Le še malo se potrudi, morda jo boš pa le uganil. Kar pomisli, če že kedaj kaka reč nikdar ni bila pa nikdar ne bo, pa je vsikdar bila in vsikdar bo. Pozdravljen, Tvoj Striček. Beading, Pa,—Dear Uncle: As I see there is no one from Beading on your corner, you would think we were all dead but we are still alive. We have a new Chapel here in Beadling. It is St. John the Capistran. We have had Mass in it three times. The Public School was next to the Chapel and it burned down lanuary the 7th. I have been reading the Ave Maria and I saw a puzzle in it which none of the children on your corner could guess but I think I know. I think it is the "moon." l'lease excuse my bad writing. I can read Slovenian but not write. I mam 12 years old and in the 6th grade. We are all well except my mother who has the rheumatism. I am Anna Suhadolnik. Draga Annie: — Glede uganke ti moram na žalost sporočiti, da ie tudi ti nisi ueanila. Me veseli tudi, da rada bereš Ave Maria. Le pridno jo čitaj, da se boš tudi pisati naučila. Le še več- 96 "A V K MARIA" krat mi piši. Mamo pa prav lepo pozdravi in moli za njo, da bo ozdravela. Tvoj Striček. Nebwburg, Cleveland. O. — Dragi striček: — Prav vesela sem bila ko sem videla moje zadnje pismo na našem "cornerju." sem mislila da ne boste mogli brati. Ampak Vaša uganka je pa že preveč težka? ker jo ni nobeden uganil zatoraj bodem še enkrat poskusila če je to mogoče beseda "nikdar." Dalje Vam pišem da sem sedaj v petim razredu v public šoli v cerkev pa hodim v New-burgh v "St. Lawrence church" gremo z mojo sestro vsako nedeljo ob devetih k sveti maši, in po maši imamo pa krščanski nauk, nas sestre učijo in včasih še počakam za popoldanski krščanski nauk. In Vam tudi povem da sem imela "birthday party" in smo se jako dobro zabavali. S srčnim pozdravom. Mary Pistotnik. Draga Mary: — Mi je res prav žal, da sem dal tako težko uganko, da si moji darlings tako glave belijo. Kakor vidiš, Mary, ti si do sedaj še najbližje ZAHVALE: Zahvaljujem se prebl. Devici Mariji, naši dobri nebeški Materi, ker je uslišala mojo prošnjo. Naj mi bo še naprej milostna naklonjena. Prilagam mali dar v njeno čast- Ana Pierce, Cleveland, O. Prav lepa hvala Mariji, ker je mojemu sinu sprosila ljubo zdravje. Priložena $2 naj bosta v podporo našemu Marijinemu listu. Mrs. J. E. Pueblo, Colo. Prisrčna hvala prebl. Devici Mariji in sv. Jožefu ter sv. Antonu za uslišano prošnjo. Neimen. San Francisco, Cal. Iz srca se zahvalim prebl- Devici Mariji za uslišano prošnjo v bolezni. V podporo listu prilagam $1.50. M. P. Chicago, 111. Hvaležnega srca se javno zahvaljujem prebl. Devici Mariji, ker sem na njeno priprošnja zopet ozdravela. Kdor zdravja želi, naj k Mariji pribeži. Margaret Tomshe, Valley, Wash. ZA SV. MAŠE k nam smo prejeli: Mrs. Frank Ausec, Bcllair, O. č. M. B. za zdr. sina 1 (1); Mary Kraker Albany, Minn, po nam. 2 (2). Ana Ele-nick, Baraga, Mich, v zaliv. 1 (1); Barbara Kochevar, New Castle, Colo, po nam. 1 (1); Mary Rangus, Calumet, Mich, za r. Jur. Sutej 2 (2); Jos. Zakraj-šek, Clev. O. za r. očeta Z. 5 (S); Ana Možek, Barberton, O. za r. moža Mart-S (5); Kat. Rudman, Joliet, 111. za zdr. sina v č. M. B. 2 (2); Ter. Legat, Clev. O. v č. M. B. po nam 1 (1); N. Lipov-sky, Chicago, 111. po nam. 3 (3); Mary Zidar, Forest City, Pan. č. M. B. za zdr. 1 (1); Helen Petrich, San Francisco, Cal. n. č. M. B. v zaliv. 1 (1); Barb. Omahne, Mulbcry, Kans. v č. sv. prišla pravi rešitvi. Ako izpustiš zadnje tri črke v tvoji rešitvi, pa jo boš zadela. Le še malo pomisli. Pa prav hitro mi odgovori, da ti bom lahko poslal "Ever-sharp" pencil, kakor sem obljubil. Pozdravljena. Tvoj Striček. Hesperia, Mich. — Dragi Striček: — Tudi jest bi rad peršu na Vaš corner da Vam pernesem poročilo iz naše naselbine. Tukaj imamo letos hudo zimo in debel sneg s težavo hodimo v šolo jest in moja dva mlajša brata, ker imamo skoraj 3 mile do šole. Jest sim star 13 let in hodim v sedmi razred, tudi jest sim bral Vašo uganko v Ave Maria in sim mislu, da bi poskusil ker u-prašate, kaj nikdar ni bilo in nikdar ne bo, pa je vendar bilo in vsikdar bo. Jest mislim, da to je strah, prosim dra-^i Striček dajte mi vedet če sim uganil Vas pozdravlam Tony Videtich. Dragi Tony: — Mi je jako žal, da ti ne morem reči, da si uganko prav rešil, ker je nisi. Ti prebita reč, nisem mi- RAZNO. Ani po nam. 1 (1); Ana Podbevšek, Johnstown, Pa. v č. sv. Ant. po nam. 1 (1); Helen Mam, Gilbert, Minn, v č. M. B. po nam. 2 (2); John Ponikvar, Clev. O. v č. sv- Luciji za zdr. o. 1 (1). Jisepli Zupančič, Sheboygan, Wis. v č. sv. Ani 1 (1); Mary Dušek, Edenborn, Pa po nam. 1 (1); A. Lestan, Clev. O. po nam. 5 (5); Rotija Sncller, Kans City, Kans. v č.presv.Srcu za zdr.l(l).Ana Ger-chman, Forest City, Pa. za duše v v. 1 (1); Frances Stanger, Douglastown, O. za duše v v. 2 (2); Frank Sajovic, Clev. O. v č. M. B. za zdr. 2 (2); Fr. Gabrenja, Clev. O. v dob. namen 1 (1); Rosic First, Chisholm, Minil, po nam. 1 (1); Ana Ferlich, Cuddy, Pa. za zdr. hčere 2 (2); Mrs. J. Lipovšek, Rock-valle, Colo, v č. M. Pom. za pisma 1 (1); ista: v č. sv. Jož. v zaliv. 1 (1); Mary Bahor, Calumet, Mich, v č. M. B. za zdr. 2 (2); Ter. Anžlovar, Forest City, Pa. za zdr. 3 (3). ZA SV. MAŠE NA BREZJE: Tina Kastelic, Pueblo, Colo, (za olje) $1; Ter. Oštir Joliet, 111. za zdr. ( 1). Ista: za svoje st. K&čič 1 (1); Ista: za moževe st. 1 (1); Agnes Keller, Lyn-brook, N. Y. v dob. namen za usl. proš. 2 (2); Mary Maček, Moon Run, Pa. po nam. 2 (2); Rosie Vahtar, Chicago, III. za usl. prošnjo S (5); Antonija Hu-dalko, Milwaukee, Wis. za zdr. 1 (1); Neini. Ely, Minn, po nam. 2 (2); Mary Straus, Milwaukee, Wis. po nam. 7 (7); Do 1u odposlane na Brezje 21. II. Ana Domitrovich, North Port, Wash, po nam. 3 (3); Mary Fabian, Pueblo, Colo, za Edi Fabian in druž. 1 (1); Mary Tom-sha, Valley, Wash, po nam. 1 (1); Mary Lenarčič, Clev. O. v zahv. za z. S (S); M. V. Barberton, O. za zdr. 1 (1). Mary Zaletel, Lorain, O., po nam. 2 (2); za Carry, O, Prosimo, da se za Carry slil, da bo ta uganka mojim boys in g'r delala toliko težave. Le še večkrat ti» kaj piši, Tony, bomo radi slišali, ka™ se kaj imate tam v Michiganu. Pozdra1 ljen. I Tvoj Striček-ZASTAVICA. Prihodnjič prinesem rečitev zastavi^' "Kaj še nikdar ni bilo in nikdar ne pa je vsikdar bilo in vsikdar bo." Kdor se hoče še potruditi za rešite^ zastavice in dobiti lep Eversharp sv"1 nik. na delo! Danes pa otroci, dam Vam novo z( stavico. Ta pa ni tako težka, da bi .. morali "brakati", kakor pravite po sVj ameriški slovenščini, svojo glavo, poslušajte! "Kaj v nebesih je in se časti, Kar pa Bog ustvaril ni?" Za ugodno rešitev te zastavice raZ^p du- šeni še en "prize", nagrado, enako "Eversharp" svinčnik. In sicer jo bo bil tisti, ki bo prvi rešil to zastavico. jih bo več isti dan poslalo, bodo Pa naši šoli otroci žrebali. naravnost tja pošilja. Ista: po nanl ( (1); Jos. Pintar, Burgestown, Pa. Mary Javor 1 (1); Frances Gregof , Forest City, Pa. po nam. 1 (1); za r. st. Petrich 1 (1); Ignac Pate Cle^' po nam. 3 (3); Mary Kogovšek, 1 bio, Colo, v zahv. zdr. 1 (i. 20). DAROVI ZA AVE MARIJA Po $1.00 Ignac Sepic, Cleveland, Ohio. A. Swek, Duryea, Pa. Neimenovana, Ely, Minn. F. Loushin, Soudan, Minn. Mrs. Anna Schwab, Manistiquc, Mr. F. Arsic, Bellaire, Ohio. M. Dobnik, Milwaukee, Wis. Miss Annie Ovnik, La Salle, H'-Neimenovana, Pueblo, Colo. Alojzija Vidmar, Cleveland, Ohio-Anna Marinčič, Cleveland, Ohio. Mrs. Lucia Dobrov, Forest City. "' I Jožefa Ketan, Ambridge, Pa. Frank Sajovic, Cleveland, Ohio. Neimenovana, Lovington, 111. Po 75C Frank Schwciger, So. Omaha. NeP' Po 50c Zavodnik, Soudan, Minn. J. Ostronik, Los Angeles, Calif-M. Mihelič, Dollar Bay, Mich-Mrs. G. Urisich, Anaconda. M0" I. Rauch, Rauch, Minn. Job n Sega, Chisholm, Minn. Po 50C M. Bajuk, Terrace, Pa. John Sever, Carnegie, Pa. M Andrew Cinderle, Iron Mountain. N F. Vrabic, Milwaukee, Wis. Antonia Ortach. Ashland, Wis-Maggie Morgal, Tioga. Wis. 0t Ivana Zaletel, Oregon City, O^/ Prispevki za kolegij bodo objav'i"' prih. št. Vi ne morete biti zdravi brez notranjega reda in čistosti. Triner's Bitter Wine vam ociscuje črevesje, je ohrani čiste in v redu. Je najboljše zdravilo proti WjstPi slabemu teku, zaprtju, ■Balm ^ glavobolu, nervoznosti in JSp? I ^so'"'Jvsem drugim notranjim nerednostim. Dobite ga pri vseh drugistih. JOSEPH TRiNER CO. 1333-45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. Katoliški slovenci naročajte in priporočajte samo katoliške liste ka-kor so "ave m a r i a" in "e d i n o s t". PRISTOPAJTE j- — k NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 North Chicago Street, Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša $1,200,000.00. SOLVENTNOST 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S- K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.00. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali $2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta.. Rojaki (in je) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za nova društva zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!!!" Glede vstanovitve novih društev in glede drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Zalar, 1004 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Slovenska dekleta—pozor! Ce katera misli na samostan, ima sicer veliko izbiro. Nebroj raznih ženskih redovnih kongregacij imamo tu, ki se vse požrtvovavno trudijo z nami za razširjanje kraljestva božjega po naši prostrani državi. A slovensko dekle najbolj spada v našo edino slovensko žensko kongregacijo na amerixkih tleh—k Šolskim sestram sv. Frančiška. Slovenci še za te šole, ki jih imamo, nimamo zadosti svojih narodnih sester. Zakaj ne? Ker se tudi tu kaže naš narodni greh-needinost in cepljenje naših moči. Ko bi mi zbrali vse Slovenske, ki jih imamo po raznih redovih kongregacijah, v eno samo, domačo, bi nobena naša šola ne bila v zadregi za svoje rodne učiteljice. Seveda tega ne moremo in ne smemo, če bi tudi one hotele. Tiste, ki so drugje, bodo tudi ostale, kjer so. Bolje je tako. Toda zanaprej naj bi se slovenska dekleta, ki mislijo na samostan zavedala, da so s svojim najvišjim krščanskim idealizmom dolžna v prvi vrsti svoj narod in njegove mladino dvigati k vzorom. Tudi tu, da, v prvi vrsti tu, velja: Svoji k svojim! Svoji za svoje! Dekleta, ki Vas Bog kliče v samostanske celico, ne pozabite tega in izvajajte primerne posledice. Vaše najbolj naravno mesto je pri naših Šolskih sestrah. Tu boste doma, sestre po duhu in narodni krvi mej seboj. Ne bojte se, da bi vam kako starokrajsko "ruto" dale. Predno tedaj storiteodločilni korak, se obrnite na: 9542 exchange, Sisters of St. Francis, so. chicago, ill. P Apostolat Sv. Frančiška KAJ JE? Frančišek! Ime samo pomeni danes program. Čudno! Še pred malo leti so dejali, da je bil pač zvezda jutranjica na srednjeveškem nebu, a je pa danes postal večernica, ki bo prej ali slej zginila v temi. Niso znali ločiti tega, kar je bilo na njem srednjeveškega, smrtnega, od tega, kar je na njem nadčasnega, nesmrtnega. Ono je zatonilo s srednjim vekom, to je ostalo in ostane. In to je Frančišek Serafin ljubezni. Kot tak je nesmrten. A treba je bilo strašne vojskine operacije, da so to spoznali in ga znova vzljubili. Videč kako brat brata kolje, odira, pesti, so dvignili svoje objokane oči k njemu, ki so mu bile celo živalice bratje in sestre, in ga začeli prositi: Frančišek, daj, uči nas vsaj bližnjega imeti za brata, če že živalic ne, kakor so bile tebi. Čim bolj se sovraštvo zajeda v srca celo katoliških narodov, tim glasnejši je ta klic po bratovski ljubezni. Z njim pa vstaja Frančišek — Serafin. Nekdanji apostelj svoje drage Umbrije, je postal svetovni apostelj. Drug za drugim si ga povojni socialni delavci izbirajo za svojega vzornika in voditelja iz sužnosti mesa v lepšo deželo duha. Sam vrhovni zdravnik težko bolne povojne človeške družbe, namestnik Kristusov na zemlji, ga je postavil za patrona in zaščitnika katoliškega prepo-rodnega socialnega dela. To je apostolat sv. Frančiška v širšem pomenu besede. Slabi sinovi tega velikega očaka bi bili mi slovensko-slovaško-hrvaški frančiškani v Ameriki, ko bi tega apostolata ne vršili vsak mej svojim tukajšnim narodom. Saj je tu prav tako potreben, kakor na razvalinah Evrope_ Zavedamo se tega. Zato smo ustanovili posebni odsek tega apostolata za našo slovensko-slovaško-hrvatsko in deloma tudi angleško Ameriko. To je "Apostolat sv. Frančiška" v ožjem pomenu besede. KAJ HOČE? Namen našega "Apostolata sv. Frančiška" je pred vsem ta: položiti temelj za vspešno pre-porodno delovanje v Frančiškovem duhu mej našimi dragimi narodi. Ta temelj bo srafinski narodni kolegij, v katerem se bodo vzgajali a-postoli tega apostolata. Brez tega bi bilo nemogoče ta apostolat vršiti kakor je treba. Kesf je pa ta tako nujno potreben, je nujno potreben tudi kolegij. Nihče, ki mu je kaj na tem, da tudi našim tukajšnim narodom zasijejo lepši dnevi, ne sme ostati brezbrižen. Vsak mora po svoji moči poseči v žep in pomagati, da se ta vzvišeni načrt kar najpreje uresniči. KAJ ZAHTEVA? Zahteva prav za prav nič, ker ne more, pa tudi noče. Apostolu Serafina ljubezni ona ukazuje priskočiti na pomoč, kjer vidi," da gre za dobro stvar. Ljubezen se ne pusti prositi, zadostuje, da se ji pove, kje in kako lahko pomaga. Takoj je zraven. Ker se mora pa pri telesnih delih usmiljenja, kakor je miloščina, ozirati na svojo denarno moč, koliko zmore, koliko ne, se ji pri vseh podpornih vstanovah daje več načinov na razpolago, kako svojim močem primerno lahko pomaga. Tudi naš ""Apostolat sv_ Frančiška" ji daje na razpolago različne načine sopomoči. So pa sledeči: 1. Dobrotnik "Apostolata sv. Frančiška" plača enkrat za vselej $10.00 Če tega-ne more pa 50c na leto. Teh gotovo ne bo nihče konec leta po grešal. 2. Ustanovnik "Apostolata sv. Frančiška" plača $225.00. Toliko stane en aker zemljišča. Kako lepo bi bilo, ko bi vsaj večje slovenske naselbine, ali kako dobro stoječe društvo postalo ustanovnik. KAJ DAJE? 1. Vsi, dobrotniki in ustanovniki, postanejo sodeležni vseh molitev, žrtev in drugih dobrih del komisarijata oz. pozneje provincije, katere matica bo kolegij. 2 Istotako se bo za dobrotnike in ustanov-nike žive in rajne bralo na leto sto sv maš. Mladino v kolegiju pa se bo vedno spodbujalo, naj se jih pri sv. mašah in sv. obhajilih spominja. 3. Imena ustanovnikov se bodo na posebni tabli obesila v cerkev Marije Pomagaj, ki jo bomo pozidali. Ta ciei^kev, stoječa na prijaznem hribu, bodo naše ameriške Brezje, z natančnim posnetkom Marije Pomagaj. V njej se bo vsako leto na dan vernih duš opravil en slovesni rekvijem za umrle ustanovnike. Rojaki, sezite po teh duhovnih delnicah! Enkrat jih boste najbolj veseli, ker se bodo najboljše obrestovale. Darove pošiljajte: Upravništvo "Ave Maria'' ali "St. Francis Magazine" 1849 W. 22nd Street, __________ ^^ Chicago, 111.