!

Edini slovenski dnevnik <w Zedinjenih državah.:-
VeUa u vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian jfpfij in the United States >
Issued every day except
Sundays and Holidays
TELKFOK FHAMTK: 4687 CORTLAWDT. Entered m geoond-Claaa Matter, September g, 1903, at the Port Qgloe it New York, H. Y, milder the Act of Congress of March 5, 187».
no. 250. — fiTEV. 250.
TELEFON FXBAENS: 087 GOETLA2VD&
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 24, 1914. — SOBOTA, 24. OKTOBRA, 1914.
VOLUME XXTL LETNIK ^m
NA BELGIJSKI OBALI SE VRSE OSTRI B0JL
AVSTRIJCI SO ZOPET ZAVZELI ČRNOVICE V BUKOVIM.
Desno krilo zaveznikov je izpostavljeno ostrim napadom od strani Nemcev, ki so dobili ojačenja. - Nemci vzdržujejo pozicije med La Bassee in moljem. -- Bojev ob belgijski obali se vdeležuje 11 angleških križark. - Poroča se, da zmagujejo na Poljskem Nemci in Avstrijci. - Nemško levo krilo na Rusko-Poljskem se je nekoliko umaknilo. Begunci se vračajo v Antwerp« nJ - Zasedenje Avlone in stališče Italije.
Černcvice v avstrijskih rokah.
Berlin, Nemčija, 23. oktobra. -Z Dunaja poročajo, da je bilo tam uradno razglašeno, da Avstrijci v Galiciji in Bukovim u-spešno prodirajo. Napadli so utrjene ruske postojanke pri Fel-sztvim in z naskokom zavzeli višin*- severno od Magjere. Na Ogrskem ni sedaj nobenega sovražnika več. V Bukovim so prodrli do
reke Seret.
Nadalje poročajo z Dunaja, da se naiiaja glavno mesto Bukovi-ne, Černoviee, zoji.-t v avstrijskih rokah. To mef>to so bili zasedli Rusi takej v začetku vojne, i^daj je cilj avstrijske armade
Starosol.
London, Anglija, 23. oktobra. -Reuterjevi agenturi naznanjajo iz Amsterdama, da je bila izdana v četrtek na Dunaju sledeča ofi-oielna izjava: "Po bitki na obeh bregovih reke Strvjac, južno od J'rzemysia, so Avstrijci precej napredovali. Severno od Svanta in Sambora stoji naše vojaštvo v ofenzivi."
Odbit napad.
Berlin, Nemčija. 23. oktobra. -
Izjava, ki jo je izdal veliki nemški generalni štab, se glasi: '"Na vzhodnem bojišču smo odbili ruski naval zapadno od trdnjave Avgustovo. Pri tej priliki smo zaplenili veliko število strojnih pušk. V splošnem se situacija ni veliko izpremenila."
Sovražnik na begu.
Washington, D. C., 23. okt. — Tukajšnje nemško poslaništvo je dobilo danes sledečo brzojavko: "Naše čete zasledujejo bežeče Ruse v smeri proti Osovecu. Par sto smo jih vjeli, veliko jih je padlo, ostali so se pa razkropili. Blizu Varšave se vrše večji spopadi. Dosedaj ni še nič odločilnega."
Francosko poročilo.
Paris, Francija, 23. oktobra. — Vojno ministrstvo izjavlja: "Porečje reke Viale je v nemških rokah. Izvzeta je le okolica Ivango-roda. Avstrijci so že večkrat poskušali severno od Jaroslava prekoračiti reko San, pa se jim je do-Kcdaj še vsak poizkus izjalovil. V tainošnji okolici stoje Rusi v ofenzivi.'*
Bitka ob Visli in ob Banu.
Petrograd, Rusija, 23. oktobra. Poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: "Ko je naša armada prekoračila reko Vislo, ni naletela od strani Nemcev na ni-kak odpor. Nemci se na celi črti umikajo. Zaplenili smo veliko število orožja in municije, katero je pustil na bojišču rezervni polk pruske garde. Boji ob Visli in Sanu se nadaljujejo. V Vzhodnji Prusiji je položaj neizpreme-njen."
Varšava, Vi v nevarnosti.
London, Anglija, 23. oktobra. -Petrograjski dopisnik poroča listu "Daily Mail": "Nemci so se začeli na celi črti umikati. Kava-lerija iz Novega Georgijevska je prekoračila reko Vislo in obkolila južno sovražnikovo krilo. Bliža se dsn, ko bo vsa nemška armada strahovito patolcwna. Ruska kava-Idrija zasleduje Nemce, ki se po blatnih esetah in močvirjih v grosneoa nereda umikajo. Število **akim dnem množi.
da se je
vršil pri Koejenici tri dni in tri noči vroč artilerijski boj. Sled-*?5ič je dobila ruska infanterija povelje za bajonetni napad. Rusi so se vrgli z vso silo na Nemce. Zgodovina pomni le malo tako strašnih bitk kot je bila ta. Naslednji dan je bilo na bojišču na tisoče in tisoče mrličev."
Nemški aeroplan nad Varšavo.
London, Anglija. 23. oktobra. -Reuterjevi agenturi poročajo iz Petrograda: "Že zopet se je enkrat izkazalo, da zrakoplov ne igra v vojni tako važne uloge kot se mu je spočetka pripisovalo. Nad Varšavo se je prikazal neki nemški zrakoplovec in vrgel na železniško postajo več bomb. Vse so zgrešile svoj cilj in niso napravile nobene škode. Cesar Viljem je bil svoj čas izjavil, da bodo Nemci iz zraka zavzeli Varšavo."
Nemško barbarstvo.
Petrograd, Rusija, 23. oktobra. Ofieielno se potrjuje, da so Nemci ustrelili znanega poljskega športnika grofa Tomaža Potockega. Kamorkoli so prišli Nemci, so o-plenili hiše in opustošili sadne vrtove. Skof Anastazij pravi, da so nemške čete oplenile najmanj 200 cerkva na Rusko-Poljskem. Škof pristavlja poročilu, da slovanski polki avstro-ogrske armade so se vedno dostojno obnašali. Najbolj divji nemški vojaki so oni iz Pru-sije. Neka brzojavna agentura je dobila poročilo, da so Rusi vjeli prvega konjarja saškega kralja. Takrat, ko so ga vjeli, se je nahajal v kraljevem avtomobilu.
Ranjenci
Berlin, Nemčija, 23. oktobra.— Na Dunaj prihaja toliko ranjencev, da je že začelo primanjkovati prostora. Vse bolnišnice in vsi provizorični lazareti v Pratru so prenapolnjeni. Zadnje dni se ni pojavil noben slučaj kolere. Zdravniki pravijo, da dosedaj ni umrl še noben vojak na koleri, pač pa na hudi griži, katero so dobili, ker so jedli nezrelo sadje.
Uspehi ob Tser prekopu.
Berlin, Nemčija, 23. oktobra. Uradno poročilo nemškega generalnega Štaba, ki je bilo izdano danes, pravi: "Ob Yser prekopu smo izvojevali včeraj uspehe. Južno od Dixmunde so prodrle naše čete naprej. Zapaduo od Lille so bili naši naskoki uspešni ter smo zasedli več vasi. V splošnem pa je na zapadni fronti precej mirno."
Zavezniki ustrajajo v pozicijah.
Pariz, Francija, 23. oktobra. Danes popoldne objavljeno uradno poročilo pravi:
"Na našem levem krplu so močni oddelki. Nemcev, o kojih navzočnosti se je sporočilo včeraj, vprizorili silne atake v celi okolici med kanalom La Bassee in morjem. V splošnem so ustrajale čete zaveznikov v njihovih pozicijah. Ako so se na nekaterih točkah umaknile, so zopet napredovale na drugih. Sovražnik je bil tudi zelo aktiven v okolici Arras ter ob Somme. Severno in južno od reke smo napredovali, posebno v okolici Rosiere8.
V Santerre, v okolici Verduna in Pont-a-Mousson imamo zaznamovati par delnih uspehov. Z o-staiih delov fronte ni poročati ničesar novega.
i
			
		He*9	
■•■M	JU isj-^ i-^/m^ * mgmmm	Mpl	SSnMpjrc/
p? m ■■■■■■ s? Z		V: : s	
SLOVENSKI REZERVISTI IZ PTUJA.
-—--c_
"Resume cele situacije je ta: Na večjem delu fronte, posebno pa med Severnim morjem in kanalom La Bassee skuša sovražnik prodreti z novo organiziranimi ar-madnimi zbori. Ti novi armadni zbori pa obstajajo iz ljudi, katere se je šele v zadnjem času iz-vežbalo. Nekateri njih so zelo mladi, drug: pa srednje starosti.
Ob 11. uri zvečer je izišlo še sledeče dopolnilno poročilo:
"Na našem levem krilu se je nadaljevalo z boji, posebno pa v i bližini Arras, La Bassee in Armen-tieres. Zavezniki so na nekaterih točkah pri La Bassee izgubili na ozemlju, a so v enaki meri napre-do^li iztoerio od Armentieres. V splošnem pa je situacija neizpre-inenjena. Severno od Aisne je naša artilerija razdejala tri nemške baterije."
Tekom nekega spopada v zra-I ku je padel tudi dr. Emile Rav-(mond, eden najbolj poznatih , francoskih avijatikov ter član francoskega senata.
Uradnim potom se je danes u-gotovilo, da je princ Maksimilijan iz Hessena. nečak eesarja, v resnici padel in sicer v bitki pri Mont Descats.
Dvatisoč Nemcev na Holandskem.
London, Anglija, 23. oktobra.
Trdnjava Metz ogrožena?
Pariz, Francija, 23. oktobra. Na strani zaveznikov se smatra napredovanje pri Metzu za zelo i pomembno.
Poročila iz Bordeaux pravijo, da se bo parlament na vsak način sestal v Parizu in ne v Bordeaux. V tem smislu se je obvestilo uslužbence ob«'h zbornic parlamenta ter se morajo slednji vrniti do konea tega meseca v Pariz. V uradnih krogih se smatra to za zelo dobro znamenje, ki je napravilo na občinstvo najboljši utis.
Zunanji forti Verduna razdejani.
Montmedy, Francija, 23. okt. Nemška centralna armada si na vse načine prizadeva, da zavzame trdnjavo Verdun. Težka artilerija je že razdejala zunanje forte. Poveljnik oblegajočih čet je dal izraza svojemu prepričanju, da se bo nahajala trdnjava najdalje tekom dveh tednov v njegovih rokah. Hrabrost Francozov se je pohvalilo in francosko artilerijo se je označilo kot zelo uspešno. Le municija je sla-bejša kot nemška in nekaj granat sploh ni eksplodiralo.
Montmedv je na več je lazaret-no središče za ranjence za prvo črto nemškega centruma. Tu sem
Iz Rotterdama je prišlo danes | se prenese vse ranjence, Nemce semkaj na "Times" sledeče po-;in Francoze; resne slučaje se od-ročilo: "Informacije iz različnih pravi na mestu, lahko ranjene pa
virov pravijo, da je kakih 2000 Nemcev prekoračilo bolandsko mejo pri Zealand in da se jih je interniralo na severnem Holandskem."
Belgijski begunci se vračajo.
Rozendaal, Holandsko. 23. okt. Kakih 12,000 belgijskih I »guncev je prišlo danes in v četrtek skozi Rozendaal na poti v Antwer-pen in druga belgijska mesta. Se
se pošlje naprej v notranjost dežele.
Položaj ob Aisne neizpremenjen.
London, Anglija, 23. oktobra. Oficijelni tiskovni urad je danes izpopolnil poročilo glede operacij na zapadnem bojišču. Sesta-vitelj poročila izjavlja, da so bili Angleži vsled ojačenj v stanu vdeležiti se v večji meri operacij proti Nemcem. Raditega so tudi
vedno se nahaja tukaj 15,000 ^ko prodrl i zavezniki naprej beguncev, a kakih 3000 se »jih je ob belgijsko-francoski obali, v zadnjih treh dneh vrnilo v
Antwerpen. V splošnem je šlo 1	Porti	padli?
skozi Rozendaal dosedaj 40,000 !kodanj» Dansko, 23. oktobra, beguncev, ki so se vračali v Ant-1 Porocila, ki so dospela sem iz werpen, Mecheln in druga bel- i Berlina, pravijo, da so bile nem-
. . -	____oIta b^aUa	"V*	---____ _
gijska mesta. Veliko se jih je pa seveda zopet vrnilo in nekateri so izjavili, da je bivanje v Antwer-penu še zelo nevarno. Vsled teh poročil so bili zelo vznemirjeni tu bivajoči Belgijci.
Nastanjeni so v šolah, cerkvah in drugih javnih prostorih ter bi se radi vrnili domov, kakor hitro bi minula največja nevarnost.
ške atake na Belfort uspešne. Južne forte se je baje prisililo, da so se udali.
Francozi zavzeli Altkirch v Alza-eiji.
Pariz, Francija, 23. oktobra. Tu sem se poroča, da so francoske Čete z bajonetnim napadom zayzele Altkich v gorenji Alza-ciji.
Delovanje nemške križarke "Karlsruhe" v Atlmtiku.
London, Anglija, 23. oktobra.
Poročilo iz Teneriffe, Kanarski otoki, na "Daily Mail" pravi, da je nemška križarka "Karlsruhe" potopila v Atlantiku 13 angleških trgovskih parnikov in drugih ladij. Tozadevno poročilo je prinesel v Teneriffo nemški parnik "Crefeld", ki je imel na krovu posadko angleških parnikov "Strathroy". - Maple Branch", "Highland Hope", "Indrani", "Rio Iguassu", "Farn", "Nice-to"% "Maria de Larrinaga*', 'Cervantes', "Cornish City'', 'Pruth', 44Condor" in "Lvnrowan". Vse te parnike je potopila križarka "Karlsruhe".
Poznejše poročilo pravi, da je več kot 400 mož ujetih. Vse potopljene ladije so vozile v Južno Ameriko ter so vsebovale skupno kakih «0.000 ton.
' Pri bojih ob belgijski obali pomaga 11 angleških bojnih ladij.
Washington, D. C., 23. okt. — Nemško poslaništvo je objavilo danes sledečo oficijelno brezžično brzojavko iz Berlina:
"Oficijelni glavni stan poroča z dne 22. oktobra o velikih bojih ob Y ser prekopu, katerih se vdeležuje tudi enajst angleških bojnih ladij.
Ostre naskoke iz smeri od Toul proti višinam južno Ofl Trian-court se je zavrnilo ter imajo Francozi velikanske izgube.
Odločitev na daljnem Iztoku se bliža.
Pekin, Kitajska, 23. oktobra. Splošno obstreljevanje Tsing-Taua se je pričelo. Japonci so izkrcali težke mornariške topove, ki bodo podpirali njih oblegovalne baterije, postavljene na Princ Heinrieh gori in drugih gričih v bližini mesta. Nemci vračajo o-genj na odločen način, a nimajo zaznamovati dosedaj nilkakih uspehov, ker ne morejo pogoditi dobro skritih pozicij sovražnikove artilerije. Plameni, ki se dvigajo iz mesta, kažejo, da je japonsko streljanje uspešno. Tu-kajšni vojaški izvedenci zatrjujejo, da se Tsing-Tau ne bo mogel dolgo časa držati.
Posadka nemškega torpednega čolna "S 90", ki se je po uničenju ladije rešila na kitajsko o-zemlje, je oddala orožje kitajskim vojakom ter s tem uila japonskemu jetnišftvu.
(■■■■■■■■■MBMMBi^ii
Poročilo iz Pekina na 'Exchange Telegraph Co.' pravi, da so bojne ladije zaveznikov zajele neki nemški torpeilni čoln rusilec. ki je bil ušel iz Kiaučaua.
Upor v Lizboni.
Lizbona, Portugalsko, 23. okt. Pred dvemi dnevi so hoteli mo-narhisti naščuvati prebivalstvo k uporu. Nemiri so se na več mestih vršili, pa je policija še pravočasno prepodila demonstrante. Bi •zojavna in telefonska zveza je z drugimi mesti deloma prekanjena. Neko poročilo pravi, da se je v Mafri spopadlo 100 civilistov z republikanskimi Četami. Civiliste je vodil neki poročnik, ki je nameraval žnjimi zasesti vojašnico. Vsak dan aretirajo veliko število monarhistov.
Sin generala Moltke padel na bojišču.
Amsterdam, Holandsko, 23. oktobra. — Nemški listi poročajo. da je padel na nekem bojišču v Franciji sin nemškega maršala pl. Moltke.
Zasedenje Avlone in stališče Italije.
Rim, Italija, 23. oktobra. — Italija nima nobenega namena zasesti Avlono ali kako drugo j pristanišče v Albaniji. Skuša le 'pomagati prebivalcem, katere se je pregnalo iz Epira. Opravljala pa bo tudi policijsko službo v bližini otoka Saneno.
IZ
Avstrijska vlada in Cunard črta.
London, Anglija, 23. oktobra. Reuterjeva pisarna je dobila iz Amsterdama brzojavko, da je Avstrija preklicala vse pogodbe, katere je sklenila s Cunard-črto glede prevažanja avstrijskih podanikov iz Reke v Ameriko. To se je zgodilo zaradi tega. ker je napovedana vojna in je paro-brodna črta prekršila več važnih točk, ki so bile navedene v pogodbi.
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-čile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 500 kron.
CENE:
K	$
6....	1.10
10....	2.16
15 ...	3.15
so....	4.20
25....	5.20
so....	6.35
35	7.30
4o::::	8.80
»s •	9.35
60....	10.36
66	11.35
6o;:::	12.40
66....	13.40
70....	14.45
75....	15.45
80....	16.60
88«•••	17.60
80®m••	18.60
100.... 110.... 120.... 130.... 140.... 160.... 160.... 170.... 180.... 190.... «00... 280.... 900....
400!1" 460.... 100....
a
20.60 22.56 24.60 86.65 28.70 36.76 32.80 34.86 16.90 88.95 41.00 61.25 61.60 71.75 82.00 »2.26 10160
Matlasn.
Carranza se bo uklonil. Villa na-merava napasti Nuevo Laredo. — Nove zahteve generala Carranze.
Washington, D. C., 23. okt. — Državni department je dobil pomočilo. da delegat je v Aguas Ca-1 ientes .še zborujejo, dočim vlada v obmejnih mestih mnenje, da se je zborovanje za negotov čas prekinilo. Xa jug je odpotoval general Angeles z namenom, da povabi na konvencijo tudi Zapatove delegate. Zborovalci so prepričani, da bodo z lahkoto rešili vse sporne točke, in da bodo v najkrajšem času zavladale v Mehiki zopet normalne razmere. Mir ni pravzaprav odvisen od sklepbv konvencije, pač pa od generala Carranze. Ce se ne bo hotel ukloniti predpisom konvencije, bo o-stala stvar pri starem. Governer Maytorena je sklenil poklicati svoje Čete nekoliko bolj v notranjost dežele in s tem napraviti konec streljanju preko meje. V več slučajih se je namreč dogodilo, da so bili ranjeni ameriški vojaki in državljani
J^aredo, Tex., 23. oktobra. — Včeraj zvečer je dospelo v Nuevo Laredo tisoč vojakov, tako da šteje sedaj posadka 1500 mož. Prebivalstvo se boji napada generala Ville, katerega čete so že začele prodirati proti Nuevo Laredo in Piedras Negras.
General Carranza je pripravljen odstopiti kot najvišji ekse-kutivni uradnik mesta Mexico Citv, če se ne - bo skušal Villa z njegovim odstopom kaj okoristiti. Stavil bo še več predlogov in zahtev, za katere se pa Villa sko-rajgotovo ne bo veliko zmenil.
Zadnji čas se govori po mestu, da je poslal Carranza proti severu več tisoč svojih vojakov. Njegovi agenti pravijo, da se je to zgodilo samo iz varnostnih ozi-rov. in za slučaj, da bi delegati ne prišli do nobenega zaključka. Večina časopisov v Mexico City je odločno proti sklepom delegatov, zborujočih v Aguas Calien-
tes.
Kadilci opija
Detektiv Mooney je vdrl včeraj z nekim svojim tovarišem v hišo št v. 462 Prospect Place, Brooklyn, in aretirali posestnika Davisa. Detektiv je več večerov opazoval mlade ljudi, ki so hodili v hišo in se proti jutru vračali vsi omamljeni domov. Prepričan je bil, da kadijo v hiši opij. V Davisovem stanovanju je zaplenil enajst posodic opija in vse priprave za kajenje. — Davis je star 28 let, njegova žena pa 22.
Požigalec.
Mihael Sarrantino je zažgal svojo hišo na 9. cesti v Brook-lynu. Na policijski stražnici je rekel, da je to napravil iz jeze, ker ga je njegova žena zapustila. — Postavili so ga pod varščino $2000.
Veliki nalivi v Texae. San Antonio, Texas, 23. okt. — Danes popoldan se je nad tukajšnjim mestom utrgal oblak. Dež je lil s tako silo, da je reka skoraj vidno naraščala. Dvajset oseb je utonilo. V teku pol ure je nara-sla reka San Antonio za 15 čevljev.	.
GliAS NARODA, 24. OKTOBRA, 1914.

'GLAS NARODA"
Dally.) * VOiBiil ud poblistood by tfaa aiofiite Publishing Ca
(a corporation.) VUNK SAKS EH, Pmidnt ! JANKO PLfciiJUJ, Secretary. tqUia BKNEDIK, Trepwref.
PltM of feusmessof the corporation and
•ddKUM of above jCncen : ■ Oartiandt Street, borough of Man-y hat tan. New T ork City, N. Y.
nek. Iz njepa je posneti, da «e tudi lahko v Združenih državah prične s sistematičnim preganjanjem tujec v. Patrijotizem je le krinka ter se skriva za njim naj-gr>a konkurenčna zavist.
V imenu patrijotizma se je o«! nekdaj uganjalo najpodlcjse stvari.
Dopisi.
GL'
New York City. — Pred kratkim v.-ui dobil od »»četa. c. kr. policijskega nadzornika v pokoju, -tajiujočega v Šent Vidu nad
•rat
leto velja hat ta Ameriko ic
Caaado........................|3.00 i
leta....................... 1.50 i
xa mesto N«w York........4.00 [
pol tata ca me«to New York ... 2.00
1Ctpu;>0 trn vae leto...........4.SO
**	no! leta	9 j5 i ■
1.W uJu*lJ«no. pismo, da j.- moj
Karol Nučič. stotnik pri bos,-lie r-
iceg. pešpolku št. :». padel v bojuj
In Srbi. — \V. K. Nučič.
Seminole, Pa. — Delavske raz-
•j dobre; <l«'lani(»
U'^QLAH NARODA" izhaja vaak dan
p itviemAi nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA**
("Vole« of the Peopie") every day except SuixUy* and Holidays. Satecription yearly $3 «0.
I'
t on
podpira in o^oboooti m n« pnoocujejOL Dmmr Ml m blagovoli pobijati po —
Money Order.
Prt spremembi kraj a naročnikov pro-0« se nam tudi prcytr*}*
naznani, da hilrtje
eijdemo naslovnika. Doptsouv ia pofeljstv&ra naredita ta
g	Oaitiov:
"GLAS NARODA-" *
P Cortland t St.. New York City.
Tctefod 465*7»\•rtlandt.
m«
«>«1 itiri do pet »Ini vteduu. Vozovi s« majhni, pa še liste samo »lo poloviee polnimo, ker jih je preveč. — Na »Iruštvenem polju preeej dobro napredujemo. Itna-I mo tri društva; prvo spada h K.
S. K. .!., ostala dva pa k S. 1). P < laj Vv(( sVoj(, bistroumno* 1'ozdmv: — Naročnik. x ttm kako pridobila Vogrin*



Zasledovanje špijonov.
Ocrmania, W. Va. — Ia naseda kraja >,- retlkok»laj >Iim kaka n«*-viea. Tukaj je nas 1«* malo Slo-vene»v. to»la med seboj »e prav dobro razumemo. Podpornega društva nimamo nobenega. k»*r nas j»* premalo. Dvlo je stalno, sa-I tno če človek hoče d»'lati. Tudi pečlarski klub imamo, »atuo gospodinje manjka. Lepih rož je v I izobilju. nied njimi se pa najbolj odlikuje ena. Marsikateri bi jo fad utrgal. k<» bi bilo mogoče, marsikateri poželjivo obrača oči I za njo. Kot vam j" znano, je ta roža. gospodična Marija Koren ičan. nabrala lepo *vot»> za Sklad, 'ki namenjen najbednejaim j med bednimi. Prav ste storili, g. urednik, <la ste jo javno pohvalili Iv listu. Ponosni smo lriiiko. dn
Nad
lili IieUiAkiil JUSil-
kov izdalo -Posvet", ki je bil
lesten, so razsod-	. ,
siiozuali resnico Ii,namo tako rojakinjo v svoji sre-
ijni takoj deuio-jni
najn^
•r i
or<. ki
mil
nri upi 'i el
ni
v n»-
vouu! liilgi •ijo in raznuj aneiji
dokaz za. to v, ki je ko-amno in ne-jv. Pričelo s»* . se zaneslo xltain v Au-sedaj prave '* je Nemce, desetletja v d»*želi lnosti ni nihče dvo-•j ali pa interniralo gotovih mestih. S tem se je op ah til o na tisoče eksistenc, oni vojne je raslo hujskanje t temu je *»• prišel strah pred uni. Vsak, kdor j»* imel nem-ali nemško zveneče ime. ^ bil »umu. Povsod se je vohalo špi-
;ra
V	Angliji se je postopalo sprva malo obzirnejše. Pozneje pa se je pojavila tudi tam špijonska bolezen. V zadnjih tednih se jih je tam na tisoče odpustilo, glede katerih ni bilo mogoče navesti niti najmanjšo sence dokaza o kaki špijonaži. Zajirlo.se je trgovine in restavracije, ki so obstajala že desetletja. Povod za to je bila v«'st. tla je padel Antwerpen vsled izdajstva tam živečih Nemcev, torej stvar, ki je tako brez-smisehia, da se ji more človek le smejati. Kot sumljive se je nadziralo celo domačin^, ki so bili vsled sorodstva kaj v zvezi z Nemci. Vsled prizadevanja sedaj vsemogočnega lorda Kitehener-ja se je nekaterim teh celo prepovedalo dostop na dvor. Stvar je šla takor daleč, da se je prijelo dva nemška profesorja, ki sta se vračala z nekega znanstvenega kongresa v Avstraliji.
V	Nemčiji so si ohranili glede spijoua/.e nekoliko mirnejšo kri. To bi se pa naenkrat obrnilo, ako bi bila Nemčija v kaki bitki poražena. Izprememba francoskih in angleških imen pri tvrdkaji. na jedilnih listih in pri naslovih li-Htov kaže dosti jasno, kako visoko se ie povspel narodni fanatizem. ki išče izraza v otročjih dejanjih.
Razumljivo in »lo gotove mere opravičljivo je, ako se pojavi zasledovanje spijonov v deželah, ki vodijo vojno in ki zaznamujejo le poraze. Neumljivo pa je, ako se kaj takega prenese tudi na nevtralne dežele. Tudi v tej deželi se skuša S HJX1 ičiti inozeraee. Kakih sredstev se poslužujejo pri tem ljudje, kaže doposlano nekemu jaewyorskemu listu, ki je priobčil fctvar brez komentarja.
V	poslanem se izvaja, ali so J^družene države varne pred invazijo Nemcev. Nemčija zc dalj ča-sa skuša pridobiti zase južnoameriški trg, Ko bo uničena Anglija, bodo prišle na vrsto Združene države. Radi tega je treba paziti na {ta živeče Nemce.
. V tem smislu je pisaa celi čls-
d i. L"pati je, <|a se bo vsakemu Slovencu v Ameriki zbudilo v srcu usmiljenje »lo ubogih reveže v v stari domovini. V vsakem kraju naj bi šel eden pobirat in prepričan sem, da bi se v kratkem času nabrala lepa svota. 0»lpri roke, odpri srce, otiraj bratovske •<olzeI Na delo, rojaki! Pozdrav! t'itatelj.
Op. ured. Gospodični Korenča-novi se še enkrat prisrčno zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost. Živela!
Grafton, Wis. — Delavske razmere so tukaj jako slabe. Delamo samo osem ur dnevno, vsled česar ne svetujem nikomur sem hoiliti. »lokb-r se delavske razmere ne zboljšajo. — Ker vedno čitam o evropski vojni in tudi dopise, ka-t»*re priobčujejo slovenski rojaki, mi ne da srce miru, da bi tudi jaz nečesa ne povedal, kar me bode do skrajnosti. Ni še dolgo, kar sem se javil avstro-ogrskemu konzulu v Chicagu kot črnovojnik. Javil sem se mu v slovenskem jeziku, nakar mi on odgovori v nemškem. Misleč, da morajo tudi na konzulatu znati slovenski, sem poslal pismo nazaj. Nato so ini odgovorili v neki hrvaško-slovaški mešanici. Urez vsakega komentarja ! — Vse zavedne rojake pozdravlja avstrijski črnovojnik.
Ely, Minn. — Te dni je bila operirana v tukajšnji bolnišnici na slepiču naša vrla rojakinja Mrs. Pečavar. Operacijo je srečno prestala in se ozdravljena vrnila na svoj dom. — Poročevalec.
Bear Creek, Mcnt. — Delavske razmere so poveljne za tistega, kateri dela. Brezposelnih je še vedno veliko število, ki hodijo od premr»gorova do premogorova in poskuiajo svojo srečo. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo težko dobi. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Slovenskih cvetk ni, vsled česar Zelinjaku." nimajo fantje nobene zabave. Pozdrav ! — Poročevalec.
4Milko Vogria.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
(Nadaljevanje.)
Ko ni Olga v svoj«* misli zamaknjena dalje govorila, pristavi Kihard. da je sicer njena misel iz-j vrstna, !e izvesti jo je težko. Poji cm pa sta se trat in sestra vneto poganjala, kako bi mogla Vogri-na v sv»ijo družbo dobiti: Rihard seveda zato. da bi s»' kratkočasil in z njim kot koroškim rojakom obiskaval bližnje trge in vasi. ho-tli! na strme gore in v krasne doline. Olga pa. da bi imela človeka v svojem obiižju. po katerem njeno srce že tako goreče, a brezuspešno hrepeni. Pride-li Milko v nj»-no bližino in spozna-li ona. da goji do nje če ne enako, jm le slično nagnem >t. tedaj dobi ona isto nepremagljivo moč. katero katero potrebuje nj«*no srce. »la se zoperstavljii sladkim besedam barona Roberta. To je bil močen na^rib. ki j.- silil Ol«ro. da poskuša
iSt
priuonna \ ogrtna
v >vojo druščino, a seveda tako. ■ hi !>i sama svoj.- uairin iiost i do njega ne izdal i.
Ko brat in sestra skupaj pr»*-mišljujeta. kako bi mogla s\<>jo misel izwsti. približa se jima naenkrat mati /. baronom Robertom sem po gozdiču. Hilo je že pozno popoldne, kedar je navadno lt»i-iii-rt k Skenovskim dohajal. Ker pa ni bilo niti Riharda niti Olg'-od nik»»der, napotita >»* mati in Robert v gozdič iskat ju. 0,| da-leč ju je že zapazilo bistro Oljrino oko. Pri tem vidu pa »lek!i»*a kar skloni, tak* jej je pogled na
"Da, mama. tako bodem tudi (življenju dogaja. Gospa Sfaeoov-jaz ravnala kakor ti. A reči pač ska in Rihard sta mislila, da se je moram, da bi svojemu možu, če] kaj doma očetu pripetilo. Olgi je bi mi kaj takega oponašal. pome-'začelo srce še bolj nego prej biti, tala vse tropično cvetje in rastli- meneč, da se jim kaka nezgoda o nje iz cvetnjaka in rajši bi tam j Vogriim in Konarskih poroča. Le nasadila karfijola, špargla, salate^barona Roberta ni ganil poslov lil druge zelenjadi. Jaz ne vem. prihod, zakaj njegovo sree so v zakaj bi, postavim, mi tukaj najtem hipu druge važnejše misli, deželi morali imeti poseben park strah in up. navdajale, ah celo cvetnjak; saj je vsa na j y kratkem se je pa pokazalo, rava tako lepa. da se Jijvj gotovo,da so se bili vsi trije zastonj zba-najlepši umetni vrti ne dajo pri-jli brzojavnega posla. V brzojavu merjati.	|se je bralo, da pride Skenovske
' Gospica Olga. vi bodete po-1 jutri, dne 1!». junija, popoldne tem drugače govorili, ko vidite'grof Konarski z obiteljo vred ob-n«iše umetne vrte »loli na Ogr-|iskavat. Tega naznanila pa se je skenv" . pristavi hitro Robert. o-jbila najbolj razveselila Olga. Nje-brnjen proti f)lgi. Že naš vrtino src«, prej otožno in razsrjeno, okoli grajščiiie je prav lep in ta-1j,ostajalo je zopet veselo. Takoj ko vkusno nasajen, da se mu bo-jje jiogletlala brata Riharda. po-dete čudili. k»» stopite vanj." 'mežikala mu z očmi, smehljaje "Ne Wode mi pač treba, gospodje. t«-r s tem izrazila, da se njun baron \ odvrne l>rezobzirno d«-- načrt menda le uresniči. 1'pala in klica, - iti si oirledavat vaših par- nadejala j<\ »la dojde s Konar-kov na Ogrsko; kar se mene tire. j »kini gotoro tudi »ir. Milko Vo-prepuščam vam rada vse vašej^rin. po katerem ž«
vse moj«
njeno sree ga! i tako željno hrepeni, in te misli i večer opustila. Vs]e.|
vrte. a vi pustit.- meni Ta je meni najljubši ter mi j* ta-!ni ona
ko k srcu prirastek »la ga ne lue-jtega j.- bila tako zamišljena, da njaui za vašega najlepšega!" ni zvečer pri »'-aju eestokrat v«'-
I»ekli."-iua (Kil<H-nost in tako d.-la. o č»-m govori. Mati sama brezobzirna izjava se je zdela ba-lj^ n.-kat• rikrat oj.azila. zak:;j je ronu Robertu malo čudna. Sku-|nocoj tako vsa v mislih in redko-šal jo je potolažiti, kajti uvidel be-edna. Večkrat jo je tudi o-j-. »la ni l»i!.» pametno mlkrivati |pomnila, naj se razgovorov udele-t i svojih nazorov o ekonomiji; jžuje. Mislili so pač vsi. «la j»-j je zatorej odgovori mirno:	jrazpor z baronom Robertom segel
"Danca ste pa kaj liuda. gt»-spica Olga. Upam, »ia ni to vaše
tako L'loboki> v srce in zategadelj se j. j m* ljubi govoriti, ali varali vsi. kakor veva midva. »Ira-
pravo mnenje in resno prepriča- ^n
nje. Vi se ra»li z menoj malo po- si č itatelj [ Zatorej pa t ti t It niso šalite, kaj ne. gospiea	} mogle noe»,j niti materine b«-se»|e.
"Ni moja navada, gospod ba- niti Robertovo obnašanj.- ničesa ron. da bi s»- > kom šalila, naj- pri njej opraviti. A k«*r je Olga manj pa z vami. Kar govorim, jelše vedno isto malomarnost in za-moje sveto prepričanje. Ali vsak J naši j.nost kazala, poslovil >♦• j« dan ini je bolj jasiu*^ »ia so vaši nazori v vsem in vsakem od mo-
Koberta sree pretresel.
"Za božjo voljo. Rihard. tiho Jm razlieni. Te sem ludi mia-bodiva!" jt- vzkliknila dekliralda 111 "^^en* deklica, toliko vsa preplašena. Mislila si je nam- v*',ldar vem X!1	<la bi
reč. da se je m »g>4 njun pogovor v'bml„	nao",a ukla |
že tako daleč slišati in »la sta Ro-jll*',tl*
bert in mati mcmla že uganila, o J " Dane> ^i pa i>:ij čudna in raz-čem se z bratom p»»govarja. Ka-I'»»rjena. Olga!" s»ž»* j.j mati v kor s.' nedolžni otrok, kedar kaj !b,iSCf,°- "Kakor nalašč hočeš ved-krivega misli ali storiti namera- uo ]fk nasprotovati! Da ima ba-va. pred materjo ustraši, če se.ron Robert druge ideje kakor ti. mu naglojna prikaže ter v svoji
R»»bert prej. nego je bila -sieer njegova navada, in tudi domači so šli ta večer kmalu počivat. (Pride še).
neizkušenosti meni. »la se mu notranje misli kar na lieu berejo, tako se j»- zbala tudi Olga, zapa-zivši mater in Roberta. Zatorej je nagloma vstala, popravila si obleko ter še enkrat, a tiho rekla:
"Molčiva zdaj, da naju ne sli-šita. Ponoči pa premišljnjva vsak zase. kako bi se dala najina misel izwsti: jutri se hočeva dalje posvetovati. Zilaj ]>a pojdiva njima naproti, ali veš. Rihard. pazi, — in pri teh besedah položi prst na usta. — da se :ne zagovoriš!"'
Deklici je lice' žarelo in sree jej je samega strahu močno plalo, ko
je z bratom -oko v roki pribli-i"'1 - .. , ^__• t, , .	da
zevala materi in Robertu. Po b»»lj etiketnem nego
je celo razumljivo; temu se tudi lie smeš čuditi. On je že skusil mnogo sveta, a živel pa več svojemu vojaškemu poklicu, kakor se pa pečal z gospodarstvom. Zatorej ima pa tudi c-elo »Iruge nazore njem. kakor pa mi. ki se vedno z njim bavimo. —- Kedar začnete, gospoil baron", nadaljuje potem proti Robertu, "sami gospodariti na svojem posestvu, kakor ste namenjeni, spoznali b»i-dele brzo, da imam jaz prav. in slušiili tudi svojo ženo, ako bode kaj <» gospodarstvu razumela."
Pri tej materini opazki se je bila Olga kar pr»'tresla. Čutila je, Ida meri mati nanjo s temi bese-imi. in je kar obstala, kakor
. otrok, če zagleda nanotu golazen
. ,	a	,pnja" pred seboj
teljskem pozdravu med Olgo in
Robertom nadaljevala sta zadnji in gospa Skenovska svoj poprej-
Nastopila je za nekaj trenot-kov tihota. Nobeden si ni upal
še vedno čutila razžaljeno in to tudi očitno kazala Robertu. Tudi zdaj se je bila hitro matere oklenila. in sieer tako, da sta bila Robert in mati na sredi med njo in Rihardom.
šn j i razgovor. Olga se je namreč "P^govoritL Tudi baron Robert,
ki je imel sicer vedno dovolj besed na jeziku, je zdaj molčal, a opazoval vestno, kako se izpremi-nja na Olginem lieu barva ^a barvo. Viilel pa je tudi. »la se je Olga pri slednjih materinih besedah
. . ,	stresla, kakor da bi bila na gada
"\am se torej dozdeva, gospod s^opila
baron, da je nas vrt prevarčno ali! - .	.... . .
preekonomično urejen", nadalju-L ndt'» +m '^opisljiv utis je »le-je gospa, in vsi štirje korakajo lalo.1™ to na ^berta. Danes je dalje, radovedni, kaj bode baro- P»*^rat spoznal, da nima res 01-
nova glava nato odgovorila. f »lenega sočutja do njega m
. da mu vsikdar m povsod naspro-to je neovrgljiva resni-|tuje	mu je pa ^ izrečno
1(odgovorila, »la inu prepušča —
i4Da, ea". odvrne
odločno Robci
"Saj imate le domače in za vsakdanji živež potrebne rastline po njem nasajene. Na vseli gredah ne najde človek tropičnega rast-
vse njegove vrte na Ogrskem. Žal mu je postajalo, da se ni brzdal v svojem govorjenju, da ni zatajeval svojih misli in nazorov. Spo-
_	.	.	jznal je, da s svojim ošabnim in
vi. To, kar je tu, dobi se v vsa- brezobzirnim postopanjem raalo
dosegel, temveč si še bolj odtujil
Kako je v starem kraju?
Iz pisma, katerega je pisal oče svoji hčeri v Kenmore, Ohio, posnemamo sledeče:
Kdor ima v hranilnici kaj denarja, ne dobi več kot dvajset kron naenkrat. Jaz sem mislil včeraj nekaj ven vzeti, pa mi niso hoteli dati. Draginja je strašna. Moka je po trideset krajcarjev kilogram, kava po štiri krone, sladkor po eno krono. Rad bi ti marsikaj pisal, pa ne smem, ker je strogo prepovedano... Ubogi narod!
itOJAKl NAROČAJTE SE NA OLAS NARODAM NAJVTCCJl SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB
lilija, ki bi služilo očem in vonja vi.
kem kmetskem hišnem vrtu ali' Te besede so bile pri prost i go-
mlado Olgino srce, ki mu je vsak dan tem vrednejše in milejše po

spej vendar le preveč in po njih stajalo. Zdaj se je začel stoprav se je čutila prisiljeno, posvetiti bati, da bi mu res Olga v svoji malo nazorom baronovim. zator»>j odločnosti, kakor jo je danes ka-odgovori odločno:	|za]a> ne o^kia srca in roke, in
"Ravno to pa hočem pri hiši da bi mu nič ne utegnilo poma-imeti. da nisem od drugih odvis- gati plemenito ime in graj šč in a na. Kaj mi pomaga cvetnjak ali pri njegovem namenu, park. poln dišečih in vonjivih j Take misli so rojile po Rober-cvetlic, ako nima kuharica zelc-ftovi glavi. Močno je bil ta nepri-njadi vzeti z domačega vrta? Vijčakovani prepir z Olgo in delo-tani doli na Ogrskem dičite lahko nia tudi z materjo potrt njegovo hiše, grajščine in vile s evetnjaki srčnost in samosvet. Iznenadilo in dragimi roža:ni v njih, a tu ga je bilo odločno nasprotovanje pri nas se mora varčno gospoda-:prej tako plahe deklice, riti, ako hoče človek kaj imeti ini Iz te splošne zadrege in tihote si sam pomagati. Tako so delali reši celo družbo posel, ki se je moji stariši, tako delam i jaz in sem po vrtu približeval. Xajprvi bode menda delala tudi moja ga zapazi Rihard in vsklikne: Olga."	| "Telegrafski posel gre!"
Hčerki je bilo kaj ljubo' pri j Iu pri teh besedah se ozrejo srcu, da je mogla materi poma- mahoma vsi ter gledajo, odkod bi gati, ko je ta nasprotovala Ro-'posel prihajal. Vsa družba se zelo bertu;. zatorej pristavi malo na- ustraši nepričakovanega posla, ffajivo:	' I kakor se to sicer v vsakdanjem
Oče in sin- v isti bolnišnici.
Princa Friderika Karla Iles-senskega so prenesli v L< val. kjer leži v lazaret u skupaj s svojim ranjenim očetom princem Friderikom Viljemom.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
P. K., Black Diainond, Wash. -
Kdor hoe.e k vojakom, mora imeti prvi državljanski papir ter mora znati prilično angleški pisati govoriti.
Narcčnik, Shebcygan, Wis, —
List se pošilja v stari kraj. vendar pa se ne ve. ali ga dobijo <io-tični v roke.
L. S., Mcllenauer, Pa. — Hvala ! Pošljite še kaj. Vaš dopis bonu* porabili v članku, ki ga pri-občiuio v kratkem.
NAZNANILO IN VABILO.
Pripravljalni odbor slovenskega pevskega društva "Prešern" za slovensko godbo v Pittsburgh!! naznanja slovenskim rojakom v Pittsburglm. Pa., in okoliei. »la se vrši glavna seja za ustanovitev slovenske gedbe v sredo 28. okt.
1914	cb 8. uri zvečer v K. S. Domu na 57. in Butler St.
Zatorej vljudno vabi odbor vse slovenske rojake v Pittsburglm in okolici, kateri še nameravajo pristopiti ali pa jih veseli biti pri slovenski gotlbi. »la se te glaviif seje zagotovo udeleže, da se bode zamoglo inštrumente naročiti.
Za obilno zglasitev se priporoča in pričakuje	ODBOR. ^ (24-26—10)
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto
1915	onim, ki so nam že poslaL naročnino. Letošnji koledar bc izvanredno zanimiv ter bo vseboval med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA Df NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, <la bo le tošnji Koledar izvanredno uga jal našim Čitateljem.
Naročite ga pri:
SLOVENK! PUBLISHING CO 82 Cortlandt St. New Vork City
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO .NE UPRAVNI
6TVQ NS CBEDNifrrya
SEVERA'S
Gothard
Oil.
(Severo /o Gothardsko 0;,c).
Severov o Gothardsko Olje
se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje
revmatizma, obistne boli,
bolečin v bokih, nevralgije, krčev, oteklin, okorelost* v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, zoper katere se priporoča mazilo.
Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah.
SEVERA'S. TAB-LAX.	Severa'S MEDICATED SKIN SOAP
Sladkorno odvajalo.	"»e v it- -\o Zdravilno MiK,\
Za otroke m odras.e.	Za ctrcke in cčrasle.
Cena 10 ;n 25 ccr.tov.	Cc ia 25 c r* •/.
W. F. 5	»EVE	rš,: . CEDAR RAPiDS RA UO. IOWA
		

Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
Delo okosao. Izvršuje prevode v druge jezike.
Unij ako organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
90
			■	
			■	■
■a	f -----iggr=—1			
		EQ		
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in drnštveni tajniki, ali parite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in x vsem tiskarskim materij alom in je največja slov. nnijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
▼■em tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO flELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Predno so obraete kam drugam, piiite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo pot* rebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair Are., Cleveland, (Hue
Kaznovana strahopetnost.
V Trientu je dvignila Olympia Vališ pri neki banki svoje prihranke v znesku 2000 kron. Xa potu domov ji je neki neznanec ukradel vso' dvignjeno avoto.
Pouk v angleščini.
aklanili zopet
Rojakom nitnnnj*,*y0 da
poolers ti utdciči-o potom i -----
Od U ta. 19» do 1912 nu imeli nad 460 rojakov. Unm uciif anrleUo potom nate mttok. Učite ■e ix poMbnih tlakjlafb iTokor.
Fojuntfe »setonj. PWto SE DANES as:
€119 SL Omir Ave.,
glas naroda, 24. oktobra. 1014.
Slovenski ranjenci v bolnicah.
nik Aleksander. 4. stot. — Maks Tar Anton. 27. dom. polk. iz Tol-Sehneid. r, 1. stot. — Topničar- j mina, ranjen, v MiŠkolezu. — "ki polk št. 7.: Vrhovnik Fran.' Šinkovec Alojzij 7. lov. bat., iz munie. kolona. — Topničarski Zagorja, ranjen, v MiŠkolezu. — poik št. H.: Pravic Ivan. nadom. Truden Andrej, 97. pešp. iz Sta-oddelek. — Dragonski polk št. <>.: Sevčik Ivan. . nadom. eskad.
Ranjenci v Gorici. — V Gorico so dospeli med drugimi še sle-
rega trga. ranjen, v MiŠkolezu. — Slana Anton. 87. pešp., iz Malt* Nedelje, ranjen v MiŠkolezu. V kranjski deželni bolnici se
deči ranjenci: nadporočnik Prid. j nahajajo med drugimi sledeči *ra-Ktrel. 47. polk. — Korpor. Scher, „jenci - ;s0tič Jožef. 20. lov. bat. C!d«vee; Josip Žižinond. Šempe-—Ortan Karel. 47. peSp,— Sporu ter. W. polk. — Anton K lede,; Frane. 27. domohr. pol. — Wie-LoČnik. 27. p. — Alf. Pitamic, ser Maks, 71. polk. — Steržinar < iorira. 20. bat. lovcev. — Vladi-j Josip. 07. pešp. — Rosman An-mir Vlašie, Mala vasica, 70. p. |ton. 2. domohr. polk. J Blejc Fr., Anton Maragon, Kopriva v Par- 17. pešp. — Primožič Lorene, 27^ laniji. 27. plan. p. — Jožef fcini- j domobr. polk. ^ Pekolj Franc, "oj. Trnovo, S. art. polk. — Ivan 27. domohr. polk. — Tavčar M. Kršič, Kobarid, 8. art. p. — Jo-|tevž. 27. domohr. polk. — Dež-sip CVplak, Šmartno, 8. art. p. ( man Jakob, 27. domobr. polk. — — Prane Pahor. Dol na Krasu, i Varmočnik Mihael, 7. polj. top. 4. dom. p. — Jožef Tinta. Anko-j polk. — Golob Anton, voznik.— vo, 27. dom. p. — Franc Cigli. 'jereb Peter. 27. doni. polk. —
Krajšek Edward. 26. domobr. polk. — Krivic Ignac, 27. dom. polk. — Znidaršič Anton. 8. lov.
Steferjan, 8. art. polk. — Josip Hrešan. I.očnik, 07. p. — Ivan Ljubic, Pod grad. !>7. p. — Bene-dik Boetno, Gradež. 27. plan. p. j ],ut. — Gradišar Janez, orožnik.
Rusig Vergil, Tržič. 27. plan..— Jaklič Franc. 17. pe.Špolk. — p. — Gallas Leon, Copris 27. pi.* Fort una Jakob, 17. pešp. — Ma-p. J Anton Furlau. Tržič, 27. pl.jb rič Franc, 27. ilomobr. polk. — I>. — Miha Zupančič, Kresnice j<';lv;»on"i»" Anton. 17. pešp. — Sa-pri Litiji. 7. lov. Lat. — Josip je vie Janez. 27. domobr. polk. — I her. Praga. 6. ulan. p. — Josip Razinger Friderik, orož. asist. — 1'fan. Dunaj, 8. art. p. — Franc Kobe Janez. 17. pešp. — Osolnik Kogoj, Bale; Miha Cotič, Gori-
1: Josip Zon g. Romans; Valentin Trevisian. Topolja 11; Ivan Ju-govae. Pazin; Ivan Medeot. Fa-ra, vsi planinski polk št. 27. — Ivan Stekar, Kojsko, 47. p. — Andrej Slavec. Ljutomer. rt. art. polk. — Med obolelimi so: Alojzij Reich, Ljutomer, 8. art. p. — Leonard i g <Vzar. Gorica, 8. art. p. — Gvida Brešan, Loč nik. 07. p. — Ivan Ferluga, Trst, avtom, oddelek.
V	Mladiko" in licej so pripeljali naslednje ranjence, in si-e» r 17. pešpolka: Šinit Fr. —Ser-šen Josip. — Rigler Anton. — Starman Jurij. — Spilek Franc.
— Oven Matija. — Zupančič Aji-ton. — Simonič Josip. — Oil 97. pešpolka: Crubisa Josip, Požar Anton. — Cuzrit Anton, Covle-\ ich Anton — Furlan Anton. — Lorenzon Janez. — Podbršček Janez. — Jurčinovič Anton. — Žnideršie Anton. — Lui&a Ev-gen. — Kosmač Anton. — Belič Josip. — Jachin Giuseppe. —Bo-nilaeia Janez. — Novak Anton, poljski lov. bat. 7. — Blažič Anton (polj. lov. bat. 7.).
V	poročilih o ranjencih in bolnikih št. 13. se nahajajo med
polk, iz Vrhnike, ranjen v Miš-kolzu. — Pisanee Janez, 7. polj. j topn. polk. iz Sv. Eme pri Celju. , ranjen, v MiŠkolezu. — Prim on I \ t-m poročilu nahajamo sle-(helj Anton. 1. stot. — Lovski ba- janez, 17. pešp., iz Zagorja, ra-'
deča imt iiu: 1 rane Anzelc, inf. ,taljon št. 8.: Pirker David. 1. st.' njen. v Mi^koizu. _ Prinčič Fr..
87. p. p. (strel v desni kazalec,' dunajska bolnišnica. — Janez Balluf, korporal peh. p. štv. 27. <rani**n na levem očesu, dunajska bolnišnica). — Karel Braseh. inf. peh. p. 27. (ustreljen v gornjo leht, dunajska bolnišnica t. — Prane Brunčko, poddes. peh. p. št. fc»7. (ustreljen skozi komolec, e. in kr. garnizijska bolnica v Zagrebu). — Karel < olkni, nad. rez. dom. inf. p. št. 27. < bolan, dunajska bolnišniea.
—	Frane Concian. inf. peh. p. št. 1*7. < bolan, dunajska bolnišnica 1.
—	Mihael Coriancig. od dom. inf. polka št. 27. (ustreljen v 4. prst leve roke, dunajska bolnišnica).
—	Jurij Dobernig, inf. peh. p. št. 7. (strel v levo roko, rez. bolnica na Dunaju). — Janez Furlan, inf. dom. inf. p. p. štv. 27. (bolan, dunajska bolnišniea). —
Nikolaj (iarbaz. inf. črnovoj. p. p. št. 17. (doma iz Pulane pri Mariboru, ustreljen v levo roko. bolnica usmiljenih bratov na Dunaju). — Jan. Grabner, lovec lov. bat. št. 7. (doma iz Motnika. ustreljen v levo roko, s. in kr. rez. bolnica na Dunaju). — Matija G ratzer, podčast. dom. peh. j), št. 4. < ustreljen v levo stegno, dunajska bolnica). — Janez H11-binger. topu. gor. art. peh. p. št. M. (iz Beljaka, na sumu da ima grižo, Franca Jožefa bolnica na Dunaju). —- Hubert Kern. eno letnik artilj. polka št. 9. (iz <V-lovea, ustreljen v desno roko in levo stran, bol. sv. Elizabete na Dunaju). — Bartol Kos, inf. p. p. št. 87. (iz Vitanja, ohstreljen kolk, c. in kr, gani. bolnica v Za-rebu). — J^arel Marcel ja, inf. p. p. šf. 17. (ohstreljen v glavo, strel v desno stegno, rez. bolnica na Dunaju t. —Marius IVrin, inf. peh. p. štv. ?>7. (»loma iz Trsi a. ustreljen v levo podlehtnico. Stefanijska bolnica na Dunaju).
—	Jožef Pleterski, inf. peh. p. štv. 87. (vtisk desnega sklepa kolena, re/. bolnica na Dunaju).
—	Frane Sterle, inf. doin. peh. polka št. 27. (strel v glavo. s. in Jttr, rez. bolnica na Dunaju). — Alojzij Tekawetz, peh. p. št. 17. ^stre! v desno pazduho, dunajska Uolnieii . — Dominik Tomsig. nad. rez. dom. peh. polka št. 27. (bolan. e. kr. dom. bolnica na Dunaju i. — Matija Treiher, inf. p. p. št. 7. (doma iz Marija na Žili, bolan, Franca Jožefa bolnica na Dunaju). — Jakob Trpin, inf. p. polk št. 47. 1 doma iz Polane pri Mariboru, bolan, dunajska bolnica L — Win disc h, podčastnik, peh. polka št. 87. (ustreljen v levo uho, Štefanijska bolnica na Dunaju). — Avgust Wittmann, četovodja peh. p. št, 97. (ustreljen v levo roko, ki je tudi zlomljena, c. in kr. garn. bolnica na Dunaju).
V	Ljudskem domu je bilo nastanjenih 17. sept. 79 vojakov, ki so prišli z bojišč, med njimi je 12 ranjencev. Domačini so naslednji: Pešpolk št. 87.: Cerlon Ivan, inf. iz Dinjana pri Pulju, ranjen na desni roki. — Godina Ivan, Valle pri Pulju, lahko ranjen od šrapnela. — Pešpolk št. 97.: Curk Josip, Dolga poljana pri Postojni. — Jakoučič Rudolf. Meda na. (•tadiška. — Semenie Peter, poddesetnik, iz Vipave. — Domobranski polk št. 27.: Cici-goi Irene j iz Pulja. — Komel Josip iz Solkana na Goriškem. — Pelerin Janez. Št. Andrež pri Gorici. — Lovski bataljon št. 20.: Koler Fran iz Idrije. — Havbie-ni polk št. 3.: Marenie Henrik, Gormiu, Gradiška. — Jerman Janez, topn. iz Kopra. — Inf. Trost Andrej iz Sent Vida pri Vipavi.
V	bolnišnici prirejeni v vojašnici št. 27., so nastanjeni še naslednji renjenci: Pešpolk št. 7.: 31 oser Matija, 14. stot. — Isola Ivan, 5. stot. — Wallner Ivan, 4. stot. — Sellacher Edvard. 1. st.
—	Gregoršek Ivan, 10. stot. — Klade Juri, 12. stot. — Pešpolk štv. 17.: Skrojnar Miha, 14. st.
—	Suštaršie Ivan, 10. stot. — Koprive« Peter, 15. stot. — Oswald Ivan. 16. stot. — Trente! Franc. 10. stot. — Pešpolk št. 27. Malei-n«H* Ivan, . stot. — Krainer Fran. 2. nad. stot. — Wurzinger Josip, 3. stot. — Peerzl Kristijan, IL stot. — Pešpolk št. 87.: Miha Mojzes, Rahel Leopold, 1. stot.
—	Zazijal Pran, 4. stot. — Pešpolk st. 97.: Vesna ver Ivan, Križ-itič Josip, 2. stot. — Kovšca Ivan, 4. stot. — Cernetič Josip, 1. stot.
—	Domobranski polk štv. 24.: Ihihkovie Ivan, 4. stot. — Domo-
it. 26. z Krojnik Iv„
27
Ob prepada.
taki kot so ležali tam v blagajni. Ne. ni mogel delati. Rojilo pa mu je v glavi, da je mislil, da mu bo
Solnčni žarek se je igral prav' f,0,"*iia'	Je- skr;il J* »«
v sredi pisalne mize, za katero ge in sti*nil ter "pognil na mi-je sedel Ivan Skale. V pisarni po-jZ6>*
Tako so pretekle ure 111 prišel eeer. Doktor Leitner je zahte-akt. Skale mu je izročil spise lostno je zrl pred so na solnčni!"1 Poznal, da danes prvikrat v žarek le tu in tam je obrnil svoj svojem življenju ni mogel de-pogled v sosedno sobo, kjer je
sedel v delo utopljen njegov šef, j Odvetnik ga je ostro pogledal.
edvetnik doktor Leitner.	j'■Jutri moram imeti akt. Poišci-
Skaletov postaran obraz je prav Vst* ]>otrebno v registraturi in
spadal v to oprašeno, malo sobo,,^ trajalo celo noč. Plačal Vam
v soparen zrak pisarne, v pomanj- ,>om posebne ure."
ki j i vos t pohištva. Oez upadla li-j Skale je vzdignil glavo in je
ea štiridesetletnega moža je ši- meril svojega predstojnika s
nil včasih čuden smehljaj: s trud- hladnim pogledom. Zapazil je. da
110 resnostjo je izvrševal svoje tudi Leitner izgleda bolan in
pis^rske dolžnosti, molčeče se je utrujen. **Po noči delati —*"je
podajal zjutraj na delo. vestno mrmral predse, potem pa glasno
ga je odlagal zvečer, ne da bi mu pridjai: "Poskusil bom."
dalo kako notrajno zadoščenje. J Ur<>7. misli je. premetaval spise
Zadnje dni se je zdel so-usluž-jin zvezke, tu in tam je našel kak
bencem se bolj molčeč.	|upisek. Toda mislil je na noč
Danes pa je .sedel Skale po-, ko bo mogel boljše delati, ko ne
pol noma utopljen v svoje misli. )lo,|,. vznemirivalo njegovih živ-
Delo na mizi ga ni moglo zbu- <.(.v rooota«je strojev, ne priha-
diti k vestnem izpolnjevanju dolž- j;inje in odhajanje ljudi.
nosti. V možganih pa mu je ro-' k- • •	, . , ,
... ,r.	t • , , • . i Ko je pisarna končal i dnevno
.plo. Misii so uhajale k niegovi Li • .-111 r • , v. . , . . J ,	j delo. je stopil doktor Leitner iz
uruzmi. ki se je pogrezala v ved- L______, , ,	_
, . . ,Svoje sobe 111 rekel Skaletu: 'Tono večje pomanjkanje. \ idel je L •	.. , . . . ,
. 1 .	. ■	- k.I ostanite tukaj 111 zberite po-
I»r<N| sabo zeno s tremi malimi o-L,. , ^ , ,r . , * .
t™v_. t v. , ♦„1-1 , tlv"»i materijaI. Tu imate ključ troci. Dva dečka sta ležala do- ,,;,..„,„ v . •* .1 , .
t , -	, ,. pisarne. Zaprite dobro okna in
uia bolna m mati jim vedno bolii,. ... . , ,
1 * 1 1 • . r ♦ , ■	dvakrat zaklenite vrata, nato m
hirala. Cul je, kako trkajo up-;. , »	. , - .
-	, •	-	. ! pi »ionesite ključe V ,-rlOle stailO-
niki na vrata njegovega stromas- t. . -	- . J	,	'
- - . .	, I »J«', naj f'O ura kolikor hoče
nega stanovanja v eertrtem nad-'	- , ,	, , .. . . ,4
, , , ,	.. —	bo»jse — obdrzrle khu-
Ktropju, Ml gledal v obupane oi-i - , • , • .. ,, , .	.
. . 1-11- 1 ,	'Io Jlltf'"- Zapel je SVOJ ep
svoje zveste, Ane. \ idel te. kako 1 ~„i.	11111 -	,
-	,	kožuh, vzel klobuk m odšel. V
zgineva iz njegovega stanovatiia ... . - t- . .	.
11a srce pritisniti, — ena. dve. j več se bo od njega oddaljil, ako tri, pet, deset, sto, tisoč — ah to zahteva splošni položaj.
— da bodo žepi polni, potem n-gasniti luč in dol
Možnost ustaviti boj je pač vselej hiitveno odvisna od taktične-
Izvlekel je iz žepa nnžič, ga' ga položaja. Ta možnost je dana zasadil v špranjo in — glej — v začetku, ko je š,- razmeroma Kaj pa je to? — vrata se odpro malo sil zapletenih v hoj; dokaj sama. kar odskočila so — saj ni težja je stvar, kadar so porab-bilo zaklenjeno — niti zaprto — Ijene že tudi zadnje rezerve. Usta-hlagajna odprta.	J vitev je lažje izpeljati, ako se
Skale se prime za glavo. Na to je preje dosgla zmaga ali pa tiplje po notranjih prostorih bla- vsaj-delen uspeli, kakor pa če je gajm- — nič — prazna!	I bila preje četa tepena. Najlažje se
Torej pa-st mi je bila nastav-' stvar izpelje ]»onov-i. ko sovraž-ljena! Izgubljen sem! Hotel sem'nik ne opazi uvodnega gibanja in
krasti — sam šef mi je nastavil t boj sploh počiva. V dosedanjih past. Obsojen sem. milostni Bog! [bitkah >n se boji ustavili navad-Skaletu se. šibe kolena. Prit i pa lj 110 pri I. armadnemu zboru v Se je do stola in se zgrudil nanj. Vzhodni Pruski, pri desnem nem-Sain ni vedel, kako je prišel jškem krilu v bitki pri Marni in pred odvetnikovo stanovanje; tu- sedaj v lvovski bitki po boju na di ni vedel, kaj bo rekel. Padel grodeški cesti. V vseh teh bojih
bo predenj na kolena in ga pro sil —
T11 zasliši glas. Bil je hišnik, katerega je priklical s zvoncem. In šele zdaj je. zapazil, kako pozno je že v noči.
"Rad bi gor k goftpodu doktorju Leitnerju —" je jecljal.
"Gospod doktor je pred tretni urami odpotoval — s težko prtljago — na daljni pot."
''Odpotoval... ? Daljno pot ? Saj ni nič oddal v pisarni. Nemogoče — motite se —*' v pretrgani!] stavkih je govoril pisar.
je. bil sovražnik tako pretresen, da si prvi hip ni upal slediti, tako. da se je pomikanje nazaj lahko neovirano izvršilo.
Sklep ustaviti hoj mora vsik-dar izidi edino-le od najvišjega poveljnika, nikdar pa od čete same ali kakega podpoveljnika. — Ako je le-ta prisiljen iti nazaj, potem se ne more več govoriti o ustavitvi boja. Potem je to kratko in malo — umikanje. Sklep za ustavitev se navadno stori na
podlagi poročil o dohodu novih sovražnih sil, o ogroženju kril ali Ne motim se", je ii.-voljno skrhi za varstvo zvez v ozadjn-
1: i...;'Zlasti odločuje poročilo o dohodu novih sovražnih ojačenj, katerim se vodja ti" čuti vee kos. Kakor nerad se vodja odloči za povelje k umikanju, je to vendar
odvrnil zanjf
hišnik. "Imate li kaj
nje
kos za kosom
"Ne, ne. — pa to je —". Skale je kot nor mahal z rokami po zraku, hotel je upiti. pa ni mogel dati glasu od s. be — Čez tre-1 xvl,K®k,,aJ ,(>*'d dvema zlima —
Luka. 4. doni. polk. - Zupančič starinarja. In slišal je plakanje V TV' ]>Vt'mik" 1 1M. smfth Ignac. 7. lovski tet. - Stare Ma- otročičev, ki se pritiskali ob po- l'"1*-	mirno, le s
tevž. 17. pešp. — Kos Franc, 47. stelji mamice. Toda na Skaleto-	,IJ,° ,Mlti
j»eš]>. — Zaletel Frane. 27. dom. polk. — Zupančič Fr., 17. pešp.
—	Kolar Ignacij, 17. pešpolk. — '.'rič.tr Ignacij. 17. pešp. — Bre-ški Jakob, 17. pešp. — llomar Frane, 17. pešp. — Jošt Jožef, 7. pešp. — Kaučič Jožef. 27. dom. polk. — Muha Alojzij. 26, dom. polk. — Lamovšek Anton, 27. dom. pol. — Lampret Anton. 27. dom. polk. — Rozman Alojzij, 27. domobr. polk. — Besednjak Alojzij, 27. domolir. polk. — Dol-ničar Mihael, 17. pešp. — Pohleven Peter, 27. domohr. polk. — < levirk Franc. 7. polj. top. polk.
—	Smreker Anton. 7. poljski top. polk. — KraVanja Ivan. 97. pešp.
—	Vohine Anton. 7. lov. bataljon. Seznam izgub št. 17. obsega
pešpolke št. 52. 18, 4:}, 88. 72. tirolskih cesarskih lovcev. Med tirolskimi cesarskimi lovci je zabeležen rezervni praporščak Mat. Landstaetter kot mrtvec.
V zaznamku izgub št. 15. in
JiKimn .m KI	___•	.	....
j -»	, tretji so-bi so drugi pospravljali •	c ........................................... .
pohištva v roke sTo,; so S(i ,)n.rnika!i j|t sm(i,; s<> netek je nekaj zamrmral. od če- Dian-,s<; v"llkl vojskovodje so
sar je hišnik razumel b- besedo-.{S<* °<f l'as:i 'lo '*'"s:1 izvlekli iz ne
vem obrazu ni bilo mrzlične vro-
eicc. samo njegovo čustvo
J*1
nje.
1 V Skaletovi s:obi je gorela luč.
-rožno delovalo. Slednjič pa 1.111	so,H' so h]h' Pa	V
je bilo preveč. Mahoma se'v :dig-	T<* zH p,s:,r- Bost al je mirneji
ne in stopi v sobo svojega šefa.	J." Zatlovoljnost. Mal odsev luči Zmešan, v strahu in kakor bi s- ,,:M.lal l>rav na železno blagaj-
čtulil sam sebi je stal pred njim.	no- 1>lsa'* J? vstal in pogledal o-
Doktor Lei'tner ga ]>ogleda j>re
koli
sebe. Cul je. da ysak ropot.
Anton, poljske havbice polk št. drugimi tudi sledeči: Poročnik 3, iz Celja, ranjen. — Grubič Fr.,
Jazbec Marijan, 1)7. pešp., iz No-vega mesta, ranjen, 11a Dunaju.
—	Stot. Krušič Frane. 97. pešp.. iz Trsta, ranjen, na Dunaju. — 1'oroč. dr. Jožef Rapoe, 97. pešp. i7. Maribora, ranjen, v Ljubljani. — .Janeš Franc. 17. pešp., iz Pod reči j pri Kamniku, bolan, v Ljubljani. — Kenda Sebastian. 17. pešp., iz Idrije, ranjen, v Gorici. — Laekovič Jožef. 27. dom. polk. Viko pri Gorici, ranjen, v Kčszegu. — Raugus Anton, 27. dom. ]>olk. iz St. Jerneja, ranjen, v Ljubljani. — Skrbeč Franc. 17. pešp., iz Starega trga. ranjen, na Dunaju. — V G. izkazu izgub je izkazan poročnik dr. Miroslav Vrančič kot mrtev.
V poročilu o ranejnih in bolnikih št. 14. se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Poročnik Likar Anton, 79. pešp., iz Idrije, bolan, v Zagrebu. — Stot. Obe-reigner Henrik. 18. pešp., ranjen, na Dunaju. — Druks Janez. 4. dom. polk, iz Šoštanja, ranjen, v MiŠkolezu. — Eneimir Janez. 27. dom. polk, iz okraja Krško, ranjen, v MiŠkolezu. — llinčič Matija. 27. dom. polk. iz Tolmina, ranjen v MiŠkolezu. — Kapun Konrad, 4. domor. polk. iz Lei-tersberga. ranjen v MiŠkolezu. — Kaus Andrej. 97. pešp., iz Tolmina, ranjen, v MiŠkolezu. — Ker-žan Janez. 87. pešp., iz Globokega! bolan. \ Zagrebu. — Klajn-ček Anton, 4. domobr. polk. iz Sv. Ijovrenea pri Ptuju, ranjen, v MiŠkolezu. — Kodelja Jožef. 27. domobr. polk. iz Loža, ranjen, v MiŠkolezu. — Koder Anton. 8. poljski topniški polk, iz Grahovega, ranjen, v MiŠkolezu.
—	Kol besen Mihael, 27. pešp., iz Ljubljane, ranjen, v MiŠkolezu.
—	Lepušič Pavel. 4. dom. polk. okr. Beljak, ranjen, v MiŠkolezu.
—	Manijago Anton. 27. demobr. polk, iz Gorice, ranjen, v Miš-
Mi- kolezu. — Mole Anton, 27. dom.
......
ko svojih očal. "Aii se ne spoz- !<I. Poroča s svojim premika-r.ate. ljubi Skale? Poiščite si	odmeva v sobah. Zopet je
zvezke od prejšnega leta!"	začutil neko negotovost, v vsa-
44Ne, gospod doktor", je odgo-jk</m kotu in	mislil, da vi-
voril Skale s sklonjeno glavo.!'11 ohraz(> i" spake. Pregnal je "Ne prihajam radi procesa — ne sme5no domišljijo in stopil v še-
radi dela — to se pravi— da _ !ovo sobo- ^ isto h,izu blagajne
radi težav dela —Je sta1- Zopet se je čutil varnega "Kaj Vam je Skale! Ste li'iri samozavestnega. Dotikanje žc-bolni —hladno de doktor. jlezne stene	nič ni straši-
Skale se je ojunačil in hripa- ilo in ll1ia-ia,e so 1,111 vesele misli, vo rekel:	j kako lahko bi si opomogel. Zdaj-
"Da — bolan sem, gospod dok-!ei Se sPomni na ženo 111 otroke, tor — to se pravi — zadolžen sem:;ro!ovo so sedaJ v skrbeh zanj. do tukaj — 111 doma mi leži bot-|AU so. to skrbi sa,no danes? na žena in otroci — razumeli bo- 'Ah .m hil° vse žiyljenje le poste —"	i manjkanje, večna negotovost, dan
Šef se je naslonil nazaj.	!za dnevom brez vsakega veselja?
18. se nahajajo med drugimi sle-'	dragi, — tu bi se morali'VeJn0 ^red oč*mi »Moštvo, le čisto
deči: Babič Jakob, 26. dom. polk, 11 ol i stisniti, le toliko trositi, ko- lnal° uPanJe lia nebistveno zbolj-iz Štajerske, mrtvec. — Dimec likor sredstva dovolijo, tudi pi-	Morda čez eno leto! Mor-
vu se odreči. Morda bi čez leto t,a! Bespde odvetnikove so mu še dni se dalo urediti malo poviša- zvenelTe v ušesih kot zasrnmova-nje plače. Saj ste šele pred tre- Xasl(>llil se je na železno ste-;ni leti bili povišani "	no blagajne in čutil, kako zamol-
" Ljubi Bog - inedtein~šmo	S^ar se udaja. si je
dobili še eno dete", je šepetal	mfD1
pisar, -in s čakanjem na prihod-M '	^ ^ke m objel
nje leto - to ste mi tudi že ob-'1"1"2*0 mafVn° omaro" O, koliko ljubili lansko zimo - ne zame-'pr0St0ra bo v ra0Jlh rokah' koli'
polieija. Potem se je poteka je "-0,iMega jmložaja. tako n. pr. oddaljil.	Napoleon v bitki pri Aspernu (22.
Drugo jutro se je kot blisk raz-/T* Iffy .iu pH -*rci,wnir-A"-nesla vest po mestu, da je dok-\ t"J: ^-'"i. 111,	^
tor Leitner ponoči »bežal z de-	.'>n ( onUnwmu.
narjem svojih klijentov.	. 1'™Vil ,.,s,avrtI so v »no-
V sobici tam gori v četrtem	VOJI" 7 "Jrnn W<>"""> l>™-
nadstropju pa je ležal mož vi**™1?	pomno-
mrzlici. V njegovih očeh je sve-lf ^ ' vo,i1,1,;lJ ,M*	»a-
tel nekak vesel blesk kot posh-11.4"1®?®	1
dica hudesra kesanin. Skalo ie ;l!,-./ato t»'l> ^ore vedeti, da-
dica hudega kesanja. Skale je prr-psnil drobno telo svoje žene k sebi in ji zašepetal: "Bodi mirna — nesrečni smo res — toda nedolžni, brez krivde — čuješ žena — brez krivde! Kakšna čudna sreča ■ Bo.? je poslal svojega angelja na pomoč v težki uri. ko sem stal ob prepadu...!"
Kako in kedaj se prosto voljno ustavijo boji.
26. domobr. polk. iz okraja Brežice, mrtev. — Kuča Viljem, 89. pešpolk. Beljak, ranjen.
Na severnem bojišču je bil po nekem okopu ubit krščansko-soei-jalni državni poslanec Fr. Fuchs iz Linca. — Ne severnem bojišču je padel stotnik 27. pešp. Gustav Valentin. — Padel je podpolkovnik bataljona poljskih lovcev št. 19. Ernst Mathes. — Padel je v bitki pri Lvovu stotnik 17. pešp. Tisch. — Poveljstvo 27. pešp. je kmalu po dohodu v Galicijo prevzel stotnik Schwarz, ker je podpolkovnik Walland težko obolel. Dasi pri Grodeku 11a rami ranjen, je izjavil stotnik Sehwarz, da o-stane pri svojem polku. — Padla sta stotnik pešpolka št. 8. Maks Danko in pijonirski poroč. Oče-našek. — Na južnem bojišču je padel nadporočnik Franjo Pallua 7. Reke.
rite, gospod dok'for."
Odvetnik si je grizel ustnice in gledal preko očal bledi pisarjev obraz, v katerem je cukalo kot v pridržani jezi. "Dobri Skale, morate se pač stisniti. Jaz se mo-
ko vrečic in skrinje bi lahko pograbil. To bi se najedli jaz, Ana in otroci! Mali Franjo bi se zopet zredil in Lizika — pa sploh — šli bi Čez morje — v gorke, zdrave kraje, kjer vejejo rahli
« »auu uaz se mo- vetriči i„ dajo zopet krvi v lica. ram pri plaei uslužbencev tudi I_ n .to M W!o z<lravilf>! AH me
drzau svojega proračuna. Ce že 1)C Ana razuraeia? Zakaj no ako
hoc^e par kron predujma - U ponildim srPt,0. Saj /e vpn<1;U.
„n	T w' » .l)0'ua®a" moja žena. Jaz bi šel naprej, ona
'l0kt0r /1Re1Je. ]lrani1 Va Prišla za mano. Jaz bom šel
še to noč. ona mi sledi čez par
pisar, nehote se odmaknivši za korak nazaj, "to bi izgledalo kot miloščina — kaj^ii povrniti — bilo bi mi nemogoče/'
tednov, ko pride moje pismo — iz Mehike ali pa iz Kalifornije, kdo ve, kako se vsi ti oni kraji ■Doktor se je mrzlo smehljal, imenujejo! O. da. bo že prišla za
No, če ste tako občutljivi — potem se morate pač zadovoljiti, kakor je.*'
"Dobro — zadovoljil se bom." Skale je še bolj uklonil glavo in grizel ustnice. Trudno se je zravnal, pogledal svojega šefa in hotel oditi. Tu pade njegov pogled Jia železno blagajno, eije vrata so bila odprta. Opazil je male skrinjice, ki so stale v temni or-mari razvrščene ena poleg druge. in platnene vrečice v katerih so bili kovinski novci. Nekak leden duh mu je vel iz blagajne in Skaletla je stresel mraz. Hitro je okrenil svojo glavo in stopil v svojo ozko sobico ter se vsedel k mizi. Skušal je, da bi se vtopil v delo. ki je ležalo pred njim, pa črke in številke so izginjale v meglene mase in Skale je nehote vedno zopet škilil v sosedno sobo, kjer je bilo videti stransko
Šrapnel v cerkvi.
Menih reda sv. Frančiška, P. Matkovič. je bil pred kratkim v Zemunu ubit pred oltarjem. P. Matkovič je ostal v Zeemunu. čeprav se je vse prebivalstvo pred prihodom sovražnika umaknilo. Ravno je bral sv. mašo, ko je udaril sovražni šrapnel v cerkev ter eksplodiral ravno pred oltarjem. P. Matkovič je bil na mestu mrtev.
Posrečilo se mu je.
Namreč nekemu ranjenemu vojaku ki leži v neki dunajski bolnici. Zdravnik mu je namreč v šali obljubil za vsako strelno rano krono. "Mislil je", je pravil vojak usmiljenki. "da najde dve
ali tri rane. In med tem jih je ....... _	. _
našel - sedem: eno na prsih, tri^®^11 V^'ii * ^ ^Vl'i deUarjJ\N°' Če b°, Sreve'C ...	1	1 nusli odtegnil od blagajne. Na I peklo v rokah, ga pa položim na-
na ranu m tn v levi nogi, m mo-Jnoben način ni šlo z računanjem,' zaj. Samo malo poigrati se z ban-ral je plačati sedem kron!" < številke so postajale bankovci, kovei, pogladiti mehke papirje,
-.............-_____ .	. _	____________** - " ^Ife-irT
mano z otroci, bo že šla čez morje! O Bog, ko bi že bilo —!
Strah ga je prešinil, strah pred neznano srečo. Preveč lepo bi vse to bilo: pa tako blizu je novo življenje, tu pred njim so sredstva. le zagrabiti je treba po njih. Denar tu notri ni samo last odvetnika, največ je onega njegovih klijec\/>v. ki so g.i mu zaupali? Zguha torej ne zadene enega samega človeka, pač pa več ljudi, ki pa gotovo imajo razuu tega še več doma. Kdo pa je odgovoren za denar? Gotovo le eden. njegov šef. — Ta oskorčni in mrzli človek, ki nima družine, ne skrbi, samo denar, mnogo denarja? Kaj mu ta mar?
Skale je počasi, nehote tresel ob blagajno. Kako to doni po kovini, naravnost zapeljivo. Sedaj le proč z drugimi mislimi, le poskusiti. Take priložnosti ne bo
steno blagajne. Šiloma se je zo-,kmalo zopet! Sam ob toliki mno-
V	"Grazer Tagblattu" priob-| čil je neki strokovnjak naslednji ' članek .-
V	bitkah sedanje vojne se je | opetovano pripetilo, da je kak ■ vrhovni poveljnik prostovoljno j ustavil boj na kakem bojišču in ,ni dopustil, da bi se izvojeval do j konca. Tako so Avstrijci v prvi ' bitki pri Lvovu prostovoljno izpraznili mesto Lvov in pred njim
j ležeče postojanke in se pomaknili nazaj 111 dalje zadaj ležeče postojanke. isto se je sedaj zgodilo pri Lvovu. ko je cela avstrijska armada prostovoljno pretrgala boj in se pomaknila nazaj. Začetkom vojne je prvi nemški armad-ni zbor v Vzhodnji Prusiji. ki se je zmagovito boril proti Rusom, opustil boj iu se pomaknil nazaj, ko jo dospelo poročilo o prodiranju sovražnih sil. ki so ogrožale ■krilo in umikaliio črto. Ravno tako je nedavno v bitki na Marni vzhodno ocl Pariza, kljub temu, da je bilo v bojih zmagovito, opustilo boj in se pomaknilo nazaj, da prepreči krilno obkoli-tev.
Ustaviti boj sredi razvoja je. ena najtežjih nalog, ki se stavijo na kakega voditelja čet. posebno ker je izpeljava te naloge bistveno dvisna od nasprotnik^. Vedno je vprašanje, da-li bo nasprotnik dopustil tako izločitev iz njegovega stika in tako pretranje boja. Značilno za pretrganje boja je to, da se samo na sebi ne izvrši pod neposrednim pritiskom sovražnikovega uspeha, marveč temelji na svobodnem sklepu najvišjega vojnega voditelja. Redno se izvrši tedaj, ako je le-ta prišel do prepričanja, da bi nadalj-no vztrajanje in bojevanje po vsej priliki dovedlo do poraza. Presoja, da-li ie slučaj dejansko tak. da-li ustavitev začetega boja odgovarja taktičnemu in strate-gičnemu položaju in da-li je to še sploh mogoče izvesti, bo v večini slučajev zelo težka. Odločitev je zelo odvisna od 'vojskovo-djevega značaja. Gotovo je pa, da se sprevi vojskovodja kljub vsej svoji energiji ne bo zagrizel na enkrat napravlejni načrt, mar-
!i .i'' njegovo povelje zn usta vi je-»j«' boja Še n;i vseh točkah izpe-ljivo. Ako sovražnik premočno pritiska, se pretrganje bojev lahko izpremeni v umikanje, ki se niti več ne razlikuje od poraza, t staviti boj je torej dandanašnji veliko težja naloga nego je bila nekdaj. Kjer se posreči, priča, da je vrhovni poveljnik položaj pravilno presodil, da poveljniki vseh stopenj popolnoma obvladujejo čete ter tla je sovražnik zelo o-sia hijen.
"Fantje, držite se, jaz umiram!"
Na južnem bojišču pri Šabcu je padel poročnik pehotuega polka Maksimilijan Prochazka, o če-|gar junaštvu so pripovedovali ranjeni vojaki istega polka. Poročnik, ki je bil pri moštvu zelo priljubljen, je bil težko ranjen. Ko je že umiral, je še zaklical: "Fantje, držite se — jaz umiram!"
Vnuk grofa Tolstega v vojnem njetništvu na Češkem.
V	Lipniku pri Novih Benatkali se nahaja 200 ruskih ujetnikov. Med njimi je tudi Mihaljev Iljič Tolstoj, vnuk grofa Leva Niko-lajeviča Tolstega. 20-letni enoletni prostovoljec, ki je bil ujet pri Kuraarovu. Ruski ujetniki večinoma grede cesto iz Lipnika do Mlade.
i
Srečen ranjenec.
V	bolnici v Osiekti na Hrvatskem leži pijonirski častnik v rezervi, inženir Oton Schick, doma iz Prage. Schick je bil ranjen v bitki pri Šabeu. Te dni mu je oče iz Prage brzojavno sporočil, da je v Novem Jorku umrl njegov ujec. ki mu je zapustil en miijon kron.
Molitve za avstrijskega in za nemškega cesarja.
"Frankfurter Zeituug" poro-gi: Nekateri angleški cerkveni krogi so se sedaj začeli izpodti-kati ob tem, da se v Windsorju pri mašah vitezov reda pod veznice — najvišjega angleškega reda — moli Še vedno za avstrijskega in za nemškega cesarja in za nekatere nemške prince, ki se u-deležujejo vojne. Stavljen je bil nasvet, naj se iz kapele odstranijo njihove zastave in njihova imena črtajo iz knjige članov. Ker pa določajo pravila tega reda, da more biti izobčen samo tisti član, ki je angleškega kralja izdal, je kapitelj zaukazal, da se mori pri mašah za ta red slej kakor prej moliti za avstrijskega in za nemškega cesarja.
B
JigsslBriflski
B.

Kiti!, iidnitt
a
Iflkorpotiwaa dam 24. januarja 1901 t državi
s«m t ely, minnesota. •LAVNI URADNH2«
Predsednik: 7. A. GERM, 507 Cherry Way or box S7 Brad
dock, Px
Podpredsedniki ALOI1 BALANT, 112 Stealing At«, Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. Tj. broztch, Box 424. Ely, Ifimt. Blagajnik: JOHN GOT7ŽE, Box 105, Ely, Minn. Eanpnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cola
VMOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chieago »t., Joliet, 111 KADZORNIKt:
MIKE ZUNICH, 421—7tk Sl, Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kaxisaa City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., CleVelsnd, O. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
PRAN .rCSTIN, 1708 E. 28 th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL. od društva itv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva stv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva 6tv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poia Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Je dno te, vse pritoibe o« na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode nralo S
Društveno glssilo: "GLAS NARODA
"pravi, da nas sovraži, ker vodimo vojsko kot druhal surove-žev, da nas zaničuje in da si ničesar bolj ne želi, kakor da bi ves naš narod imel le eno glavo, da bi jo zamogel takoj odsekati in tako končati ta strašni boj."
Med temi besedami so pogledi vseh navzočih z največjo pozornostjo bili vprti v ujetnika, da bi zapazili kako spremembo v njegovem obrazu, toda Leščinski je mirno gledal častnike, kot bi mu vsa stvar ne bila nič mar.
"Gospodje", pe dejal Costan-nos dvignivši se s sedeža, "oni kmet se je gotovo zmotil, to je sedaj dokazano. Ta mož zares ni Francoz in je čisto nesumljiv."
S tem je bila Leščinskova oso-da konečno odločena. Povrnili so mu zopet papirje, orožje in konja, poleg tega mu še dali potni list, podpisan od Castannos-a. s katerim je neoviran dospel v Lizbono.
Pozneje je v bitki pri Aspernu padel ta odposlanec M ura to v kot stotnik na polju časti. Njegova zgodba je zgodovinsko zajamčena in redkokdaj je bilo samoza-tajevanje in obvladanje samega samega sebe Izpostavljeno hujšim skušnjavam kot v gori navedenem slučaju.
GLAS NARODA, 24. OKTOBRA, 1911, —*——^^-
J
te najrajši. Žena, ki se oblači soproge pa so bile slikane v me-najrajši zeleno, je po njegovem daljonili v ozadju. Pripomba een-mnenju prepirljiva; tudi ni za-'zure k temu listu se je glasila: upati ženam ki ljubijo vijolica- "Dovoljeno — izdajatelju je sto barvo, ki nosijo rumene klo-j grajati neskroinnost, da je upo-buke in se oblačijo brez vsakega dobil vladarja z njegovimi štiri-povoda črno. Bela barva je bar- mi ženami." To je bilo Stifftu va koketnosti, rožasto barvo lju-! preveč, zato je predložil list ce-bijo zamišljene in ljubeznive žen- sarju. In cesar Franc se i* razve-ske, sivo se oblačijo one, ki se selil nad to cenznro: "Glejte,
čutijo nesrečne.
In ta ne reče besede.
Neki poljski vojak v bitki pri G'ravellottu je videl, kako je odtrgala krogija iz topa njegove-! mu tovarišu na levi glavo. Nekaj minut pozneje je razbila puškina kroglja njegovemu vojaku
glejte, to je odkritosrčna policija, ki mi očita, da je neskromno imeti štiri žene. Pa jaz sem jih:
imel zapored, ne vse ob enem.", „ • •
vojna m dunajski zoologični vrt.
Sedanje vojno stanje učinkuje tudi na prelrranitev nekaterih eksotičnih vrst živali, ki se naha-
Ženi ne povejte!
Nekdo je po nesreči prišel pod voz električne železnice. Komaj
se je zopet zbudil k zavesti, je rekel okoli stoječim:
"'Za božjo voljo, ne povejte ničesar moji ženi. Ona mi je po-
—„----------,sebno ostro prepovedala, da se ne
sem od mojega Ivana prvi poljub (smem pustiti povoziti od elek-in od mame zadnjo zaušnico. 'trične železnice."
Kakor se vzame.
Mlada žena (svojemu možu): "Ali si že kedaj imel hrepenenje po smrti?"
Mož: "Po čegavi smrti misliš?"
i
Mlada goska: Zares znamenit dan je bil prvi majnik. Dobila
na desni prst. Puška mu je padla jajo na Dunaju v šenbrunski me-
17 vnl.r n in	4..	rr» _ ____- _ * ••	-
iz roko in ranjenec je zatulil. To se je zdelo Poljaku preveč strahopetno: "Glej. temu mojemu
nažeriji. Ker je prekomorska trgovina onemogočena, je prerušen tudi dovoz prekomorskih živil,
Izvanredno samozataje vanje.
Za časa Napoleonove vojne pro ti Španski je princ Murat, ki je tedaj bil vrhovni vojskovodja hrabrili francoskih čet v Ma-1 dridu. želel poslati zelo važna poročila generalu Junotn, ki je) zasedel Lizbono. Vsa vmes ležeča j d«'i.»*la pa je bila gosto zasedena od španskih «Vt pod poveljstvom g« ntrsla f'antaniiON, tako da je bilo |M>tovsnje skozi one kraje skoro izključeuo. Po ovinkih bi se pa t*' izvanredne nujne zadeve preveč zavlekle in tudi v vojaštva prostih pokrajinah bi prebivalstvo ne pustilo skozi francoskega jezdeca.
V tem težkem položaju obrnil se je Murat na ruskega poslanika Stroganova v Madrid, čegar vlada je bila takrat naklonjena >gsnov j«* bil pri-»osrednje poročilo rstvom.
bila v onem času vi od Lizbone rus-pod poveljstvom a Siujavin-a. Na tejra je ov hotel po«!»ti šifrirano 'i katerim bi so mogel po-Iposlanee Murata. ki bi i os it i rusko uniformo, iz-kot odposlanec ruskega wauiKtva. Vseeno pa je način! »oročili, čegar vsebin« bi se sme-1 a le iistim no izročiti, zahteval |
Napoleonu pravi jen, <1 pod ruskim Si uča juo zasidrana v k a mornar! admirala S Stroganov pismo tern
kazal HM
dohro izbranega in skrajno inteligentnega sla.
Ta se je načel med Muratupri-dHjenejn polku v osebi mladega | ulanski gH častnika. Bilo mu je t š«*le osemnajst let. a odlikoval se 1 je. že večkrat po hrabrosti in pre-1 vidnosti, govoril je gladko razun francoščine še nemški, poljski in j ruski jezik ter pripadal stari t znani poljski pleuienitaški rodbini — Lešeinski.
Dobil je potrebnee inštrukeije. I dalje pismo od St roganova na i admirala hinjavina. oblekel ru- ! sko uniformo in odjezdil. Prva i dva dneva se niu je posrečilo, da j Je neopazen obš* 1 španske vojne
oddelke, tretjega dne pa so ga ustavili, potegnili raz konja, vzeli mu orožje iu ga vkljub njego- j ▼emu protestu v ruščini, katere i seveda ni nihče razumel, gnali i naravno«t pred generala Castan-1 no«. Ta okolnost je bila zanj kolikor toliko ugodna, ker je bil Oast an no« poznan kot človekolju-ben mož. Leščinski je seveda dobro vedel, da zapade gotovi smrti, če «e lc malo izda, da razume francoski.
< ai»tannos je takoj začel zasliševanje v francoskem jeziku z vprašanjem: "Kdo ste!"
LetšT-inski ga je ostro pogledal in odgovoril po nemški: *4Ne razumem ničesar." General je sieer tudi *nal nemški, toda mislil je, da bo za preiskavo boljše, če tega ne pokale, zato ga je pustil izpraŠevati po nekem dru-LeŠcinski je tedaj
_______.________
odgovarjal ruski in ostal pri tem jeziku.
Pripeljali so kmeta, ki je bil prisoten pri vjetju Leščinskega in že tedaj trdil, da pozna v jetnika. češ, da zagotovo ve. da je Francoz. Tudi v pričo Castanno--a je vzdržal svojo trditev in trdil. da je bil pred nekoliko tedni v Madridu, kamor je pripeljal slamo, ki je bila namenjena za vojašnice glavnega mesta. Ta mladi mož je bil tisti, ki mu je slamo odvzel. Prav gotovo je bil to ravno isti častnik.
Leščinskega je kar mrzlo spre-1'telo pri tej izpovedbi k;ijti tudi on je spoznal kmeta. Vendar se je obvladal, da je smeje to pripovedko razodel kot zmoto. Rekel je. da je pač mogoče »la ga je kmet kedaj videl, a nikdar in nikjer kot francoskega vojaka.
Castannos je dal odpeljati mla-dega inoža in ga zapreti v neko sobico, ki je bila ostro zastražena. Leščinski, ki že veliko ur ni zaužil niti grižljaja, se je zgrudil skoro onesveščen na slamnato le-žišče. koj, ko so se zaprla vrata njegove ječe.
Ležal je lirk.iko dve uri v takem stanju, ko ga zbudi nek glas.
Poleg njega je stalo mlado dekle, ki ga je pohlevno vprašalo v francoskem jeziku: "Bi li morda radi kaj jedli, prijatelj?"
Leščinski je že hotel se zravnati in veselo odgovoriti, a še v pravem trenotku se je spomnil, da bo to najbrž zopet kaka past zanj, in na pol zaspano jo je pogledal in odvrnil v nemščini: "Kaj mi hočeš, dekle?"
Ko je Castannos izvedel o uspehu te poskušnje, je zapove-dal še drugo skušnjo, da bi bil še bolj gotov. Velel je, da dajo ujetniku jesti, potem pa, da ga prep« I je jo iz sedanje ječe v temno in vlažno luknjo. Trudnost je toliko vplivala na ujetnika, da je vkljub temu precej trdno zaspal. Zopet ga je vzbudil glas, takrat moški, ki mu je pošepetal: "Vstanite, hočem Vas rešiti, sem Vas rojak in bivam že mnogo let v tem kraju. ' Zunaj Vas čaka osedlan konj"
Leščinski sedaj ni več omahoval niti za trenotek, takoj je vedel, da mu je nastavljena past, in odgovoril je zopet v nemščini:
Kaj-hočete — ne razumem Vas!"
Castannos je bil sedaj voljan, da bi izpustil takoj ujetnika, toda njegovi častniki so svetovali še zadnjo in najtežjo poskušnjo.
Prihodnjega jutra je bil Le-P^P^jan pred vojno sodišče, kateremu je predsedoval < 'astannos. Dali so mu nemškega tolmača, ki ga je moral vprašati: "Ker niste Francoz, ali ljubite Spance T" Brez premišljevanj* je odgovoril Leščinski: "Da, ljubim španski narod, ker tako navdušeno brani svojo domovino."
"General", je prestavil tol-m»č — seveda po prejšnem dogovoru — v francoskem jeziku,
_____,
niti besede ne črhue."
Švedska akademija.
"Takozvana "Švedska akademija" v Stockhohnn je imela v XVIII. veku vedno 18 članov, ki pa niso bili vedno posode modrosti. Zgodilo se je včasih, da so imenovali za člana akademije ljudi samo iz vnanjih vzrokov. Ko so leta 1750. izvolili 17 članom še osemnajstega, je bil izvoljen grof Flemming. Takoj je izračunal eden izmed članov akademije, da šteje ta odlična družba sedaj 170 članov in razložil to tako: Ce pride k številki 17 še ničla, da to 370.
Dobro si je znal pomagati.
Znani pesnik Sainfox. ki je tičal kljub svojim velikim dohodkom vedno v dolgovih, je sedel nekega dne v brivniei, da so da obriti. Ko je bil že pripravljen, j^ vstopil eden njegovih upnikov in zahteval od njega denar. — Sainfox ga je vprašal ali noče počakati, tla bo vsaj (»brit. potem inu hoče plačati svoj dolg. Seveda je bil upnik s tem zadovoljen in pesnik je poklical brivca kot pričo, ob enem pa je vstal, se u-mil in odšel. Oil takrat je nosil Sainfoix brado.
Čudni računi.
Neki naravoslovec je izračunal, kako glasen bi bil človeški glas. če bi bil sorazmerno močnejši, kakor glas kobilice. Našel je naslednje: Kobilico je slišati še na razdaljo eno šest in ko milje. Človek tehta približno toliko, kakor 26.000 kobilic, če bi bil glas človeka v istem razmerja močnejši, bi mogel človek govoriti tako glasno, da bi ga bilo slišati 1000 milj daleč. Slišati bi ga bilo iz < arigrada v Hamburg, da celo delj. Seveda bi morale biti potem hiše še bolj solidno zidane. sicer bi se podrle, če bi kdo le kihnil.
Lepa uniforma.
Neki nemški bogati rezervni poročnik je dobil slugo, ki je imel preeej slabo uniformo. Dal mu je denar ter mu ukazal: "Pojdi v zavod za uniformiranje ter si nakupi tam najlepšo uniformo." Sluga se je kmalu vrnil. Častnik ga začudeno pogleda ter mu reče: "Za vas nimam nikakega posla." Sluga, ki je stal kakor sveča, se čudi, da ga njegov poročnik očividno ne pozna. "Javljam {»okorno, saj sem vendar vaš sluga!" Sele sedaj so se poročniku odprle oči. pričel se je od srca smejati. Sluga si je bil namreč
rv , - . .	. . , „., kupil "najlepšo uniformo" —
Doslej si je v vojni zasluzilo 38 dno uniforrao p0grPbnega za-tisoe vojakov ta red Med odliko-1 VOlla vanci je tudi frater benediktin-
"	-----------I------IJHIVUIUIMSIMII Z.LV1J,
tovarišu je odtrgalo glavo, pa ki jih zahtevajo te živine nasvo-
Razoe zanimivosti.
Sienkiewicz na Dunaju.
T radno se razglaša, da slavni poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz ni na Dunaju kot vojni ujetnik, ampak vživa najpopolnejšo svobodo.
Puške v palicah
Kakor poročajo listi, so uporabljal^ bel g! j ski franktireurji puške, skrite v palicah.
Grof Cristalnigg padel.
Šef generalnega štr.ha 15. inf. divizije major Aleksander grof Cristalnigg pl. Gillitzstein. je padel pri Tiszowcih na Ruskem.
Skozi glavo ustreljen.
Na Dunaju se nahaja vojak, ki je bil na gališkem bojišču u-streljen v glavo. Krogla mu je šla pod desnim sencem v glavo, letela skozi usta in šla skozi levo lice ven. Ranjence ima sedaj pač nekaj bolečin v očesu in je nekoliko otekel, sicer pa krepak in bo kmalu zdrav.
Oče in sin p;idla kot junaka.
Ko je izbruhnila vojna je odšel na bojišče tudi stotnik gene-neralnega štaba Willy Rcimer. Njegov oče, 65-letni umirovljeni rit mojster istega imena, ki se je boril že v Slezvigu in pri Kraljevem Gradcu, je smatral, da ne sme ostati doma. Priglasil se je prostovoljno ter odšel na ruska bojišča. Usoda je hotela, da sta sivolasi oče in mladi, krepki sin se udeležila iste bitke in da sta padla oba istega dne. Junaka krije ista zemlja.
Ženska v vojski.
Hrvaški list "Banovae" poroča, da se nahaja med avstrijskimi vojaki, ki se bore na severu proti Rusom, tudi Alojzija Fali-ca iz Petrinje. Služi v vojski kot vodnik.
Železni križ.
Na Nemškem imajo posebno vojno odlikovanje Železni križ.
jem jedilnem listu. Tako n. pr. popolnoma primanjkuje banan, ki so jih uvažali iz Zahodnje Indije in Srednje. Amerike Živali ki so jih krmili z bananami — in v šenbrunskem zverinjaku je mnogo takih živali — dobivajo namesto banan hruške. Tudi dovoz morskih rib je prerušen Tudi teh so v dunajskem zverinjaku mnogo rabili. Zdaj dajo živalim sladkovodne ribe, ki jih imajo nekaj časa v slani vodi. Živali so sena to nenavadno hrano preeej privadile.
Konec plesa.
Med francosko-špansko vojno v let h 1808 do 181-4 je dobil neki krojač v Rergi v Cataloniji od generala Espagne naročilo, da napravi gotovo število uniform. Krojač pa uniform ni mogel napraviti v določenem času, ker po njegovi izpovedi ni imel dosti šivilj. Espagna je nato dal neki dan razglasiti, tla se vrši velik ples. Zvečer so se zbrale skoro vse ženske pri plesu. Naenkrat so vojaki obkolili hišo. Vojaki so stopili v dvorano, odgnali plesalce in povedali začudenim ženskam, tla ne smejo hiše prej zapustiti. predno niso napravile gotovega števila uniform. Takoj nato je prišel krojač s svojimi ljudmi in vrezanimi uniformami in pet minut nato so morale vse dame šivati namesto da bi plesale. Tri dni in tri noči so delale pri kruhu in vodi. potem so bile uniforme izgotovljene.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIKI;
Dušna pa5a	_.so
lJušna. pa£a v usnje vezano	$l.uv
Gospod ujšliši mojo molitev, elegantno vezano	$1.40
Ključ nebeških vrat	_.50
Marija varhinja v usnje vezano —&0 llarija varhinja elegantno vezano $1.^0
Otroška pobožnost	_.25
Rajski Glasovi	_.40
Rajski Glasovi v usnje vezano —-SO
Skrbi za Dušo v usnje vezano _-70
Skrbi za Dušo elegantno vezano fl.20 Skrbi za Dušo elegantno vezano z
zapono	$1.40
Skrbi za Dušo v slonovo kost ve-
rano $1.20 Sv. Ura elegantno vezano $1 20 Sv. Ura elegantno vezano z zapono JI.40 ®v- rra v šegrin vezano z zapono $2.00 Sv. Ura v slonovo kost vezano 11.20 Vrtec nebeški	_40
POUČNE KNJIGE:
-.21» -.25
Aberpflnik nemški
Abeoe<lnik slovenski	BL
Ah nov nemško-angleškl tolmač -.50 ^nleTv
Angl. Slov. in slov. angl. slovar —. 40 Wiezosfeder llnmn<-i -»-ir-.	r« stezosledec
XesreCnica
JCezgoda na Palav&ou
0	jetiki Pasjeglavcl Pavli ha
Petrosini. znani N. T. detektiv
Pod turškim jarmom
Poroka po pomoti
Pota ljubezni 110 zvezkov
Potovanje v Ltliput
Poslednji Mohikanec
Požigalec
Pred nevihto
1	'rihajač
Pregovori, prilike, reki
Pri Vrbčevem Grogi
Princ Ev gen Savojski
Prst božji
Punčika
Uepožtev
Revolucija na Portugalskem
Ribičev sin
Robinzon
Kuska Japonska vojna 4 zv.
Kad greha
Sanje v podobah
Sita, mala ilindostanka
Skozi širno Indijo
Skrivnosti srca
S prestola na morlSSe
Domači zdravnik
DomaČi živinozdravnik	_.50
Drugo berilo	_.40
Hitri računar	_.40
Katekizem mali	_.15
Nwvi domovinski zakon	_.20
Odvetniška tarifa	_.40
Pesmarica, nagrobnlce	$1.00
Pofjedelstvo	_j,i)
Popolni nauk o čebelarstvu	$1.00
Prva nemška vadntra.	—.25
Hrw'ni slovertsko-nemškl slovar —.50 Kchimpffov nemško-slovenskl slovar $1.20 Schimpffov slov-en.-nemški slovar $1.20 Sadjereja v pogovorih	—.25
Slovar slov.-nemški JanežiC-Bar-
tel). nova izdaja	$2.50
Slovar nemško-slovenskj (Janežič-Bartel) nova izdaja	$2.30
Slovensko-angleSka slovnica	SI 00 Slovenska slovnica	$1.25 Slovenska pesmarica,	L in II. zvezek, vsaki po _.60
Prednji katekizem	_.30
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	_.50
Umni kmetovalec	_.50
Veliki katekizem	_.40
Voščilni listi	_.20
Zgodbe sv. pisma	_.50
Zi rov ni k, narodne pesmf, vezano,
1, 2, in 3. zvezek	vsaki po —.50
§• Strašna osveta	_60
Sv. Elizabeta	_.40
Sveta Genoveva	_.jo
Sveta noč	_.20
Sveta Notburga	_.20
Srečolovec	_20
Stoletna praUka	_.50
Strah na Sokolskem jjra<ni, 100 zv. $5.00
Ameriške novice.
skega samostana, Avguštin, ki služi kot iufanterist.
Primeren odgovor.
"Niti kapljice krvi velikega Napoleona nimate v svojih žilah"* je rekel stari godrnjavi Jerome nekega dne svojemu nečaku cesarju Napoleonu II. — "To
je vseeno", mu je odgovoril manjša. Videti je tudi, da te Louis Napoleon, "kljub temu mravlje včasih stopijo iz vrste in imam celo " vratu.''
Jahajoče mravlje.
V Stamu žive majhne čmosive
mravlje, ki se mude zlasti na vlažnih prostorih, pogosto pod streho. Delavke so izveeine polovico manjše, kakor naše gozd ne mravlje. V procesijah teh mravelj pa je videti tu in tam večjo mravljo, na kateri sedi
njegovo rodbino na
Petkronski tolar mn je rešil živ-Ijenje.
Ranjeni rezervist Siegl, ki leži sedaj v bolnišnici v Homoto-vu na Cešken, je bil dne 11. septembra v boju na srbski meji. V levem žepu svoje bluze je imel listnico in v njej petkronski tolar. Naenkrat ga je nekaj zadelo. Pogledali je in videl, da je krogla priletela na nejgov ž$p, a zadela v petkronski tolar. Ta je bil ves zvit,* a Siegln je le obvaroval življenje.
Barve in ženski značaj.
Balzac pravi, da se kaže zna-
s.; g—« * i___* «• ••. -__-
bite ob vrstah gor in dol, nakar se zopet postavijo v vrste. Kako je to razlagati, ni dobro znano, znano pa je. da imajo mravlje dobro disciplinirane vojske in dobro policijo. Zato ni izključeno. da je jahajoča mravlja kak general ali kaj podobnega in ima za svojo vporabo, kakor naši generali konja, svojo mravljo.
Cesar Franc in cenznra.
Leta 1823., ko je cvetela Met-ternichova cenznra, je izdal li-tografični zavod Trentsensky na Dunaju po prizadevanju cesarjevega itelesnega zdrav ika Stiffta opis Habsburške rodbine v slikah. Na zadnji strani je bil vpo-dobljen cesar Franc 8 svojo zad-
19 let Sing Singa.
Xcki Antonio Durazzo, ki je bil v ponedeljek spoznan krivim hudodelstva trgovine z deklicami, je bil včeraj v Bronx County sodišču obsojen na 19 let in 5 mesecev ječe v Sing »Singu ter $3000 globe, najvišjo mero kazni za ta prestopek. Enrico Gresso, državna priča, je dobil 3 in pol do 11 let Sing Sin ga.
Durazza so aretirali pred par meseci, ko so našli neko 3Irs. Nealv llansom iz Bridgeport, Conn, v strašnem stanju v neki hiši na 154. cesti v New Yorku.
Anglija se je tidala. Washington, D. C., 23. okt. — Navodila, ki zahtevajo izpust Standard Oil parnika 'Platuria', je odposlal danes državni department ameriškemu poslaniku Page v Londonu. To postopanje vlade Združenih držav glede obeh ameriških petrolejskih parnikov, ■ Platuria" v Stornoway, Škotska in "Brindilla" v Halifax, N. S. katera so zaplenile angleške oblasti, bo imelo najbrž ravno tako uspeh kot ono glede tretjega parnika, katerega so angleške oblasti izpustile.
Dementirano poročilo. Biarritz, Francija, 23. okt. — Poročilo, da je umrl Porfirio Diaz, prejšnji mehiški predsednik, ni resnično. Diaz je le bolan, vendar ne toliko, da bi moral o-stati v postelji.
Poskusen samomor.
V newyorskem Central Parku so našli včeraj v krvi ležečega Maksa Katza, ki se je bil z dolgim nožem ranil v prsa. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico, kjer je proti jutru izpovedal, da si je mislil zato vzeti življenje, ker ni dobil nikjer nobenega dela.
Zaplenjena cerkev.
Amsterdam, Nizozemsko, 23. oktobra. — Nemška oblast je zaplenila angleško cerkev v Wiesbaden. Eev. Freese je moral sestaviti natančen inventar in ta-
Zmaj iz Bosne
Življenjepis Simona Gregorčiča
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE l'ZT^J^L^ KNJIGE:
Streleo
Šaljivi JnTra
Štiri povesti Tpgtthof
Turki pred Dunajem
Tlsoe in jedna noč
Tiun Ling
Timotej in Filemon
Tri povesti grofa Tolstoja
Trije rodovi
Uporniki
V	delu reSitev
V	gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec
Vojna na Balkanu 12 zvezkov
Žalost in veselje
Zadnji prof celjski Za kruhom Zaroka o polnoči Za tuje grehe
Zbirka znamenitih povesti Zlate Jagode
—.20 —.20 —.20
—	J5 —.20 $7.00
—	20 —.20 —.40 —.50
—	30 —.20 —.20
—	20 —.20 $1.85 —.45 —.20 —.20
—	la —.€0
—	30 —.20 —.30 —.50 —.30
Andrej Hofer	— 20
Avstrijska ekspedicija	—.20
Avstrijski junaki, broširano	—.70
Avstrijski junaki, vezano	—.PO
Baron Eaudon	—.20
Baron Trenk	_.20
Bele noCi_________.20
Beneška vedeževalka	— 20
Berači ca	_.20
Boj za pravico	—.40
Bo J tek	—.10
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—25
Car in tesar	—.30
Cerkvica na skali	—.15
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota, S3 zvezkov.	$5.00
Cvetna borograjska	—.40
Cvetke	—20
Cas je zlato	—.25
Cez trnje do sre?e	—.50
Darinka mala Crnogorka	—.20
Devica Orleanska	—.30
Don Kižot	—.20
Doma in na tujem	—20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Dve fudopolne povesti	—.20
Dve povesti	—.20
Erazem Pred jamski	—.20
Evangeliji	—.50
Evstahlja, dobra hči	—.20
Fabiola	—35
Fra Diavolo	—.25 George Stephenson, oče Železnic —25
Godčevskl kat<>kjx»nn	—.20
Gorenjska knjižnica:
1. zv. Etttrmnnova povest	—.15
3.	zv. Tzpokorjena r omari ca	—.15
4.	zv. Grajski lovec	—.15 3. zv. Kukclcev stan	—-15 6. zv. Šmartno pri Kranja	—15 Gozdovnik, 2. zvezka	—£0 CJrlzelda	—10 Greh in smeh	—.50 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.50 Hirlanda	—.20 Hubad, pripovedke, I. in IT. xvezek
po	—.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20
X 7~---» .	Viuuijtu vcaar riauu s avvju iOU- aiaviu llAUUlCeO lnventai
caj žensk v barvah, ki jih imajo njo soprogo, njegove prejšnje tri 'koj nato zapustiti mesto.
^^ t - - • • - . .
Izdajavec
Islandski ribič
Izlet v Carigrad
Izdajalca domovin« Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka
Izidor, pobožni kmet
Jama nad Dobrudo JaromU
Jetnikovl otroci
Kapitan Marijat Kraljevič in beraC Krištof Kolumbo Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava not? v Ljubljani Leban, sto beril
—.35
JI 00 —.20 — 20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50 $1.00 —.15 —.20 —.15 —.20 —.40 —.20
Ljubezen n maščevanje, 102 zvez. f5.00
Maksimiljan	—20
Marjetica	—.50
Marija hči polkov*	—.25
Materina žrtev	—.50
Mati, socijalen roman	$1.00
Mir božji	—.70
Mirko PošteenJakovlC	—20
Mlad samotar	—.15
Mlinarjev Janes	—.40
Mrtvi gostaC	—.20
Na različnih potih	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Narodne prlpovestl, I..	II., III. in
IV. zvezek, vsaki po	—.20
Na divjem za padu	—.50
Na boJiSču	—.35
Na indijskih otokih	—.30
Najdenček	—.26
Na Jutrovem	—.25
Na preriji	—.20
Nase! j eni cl	—.20 Nedolžnost preganjana In poveliča-
na	—20
1. zv. Prokleta.
zv. Volčji ubijalec.
3.	zv. Na pokopališču v Fremicourtu.
4.	zv. Skrivnosti starega Mardochea.
5.	in 6. zv. rgrabljenl grofič. 7. in 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh S zvezkov, trdno v platno vezano	$1 80
spilmanove povesti:
1.	zv.	Ljubite svoje sovražnike	—20
2.	zv.	Maron. krščanski deček	—.25
3.	zv.	Marijina otroka	—.25
4.	zv.	1'raški judek	_.20
5.	zv.	Ujetnik morskega roparja	—.25
6.	zv.	Arumugan sin indijskega kneza	—.25
7.	zv.	Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv.	Tri indijanske povesU	—.30 9- zv.	Kraljičin nečak _.30
10. zv.	Zvesti sin	_.30
11 zv.	Rdeča in bela vrtnic«	—30
12.	zv. Korejska brata	_.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja —-30
15.	zv. .Angelj sužnjev	—.30 1«. zv. Zlatokopi —.30
17.	zv. Prvič med Indijanci	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	_.30
13. zv. Mlada mornarja.	—.30
TALIJA:
ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER.
Brat sokol	—.25
Cigani	—40
Dobro došll	—.20
Doktor Hribar	—.20
Dve tašči	—.20
Idealna taiča	—.20
Medved snuba?	—.20
Ne kliči vraga	—.30
Nemški ne znajo	—20
Pot do srca	—.20
Pri puščavnlku	—.20
Prvi ples	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Revček Andrejček	—.40
Rokovnjači, narodna Igra	—.40
Stanarlca	— 20
V medenih dneh	—20
RAZGLEDNICE:
XewyorSke, s cvetlicami, humori-stične. božične, novoletne In ve-likonočnt po komad	—.03
ducat po	—.25
Narodna nošnja ln mesta Ljubljane, ducat po	—.30 Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi: 1
ducat po	_.30
Z sslikami mesta New Torka po —.25 Razne svete podobe, ducat po —30 Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali	—.35 veliki —.70 Ave Marija —.10
ZEMLJEVIDI:
—.10 —.50 —.10 —.10 —.25 —.50
Avstro-Ogrske, mali Avstro-Ogrske, vezan Kranjske dežele, mali Združenih držav, mali
veliki Evrope, vezan
Gorenjske z novo bohinjsko In tr
ško železnico	—.30
Celega sveta	—.25
Balkanskih držav	—.18
Zemljevidi: New T or k, Colorado, Illinois. Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, W*»-conain, Wyoming in West Virginia, vsak komad	—.25
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi V gotovini, poštni nakaznici, ali po Stilih znamkah. Poitnina jo pri vlek cenah le vračunana.
/r"'^. . _____ . : •• •;* . .. rT -
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
RANJENCI IN BOLNIKI IZ RAZNIH KRAJEV.
V poročilu o ranjencih in bohii-kih št. 1") se nahajajo mud drugimi tudi sledeči: Dr. Fric Lnk-raann. 7. poljski top. p., iz Ljubljane, ranjen; dr. Frid. Marinič
Ljubljani; Franc Lipovec, 17. pp.
iz Dolenje vasi pri Kočevju, ra-
je padel. Te dni pa je dobila njegova sestra gdč. Elza Sossova od njega dve dopisnici iz Rusije. V prvi dopisnici z dne 2. sept. sporoča. da leži ranjen v bolnišnici v Kijevu. «la pa rana ni težka in da upa. da bo v kratkem okreval.
GIAS NARODA, 24. OKTOBRA, 1914. j 1 .........
>d Sv. Urbana pri Ptuju, bolan v!V drugi dopisnici, datirani iz Sa-
ma re. 13. sept., pa piše, da se nahaja na potu v Omsk, kjer bo kot
njen v Ljubljani; Jožef Omejec, vojni vjetnik interniran. Nadalje 17 pp.. iz Medvod, ranjen v Ljub- piše, da je ležal 10 dni v bolniš-
stekel posebno slavo tudi dragon-J ski polk št. 5, v katerem služijo večinoma slovenski fantje. Dve
eskadroni teh dragoneev. ki sta garnizonirali v Slovenski Bistrici, štejeta že dines v svojih vrstah celo vrsto odlikovanih junakov. Tako so n. pr. dobili hrabrostne svetinje: kadet pL Arbeser. štab-Rat in Kienert, • desetniki Plasl. j Mezotič. PSeničnik in Osel ter dragonc-i Sin anler, Krmle in Puff.
Poveljstvo 6. armade je izjavilo pohvalo poddesetniku Metličarju in pešcem Golunu. Kumar ju in
ua straž mojstra čet o vodja Ror.
Pazita na nič vredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchorvar-stveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER
& CO.,
74-80 VuUaitM St., New Y.rfe. N. Y.
Podpora za ameriški Rdeči križ.
Ijani: Ferdinand Pihler. gor. niei. da se rana dobro celi, da je Samperlu. vm 87. pešpolka top. p., iz Ljutomera, ranjen, v že 8 dni na potu in da se bo vozili Smrtna kesa, V graški deželni Kromeri/.u na Moravskera ; Aloj- še ti dni, predno bo dospel v kraj bolnišnici bivši nadučitelj v IIo-sij Itauter. si. pp.. iz Ljutomera, svoje določbe, v Omsk. — Omsk čali in kasneje »kr. pomožni uči-i ranjen, v Olju; Jožef Santej. 87. je mesto v Sibiriji in leži ob si-,telj v Celju Jožef Leskovar. star, pp.. iz celjskega okraja, ranjen, birski železniški progi.	,.">0 let. Tovariši so ga kot pošte-j
V Celju; Rudolf Sattler, 17. pp.,' Ranjen je bil na južnem boj- :ijaka zelo cenili, v svojem poli-j i/ Zgornje Šiške, ranjen, v Ljub- nem polju praporščak 22. pešpol- tičnem mišljenju je pa nagibal na Ijani; Emil Sušnik, 87. pp.. Koz- ka Vladimir Suša iz Senožeč ter n-mško stran. — V Gradcu je u-j.\ ranjen, v Pestujhelv na Ogr- leži sedaj v bolnišnici na Dunaju, mil odvetnik in bivši predsednik: skem • Franc Woschitz 4. trdnj.l Pogreša se stotnik pešpolka št. štajerske odvetniške zbornice dr. top. p.. i/. Bon vel j, bolan, v Pu- 87 Rudolf Praxmarer. ki je prej Maks pl. Kaiserfebl v 72. letu sta- Department za delo države Iju.	j služil pri belgijskem pešpolku v rosti. — V Savljah je npirl Janez New York nam je poslal dopis,
V poročilih o ranjenih in bol-' Ljubljani.	IVelkavrh. star IS let. — V Grad- v katerem nas prosi, naj poinaga-
nikih št. K! in 17 se med drugimi| Velikodušen čin. Iz Kranja sejen je murl krojaški mojster Ka-jmo nabirati prispevke za ameri-nahajajo sledeči: Stotnik Avgust poroča: Duhovni svetnik Valcn- rol Smarčan. Blaseiikc. 27. d. p., ranjen, na tin Aljančič je svojo vilo s kras- Pcgreša se v št, Andražu Dunaju; stotnik baron Ivan For- nim vrtom na Primskovem brez-j Polzelo Franca Stranjšek, ki j t'
meiltini, 2."». dom. p.. iz Št. Flori- plačno v uporabo izročil družini odšla 24. sept. ob štirih zjutraj na New York sprejema prispevke od jana pri tiorici. ranjen, na Duna- Meglič-Tomčevi. katere gospodar j via k na Polzelo in od onega časa ju; podpolkovnik Oskar pl. Hei- in trije sinovi se nahajajo v vojni, se ne ve zanjo. Ker je imela s se-inerich, p. top. p„ iz Gorice.1 Cesar je imenoval Leopoldalboj čez 6000 kron, se sumi, da bi raujen, na Dunaju; praporščak Turšiča. kaplana v Št. Vidu nad se jej bila kaka nesreča pripetila.
Zaprli so v Celju dve slepariei. Angelo Lednik in neko Pecnak. Prva se je izdajala za usmiljenko iz deželne bolnišnice v Slovenj-z gradeu in je izvabila več osebam |do lik) K.
Kradli po njivah.
Pozor rojaki! '
Črno grozdje .. $40.00 tona j in belo New
York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica.
Vožnjb plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak
Ivan Pajk,
CONEMAUGH, PA.
VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kater! bo nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati r prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vso paro-brodne družbe prekinile sa Nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-druga či j o, bod.mo pravočasno poročali na tem mosta.
Tvrdka Frank
nad
Krnil Steiner, 8. pp., iz Cerknice, Ljubljano, c. kr. vojnim kuratom ranjen, na Dunaju; poročnik Iv. v rezervi pri domobranskem pol-Žagar, 17. pp., iz Ljubljane, ra- ku št. 5.
njen. na Dunaju; Blaž Bezjak. Pcročil se je Henrik Drassal, 27. d. p- iz Sela. bolan, v Baji; c. kr. evidenčni eleve v Litiji. Frane Mužina, Mali Križ pri <!o- gdč. Angelo Prezelj v Litiji, riei. pp., ranjen, na Dunaju; Umrl je v Spodnji Šiški Miha Jakob Petrič, g. t. p., iz Trsta, Bizjan, posestnik. Bil je vedno i .ijeii. na Dunaju; praporščak vrl pristaš narodno-napredne Friderik Karpf, 47. pp., iz Mari- stranke.
bora, bolan, ha Dunaju; prapor-1 Umrl je hotelir Anton Dolni-šeak Jožef Valenčič, 87. pp., iz čar, restavrater na Jesenicah, v Sapiane. bolan, v Budimpešti; Fr. svojem hotelu Mallner-Parkhotel. Audolšck. 17. pp., iz Prigorice. ra- Viscka starost. Iz Komende po-njen, na Dunaju; Rupert Grego- ročajo: V tukajšnji bolnišnici je »i. 7. pp.. iz I4eljaka. ranjen, v umrla 20. sept. najstarejša oseba.
»riei; Valentin Kos, 17. pp., ra- samska Jera Avguštin, rojena 19. njun, v Krakovu; Pavel Papler, februarja 1821 v Zapogah. 17. pp.. iz Ljubljane, bolan, na Nagle smrti je prominul na Dunaju; Avgust Polti, 47. pp., iz Gradu v Ljubljani internirani 30-Nove Štifte, bolan, na Dunaju; letni Mbrie Eger. rodom iz Grad-Karl Starin. 7. p. top.p.. iz Ljub- ca. nazadnje stanujoč v Trstu, via ijane. bolan, na Dunaju; Ivan Belvedere 31. Njegovo truplo so V.i". '.»7. pp.. iz Gorice, bolan, v prepeljali v mrtvašnico k sv. Kri-V« liki Kaniži nn Ogrskem.	'štofu.
j Ponesrečil se je v Idriji 531etni KRANJSKO.	Janez Peternel. rudar in posest-
1744 ranjencev z južnega boji- nik iz Spodnje Idrije, dne 20. sep-šča -o 2"». »ejit. pripeljali v Ljub- tembra. Padel je v jami z deve-Ijatin. Ranjenci so bili že 10 dni tega na dvanajsto polje ter bil v 7*
ški Rdeči križ. Dopis ima sledeče besedilo:
Državni department države
10 centov do enega dolarja od vseli priseljencev in tujerodcev, ki žele pomoči ranjenim med njihovimi rojaki v stari domovini.
Nabrani denar se bo poslalo
pomožnemu
:!adu ameriškega
Rdečega križa v svrho razdelitve v deželi darovalca, in sicer s posredovanjem Rdečega križa do-tičiie dežele in na način, tla se bo
stili v transpoi
vlak nn Kort Med
tudi Marl 2. kom p. si reljeno
V Spodnji' vsako deželo obravnavalo zase. nočjo celj- Pošiljajte prispevke na sledeči
naslov
Hud in j i so prišli s pomočjo celj ske poiieijske psiee *'Afra" na sled ženskama Crepinšek. ki staj Mrs. Marian K. Clark, kradli po njivah razne sadeže. j P.nr*au of Industry and lmmigra
Na štiri le-La težke ječe j*1 bil v	liai,»
Celju obsojei 271etni tovarniški Madison Ave., New York City.
delavec Jurij MakovŠek. ker j« _(20-10 v 2 d >_
Hi. avgusta v Javornikovi gostil- f~em svojo s<^fr( ni v Vitanju v prepiru zabodel svojo ljubimko Marijo Kamenik. j ki je na mestu izdihnila.
h< ii ran
t i rim i
bu. odkoder so jih preme- :akoj mrtev. Neprevidnost pone-Lj ubija no. — Dva veeja s reč en ca je bila kriva nezgode, rt i ranjencev je posebni Predilnica zaprta. Ljubljanska sept. opoldne peljal tudi predilnica je skoraj vse delavske >ško.	! moči odslovila. Le prav malo jih
ranjcnci v Ljubljani je je še zaposlenih in tudi ti bodo in .Mrkim, narednik pri morali v kratkem zapustiti svoje 27. hramb, polka. Pre- delo. ker že vozijo stroje iz to-iina nogo. Zdravi se na varne. Delavstvo, od katerega je domu. Odlikoval se je v bojih pri mnogo vse svoje moči ob bori pla-Pr7< Miislanih in (irodeku. Za spo- \ či pustilo v tovarni — bili so tam :ni"i i<- prinesel s seboj rusko pu- nekateri čez ."»0 let —je obupano, -^o	iker prihrankov nima, zima trka
V bititi pri Grodeku je bil tudi na duri in siromaki ne bodo imeli t /k ' ranjen posestnik Leon Ali-'na večer svojega življei ne de-drejka i/. Verhol v brdskem okra- hi. ne jela. Res usmiljenja vredno j t ter je dne 23. -ept. v Rudolfo- ljudstvo! ' Jugoslovanska Stro-vi bolnišnici na Dunaju na tej hu- kovna Zveza" je po zaslugi posl. i umrl, zapustivši vdovo s ' j ost i nearja več delavkam pre-malimi fantiči. Dne 2S. j skrbela delo v dugareški predil-s.'pt. je bilo njegovo truplo skup- uici na Hrvaškem, kjer je po za-iio s šestimi tovariši blagoslovlje- slugi hrvaške vlade delavstvu de-no in potem položeno k večnemu lo trajno zagotovljeno, počitku na posebnem prostoru j
glavnega pokopališča, ki ga je|	ŠTAJERSKO,
dunajska občina posvetila voja-( Na gojišču so padli: Fr. IIolz. k.un, umrlim /a ranami v dunaj- tajnik e kr kmet. družbe za Šta-skili bolnišnicah. Sredi prostora j,.rsko in poročnik črnovojniške-se bo dvigal velik spomenik:- v |Jolka -t _ Pniso Klenaus. njega bodo vsekali imena teb u^porvinik 27. peh. polka. — padlih in tu pokopanih junakov,jQUHtav Valentin, c. in kr. stotuik ki so izgubili svoje mlado živi je-'07, pešpolka.
nje 11a bojišču.	| Pogreša se dalje časa enoletni
Padel je v bitki pri Grodeku prostoVoljec 97. pešpolka Franc Pavel Kuralt. učitelj na ljudski R;ulej ki je hl\ po nekeln obve-šoli v Šmarju in rezervni kadet stilu ranjen na severnem bojišču. 27. pešpolka.	I Njegov oče Ivan Radej, velepo-
Za mrtvega proglašeni nadpo- s,.s1nik v (Vlju (Breg), je napro-rečnik 27. pešpolka Adolf Stra- sjl vojak<> f,7. pešpolka, ako ka-che živi. Mnogo vojakov, katerih tvr{ y(t kaj Q ujem da nm spo. imena no prišla pomotoma v časo-
pisih med "mrtve", se bo še po-j j^jen je	gališkem boji-
javili med živimi. Tako se je zgo- ^ jn	v eni iznled bu-
dilo z nad poročnikom ljubljan- dirnpeštanakih boluišnie poročnik Kkega 27. penpolka Adolfom Stra- <lr Marko Stanjko, otlvetnik v ehc. Parte o smrti nadporočnika l^jutomeru. ie bil žc v časopisih, njegova so-
PRIMORSKO.
Padel je v bojn pri Lcznici dne j
17. sept. stotnik v 78. pešpol ku ! .Miloš Margr«»iter iz znane narod-j ne rodbine Mankočeve v Trstu.
Cesar je imenoval ravnatelja državne gimnazije s slovenskim 1 učnim jezikom v Gorici vladnega ; svetnika dr. Ivana Bezjaka za deželnega šolskega nadzornika. Na-[ učni minister je novoimenovane-ga dežel negit nadzornika pri delil v službovanje kranjskemu dežel-J nemti šolskemu svetu.
Trgatev v Istri. Trgatev belega I grozdja se je na Poreščini pričela.1 Ker grozdje počasi dozoreva, bo splošna trgatev U.'ga meseca. Cene grozdju še niso ustanovljene, bodo pa precej visoke zlasti z ozi-rom na dejstvo, da je cena vinu, zadnji čas znatno poskočila, j (irozdja bo manj kakor druga 1<*-j ta, zato bo pa kakovost pridelka I boljša.
Pcžar v Trstu. 1. okt. ponoči je nastal v Via Kcouomo v skladišču za žveplo trgovca Mihaela Trud-1 na velik požar. Škode je 100.0001 kron. Ogenj so pogasili do 6. ure zjutraj. Petdeset družin, ki so morale sosednje hiše zapustiti, so nastanili po kavarnah in gostilnah.
DALMACIJA.
Umrl je najstarejši duhovnik šiheniške škofije Peter Gabrič.
HRVAŠKO.
Prvi padli hrvatski profesor.
Izmed profesorjev, ki so bili poklicani pod zastave, je padel kot prvi zagrebški profesor Ivan Ko-vačič.
Umrl je v Krapini nestor hrvaških odvetnikov Franjo Barbot. star 74 let.
Za zdrav počutek
je prvi pogoj dobra prebava. Dobra prebava pa zahteva zdravo slast. Severov iŽelodčn grenčec (Severa's Stomach Bitters) je prebavna tonika za vsakogar. V eni noči osivel. Dirigent god- Vsakdo bi ga moral včesih uži-
sina ANTONA GREGOR I C, pristojen v občino Fara na Dolenjskem ob hrvaški meji. Njegov oče stanuje v Draga t ušu pri Črnomlju. Pred enim in pol letom mi je pisal iz Clevelanda, O., na Adah. Pa., odkoder sem se preselil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za za njegov naslov, da mi naznani, za kar nm bodem zelo hvaležen. — Frank KaitVsh. Box 25. Alderson, Pa. (23-26—10)
Iščem svojo sestro ANO KRAMER, rojena Skender, podoma-če Jakob Šnajdcrjeva, iz Petrine št. 3, občina Fara na Kranjskem. V Združenih državah biva že 5 let. Zadnje pismo sem prejel od nje še na Lumbert, in sicer še preti enim letom. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da ga in i naznani, ali naj se pa sama javi. — Jacob Skender. Hox 25, Alderson, Pa.	(23-26—10)
Rad bi zvedel za svojega bratranca MATEVŽA IVANČIČA, doma iz Vnea pri Rakeku. Pred 5 ali 6 leti je dospel v Združene države. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da :ni ga naznani, ali pa če sam bere "Glas Narodanaj se mi javi. — Matija Ivančič. — Mat. Ivančič, R. F. D. 1. Box 98A. Greensburg, Pa. (23-26—10)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in TVest Va. naznanjamo, da jih bo ebiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDDL,
kateri jo pooblaščen pobirati la ročnino za "Glas Naroda" ia ir davati pravoveljavna potrdila ir ga rojakom toplo priporočamo S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše io od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim«
"KRA.CKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se
prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let Ako ga Vaš lekarnar a'j gostilničar nima v zalogi* se obrnite
pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Poitna naročila »e točno uvriuje {o
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distiliing Co.
6102-04, ST. CLAIR AVE., i LtiYELAND, 0,
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA ORIILL
HARMONIKE
bodla! kakorinekott Trate ladeluiut b
popravljam po najnižjih cenah, a dalo trpežno In »urenljlvo. V popravo saaa*
wljlvo \Aakdo posijt, ker »t-m t« nad 1C et tukaj v ttm i><jh!u ln B^JaJ v ero-Jto ki"trie»n d<-mu. V (»opravek. Tl&mtB eranjake kakor v«e drjharmonike ter raCunam po delu kak or* no kdo M-iteTt bre* nadalinlh vprašanj.
JOHN WENZEL
017 C. Mnd St.. Cleveland. Ohio.
Za en dolar
iobite dnevnik "Olaa Naroda"
skozi frrnti mes^cs.
"Glaa Naroda'* izhaja v i e stih lneh na 30 straneh. V njem naj dete važneje vesti vsakega dne. 'eati iz stare domovine in lani mive povesti
Vse otobje lista je organizirano ta apada ▼ strokovne nnija.
Prodaja belo vino po......... ...... 70c. gallon
črno vino po ................ 50c. ,,
Drožnik 4 pallone za .................... $11 00
Brinjevec 12 steklenic za................ »12.00
4 gaIIone (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave , N. E., Cle elatd, Ohio
o ^ a a
a A a ^ » »

* * ^
KOJAKI NAROCAJTh SR NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.!>KŽAVAH
V
t's
tf! t*f k»»
r;:
S
i
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovo3ti od $25 do $P0. Cena novim je bila $1)0 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem času^lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje
Siovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
DELO DOBI MESAR.
Mlad fant, ki je dobro izvežban v mesarskem poslu, izučen v starem kraju, zanesljiv in sposoben v pisavi in računstvu, dobi stalno delo in dobro plačo.
Anton Ogrinc, 6124 Glass Ave., Cleveland, O. _(23-26—10)_
Iščem brata JOIINA GORŠE. Star jc 29 let, doma s Slyilga pri Igu. Pred 4. leti je bival v Ely, Minn. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. - Kati GorŠe, Box 206, Cliff Mine, Pa. (23-26—10)
POZOR, ROJAKI!
Jaz imam v zalogi modelirne podobe jaslice; 3 podobe V zalogi imam tudi enopredaLne možke in ženske denarniee po 80<*, z imenom pa 90<*. Priporočam se tudi za vezanje všakovrst-
ruga hila neutolažljiva. Dobi- be de^jnobrambnega bataljona v j vati kot kr^pčalno in slast Pov-j^ knjjg , j tudi /»• del peuzije in po- Ljubno narednik Riedl je v bitki gpeševalno sredstvo. Vzdrževal i	ALOIS GREGORIN,
slovenski knjigovez,
trt. 28. sept. zjutraj lik Lvovn v nekem
... . . . , Pri	v neaeni gozdu zašel. bo va- prebavni ustroj v redu in
rt d mas« /.aduBinco je pa dobila jjy z m Napočila je noč. Riedl	--i •	,	t
vdova dopisnieo živečega svo- Ji prisiljen. da je v gozdu pre- f™?™*	nerednosti. Je
j. ga soproga iz Kijeva, na kateri no^n Pono^ ^ koiaki vedno pa- lzborno Pravilo zoper zapeko, ji nti niaiija, da je ranjen, da je ^ru1 li e:sto blizu Riedla, ki se neprebavo, slabo prebavo, po-v ru>k- tu vjetniatvu, v katerem je ve£	nahajal v smrtni ne- navljajočo se mrzlico in sc viso-
se mu dobro godi in tla je «« van>0rti; iele zjutraj se mu je po- ko priporoča okrevancein, sta-
; ,:llK	d» ie *	rim in slabotnim ljudem. Rabite
V makem vjetmstvn je ljub- Vrnil se je nazaj k svoji četi, kjer	, . . J , _ .„
ljuneki trgovec Karel Soss. Bil je^ ga Uomaj spoznali, ker so mu'	** ^WujU i
rererv«! prsporiciik pri 27. peh. lagje in bradl	m[ve\i zdravju! Cena 50 centov in $1.00
tfjOgfejiid je v bitki na severnem Slovenski konjeniki Iz Celja se v lekarnah ali od na*. W. F. Se-
«plt»itto se je mililo, da poro^a: y dosedanjih bojih si je vera Co., Cedar Rapids, Iowa.
13 Delta Place, Glendale, N. Y. (25—10 lx v t)
Rad bi zvedel za svojega prijatelja ALOJZIJA RAVNIKAR. Pred 5 meseci sva bila skupaj v Indianapolis, Ind. Prosim ce-! njene rojake, če kdo ve za nje-: ga, naj mi blagovoli naznaniti,» ali naj se pa sam oglasi. — Pa- k vel Hožel, Box 427, Camp 65, Davis, W. Va. (23-2S—10)
euspeh.
Kadarkoli nimate uspeha, ne delajte odgovorno 2a t> vašo usodo. Skušajte najti vzrok in presenečeni boste, ko boste videli, kako cesto je bila vaša lastna krivda. Ako je možno, odstranite vedno vzrok ter se ga izognite v bodoče. Ako ni kaj v redu glede vašega zdravja posebno pa glede vaših prebavnih organov ter ste bili razočarani pri vseh sredstvih, poskusite
TRIINHR-JEVO
i
ameriško Elixir grenko vino I
^b^^^hh TJ -1 n 1? . w
ki vam bo gotovo pomagalo. To je uspešno sredstvo pri | j neredu v prebavi, ker izčisti prvič natančno notranje or- . ] gane stem, da izžene vse ostanke iz njih ter jih nato ojači, j 1
da so zmožni izvrševati potrebne funkcije brez vsake pc- j j moči.
To moderno sredstvo ima prijetno grenak okus ter deluje hitro in uspešno.
fU
Rabiti ga morate, kadar nimate teka, kadar vas mu- J j či zaprtje ali njega posledice, kadar čutite bolečine v 11 spodnjem životu ali kadar trpite na kaki bolezni, ki je v* rfi zvezi z zaprtjem.
V vseli lekarnah.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
333-1339 SO. ASHUND AVE., CHICAGO, id. £
Ne pozabite, da učinkuje Triner-jev obliž zelo dobro pri revmatizmu, ne-vralgičnih bolečinah, okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah in praskah.
GLAS HAltOPff, Vt. OKTOBRA. 1914.
N
NA
H
M

Doli z orožjem!
ZGODBA 2IVLJKNJA.
Spisala
pL Suttner. — Za
priredil J. T.
Glas Naroda"
t t » fffTTtT¥TTfft»ffffff
a * A A A a4
14
(Nadaljevanje).
—	Kaj ne, Konrad, da sva midva dobra zaveznika. Znano Ti je, da vi na vse načine prizadevam pripraviti Lili* do tega, da bi
TV ljubila.
—	Seveda, plemenita sestriena.
—	Ravno včeraj sva govorili 0 Tebi... Rekla s«*m ji. da si izvrsten mladenič... prijazen, uljuden. obziren...
—	Kaj toraj želiš od mene?
—	Da jahaš nekoliko naprej...
Medtem se je bil Tilling že čisto približal. Konrad je pogledal najprej njega, potem mene, se nasmehnil in odjezdil kot da bi ga kdo podil.
—	Zc zopet ta Alt ha tis! — so bile Tillingove prve besede Iz njegovega obraza in besed se je jasno brala ljubosumnost. — Ali se je mene tako prestrašil ali mu ^e pa konj zdivjal! Nekaj je.
—	Jaz sem mu rekla, da naj gre, ker...
—	Zakaj sem ga moral srečati. Veste kaj grofica? — Ljudje pravijo, da je zaljubljen v svojo sestrično.
—	To je čisto gola resnica.
—	In si želi Vaše naklonjenosti?
—	Tudi to je res.	*
—	In ima malo upanja?...
—	Da. tudi malo upanja ima...
Tilling j » utihnil. Pogledala sem ga in se nasmehnila.
—	Vaš pogled se ne strinja z Vašimi zadnjimi besedami.
—	Konrad rne sploh ne ljubi. On ljubi mojo sestro Lili i.
—	Vrjernite mi. da se mi je odvalil velik kamen od srca. Ravno zaraditega človeka sem hotel odpotovati z Dunaja.
—	Za Vas bi ne prenesel, da bi. ..
—	Ali imate še kakšen vzrok?
—	Da. Svojih čustev bi ne mogel dalj časa skrivati.. Smešil sem se in žalostil obenem.
—	Ali ste danes žalostni? »Mogoče ste nesrečni*
—	Marta... Toliko čustev se je porodilo včeraj v mojem srcu, da /.• nisem vedel, kaj mi je storiti... Mislil sem. da je vse skupaj podobno le praznim sanjam, ki se v kratkem času razblinijo v nič. Hal sem se. da bi se ne zbudil in ne izprevidel trpke resnice svojega položaja. Moja ljubezen pravzaprav ni opravičena...'Kaj naj Vam dam?... Danes ste pri meni... Srečen sera, nepopisno srečen... Jutri Vas mogoče ne bo več... stokrat bolj bom nesrečen kot sem sedaj... Samega sebe ne poznam več: tako gotovo ne govori noben premišljen človek... človek, ki je sovražnik vseh pretiravanj... V Vaši moči je, da me osrečite ali me pa strmoglavite v pogubo.
—	Tudi jaz imam svoje pomisleke: naprimer prineezinja...
—	Ali ste tudi Vi že slišali to govoričenje?... Zagotovim Vam, da ni ničesar na celi stvari.
—	Seveda. Vi tajite. To je Vaša dolžnost____
—	Omenjena dama. katere srce je vkovano v Dvorni grad... bogve za koliko časa, katera je tako radodarna s svojim srcem...? Ali mislite, tla bi hotel odpotovati, če bi bilo tisto govorjenje utemeljeno?
—	V ljubosumnosti ni Še noben človek napravil kakega pametnega sklepa... Ali mislite, da bi Vam ukazala priti sem, če bi bila domenjena s svojim bratrancem?...
—	Težko bi mi bilo. — Marta, jahati mirno poleg vaju. Hotel sem pasti pred Vami na kolena, ali Vas že vsaj poljubiti na roko. ..
—	Ljubi Friderik — sem mu odvrnila kolikor mogoče nežno ... tudi z besedami se lahko izrazi ljubezen, kakor---
—	Kakor s poljubom...
Pri tej besedi sva se oba mrzlično stresla, gledala sva si dolgo v oči in spoznala, da se lahko tudi s pogledi poljubuje...
Najprej je on izpregovoril:
—	Od kedaj?
Nerazumljivo vprašanje sem prav dobro razumela.
—	Od takrat, ko ste bili na obedu pri mojem očetu — sem odvrnila. — In Vi?
—	Vi? Ta "Vi" se ne glasi prav posebno prijetno, Marta. Odgovoril bi. če bi bilo vprašanje drugače stavljeno.
—	In---Ti?
—	Jaz? Tudi od takrat. Zatrdno sem pa zvedel, da Te ljubim, šele oh smrtni postelji moje uboge matere... Kako hrepeneče mi sli sem Ti pošiljal takrat!
—	Jaz sem jih čutila in jih razumela. Nasprotno pa Ti nisi razumel govora rdeče rože, ker bi se mi drugače ne izogibal. Se sedaj ne vem, zakaj Te ni bilo takrat k meni in ne vem, zakaj si hotel odpotovati.
—	Zato, ker moj razum ni mogel pojmiti, da bi bila moja. Šele takrat, ko si mi zapovedala pri spominu na mojo mater, mi je bilo jasno, da si mi naklonjena----da Ti smem posvetiti svoje življenje...
—	Ce bi Te toraj takorekoČ sama ne privedla do tega, bi ne bilo nič iz cele stvari?
—	Preveč snubcev imaš. Za ves svet bi se ne bil pomešal mednje.
—	Zanje se ne menim. (Zato so hodili za menoj, ker sem bogata udova...
—	Vidiš, s temi besedami je označen plot, preko katerega si nisem upal. Ona bogata udova, jaz pa brez vsakega premoženja. Rajše bi umrl nesrečne ljubezni, kot pa vzel zaradi denarja v zakon žensko, kakoršna si Ti.
—	O, Ti ponosni, plemeniti, dragi! Nisem si mislila, da imaš tako nizkotne misli...
— V lijem so vsi ostali zapopadeni. Zato Te Ijabiin, Marta,] ker---Te ljubim. Zato.	'
Iz Pratra sem se. odpeljala naravnost k svojemu oeetu.
Ze vnaprej sem vedela, da ne bo kaj posebno vesel mojega sporočila. Hotela sem pa. da bi bila zadeva prejkomogoče končana, hotela sem mu rrrzodeti še pod utisom ravnokar naklonjene sreče. -
Oče, ki je ponavadi zelo pozno vstajal, je sedel ravno pri zajutrku, ko sem vstopila. Navzoča je bila tudi teta Marija.
Oba sta me začudeno pogleda in izpustila časopise iz rok.
—	Marta?--Tako zgodaj?--In v jahalni obleki?...
Kaj naj to pomeni?
Oba sem strasno objela in sedla v naslonjač rekoč:
—	To pomeni, da prihajam iz Pratra z zelo važno novico. Se toliko časa nisem imela, da bi se šla domov preobleč.
—	Potem mora hiti pa res nekaj posebnega — je pripomnil oče in si nažgal smodko.
—	Nikar ne muči najine radovednosti.
Ali naj odlašam? Ali naj delam nepotrebne uvode? Ne: najboljše takoj.
—	Zaročila sem se. .
Teta se je prijela za glavo, oče je pa namršil čelo.
—	Zaročila sem se z možem, katerega srčno ljubim in ga visoko cenim, z možem, ki me bo osrečil. Zaročila sem se z---
haronom Friderikom Tillingom.
Oče je planil pokoncu.
Izšla je
"VOJSKA MA BALKACT"i
ydai vsestranske ielj* nareft il amo vei iitiaov te knjige In 1» eedaj mi, vojakov M M
laco,
Knjiga "Tojaka na Balkan*"
sestoji is 13 posameznik eeiitkov, □bsegajočih skopaj na večjem formata 193 strani. Delo j« premij eno s 251 slikam i, tikajo <e se opisa balkanskih držav ia maj važne j iih spopadov ved sovražniki. Bekitkom j« prideljen tmti večji slovenski lemljevid balkanskih držav.
Posamezne sveske je dobiti r lie. vseh 13 aeiitkov skupaj ps ctaae s poitnino vred 11.8». N* poia ss prit
Slovenje PihUaklif Oa, 81 Cortlandt St.. New York ©It*
poznaš
»t
Odkod vendar to zaupanje? — Saj me pravzaprav še ne
—	Oe sva že začela, morava nadaljevati. Vprašanju "odke-daj1 se ljubiva, sledi vprašanje "zakaj". V prvi vrsti so se mi dopadli Tvoji nazori o vojni... Ti si s polno jasnostjo povedal in potrdil vse ono, kar sem v samoti premišljevala. Bila sem prepri-čana, da si kaj takega vojak niti misliti ne more, kamoli izraziti take misli, če bi mu slučajno prišle v glavo. Izprevidela sem, da Tvoje srce prekaša zanimanje Tvojega stanu in Tvoj duh nazore sedanje dobe. To je bil toraj pravi vzrok, da sem Te začela ljubiti, ljubim Te pa še iz raznih drugih vzrokov. Ker si tako lepe zunanjosti, ker imaš tako nežen in obenem odločen glas; ker si tako
ljubil svojo mater; ker---In Ti? — zakaj me pa Ti lju-
bij f
—	I* tisoč in iz enega nagiba...'
—	Povej! Najprej tistih tisoč nagibov.
—	Veliko srce--mala nožica--lepe oči--prijeten
DBsmehljaj--dober humor--bela roka--žensko dostojanstvo --čudovito...
—	Dovolj. Sedaj mi pa povej tisti edini nagib.
.............-............. .......- —
NA*I ZASTOPNIKI,
kateri to pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: tlichael Cirar.
Ban Francisco, CaL: Jakob (joviin.
Denver, Colo.: John Debeve n A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-
lik.
Pneblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Oostello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Rnd-man.
Aurora, 111,: Jernej B. Verbič, 6M5 Aurora Ave. Oglesby, HI.: Math. Hribernik. Depne, HI.: Dan. Bedovinac. Chicago, HL: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat Komp. Joliet, HL: Frank Launch in lohn Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Pet-lovšek in Math. O grin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-•orič.
Frontenac, Ka^i. In okolico r
^ rank Kerne.
Mnlbery, Kana. fat okolico:
vfartin Eos.
Calumet, Mich. In okoUoo:
>*avel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico:
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M.
O. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-
bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Jouže, M. L. Kapsch in Jos. J. peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
tfeseL
Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-'atich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-•ek.
kittle Falls, N. Y.: Prank Gregorja.
Cleveland, O.: Frank Sakser,
f Marinčič. Hhas. Kar linger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolioo: Fr.
Hočevar.
Barbeton, O. in okolico: Alois
Balast.
Collinwood, O.: Math. Hap-
nik.
Lorain, Ohio In okolioo: John Kumie 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolioo: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek.
Burdine, Pa. In okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Oanonsburg, Pa.: John Kok-lieh.
Bronghton, Pa. In okolioo: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John
Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin
ci5.
Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drasler.
Irwin, Pa. In okolioo: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre nja.
Meadow Lknds, Pa.: Georg Sehultz.
Moon Bun, Pa. In okolioo: Fr. Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vssnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity 8ta., Pa.: Joseph ftkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Par pič.
West Newton, Pa. In okolica: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme Id Joseph PeterneL
Winterqusrters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob
Romšak.
Thomas, W. Va. ip okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol Grafton, Wis.: John Stamp feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton At* rich.
West Allis, Wis.: Frank Skok
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.

Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
apl««r r*v.|j. m. trunk
je dobiti poštnine prosto a $2.50. Knjiga Je rezana t platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena r«w«n«. da se vsai flfV™* pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:!
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
<•) <J> <8) ®
® © © e>
NAJBOLJŠA
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Srn ▼ plstn mm SL00. Kajaki ? CMasi, 0. Ms I)r.StkMr, 1(04StCHr4va» ILL
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa^ okoliši naznanjamo, da je
"mi^mmmm
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov«;
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsegi površine, katero zavzemaj olposamezne države.
Pošljite 25c. ali"pa 15c. v znamkah in natančen naslov in m! vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
G«apie generale Tmtlantlp
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna (rta do tHafre, Pariza, Švice, inomosta in Ljubljane.
K. PAPlO, 118 Frederick Stn Steelton, Tt^
sai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list ;*Glas Naroda" in izdavati pra-roveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SB! NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. II t I
—s a a a
Podplata! Ja lmnaidltaS B«iaap«inaJ ie tinktura
tinktur* te
illHIIIIHM^«
-
■oikin. km.
t«r) jo rafatjo.
mitaiovi^ ■tih
______ t i—nh Mourih bndal»ateklM
bodo {spadala te na bodo postala	O taka «
dol popoteome oodrartoa icnutlua, k»tr canio d« rokah, nocah iahrbtenlcL Ban«. _ oa. balo, taro, krasta te korja olm. brada via*, »otanjo no«. Mbtte* Itd. odstisnijn t treh dHk. MoJa sdrsTffa ao redatHrana ▼ WMbtestaa. nuuMojt, da so Stota te najbolj wdm FWtr takoi bo oanlk! PoUjaan ca lastonj.
JAKOB WAHClC, 1092 E. «4th St. Cleveland, O
UM rahO
Aaerika ia Amerikanci.
FiMUAt
je prevzela t saloio rojakom !• saano knjigo Rev. J. K
Ni na! aamen isre« aa Um asa sta kako kritiko, pa< pa izjavlja mo, da je to izvrstno dalo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v poduk, bodisi kot darilo evojesm In posameznikov, na katerih bo
v	stari domovini, kjer n gotovo sanimajo stariii ali sorodniki sa deželo, t kateri biva kak Oan dražim*. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo ssparil ali samega sebe, aH pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraievaaje po knjigi primeroma majhne,	radi-tega, ker es ni vprisorilo sanjo kriMe reklame, a katero aa apra-
vi	v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot boiii-ni dar, ki ima trajno vrednost Gena elegantno v platno knjigi je fUO a poStnlm Zrn fcto eeno m odpoBje kajigo
. ► .. .....
c AmovENcr*
aa dra.Hjaka
Poštni parafkt sel
TLA SAVODP*-J %S ^7*1 AC-OKSAPiK* aa dra vijaka
"*LA PKANCE
paniki as)
"Gkifo", Tonraine", '*Rochimbein''m "Niigtra" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eerner Fstrl S*., Sksssbrosgk Bnlldlng Elitni paniki edptejeje	eb sndak Is prisfeanliia itevflk
nit
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA ^BCJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK
'GLAS NARODA". NAJ
WW Denar meSete proč!
ako ne podpirate tvojega rojaka. Pri meni dobit«
izvrstno domaČe fina
galon po 7 5 c, in več.
Pri odjema v»C kot 10 galoa dajem pa-patt, ter se poeebno pri porotam slarniai ilovenakim diuatvam ob priliki kake tmc> lice, tadi onim sa svatbe.
V salogi imam ixvntne domače klobase In TSakoTratno grocerijsko blago, katerega ljubi na! narod. Pošiljam denar na vse strani arete ia parobrodne listke za ne proge. Zastopam "Olaa Naroda", prodajam m kapa jem avstrijski denar. 8 tvrako Frank Sakser sem ▼ treovski zvezi. Upravljam vsa v notarski posel ipidajefie dela, ker a javni notar. (Notary Public.)
FRANK JURJOVEC
iaai w. 22*1
phone 24s
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 CortlMdt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MAREETT STREET
WAUKBQAN, ILU.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"glas naroda" ji kdini
um drž. .naroČiti sb nahjj
dnbtnik m