Štev. 24. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 13. junij 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., ná posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dola e. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Nato-čajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLs. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 , popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više odvsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v»Poslanom« 2˙50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Zahvala beltinskoj fari. Neodvisna prekmurska stranka je razglasila dnes tjeden javni shod v Beltincih pri cerkvi. Na shod je prišlo do Štirijezero ljüdi. Vsi ti so čakali govornike nove stranke. A prikazao nieden nese je, ar nese je vüpao prika-zati. Zato je zbrana več jezerna s krščanskim mišlenjom napunjena vnožina düška dala svojemi osvedočenji z ostrimi protesti proti osnovačom nove stranke i z glasnimi kriči: Živio g. Klekl, Živio »Slovenska Ljudska Stranka." Za to veliko poštüvanje do moje malenkosti i za veliko vernost do do svoje krščanske stranke se najtoplej zahvalim zavednoj slav-noj beltinskoj fari. Pri toj priliki se tüdi globoko zahvalim gospo-di Herman Miháli oči g. kaplana Herman Ferdinanda i njihovoj rodbini za vernost pri našoj stran-ki. I gda njim to zahvalo izrazim, izjavljam, da jaz nemam do gospoda sina nikše mržnje i da bom kak najbole prizadevao, naj on pride do svojega seroga očé i ovih domačih páli v listo razmere, kak je prle bio Živela verna beltinska fara! KLEKL JOŽEF narodni poslanec. Doli z lažjov. Dnes tjeden je v »Naši Novinah pod naslovom "Doli z lažjov", dnes dva tjedna pa v listi „Néplap“ pod naslovom ,,Le az álarccal (Doli z larfov) napadno podpisanoga g. Holsedl rk. dühovnik, katehet v D. Lendavi. Jaz na njegove, v obema listoma iznešene napade mirno í stvarno, z dokazi potpretim ednim odgovorom plačani svoj dug. Sodbo, gde se skriva laž i koga pokriva larfa, pa prepüstim pravično pre-mišljavajočemi našemi ljüdstvi. Večkrat so me oprosili naši madjarski Volilci, zadnjič v jesen I. 1924. naj njim stranka znova zača vödavati list „Népujság“, šteroga njim je pri naših drügih volitvah dala do rok za probo. Jaz sem njim odgovoro, da bo to teško šlo, ar naša stranka ma malo pristašov pri naših državlja-nah madjarske narodnosti i zato bo malo naročnikov, vödávanje lista pa košta dosta. Ali, da je prenehao »Szabadság", sam se na večkratno prošnjo odločo, da te stroške na sebe vzemem i bom v božem imeni probao dobro čtenje. davati do rok Madjarom. Tiskarni g. Balkányija, štera me tüdi večkrat opozvala, naj dam vö madjarski list, sam tak naznáno, da sem se odločo na vödávanje lista, naj mi išče samo Urednika. G Balkányi mi je naznáno, da gospoda dühovnika Herman i Holsedl drage volje prevzemeta uredništvo. Jaz idetn po tem pri ednoj priliki v Lendavo i gučim z obema gospodoma. Pripravna sta bila oba i to je mene jako veselilo, ve se je šlo za dobro stvar. Samo povedala sta mi, ka zavolo Madjarov bolše bo, či se moje ime zakrije, ar neje priljübljeno. Jaz sem Šteo pod svojim imenom vödavati list a ar sta mi gospoda, Šteriva delata med Madjari i poznata prilike, to ne tanačivala, sam jidva bogao i določo, da se bo list izdavao pod imenom : Konzorcij. I tak se je tüdi izdavao od prve do zadnje številke. Pod imenom Konzorcij sem razmo drüštvo naše krščanske stranke, šteroga drüštva voditeo sam jaz, to je da Vimeni stranke na programi krščanske stranke de se list izdavao! Urednika nesam ešče meo, nesam znao šteri zmed gospodov se bo odločo. Proti konci meseca novembra lanskoga leta mi sporoča g Balkányi, da me bo z gospodi Holsedlom i Hariom obiskao v zadevi madjarskega lista. Gospodje so prišli ravno gda se je vršo misijon za dekle v Črensovcih. Pri toj priliki so me gospodje večkrat prosili, naj njim izročim oba lista, ne samo Népujság, nego i Novine. Népujság iz srca rad, — sem odgovoro — ve to ravno prosim, alí Novine ne morem, ar mam že pogodbo z g. Hahnom v M. Soboti. Gospod Holsedl mi pravi nato, naj raz-vežem pogodbo i idem nazaj v Lendavo, njeva z g. Hermanom i pomočjov g. Harija bodeta oba lista vrejüvala. Odgovoro sam, ár sam dühovnik, ne morem Svojega iména i stana blatiti s tem, da podpisane pogodbe ne bi držao. Na pitanje g. Holsedlna, što bo tiskarno plačüvao, sam odgovoro, da jaz i njega tüdi i dao sem njemi včasi petsto dinarov za to, ka je bio tak dober, da je prevzeo do novoga leta uredništvo Novin. Po tom dogovori sem pisao mil. hercegpüšpeki i jih prosi, kak to cerkveni zakon predpiše, dovoljenje, ka bo smeo g. Holsedl list vrejüvati. Prezvišeni so to dovolili i njemi z ednim dali vzorce za pogodbo med menov kak lastnikom i njim kak urednikom „Népujság“. On mi je to pogodbo na večkratno mojo zahtevo proti konci januara do-poslao. Podpis, nosi datum 8. dec. To pa zato, ar sam Bl. D. Mariji zročo celo delo naj je ona pod- pira i blagoslavlja, zato sem začeo na njeni den. Gospod Holsedl je za pogodbo sam z lastnov rokov spuno, i podpisao. Ta pogodba se etak glasi : IZJAVA. Podpisan Hinko Holsedl katehet v Dolnji Lendavi prevza-mem od Jožefa Klekl vp. župnika nar. poslanca lastnika „Népujság“ v Črensovcih Štev. 8. Prekmurje, uredništvo in izdajo političnega tednika in to v zmislu tiskovnega zakona na lastno odgovornost. List bom urejeval na strogo katoliški versko-moralni podlagi v narodno-državnem duhu ter z njim podpiral politiko Slovenske Ljudske Stránke, predvsem pa z vso vnemo pravice Slovenske Krajine ali Prekmurja. Obvežem se, da: a) alkoholu nebom delal propagande ; b) ne dopustim Objave Plesnih veselic in oglasov, ki bi nasprotovali cilju lista; c) z uredništvom prevzamem i popolno korekturo lista in to vse za mesečno plačo od 400 Din. letno 4800 Din. List bom urejeval v madjarskem jeziku. Ta obveza preneha veljati in Sicer obestran-sko : 1) ako se z ene ali druge strani ne spolnjujejo gornji pogoji in 2) 31. dec. vsakega leta. ako se pogodba do 30. jula odpove. V D. Lendavi, 1925 8 dec. HINKO HOLSEDL, katehet—urednik. Pod gornjim pogoji izročim uredništvo lista „Népujság“ v roke g. Hinko Holsedl kateheta v D. Lendavi, 1925. 8. dec. Lastnik in izdajatelj KLEKL JOŽEF. G. Holsedl je sam napisao to pogodbo, sam tüdi podpisao i tak sam priznao, da sem lastnik in izdajateo lista jaz. Ka sledi z te pogodbe ? 1. Gospod Holsedl ne bi smeo za nevolne 400 Din. mesečne pláče proti svojemi osvedočenji sprejeti uredništvo lista. On najmre trdi, da nikdar neje bio pristaš Kmečke zveze. Če je pa že sprejeo uredništvo, bi mogo prebüdili program naše stranke i tak pisati. To bi ga gotovo pripelalo i vu stranki. Ar nájveč ljüdi zato mrzi krščansko stranko, ka ne pozna njenoga programa. A on ni edno ni drügo ne je včino, nego včino je, ka nebi smeo, sprejeo je uredništvo lista proti svojemi političnomi prepričanji, pisao je v list proti danoj pogodbi, sprejeo peneze za vrejüvanje, čeravno list ne je slüžo cilom krščanske stranke kak bi mogo po pogodbi i odstopo je od lista, nedá bi njemi jaz goripovedao ali da bi počakao do 30. julija i mi te odpovedao, kak se je na to z lastnoročnim podpisom zavezao. Jaz sem iskao Urednika, ar on pogodbe ne je spuno i iskao sam ga zato, da pogodbo držim, da kda ga najdem njemi odpovem, meo sem čas do 30 julia odnosno do 31. decembra t. l. po pogodbi. Ne sem njemi pa odpovedao i celo ga še proso naj piše naprej mirno zato, ar sam šteo to .svajo preprečiti, štera se je z novov strankov začela. Očivesno je, kak beli den, iz dozdáj povedanoga da g, Holsedl pogodbe proti Svojemi prepričanji ne bi smeo sklenoti i da jo je od njega samoga pisano i podpisano na več načinov prelomo. 2. Pogodba svetlo svedoči da sam izdajatelj i lastnik „Nép-ujsága jaz. Pa vendar mi je g. Holsedl pismeno izjavo, da je on lastnik lista i celo moje naslove je šteo rekvirirati i z mojimi naslovami pošiljati svoje nove »Naše Novine" i „NépIap“. Celo tak daleč je šo, da se je v tiskarni z žandarmi protio, ka z temi da odnesti naslove. Jaz proti tomi protestiram pri glavarstvi, pokažem pogodbo sklenjeno i to meni da prav, naslovov g. Holsedl ne je dobo. Tiskarna g. Balkányija, ki je to delo kat. dühovnika kak židov ostro obsodo, je pa, ár je bio navzoči, gda sem se pogajao z g. Holsedlnom, odklonila Holsedl— Némethyij ovo ponüdbo, da tiska njihove liste i ostano pri mojem „Népujsági.“ 3. Po pogodbi je Holsedl na lastno odgovornost vrejüvao list, ne je smeo nikaj takšega pisati, ka bi tiskovni zakon žalilo predvsem pa ne je smeo pisati proti zapovedam kat. vere, štera prepove bližnjemi poštenjé jemati. Če je pa on proti danoj pogodbi ti to včino z g. Hohárom gerentom v D. Lendavi, je kriv sam, če je mogo plačati više 6000 Din. Pa plačao je to zdaj, gda je že v novoj stranki, štero, kak piše sam dr.. Némethy, bogate kotrige drage volje podpirajo. 4. Pogodba določi plačo i to na leto 4800 Din. ali mesečno 400 Din, Lehko plačam na leto, lehko na mesec. Jaz sem se odločo, da bom g. Holsedlna plačüvao večkrat na leto po vekših Šumah, kak plačüjem tüdi tiskarne, pri šterih tüdi mamo določeno plačo celo na tjeden. To sam g. Holsedlni tüdi naznáno i on reči ne pravo, ka to nede prav. Zato sam njemi prve dni aprila poslao dvejezero di- 2 NOVINE 13. junij 1926. narov, to je nekaj nazaj i nekaj naprej. Pogodbe gledoč na plačo zato nesam prelomo, je razvidno iz toga že. še bole jasno svedoči pa, da sam jaz držao pogodbo, ta okolščina, da je on v vseh teh mesecah meo pri roki moje peneze, kajti z naročninov je on razpolagao, on je iz nje plačüvao mesto mene tiskarno i on sam se je izjavo g. Balká-nyiji lastnici tiskarne, da nje-mi penez zato ne more vet dati, ar od mene ne še dobo plače i tak tečas naročnino za sebe obdrži i si zračuna v plačo. G. Holsedl je s tem sam priznao, da je i na mesece dobo vö svojo plačo Ne obstoji zato zrok, ka plače ne dobo i zato Smeo pogodbo prelomiti. 5. Pogodba nikaj ne pravi od toga, da bi dva gospoda mogla g. Holsedlni pomagati pri vrejüvanji. Z nikšov pogodbov nesta se zavezala, nego samo obečala g. Herman i Hári, dá bodeta pisala v list. Zato če nesta, nega zroka za razveljav-ljanje pogodbe. Pa g, Hári je pisao vu „Népujság“ i pisao bi ešče več kak se mi je pravilo, a ne je mogo zavolo, urednikove trdoglavnosti, kak se izlazo; pisali so pa g. Hajoš, Tivadar, Gá-loši i drügi. Sotrüdniki so zato bili i ni piknjice zroka za odstop od lista zato ne je bilo, ka prej dva gospoda ne pomagala. Ešče več jih pomagalo. Tem menje pa se sme navesti kak zrok za odstop to, ka prej tri mesece ne dobo od mene nikšega pisma. Jaz sem njemi večkrat, pisao. Bogao sam ga tudi, gda me je zvao v Lendavo, skoz te seni šo v Belgrad, a on ne je prišo vö na kolodvor, samo mi je glas poslao po tiskaniiškom osobji, ka ne more priti. Bogao sem ga i pisao v M. Soboto, naj njemi pošilajo glase. Bogao sem ga i vzeo na znanje, ka v začetki nemore nači pisati, kak je pisao i celo sem ga Pohvalo v pismi, da lepo vrejuje list i ga je tüdi. Jaz sem bio z njim popolnoma zadovoljen, dokeč ne začeo napadati že febr. 14. v. 7 št. Népujsága našo Stranko i to te, gda je v rokah meo našo naročnino. 6, Gospod Holsedl trdi, ka sem jaz interpelacijo stavo na ministra za agrarno reformo, v šteroj sam ministri v oči metao, zakaj dobijo madjarski bogataši zemljo i ka so to njemi neki gospodje (oni pri reviziji iz Zagreba kak mi je z rečjov povedao) potrdili i od mene zavolo toga takše opazke napravili, da ga je Sram bilo. Ta opazka je bila, kak mi je pravo Sledkar: kakši dühovnik sam jaz, da tak delam. — Čteo je pa on to interpelacijo v »Slovenci" To ga je prej tak svadilo, ka je povrgo „Népujság“ i ustanovo novo stranko i nove liste. Žalibog i tü morem odgovoriti, da g. Holsedl blodi i neisti-nite reči guči i nikšega zroka ne meo za odstop od Népujsága tem menje, ar je v njem proti nam te že pisao, gda, kak sam omeno, ešče za pitano interpelacijo ne je znao. Gledajmo zdaj to interpelacijo. Kaj je interpelacija? Interpelacija je pitanje na ministra. Vsaki pošten poslanec, ki verno vrši svoje poslanske dužnosti, gda za kakšo krivico zve se trüdi da 1) dožene jeli krivica včinjena i 2) jeli jo šče minister tüdi i kak Odpraviti. To pa včini z pitanjom na ministra, štero se zove „upit“ ali interpelacija. Ne-pošten poslanec, se zna da za plačo zamuči krivico i ne pita. Jaz, ar sam šteo vsikdar biti pošten poslanec, sem vsako krivico, štera se mi je sporočila, šteo Odpraviti. Tak sem šteo i tüdi dužen bio Odpraviti krivico, štera se je vršila pri reviziji v D. Lendavi i okolici. I zato sam pitao ministra, ne pa trdio 1) če zaistino vrši na imanji kneza Esterhazija revizijo Zagrabečka direkcija ne ljubljanska pa zakaj, ar Prekmurje spada po zakoni pod Ljubljano ? Zastopnik toga Veleposestva je dr. Némethy, odava je pa Ja-nekovič, ki je veliki prijatelj od takratnoga ministra Pavle Radiča. Za svojega prijatelja je poslao minister Radič iz Zagreba revizora. Zakaj? Ide se za hüpermaksi-mum. Hüpermaksimum se najmre samo tak dovoli veleposestvi, če slüži namenom, za volo šterih je dovoljen. Če nè slüži, mora revizija hüpermaksimum od Veleposestva vkraj vzeti i razdeliti med agrarne interesente. Če pa se dožene, ka je slüžo svojemi nameni, te ga veleposestnik sme odati, komi ga šče. I ar je tvrdka Janekoviča celo plakate izdala, v šterih za nevalanca zove dva človeka, šteriva sta agitirala proti odaji hercegove zemlje, je bilo moje pitanje na mesti i potrebno, zakaj vrši revizijo na imanji prijatelja ministrovoga Zagrebečki revizor? 2. Drügo pitanje sem stavo na ministra, če je zaistino dao izjavo i zakaj je revizor na občinskom uradi v D. Lendavi, »da zemljo samo tisti dobi, ki ma peneze.« Jaz sem dužen bio to opitati, ár če bi to istina bila, te sirmaški človek, Magyar i Slovenec ne bi mogo priti do zemlje, Proti toj krivici sem jaz dužen bio nastopiti tem bole, ar sem dobo do rok od svedokov podpisano izjavo, da je g. revizor zaistino povedao gornje reči. Jaz zato s tem pitanjom nesam jemao, nego še davao siromaškim Madjarom zemljo. Tretje pitanje sem stavo na ministra na tožbo dugoveških Slovencov, ka se prej revizija samo madjarski pri njih zbobnjorila ne pá tüdi slovenski, i ka je zato neki bogati Madjar dobo zemljo. Siromaški Slovenec pa ne. Pitao sam ministre, če je to istina. To mi je bila dužnozt. To dužnost sam neštetokrat vršo, gda so se slovenski Siromaki pritožili proti Slovenskim bogatašom. Moje pitanje ne je Šlo proti madjarskim agrarnim interesentom jaz najmre siromake Madjare tüdi priznam za agr. interesente — nego proti bogataši, da čuvam siroto. Trdio pa nesam da je to tak, nego samo pitao, če je tak, ka se te popravi krivica. Sam g. minister je dobro razmo moje pitanje, zato mi te tüdi dao te odgovor, ka Siromaški ljüdjé proti bógatcom neso se zapostavljali. Od zapostav-ljenja narodnosti ne odgovarja, ar to nesam ga pitao. Pa jaz niti nesam mogo pitati zakaj dobijo Madjari zemljo, ar sam pred tem mojim pitanjom i za tem mojim pitanjom par tjednov to je v časi od dva meseca dvakrat v parlamenti govoro i zahtevao pred agrarnim ministrom i pred poslanci, to je pred celim orsagom, naj se siromaškim Madjarom tüdi da zemljá. Sam minister, celi parlament, celi orsag mi je svedok, ka sam se potegüvao za madjarske sirote tudi. Proti telikim svedokom neje mogoče nači pisati. I g. Holsedl je li nači pisao. On je drügo trdio, ravno tisto, ka nese je zgodilo. Pa zakaj ? Zato, pravi, ar je to Šteo v ,,Slovenci“ i ar njemi je to pravila gospoda od revizije. Če je zato kaj netočnega objavo, je objavo to na lastno odgovornost. Glasi za Slovenca se najmre po telefoni pošiljajo iz Beograda v Ljubljano. A ar je velika del-java, med njima se ne čüje vse dobro. Tak se te dostakrat pripeti, ka se ne zapopadne vse točno v Ljubljani, ka se guči v Beogradi i tak tüdi napiše v Slovenca. Neštetokrat se nam je to že zgodilo. Netočno je prišla moja interpelacija brez moje krivde v Slovenca, g. Holsedl bi dužen bio mene pitati, mene i nikoga drügoga ne, je li to tak kak "Slovenec" piše ali ne. I samo potom, gda bi dobo od mene odgovor bi smeo pisati za ali proti. On pa ne tak. On je včasi na to napisao dva članka proti meni zavolo té reči. Jaz sem to od drügih zvedo, ne od njega. Jaz članka nesam dopüsto objaviti, ar nesta odgovarjala istino i sam g. Hol-sedlni pojasnio svojo interpelacijo. I naj vidi, ka sam prav meo, sam njemi poslao svoj parlamentarni govor, šteri razsveti to pitanje i šteroga denéšnje Novine objavijo. Pa g. Holsedl mojega govora, ne je šteo prečteti. Poslao sam ga za prečtele iz Beograda v pismi na g. č. kananika Strausa, da ga vsi trije gospodje prečtejo i mi ga potem nazaj pošlejo. Poslali so mi ga Što je zmagao? (Zgodovinska povest. R. J.) — Moj prvi minister Moro — je pravo ednok angleški krao pripoznaj moj zakon z Anov pa ti dam velko čast, dosta penez tebi i tvojoj drüžini. — Veličanstvo, nemrem — je odločno odgovoro prvi minister — nemrem. Nikdar se ne zgodi, da bi Moro delao proti glasi svoje düšnevesti. Ne, za nikšo čast, za nikše peneze ! — Pa vendar, pomisli malo na dobroto, štere sam ti skazao. Zdigno sam te do velke časti, za prvoga ministra v državi. Zdaj ti dam ešče več, samo pripoznaj i podpiši mojo želo. — Velčanstvo, vaša dobrota do mene je bila istinsko velka i za to vam ostánem tüdi na veke hvaležen. Zato sem pripravleni braniti svojega krala, dati za njega tüdi svoje živlenje, či bi trbelo. Naj li pridejo sovražniki. Jaz bom šo prvi pred vojskov proti njim. Proste me vse moje premoženje pa vam včasi dam. Či pa vaše Veličanstvo zahteva od mene, naj delam proti svojoj düšnojvesti, te morem odločno povedati to: Boga moremo bole bogati kak človeka. — To vse vküp je bedarija --se zdere Vladar. Ešče samo ednok pravim; Ali včiniš po mojoj voli i tak dobiš dosta penez pa velko čast ali pa boš šo pod gaoge i tak spraviš na nikoj celo svojo drüžino ! — Nemam si kaj zbirati. Svoje düšnevesti ne odam za nikše peneze, ráj merjem .... Par vör nato, so dveri najgroz-nejše voze v Londoni močno zaškri-pale potem se zaprle za velkim, kra-ieskim ministrom. Čüje, kak ječar obrača klüč, nego to ga ne straši, ar njegove merne düšnevesti níšče nem-re ne odklénoti ne zaklenoti. Erjavi, žmetni, mrzli lanci njemi stiskajo roke, noge pa šinjek, nego on, znača-jen katoličanec se ne boji, ar je njegova düšnavest svobodna. Z njegovoga obraza sija nikša nenavadna miloba. Ka bo pa z domačimi ? Ka bo z ženov i decov? Tisti Bog, ki dav- le hrano fticam i oblači polske cvetlice, lepše kak je bio sam Salamon oblečeni, On bo meo skrb na nje. Ka bo z Angleškov, njegovov dragov domovinov ? Nesrečna držáva ! Odtrgana od jedine prave cerkve, bo podobna tistoj odtrganoj zvezdi, štera se odtrga od nebe i leti ka sama ne ve kam. Nego Bog čuva nad svetom i on pripela nazaj. Takši misli so se porajale pre gnanomi ministri. V gorečoj molitvi i globokom premišlavanji večnih is-tin, se je mérno pripravlao na man-terniško smrt. Vse inači pa se je godilo mo-gočnomi Henriki v njegovoj kraleskoj palači. Na vrhi svoje moči, obdani od častne straže, Potopleni v dobrotaj, kelko pač srce more poželeti, je nemeren, nezadovolen, čemerasti. Naj bole ga peče düšnavest zato, ka je zavolo svoje osebne strasti odtrgao ceIo državo od Materecerkvi i jo tak süno v krivo vero. Pekla ga je tüdi vest zato, ka je svojo pravo ženo Katarino Aragonsko zavrgeo pa šteo sklenoti zakon z Anov Bolenov. Toga je brezi dovolenja iz Rima ne mogeo. Sveti Oča so njemi odgovorili, ka nemrejo dovoliti ar majo samo edno düšo. Moro je tüdi ne podpisao, ar je ráj poslüšao Boga kak človeka. Vse to je Henrika strašno peklo. Mora ešče ednok dene na probo. Pošle k njemi v vozo ženo pa deco, mogoče ga pa tej pregovorijo. Jetnik čüje goste stopaje po hodniki. Što bi mogeo biti ? Gotovo Idejo po njega, da ga odvlečejo na morišče, si misli. Dveri zaškriplejo, notri stopi žena z decov. Pred njega pokleknejo, z milim glasom jočeč prosijo, naj ma smilenje nad njimi, naj spuni vladarovo želo, vej je ne nikaj velkoga, samo naj podpiše pa tak reši sebe i nje. Či toga ne včini, ga čaka smrt nje pa sramota, žalost i siromaštvo Očino srce je malo ne počilo od žalosti. Čüto je, ka je mož pa oča. Ka naj včini ? Ne je dosla premišlavao. Z mernim glasom pravi ženi : ..Povej mi, draga žena, či b' jaz zatajo svojo vero i düšnovest, bi vla-darove krivične žele spuno pa za to dobo svobodo, čast in bogástvo, povej mi, kak dugo bi jaz to vživao ? Znabiti deset, dvajset let. Pa ti si tak nespametna, ka bi jaz za par let vživanja toga sveta odao svojo večno srečo ? Jaz ostánem veren svojemi Bogi i svojoj veri. Henrik nikdar nede mogeo pravili ; .Zmagao sam nad Morőm !" Velki zvon londonskoga törma je s počasnimi vdarci davao vsem na znanje usmrtitev slavnoga ministra. Med dvema vrstama vojakov je stopao pogumno i mérno na morišče kak bi šo na Ženitev. To se je zgodilo 6 julija leta 1535. 13. junij 1926. NOVINE 3 nazaj, a g. Holsedl mi je na moje pitanje, če ga je prečteo šegavo odgovoro, da ne ga je. Iz toga je razvidno, da g. Holsedl istine v toj strani ne je šteo spoznati. Ka je pa gospode pri reviziji zbolelo moje pitanje, i ka so se zavolo njega od méne tak izrazili, ka je g. Holsedlna sram bilo, je razmljivo tembole, ar so svedoki podpisali, ka so čüli revizorovo izjavo na občinskom uradi : tisti dobi zemljo, ki ma peneze — a minister je na moje pitanje vendar odgovor dao, ka revizor teh reči ne je pravo. Pametnim zadosta. To je gola istina,, štera se posvedoči z uradnimi dokazi z parlamentom i s odgovorom samoga ministra. Jaz svedočiš G. Holsedl trdi a beži pred svedočenjom. Stem je obsodo sebe. Istine v toj reči ne je šteo spoznali, zato ga ta tüdi obsodi. Pravi zrok, da je od Népujsága odstopo je zato ne moja interpelacija, nego da je iskao Zroke za svoj odpad od nas šteri bo rodio i njegov prepad v ,,neodvisnoj prekmurskoj stranki." A teh zrokov ne je najšeo, najšli i našteli so je pa miši listi, kak so dragi čitatelje že zvedeli ž njih. Ve nešterne, kak prikapčitev SL Krajine k Horvackoj, nezadovolstvo s politikov naše strank (nešternim, se zna da ne povoli Vr) sam g. Holsedl prizna v pismi na mene naslovljenom za tiste, šterih on ne omenja, pa Znamo mi. Iz vseh dozdáj povedanih vsaki pravico ljübeči človek mora spoznali I da je g. Holsedl prelomo lastnoročno pisano i podpisano pogodbo. Če je to delo Népujság za izdajstvo imenüvao, presodite ví pošteni ljüdjé, ki nesamo pogodbe, nego ni dane reči neste prelomili, presodite če je prav meo ali ne. Zdaj pa par reči ešče od neke drüge trditve g. Holsedlna. Piše »Pravite, ka sam ga zato napadno (püšpeka) ka so odredili dvojno' predgo. To je impertimenlna laž«. I Népujsága 20 št. pod naslovom ,,Nagy felháborodás M. Sobotában", gda je on še njegov urednik bio etak piše ; »V krogi morsko sobočkih farnikov je velko zburkanje za volo novoga cerkvenoga reda, apoštolski administrator je odredo, da zajtra ob šestih mora biti rana boža slüžba« itd. I zatém svedoči, — se zna da ne vse točno po Cerkvenih zakonih — da hercegpüšpek nemajo pravo odréditi rano božo slüžbo z predgov ob 6 i da so jih zvün Sobote drüge fare ne bogale. Na zadnje pa etak zakriči g. kapian-katehef svojemi püšpeki : »Vüpamo se, ka jedino zveličanje düš imajoč pred očmi, se drži apoštolski administrator predpisov cerkvenoga zakonita »Nihil in-novetur !« to je naj nikaj ne ponavlja. — Že malo dete -zna, ka se vsaki človek po vekšem tituluši imenüje Či jih več nosi. Če je šteri dühovnik plebanoš i ešpereš, se za ešpereša zove ; če je ešpereš i kanonik, se za kanonika imenüje ; sam g. Holsedl dela tak tüdi z gosp. Strausom, nikdar jih ne zove samo za plebanoša ali ešpereša nego za „Nagyságosa“ to je kanonika. Samo mil. hercegpüšpeki ne privošči toga tituluša, njih samo za apoštolskoga administratora imenüje i proti cerkvenim predpisom njim zakriči, naj nikaj ne prenavljajo. Reči »Nihii in-novetur« se najmre tičejo tistoga administratora, ki ravna püšpekijo, gda se je ta spraznila, ne pa ap. administratora. Ne je tüdi istina ka bi mil. püšpek ob 6. odredili rano božo slüžbo, odredili so jo od 6—7 vöre z najbolšim namenom, ka de mogo vsaki odrešeni krščenik poslüšati sveto mešo po nedelah i svetkih, kak je zapovedano to za vsakoga. Če takša pisarila, kak je g. Holsedlna, ne napad na püšpeka, ka je te napad ? Če se napadajo tüdi njuvi tanačniki, med štere i mene računa g. Holsedl. Alí jako se moti g. Holsedl, gda trdi, da nesam noso na srci da se sobočka Spaka odpravi. Kak sem zvedo za njo, še ne-oprošen sem delao po želji farnikov za ugodno rešitev i pri g. velikom župani i pri cerkvenoj oblasti. Od sodnije, kak vidite, dragi čtevci, nese trebe meni bojati. S tov strašijo samo tisti, ki se je sami bojijo. Naši listi, ka so pisali, tüdi posvedočijo, obsojeni zato ne morejo biti.- Posvedočijo tüdi gnilobo, od štere gučijo. Ka se pa hvala g. Holsedlna tiče, najmre, ka se automobilisti nove stranke kšenki ne vozijo, nego kak gavaler-je, ki dobro plačajo auto i šoföra, i ka nešteo z med njih nikše plače nemajo pri listih nove stranke, odgovorimo dvoje. Prvo je pitanje, drügo je trditev. Pitam gospode automobiliste, ki so prle obregnjeno dregali po jeli svojega plebanoša z vilicami (rašoškami) i se ne mogli pretožíti za volo njihove slabe hrane i za volo svoje slabe duhovniške plače, pitani te gospode, po kakšoj skrivnoj comprniji so prišli do toga bogástva, ka ne samo ka jih auto vozi cele dni, nego ka toga kak gavaler še plačajo ? To je ne samo lastnik autoja dobi plačo od njih, nego ešče šoföri bogato napitnino, Gava-lerstvo najmre telko pomeni. Odkod to bogástvo ? Je neha rosi, ali zemljá rodi ? To je pitanje. Trditev je pa ta: Jaz pri svojoj velkoj poslaniške plači nemam telko dohodkov, da bi si mogo samo ednok auto naročiti, peški prehodim teške beogradske vulice den za dnevom, da pomagani neštetim, ki se na mene obračajo, doma pa tüdi komaj plačam foringo z ednim količom. To trdim na gornje pitanje, Štero ponovim : z koj te plačujejo automobilisti svoje gavalerstvo ? Dokončam svoj odgovor na g. Holsedlna, z tov veselov istinov, ka so pravično borbo naše krščanske stranke spoznali celo törki i pravoslavni i jo tej podpirajo, i z tov žalostnov istinov, ka jo g. Holsedl z svojim ge-neralštabom pri neodvisnoj prekmurskoj stranki pa v toj borbi za pravico v državi napada. KLEKL JOŽEF nar. poslanec. Malo odgovora. V zadnjoj Štev. »Naše Novine" se v uvodnom članki g. Holsedl po-tavi na visiko stališče i nam pravi : »Pitam vas : što je v nedavnom časi več dosegno za vero i cerkev, tisti, šteri so ne vladi bili, ali pa nép-párt.“ 1. G. Holsedl najbrž neve zgodovino „kancelparagrafa” to je para-grafa, šteri pravi, da sme državna oblast nodzorovati dühovno delo dühovnika. Naj si pogledne celi boj okoli toga paragrafa i bo vido što je brano pravice Cerkvi i što ne. 2. Gvišno je tüdi njemi znano, da so po šolaj pobirali od katoličanske dece dare za pravoslavno, sveto-savsko cerkev. Naj nam pove gospod, što je preprečo to delo, štero je proti cerkvenim predpisom i proti čütenji katoličanov ! Preprečila je to krivico Slov. ljüdska stranka (néppárt), v štero se g. zaletavle. B. Naša držáva bi morala sklenoti z poglavarom svete Materecerkvi pogodbo, ar je skoro Polovica naše države katoličanska. Da nemre priti do te pogodbe, kde bi sporavnale vküpne zadeve Cerkve i države, je zrok to, da zastopniki najmočnejših strank, od šterih g. Holsedl skažlivo pravi, da delajo za vero i cerkev, da so pravim tej zastopniki na tom, da bi püšpeke imenüvali — ne rimski papa, — nego pravoslavni minister. V toj pogodbi ščejo zastopniki tüdi to, da verski šol držáva ne bi pripoznala i tak bi naše verske šole prevzela držáva. Što more to praviti, da so vladne stranke s tem delale za vero i Cerkev ? To lehko zapiše samo g. Holsedl, šteroga je strankarska zagriženost oslepila, da nemre presoditi istine. 4. Naj si g. pogledne tüdi v proračun ministra ver. Tam je čarno na belom kak so vladne stranke zglasale dosta vekše izdatke za pravoslavne cerkvene potrebščine kak za katoličanske. Ali ne ve g. da so vladne stranke prav bogato obdarü-vale krivoverci »staro katoličansko« cerkev, v šteroj se zbirajo odpadujeni od katoličanstva. Naj si g. pisec prečté govor g. poslanca Kleklna, naj roko na prsa dene i pove, što je delao za pravice Cerkvi? Te govor pri priliki objavimo, da bo ljüdstvo videlo kak strašno neistino je te g. zapisao. 5. Vladnivi stranki sta glasale tüdi to, da katehetje za verski navuk ne dobijo niedne nagrade, niti telko ne, da bi si poplate küpili, štere pri hodi v šolo raztrgajo. Ta plača za vse Slovenske katehete ne bi dosta vekša bila kak plača ednoga samer-noga generala. Pa tüdi to sta vladnivi stranki odtegnole i stem dühovnike po Siromaški pokrajinaj obsodile, da stradajo i hodijo raztrgani okoli. Za katehete vladnivi stranki nemata penez, da bi plačale krvavo zaslüženo plačo, pač pa trpita, da si ljüdje okoli vladnih strank nabirajo po krivici težke miljone. Te stranke, te ljüdi teda hvali g. Holsedl, za stradajoče sobrate pa nema zagovora. Lehko je njemi. Vej je g. Némethy pisao, da vsi bogatašje podpirajo novo stranko i od tej bogati darov znamkar dobi tüdi g. Holsedl. Zato pa ne vidi boja, šteroga je vodila Slov. ljüdska stranka proti toj, vnebokričečoj krivici. V njegovi očaj so te krivice, prizadete njegovim stanovskim tovarišom i s tem sv. Materi cerkvi, delo za vero, za Cerkev. 6. Znano je i smo že tüdi pisali. da so lüdje od vladni strank agitirali za to, naj katoličanci prestopijo v pravoslavno vero. Slov. ljudska stranka je z vsov ostročov stopila proti tomi. V državnoj zbornici je vložila za toga volo interpelacijo. Tüdi so gg. poslanci v svojem govori pred državnov zbornicov to naprej prinesli i z ostročov grajali I to delo vüpa imenüvati človek, šteroga stanovska dužnost je, po zapovidi Kristušovoj, glasiti evangeljom, imenüvati to, delo za vero za Cerkev ? I vüpa se bojüvati proti Slov Ijüd stranki, štera je to delo grajala i preprečila ? Isti list je nedavno pisao : „ . • bodite gizdavi na tiste može, šteri so to stranko ustanovili . . “ Mi pa Povemo, ka se sramüjemo, da g. Holsedl kaj takšega more zapisati. Shod neodvisne prekm. stranke se spremenje v manifestacijo za Slov. ljüdsko stranko. Daleč na okoli so razbobnali os-növačje nove neodvisne Prekm, stranke, da bodo meli shod v Beltinci. Shod bi se morao vršiti po božoj slüžbi prí cerkvi, Dosta ljüdi se je nabralo na shod. Moškov okoli 2 jezero i nikaj menje žensk i dece. Prišli so tüdi slüžbenicje grofice Zichy. Tej so pač morali priti, ar je bio shod stranke, štera zagovarja velka imanja. Od gg. dühovnikov so prišli med ljüdstvo g. kaplan Varga i so smejali z nami vred na rovaš nove stranke. Med ljudstvom je bila velka radovednost i čakanje, da pove širitelom nove stranke kak sodi od nji. Govornikov nega. Prek-šenost je naraščaj kem duže je ljudstvo čakalo. Ostre i bridke so šle na rovaš tistih, šteri bi morali meti govore. »Idite po posvet i grable, da poiščemo govornike, kde so !" (Smeh.) Drügi: »Vej so ato pisali, da so dugo spali, mogoče tüdi zdaj spijo«. Od drüge strani se je čülo. »O, le naj spijo, deca so tüdi te najbole vrla, kda spijo!« Lüdje so se vsakokrat veselo nasmejali. Kda smo že okoli po vüre čakali, so vidili grofičini čestnicje, da zaman čakajo i so se domo obrnoli. Ljüdstvo pa njim je za slovo iz vsega grla zvalo: "Živijo Klekl! Živela Slov. ljüdska stranka !“ Med temi veselimi glasi so šli Slüžabnicje, da so njim pete brnele. Mi smo pa malo čemerni bili pa veseli tüdi. Čemerni zato, zakaj so ne prišli, ka bi njim pokazali, da je mamo radi kak trn v peti, veseli pa za to, ar smo vidli kakši junaki so to, da so pred svojim lastnim shodom Skrili kak boječi zavci ? Agrarna zemla Magyarov v parlamenti. Letos 23. marca, kda je bila v parlamenti razprava od proračuna so g. Klekl Jožef poslanec ljüdske stranke zadeve agrarne zemle magyarskih interesentov s sledečimi rečmi spravili pred poslance: »Agrarno ministerstvo pravzaprav vodi 5 ljüdi, 1 glavni minister njegov damestnik i 3 državni tajniki. To je čüdna posebnost na celom sveti. “ Ka se nanaša na šparanje sam povedao svoje misli v začetki govora, najmre, da se morajo vsa ta odvisna mesta z vekšega Odpraviti. Te preobilne slüžbe v ravnanji ešče omenim z drügoga pogleda. Či je že slüžba, tak jo naj konči minister porabi, i naj ne prelomi zakona zavolo njihove manjosti. Leta 1920. febr. 12. je pod štev 2119 zaglednola beli den od samoga kraja podpisana zakonita naredba i to od razdelitvi SHS. ministrstva za agrarno reformo. 27. poglavje te odredbe odloči, da se postavi v Ljubljani agrarna direkcija. V smisli istoga poglavja ljubljanska agrarna direkcija Izvršilni Organ agrarnoga ministrstva za svoje okrožje. To okrožje pa je določeno v 2. poglávji naredbe agr. ministra z 16. jul. 1920. i se glasi: ,,ta direkcija je izvršilni Organ agrarnoga ministrstva v Sloveniji i Prekmurji". To postavno odredbo ne bi smelo agrarno mioistrstvo prestopili, i ne bi smelo prezirati delokrog ljubljanske direkcije pri reviziji agrar-ni subjekfov (Siromaki, šterim ide *) Tej tajniki vlečejo ministrsko plačo Ljüdska stranka je te odpravila, nego najmočnejša stranka je nazaj vpelala ta mesto, kde slüžijo brezi dela masne plače. 4 NOVINE 13. junij 1926. zemla) i objektov (Veleposestva) i bi ne smeo to zadevo zavüpau zagrabečkoj direkciji. Tü je minister popunoma nasproti delao z obstoječov zakonitov naredbov. Tüdi v tom slučaji, či bi meo zadostne Zroke, da ne zavüpo ljubljanskoj agrarnoj direkciji, bi ne smeo poslati Zagrabečka direkcijo, nego bi morao poslati ednoga gospoda iz obilni svoji namestnikov, šteri bi mesto njega opravo revizijo. Samo takša rešitev revizije bi bila zakonita, proti šteroj, žalostno, je tüdi drüga pritožba. (Agrarni minister Pavle Radič: komisije zbiramo iz vsej uradov.) Zakaj se je pa to zgodilo samo v Dolnjoj Lendavi? Zakaj ne tüdi v M. Soboti ? Či mate istinsko pritožbo proti ljubljanskoj direkciji, nemam nikaj proti, nego zakona se nesme prelomiti. Spoznani, da je Vaše ravnanje v tom tali biío protizakonito. Pa ne gledoč na to, da na zemli prijatela**) od g. ministra opravlajo protizakonito revizijo, je nedopusten i način, po šterom jo zvršavajo. (Fr. Smodej. Zdaj razmimo. Zato so morali zagrabečko direkcijo poslafi.) G. minister pravi, da zemla ide predvsem državlanom Slovenske narodnosti***). Nego nasproti tomi sam bio vsikdar osvedočeni i zdaj sám tüdi toga mišlenja, da, či se že Zadosti zakoni, i kda je meja dobila z domačimi ljüdmi narodno trdnjavo, te se mora zemla dati tüdi državlanom drüge narodnosti, pri nas siromaškim Magyarom. Jaz sam to dozdáj zahtevao od vsakoga ministra i zahtevlem tüdi od Vas minister i to ne samo zavolo socialne pravičnosti, nego i zavolo obrambe meje, vej je znano, da so zadovolni državlani najbogši branitelje državne meje. Jaz ne govorim proti tomi, či Siromaški Magyari dobijo zemlo. Nasprotno, jaz zahtevlem, da jo dobijo. Jaz govorim proti krivici. Krivica pa obstoji v tom, Zagrabečki revizor v dolnje-lendavSkoj občinskoj, pisarni izjavo, ka zemlo samo tisti dobi, Što ma peneze. Svedoki potrdijo njegovo izjavo. Zatogavolo so se pri meni pritožili i Siromaški Magyari i Siromaški Slovenci. Pritožili so se, da majo bogati Prednost, siromake pa poleg napraviajo. Ne pravim jaz toga, to je pritožba drűgih. Ta pritožba je prišla meni i na podlagi te prifožbe sam napravo pitanje na agrarnoga ministra., **) Jankovič je tisti, ki da drva i les voziti iz Sl. Krajine, čiravno je oboje tü krvavo potrebno. Janekovičov zavüpnik je dr. Nemethy šteri je düša nove prekmurske stranke. ***) Tak se glasi zakon, šteroga je Zglasala .najmočnejša« stranka. (To stranko podpira tüdi nova prekmurska stranka. Op. uredi.) GLASI Murska Sobota. — Na našoj gimnaziji se te dne-v etnüdi g. Poljanec, odposlanik min. za prosveto. G. Poljanec vodi prosvetni oddelek pri mariborskom vel. županstvi. Znano je tüdi od njega, da je velki Ijübiteo šolstva, zato se z vüpanjom obračamo na njega, naj podpre želo našega ljüdstva, da se kemprle spopuni naša gimnázija. — Hasnoviti obisk je napravo 6. t. m. v M. Soboti dr. Ivo Pirc predstojnik zdravstvenega zavoda v Ljubljani. Znano je, da v veči krajej po Slov. Krajini razširjeni popríjeti beteg škrlatica. Da bi si na lici mesta vse Pogledno i potrebno poskrbo je prišeo goriimenüvani g. z avtomobilom v M. Soboto, nato pa v Večeslavec, kde je škarlatica najbole razširjena. Pripelo je s sebov tüdi desinfektor (pripravo za pobijanje betegovih klic ali bacilov), štero je pri nas nihao, da se ležej Stavi razširjanje betega. Pelao se je tüdi v dolnjelendavski okraj. — Zdrastveno predavanje za gimnazijce je meo g. prof. Pavlič, v dvorani g. Dittricha. Predavanje je podpro tüdi s skiop-tičnimi slikami, štere so bile lepe i za to se je predavanje jako posrečilo. Poštno Upraviteljstvo šče zidati nove prostore za poštni urad. To je že tüdi jako pot rebno. Zdaj, je urad naseljeni v prizidki Cifrakove hiše, šteri pros- j tor je jako nezdrav. Pod je od znotra niže kak površja zemle, vöni zato pa vsikdar vlažen. j Vekši tao, poda je od vlage j sprhneo i so takše grabe v podi da je nevarnost ka pri' vsakšem stopaji spadneš. Stene so mokre i plesnive. Se zna. da so Prostori silno nezdravi i v tej nez-dravi prostoraj mora delati 16 slüžbenikov skoro celi den, od 7 do 21 vüre. Pomilüvanja vredni ljüdje i občüdivanje vredna skrblivost v svojoj slüžbi Za te prostore mora poštna uprava plačati več kak 5 jezero Din. na mesec. To jé nezdržlivi položaj Zato je po ogledi večkratnih komisij oblast sprevidila potrebčino da zozida novo poštno hrambo. Tüdi sobočka Varaška občina je obečala pomoč pri zidanji. Želemo, da bi se že mogla posta naskori preseliti v kakše bogše prostore. — Tečaj za krojače (sabole) i šoštare priredi „Skupna Obrtna zadruga" v M. Soboti. Tečaj de julija meseca t. leta. Na tečaji do se krojačje i Šoštarje včili finoga zrezavanja, oblek i črevlov, Opominamo mojstre i - pomočnike, naj se priglasijo pravo, časno, ar je mogoče, da sledkar ne dobijo prostora. Priglasijo se naj pri goriimenüvanoj zádrugi. Slovenska Krajina. — Uradniški izpit je srečno napravo g. bav. Grüškovnjak uradnik v Dolnjoj Lendavi. Gospodi, našemi domačini iz srca Čestitamo! — Velka Polana. V našoj občini se je jako razširila škrlatinka. Šolo so za 6 tjednov morali zapreti. V kratkom časi je v tom betegi mrlo sedmero dece. Pozavlamo merodajne oblasti, naj včinijo vse povedno, da se za-tere te beteg. — Od 10. do 13 toga meseca, bomo pri nas meli tridnevnico v čast presv. Srci Jezušovomi. Vodili do tridnevni-co preč. g. duh. svet. p. Lacko Hazemaü iz Ptuja. Vsaki den bota dve predgi, 12. to je v soboto bo z dovoljenjom püšpekove oblasti molba Oltarskoga svestva, v nedelo pa bo za sklep procesija z Najsvetejšim. V soboto bo tüdi sprejem v Mar drüžbo. 30. maja smo meli že sprejem Šolarov v Marijin Vrtec. Sprejem se je vršo po slovesni večernicaj. Pri toj priliki je vnogo oko postalo rosno i se vnogo srce omehčalo, posebno kda so deca na glas potrdili, da ščejo ostati vrla i verna deca Marijina. — Telko z našega kraja — drügoč več. — Večeslavci. S strahom gledamo, ka bo, či se bo škar-latinka po naši krajej tak strašno razširjavala. Že dosta dece je spomrlo. Vsaki den mamo mrt- veca. Merodajna oblast naj se gene i včini nekaj, da se proti pride toj nesreči! — Beltinci Na poročilo v „Naši Novinaj", da bo 6 t. m. shod v Beltinci smo se stari i mladi odzvali pozvanji na shod, šteroga je štela prirediti nova "neodvisna prekm. stranka" pri cerkvi. Ob 11 vöri smo nestrpli-vo čakali Odked pridrdra Nemet-hijov avtomobil. Toga pa ne bi-' lo od niked. Gg. so se znamkar zbojali lagojega vremena, čiravno je lepa vedrina bila. Radi bi čüli, ka de nam oblűbmo te novi .rešiteo* Slov. Krajine. No, vej smo lüdi bili pripravleni ga podevčiti, da ne potrebüjemo njegovi prazni oblüb. Mi smo zadovolni z g. poslancom Kleklnom pa njegovim delom i ostanemo z njim vred verni ljüdskoj stranki. — Čüden „ogen“ na Cankovi. 6. toga meseca odvečara ob poldvej se je več požarni drüštev zebralo na Cankovi, da pogasijo »strašen ogen", šteri pač lehko nastane v tej vroči dnevaj. Ar je bilo telko gasilcov ni je delo ne bilo lehko, je bio velki plac premali je trbelo za Segnoti tüdi prostor okoli cerkvi za Vsefele priprave. No, pa što naj to zameri, či so pri tom člo-vekolübnom deli požarniki pohodili lepo zasajene korine okoli cerkvi? Da je bio ogen resan strašno velki, svedoči tüdi to, da so šprickale tri šprickance vodo s trej stüdencov i Vseširom je prej voda zmenkala. Zato je trbelo cevi napelati v malo bole vkrej stoječo gostilno Vogler, kde hvala Bogi, stüdenec ne posejne Pri tom stüdenci so delali i se trüdili celo noč i komaj v pondelek v gojdno se njim posrečilo pogasiti »strašen ogen" — v grli. Ob deveti predpoldne so zadnji delavci zapüstili ..pogorišče" Zato je nikaj ne čüdnoga, či so bili ništerni delavci od celonočnoga dela tak trüdni, da niti iti neso mogli, nego so je mogli pelati domo. Hvalevredno je tüdi to, da je pri gašenji pomagalo vse : staro i mlado, prosti i no-bel. Eden od gospodov je bio na priliko v pondelek tak trüden, da je pri svojoj najbogšoj voli ne mogeo zdržati na svojem Slüžbenom mesti. Či što toga ne verje, naj pride na Cankovo pitat; vsako dete zna pripovedavati od toga čüdnoga »ognja*. (Clovekolübno delo je hvále vredno, pijančüvanje, pa najostre-še graje. Ka požarniki potrebüjejo, naj njim ljüdstvo z dobre vole vküp da, veselic s nijančü-vanjom pa naj ne delajo, ár bodo več ljüdstvi škodili, kak hasnili. Op. vredništva). — Pitanja so prišla od veči strani na vrédništvo, kde bi se dobila 12.. številka »Slovenca", kde je veliki naš Ijübiteo, vseučiliščni profesor dr. Matija Slavič, na kratko opisao zgodovino naše mile Slovenske Krajine. Vnogo zanimivoga je v toj Štev. »Slovenca", posebno narodnostna mapa i opis kak je mirovna konferenca prisodila našo Krajino k Jugoslaviji. Što Šče meti to Štev. „Slovenca", naj se pismeno zglasi na uredništvi „Novin“. — Novice v slikah smo v denéšnjoj Štev. priložili. Dari za Martinišče. Stanko Ivan nabrao v Žižkih 251, Kolarič Ivan G. Bistrica 10, Fras Ferd. Bakovci 30, Vogrinčič Vikica Cankova 100, Sukič Št. krojač M. Sobota 100, g. kaplan Hauko 20, Štanta Anton nabrao v Satahovcih 20) N. N. M. Sobota 10 Din., Kozar Julija Martinje 1 dolar, Erjavec Štefan 100, Štefan Rojnik Rogatec 40, Črček N. Krištanci 50, Na gostiji v Satahovcih nabrano 105, 50, Mikola Štefan Tropovci, Rogač M. 30, N. N. iz Beth-lehema (Amerika) 10 dolarov. To so poslali velč. g. župnik Veren. Dobi pa teh 10 dolarov tisti, ki oda nájveč srečk za loterijo. Zahvala. Na risalski pondelek so dijaki iz Martinišča napravili lepi izlet na Cankovo. Pri slüžbi božoj dopoldne i popodne so spevali. Pogostili so nas pri znanoj Vogrinčičo-vój hiži. pa pri darovitnoj gdč. Pitz v Topolovcih. Vsem, posebno pa vlč. g. plivanoši i kaplani, se prav iz srca zahvalimo za gostolübnost. — Gornja Lendava. 6. jun. se je vršo pri nas lepo obiskani shod Ljüdske stranke. Namesto gg. poslancov je govorio tajnik g. Kranjc iz Maribora. Najprle je izrazo svoje posebno veselje nad tem, da so si v Gornjoj Lendavi ustanovili posojilnico. Mnogo dobrega je nova posojilnica včinila že tej par tednov, ka obstoji: Vnogim je dala na posodo, da so si mogli küpiti falat zemlje ali drüge verstvene potrebščine. Nego posojilnica bo mogla pomagati ljüdstvi le, če jo bodo podpirali tisti, ki njim je Bog dao nekaj več imanja. Vsaki, ki si lehko kakši, dinar dene na stran, naj ga nese v posojilnico ! Posojilnica bo potem mogla posojii-vati peneze tistim, ki je potrebüjejo. Tak si bodo bratsko med sebov pomagali ! — Nato je govornik popisao Zdajšnji politični položaj. Žalostno je, strašno žalostno, da mladi Pašič lehko troši na mesec miljone, Štere dobi na škodo države, medtem pa siromaško ljüdstvo, posebno na Goričanskom strada. Že zdaj se ljüdstvo Gornje-lendavske fare boji prišestne zime ! Letos so ne mogli iti na Madžarsko delat in si tüdi kruha za zimo ne bodo mogli prislüžiti. Ešče bole žalostno pa je to, da vladno politiko, ki brani korupcijo in zapravlanje mladoga Pašiča, brani Radič, ki so ga Vnogi iz Gornje Lendave volili, ar so vüpali, da jim dosegne bogše čase. Radič dela ravno nasprotno. — Nazadnje je gosp. tajnik ešče razložo na kratko novo stranko v Slov. Krajini, stranko grofov in grofje. Što šče grofe braniti proti ljüdstvi, tisti se naj le zapiše toj stranki. Pa v Gor. Lendavi, kde ma ljüdstvo teliko premalo zemlje, keliko je majo grofi preveč nova stranka ne bo našla niti enoga pristaša. — Zatem se je shod dokončao z velkim odobravanjom. Zahvalimo se g. Kranjci, da so nam razložili denešnji politični položaj. 13. junij 1926. NOVINE 5 Pismo iz Dobrovnika. V nedelo je mela pri nas shod nova »slabostojna« Prekm, stranka. Zebralo se nas je preci. Radovedni smo bili, ka nam tej »goreči" gg. povejo. Shod so odprli g. Volper i dali reč Hari Leopoldi, šteri je dugo nekaj pravo, ka bi bole bilo za kakši teater kak za shod. Samo prazno slamo je mlato. Na miseo mi je prišlo, ka je g. Hari nedavno pisao, da prej z novov strankov pride »svetlost« v naš kraj, poslüšavci pa smo bili toga mišlenja, da bi bole bilo, či bi prišla „sveklost" v njihove glave. Od sami prazni reči ljüdstvo nede melo, ne pravice, niti krüha. Mislili smo si tüdi, kelko dela je potrebno, prle kak se kaj dosegne tej gospodje pa nam brezi vsakšega trüda obečejo paradižom na zemli. Kakša reč, takše mesto najde. Govornik je dokončao svoj govor, po-slüšavcov pa se nihče niti od daleč ne zmislo, ka bi »amen" povedao. Pravi teater se je komaj zdaj začno. Govoriti so začeli g. Lejko. Po dugoj poti križ-kraž so prišli na to, ka so šteli povedati. No, vgonite, ka so šteli povedati ? To, ka naj grofovska zemla vsa vküp ostane. Mi smo si pa mislili svoje. Či bi tak bilo, kak so g. Lejko pravili, te bi siromacje morali Stradati, ar nega zaslüžka, kak v mirnom časi. To so znamkar g. povedali iz ljübezni do siromakov (!) Jaj jaj, da g. Lejko veleposestnike zagovarjajo to že razmimo, pa da zagovarja imanje grofic, to pa ešče bole razmimo. Zato smo njim tüdi dali pošteni odgovor, si lehko mislite. Vsi poslüšavci smo proteštirali proti tomi, smo njim vmes gučati i smo se razišli po oš-tarijaj. Tam smo si pa etak gučali : Radič nas je nafarbao, tej nas pa zdaj ščejo nafarbati, zato bomo Odzdaj za politiko g. Klekla, šteri nikdar ne spreminjávajo svojega programa. Te maček, na našem dobrovnič-kom shodi je tak potro govornike, da so niti ne vüpali iti naprej v Beltince. K nam pa le naj ešče kda pridejo, da ešče doživejo vekše osramotenje. Domača politika. Naša politična bojna se je prenesla iz državne zbornice med ljüdstvo. V Belgradi vse spi Vlada ne da poslancom dela, zato so skoro vsi odišli iz Belgrada. Le nekši odsek je meo to velko srečo, da je prišlo telko kotrig, da so nekaj sklenoli. Što je tomi mrtvili zrok ? Zrok je Vlada. Ona bi morala pripravlati zakone za zbornico, da bi je poslanci Pregledali i od nji glasali. Toga pa vlada ne včini. Vse njeno delo se obrača na to da pazijo radikali na radičovce, ka tej delajo, da je ne bi pre-motili i naopak radičovci pazijo na radikale. Poleg toga njim dela dosta skrbi korupcija, štero vladi nasprotne stranke z močjov odkrivajo i med ljüdstvom delajo proti njoj. Trbe tüdi, da ljüdstvo obsodi te nepravičnost! na visiki mestaj, obsodi posebno pri volitvaj. Tüdi vladne stranke iščejo s čim bi se branile. Vlada dele z nakanenjom Jo, da poslanci ne bi delali. Šče najmre pred svetom posebno pa na merodajnom mesti pokazati, da je zdajšnja poslanska zbornica ne zmožna za delo, ne zmožna, da napravi i zglasa prepotrebne zakone za zednačenje davkov, zakon od občinskoga ravnanja i drüge. To pa je ne istina. Vladnivj stranki mata telko poslancov da bi lehko ščista mirno delale na svojem programi. Boji se tüdi Vlada da, či pride pred zbornico, spadne. Radikali i radičovi si niti telko ne zavüpajo, ka bi na glasanje dali kakši zakon. Vsikdar mislijo, da njim poslanci postanejo neverni i bodo glasovali proti pa s tem vržejo vlado. Cio vsega toga vladinoga zadržanja pa je, da bi zdajšnja poslanska zbornica Šla narazno, zato ka je nezmožna za delo i bi meli nove volitve. Tüdi vsi vodilni politiki so toga mišlenja, da bomo meli volitve. To je tüdi povedao dr. Anton Korošec na shodi v Požegi. Ide se na to, što bo vodo volitve. Radikali bi najmre to radi, da bi onemogoči Ljubi Jovanoviči, ka ne bi dobo več poslancov i bi je porinoli iz zbornice kak so Petroviča i pokojnoga Protiča. Poleg toga bi pa radi na Slovenskom i Horvatskom dobili telko poslancov, ka bi te lehko sami vzeli v roke vlado. K tomi pa je potrebna oblast i to bi dobili, či bodo sami na volivnoj vladi. Poleg vsega toga bi pa radikali radi poslance poslali na počitnice, da ne bi mogli paziti na delo komisije, štera preiskavle zamazano delo korupcije. Svetovna politika. Poljsko. Cela Evropa jé z paz-ljivostjov bila obrnjena na to državo, Poljska leži približno v sredini Evrope i prek nje se krila preci evropske politike. Posebno pa smo čakali z radovednostjov, što bo zvoljeni za predsednika poljske republike. Kak smo že zadnjič pisali je vojaški maršal Pilsud-ski z vojaškov močjov pregnao prvejš njo vlado i vzeo v roke Vodstvo države. Vsaki je mislo, da se bo zdaj dao zvoliti za predsednika. Zgodila pü se meči. V zadnjem časi se je odpovedao i tak je bio zvoljeni za predsednika vseučiliški profesor Mescicki. Novi predsednik je velki vučenjak i se je dozdáj ne mešao v politiko. Glavne je, da bo pravičen, posebno je potreben pravičen vodilni mož v poljsko državi, kde se je korupcija tüdi jáko zaperíla. Novi predsednik je dao tüdi proglas na narod, šteroga dokončalvle s temi rečmi : Bog v nebesaj, ki s blagoslovo naše gorstanenje i pregnao neprijatela iz náše zemle, pomaga nam pri deli vrejüvanje republike. Iz-volitev Mescickoga za predsednika republike so z zadovolstvom sprijali po vsoj Evropi. To zadovolstvo se je pokazalo tüdi v tom, da je vrednost poljskoga peneza na borzaj Šla itaki gor. Francosko. Tam majo nájveč nevole z svojim penezom. Francoski frank najmre ide jako del. Kda so nedavno obladati Abd el Krima i dokončali bojno v Maroki, je svet čakao da se s tem frank zdigne. Pa to vüpanje je bilo prazno, frank je pali spadno. Voditelje države pravijo, da mora biti nekak, ki s hüdobije rova proti njihovomi franki i rivle dol njegovo vrednost na borzaj. Portugalsko. Vojaška revolu-cija se je popunoma posrečila. Voditelje revolucije ščejo vpelati vlado iz sami generalov, delavci pa se tomi upirajo i protijo s štrajkom. Angleška je mela preci močno svajo z egiptovskov državov. V Egiptomi so morili angleškoga vrhovnoga ravnatela Sfaka. Sodišče pa je morilce oprostilo kaštige. Anglija je nastopila proti tomi je poslala pred Egiptom svoje bojne ladje. Obsodba ponarejeval-cov frankovski bank. Sodbena obravnava proti tistim Madžarom, šteri so delali falšne peneze, se je nedavno končala. Obravnava je trpela 18 dni. Cela Evropa se je zanimala za te obravnave, ar se je kaj takšega ešče tüdi ne zgodilo. Pri toj priliki se je očivesno pokazala vsa gniloba madžarski narodno zagriženi velikášov. Karolyi Mihal, nekdašnji vogrski minister je svedočo, ka je popunoma gvišno, da je za to hüdodelstvo znala tüdi Bethlenova Vlada. Ar pa je ne štela nikaj napraviti proti, je tüdi ona kriva hüdodelstva. Dr. Nadossy Imre je znao za delo glavnoga krivca Windisch-graetza i on — kakti voditeo policijske oblasti — je preskrbo Windischgraetzovim pomagačom potne liste za potüvanje v drüge države, kde naj bi ponarejene franke dali vö, Voditeli tej pomagačov, polkovniki Jankoviči je pa priskrbo takšo pravico, da bi brezi vsakše vizite lehko hodo po sveti. Vojaški püšpek Zadravec pa je vse hüdodelce zaprisegno, da bodo od vsega dela mučali i on je v svojoj hiši skrivao kufre z falšnimi bankami. Človek ne bi vervao, ka je gučao na. zadnji den glavne razprave vladni tajnik Szörtsèy, ki je med drügim pravo. »V naši düšaj more živeti samo te mirovno čütenje, kda bo obnovle-ne neodkrhana madž. držáva Dokeč na se to nezgodi smo pripravleni, delati z nafkmičnej-šimi sredstvi ne samo s ponare-janjom frankov. Organizirali bomo komitaske čete i z mečom i gibom bomo strebili vse sovražnike madžarstva, začevši od ce-catje dece pa do starcov.« Nato je nesramno govorio od Francije Čehoslovaške i Jugoslavije, tak da njemi je morao predsednik večkraj reč vzeti. Kaštige, štere so obsodili posamičnitnim hüdodel-com se vidijo na prvi pogled ostre, vendar pa so za takše hÜ dodelstvo premile. Glavniva krivca, Windischgraetz i Nadossy sta obsojeniva vsaki na 4 leta prisilnoga dela i vsaki mora plačati 10 miljonov kron. Ovi so dobili nekelko menje. Čehoslovaška Vlada je naznanila francoskoj, da celo zadevo spravi pred Drüštvo narodov. Premovanje govenske živine v Turnišči. 18. maja je bilo Premovanje, na štero so se törjanski farani dobro pripravili. Vse je bilo lepo okinčeno, celo slavoloki so bili postavleni. Do 9. vüre so na Premovanje postavili 323 glav živine. Od tej je bilo 35 poldrügo leto stari bikov, 30 mlajši bikecov, 109 teiic i 149 krav. Živinoreja so na Premovanje lepo pripravili svojo živino, vse snažno, parkli obrezani itd. Ar je dosta živine bilo, sta bile postavlenji dve komisiji. Edno je vodo g. inženir Zidanšek, drügo pa g. dr. Rajar. Na pomoč so prišli tüdi gg. živinozdravniki iz sosednih mest i Maribora. Zišio je sledeče : premijo je dobilo 46 glav, med temi 13 bikov, 24 krav i 9 telic. Povprek so mele vse občine lepo živino, a najlepšo je mela občina nedelica. Komisija je povedala, da bi se od vse živine lehko postavilo do 120 vküp, štera vrsta bi delala čast vsem Občinam i celoj Slov. Krajini. Po premovanji so fotografirali najlepšo živino. Fotografije se dobijo küpiti v Tivadarovoj trgovini v Turnišči. Na Premovanje se je pripelao tüdi vel. župan dr. Pirkmaier, šteri je tüdi razdelo premije. Premije so vküpno računate 7700 Din., 2 sta dobila diplome-kmetijskoga ministerstva, 5 pa pohvalna pisma. Vel. župan je meo na to govor i je čestitao živinorejcom. Potom pa so bila poučna predavanja, v šterih so gg. strokovnjaki povedali pomenkanja, štera so opazili pa tüdi pohvalili skrblivnost živinorejcov. Želejo tüdi srečo kmetskomi stani, ar bo te domovina srečna, kda bo sréča v kmetskoj hiši. Po premovanji je bio vküpni obed, kde so gg. goste pozdravili do-mači gg. Litrop, (Jörköš, Dravec i drügi. Po obedi se je g. veliki župan odpelao v šolo, nato pa v sosedne vesnico, kde je delio podporo za škodo po povodni. To podporo so spravili gosp. poslanec Klekl. Premovanje je zvršeno, nesmejo pa izostati njeni sadovi. Paziti moramo pri zbiranji plemenske živine, da z dobro odebrani dobimo najbogše pleme, da bomo lehko prekašali drüge živino-rejce. STARE MOLITVENE knjige se dobijo v trgovini 1. HAHN MURSKA SOBOTA. Podperajte »NOVINE«! 6 NOVINE 13. junij 1926, Srečke za loterijo Martinišča se dobijo v Bedeničkoj fari pri g. plivanoši, v Jürjanskoj fari pri g. kaplani, na Melincih pri g. vučiteli Capudri, Ozmec Ivani, Brünec N., Forjan Štefani, Vohar Igo., Vučko Ivani; v Dokležovji pri Bokan Jožefi, Zver N. Klemenčič N., Jerič Ivani ; v Markovcih pri g. plivanoši ; v Vidoncih pri Kerec Matjaši. Kerec Viljemi, Žökš Franci, Horvat Janoši; v Kovačevcih pri Gergorec Juriji; v Radovcih pri Sukič Franci ; v Otovci pri Kerec Ivani: v Beltincih na farofi pri vseh treh gospodaj, pri Glavač Mariji, Pintarič Ivani, Antolin Andraši, Škafar Jožefi, Osterc Petri. Temlin N., g. Špragerovoj, Balažic Aniki; v D. Lendavi pri Balkanjija Dominko J., Pallero-vich, pri šolskih sestrah, v trafiki Sever N., v Goricah pri Ropoša Florijani. Nikoga ne Silimo ka bi mogeo okrog nositi i tržiti te srečke. Glavno je to, ka si v sakšoj občini pri ništernih hižaj vsaki lejko küpi, gda šče. Zato Smo takše hiže v Novinaj objavili. Pošta upravništva. Bertalanič M. Krajna. Naj se šolar zglasi z šolskim svedočanstvom na konci šolskoga leta. Te se njemi že pove. — Domači dobijo brezplačno. — Kda kaj pa vküpdobiš, pošlji. GOSPODARSTVO. Osipavanje. Čüdovito je v naturi poleg drügoga tüdi to, da ma vsaka rastlina svoje posebno življenje. Zato pa mora kmetič vsako vrsto pova, šteroga po-seje na poseben način obdelovati, edno etak drugo ovak. Jako zanimivo je pri-delavanjo kukorice i krumpičov. Pri obojem je potrebno, da ma kemveč korenje, zato je osipavlemo. Kakši je razloček med neosipanim i osipanim kukoričnim betvom, lehko spoznamo, či zmeknemo betve pred i po osipavanji Či pred osipavanjom poglednemo betvino korenje vidimo, da ma samo edno vrsto korenja odspodi na konci. To korenje nebi moglo prebraniti celoga betva posebno pa, kda se vlat zavrže. Tüdi bi betvo bilo v nevarnosti, da jo veter podere, či bi je držala samo edna vrsta korenje. Oboje teda potrebüje, da ma kukorično betvo kemveč korenje. Pri krumpiči pa je potrebno za to kemveč korenje, da se na vekšoj vnožini toga ležej več krumpičov zavrže. Krumpič je nikaj ne drügo, kak koren, šteri odebele, da bi se v njem naberala potrebna hrana za klice. Na ednom korne se navadno zavrže samo eden krumpič. Vekši broj korenja pa pri obema dosegnemo z osipavanjom. Kda zemla pride k betvinomi koleni (sokli), požene koleno novo korevje. To vidimo prí kukoričnom penje, kda je na pšeničnoj setvi beremo. Pen nema samo edne vrste korenja krik pred osipavanjorn, nego po dve-tri. Kelko kolen je prišlo pri osipavanji v zemlo, telko vrst korenja ma pen. Vsakše koleno požene korenje. Isto je pri krumpičovoj betvi. S toga že lehko zpoznamo, kakše mora biti osipavanje, da dosegne svoj namen. 1. Predvsem ne smejo biti rende preveč goste i ne preredke, ar osipač nemro zemle porinoti k betvi. 2. Či je kukorica ali so krumpi-či travnati, je moraš prle opleti, ovači pride k betvi trava na mesto zemle. Trava de ali dale rasla (slak) ali pa začne gniliti (osit, čreščovnjek). Či arste, te ravno betvi nájveč živeža jemle, ar je poleg njega, či zagnili pa postane betvo Žuto i v rasti zaostane. 3. Osipavli, kda je zemla preci vlažna. Premokro je te, kda se ze osipačom vleče. Vlažna zemla je je žmetna i se lepo prileže k betvi štero ležej korenje požene. Najbogše je tüdi zajtra osipavati, kda je zemla od rose nekelko navlažena. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 325 Din., žita 230 Din., ovsa 195 Din. kukarice 175 Din, ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 240 Din,, pšen. otrobov 135 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg. 9—10 Din., teoci 12—13 Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza : 1 Dolar 56 Din 59 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 74 p., Švicarski frank 11 D. Taljanska lira 2 Din. 13 p., 100 Madjarski kron (nova em.) 7 par. Mali oglasi. SÜHE GOBE in jajca se küpüjejo vsikdar po najvišišoj dnevnoj ceni v trgovini FRANC SENČAR Ljutomer in Mala Nedelja. Andrija Žinič oda troje imanje : 1.) 50 oralov, 2.) 18 oralov ino 3.) 5 oralov. Vsako imanje je v ednom falati i ma svojo hišo i gospodarsko poslopje. — Zglasite se pri ANDRIJI ŽINIČ, Sv. Jelena pri Čakovci Medjm. K ODAJI je lepo posestvo, 7 oralov zemle s šumov pri g. ALOJZI KOROŠAK v lljaševcih p. Križovci pri Ljutomeru. Samostalno podporno drüštvo ,,SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, .mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovčine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Stefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik : Stefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovodja: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Curič, paziteo društva : Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po spro-tolešnjoj i jesenskoj križoskoi nedele Ženja v Črensovci se sama priporočajo. OBČ. ODBOR. SENO, Superfosfát, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter Kovačko vogelje, Steinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. K odaji je edna oštarija z-vse se notri nahajočov posodov. Tüdi je primerna za trgovino, 5 plügov zemlé, travnik in log se po ni-sikoj ceni oda. Več se pozve pri ALOJZ PEČIČ SATAHOVCI. Podperajte »NOVINE«! Kmečka posojilnica v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Srečke državne razredne loterije se dobijo küpiti v Dolnjoj Lendavi v trgovini H. MA-SCHANZKER-a. Tü je bila küplena Srečka Štev. 139 356, štera je pri žrebanji 4. toga meseca potegnola svojemi küpci glavni dobitek Állami osztály sorsjegyek MASCHANZKER H. cégnél Dol. Lendaván kaphatók, ahol az eladott 139,356 számú sorsjegy szerencsés vevője nyerte a f. hó 4.-ki húzása a főnyereményt 500.000 Din. (petstojezer Din.) Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.