Sploine vesti. — Malo kritike k uredbi o šolskih od» borih. Uredba ministrstva prosvete o kraj* nih šolskih odborih jc zelo pomanjkljiva.  Predvidene niso razne zadeve, ki bi omogo* čile sestavo krajevnih šolskih odborov tako, kakor bi bi!o želeti v interesu našega šol? stva. Cela uredba ima pred očmi samo sc? stavo šolskcga odbora onega šolskega oko^ liša, ki se teritorijalno krije s politično oL= čino. Vprašanje nastane, kako naj se posio pa pri volitvah šolskih odborov pri onih po litičnih občinah (katerih je pri nas največ). ki imajo po dva ali več šolskih okolišev, na= dalje pri onih šolskih občinah (ki jih jc tudi precejšnje število), ki so sestavljene iz več delov raznih političnih občin. Nadalje na= stane vprašanje, ali naj bo župan predsednik vsem šolskim okolišem svoje politične ob= čine. a'i naj ima vsak šolski okoliš svojega predsednika, ki ni župan. Jasno tudi ni iz katerega dela občine se bodo volili zastop^ niki za šolski okoliš. Vsekakor bi bilo želeti, da so zastopniki in predsednik vsi iz dotičs ne šolske občine, ker imajo največ interesa za dobrobit ondotne šole. Velike neprilike sc bodc pokazale tudi pri sestavi vsakolet= nih proračunov in obračunov. Iz nove ured= be tudi ni razvidno, kakšna bo manipulacija z proračuni. Ali naj oblastni šolski odbor za celo oblast proračune obravnava in odobru* je, ali bodo ta posel še nadalje opravljali sreski poglavarji po svojih šolskih referen^ tih, ki morajo biti vsekakor poučeni o fi= nančnih zadevah krajevnih šolskih odborov. Radi uspešnega uradovanja pa tudi iz šolsko ekonomskih razlogov bi bilo želeti, da sc proračuni obravnavajo pri sreskih refercn^ tih in šele potem izroče v odobritev oblastnim šolskim odborom. Ministrska uredba potrebuje vsekakor za pravilno izvršitev po* trebne izvršilne naredbe predno bi se moglo brez hibe uredbo dejansko izvesti. Izdana uredba se smatra lahko za del novega šol= skega zakona. zato bi bilo želeti, da bi bila uredba tako perfektna, da bi ne prišlo v tej zadevi pri sprejemu novega šolskega zakona do nikake diference, ki bi povzročila lahko konfuzijo glede sestave šolskih odborov. — Sestava krajnih in oblastnih šolskih odborov. Veliki župan je izdal odlok, da se morajo v smislu čl. 26. Uredbe ministrstva prosvete o krajnih in obla§tnih šolskih od= borih za osnovne in meščanske šole, vsi do^ sedanji krajni šolski sveti takoj preobraziti po čl. 3. te uredbe. — Samo tam, kjer so že razpisane občinske volitve, naj vodijo posle krajni šolski sveti do teda), ko se kon« stituirajo novo izvoljeni občinski odbori. — »Važna šolska zadeva«, pod tem na= slovom piše zadnji »Domoljub« sledeče: Prosvetni minister je izdal naredbo o novih šolskih odborih, ki bodo nadomestovali sta« re krajne, okrajne ter deželne šolske svete. Ostanimo pri krajevnem šolskem odboru. Razlika od starega krajnega šolskega sveta je v bistvenem ta, da nima krajevni šolski odbor (pa tudi oblastni) nobene besede pri nastavljanju učiteljstva, dasi bi kot zastop= nik staršev po naturnih pravicah ta vpliv moral imeti. Pač pa ima krajevni šolski od* bor vse dolžnosti, kar se tiče vzdrževanja šole. Sestavlja proračun, ki ga mora občina sprejeti v svoj proračun ter vodi šolsko gospodarstvo; nova bremena so: krajevni šol* ski odbor sestavi začetkom maja seznam novih šoloobveznih otrok, skrbi, da hodijo otroci redno v šolo, kaznuje starše otrok, ki zanemarjajo šolo (v slučaju, da tega ne stori, okrajni glavar iztirja od predsednika določcno globo), nabavlja šolskemu upravi^ telju potrebno kurivo, in sicer za samca 6 m3, za oženjenega pa 10 m3 drv. Ker je šolski proračun v naših občinskih proračiu nih največja postavka in ker je baš tu treba pametnega in varčnega gospodarstva, pozi* vamo naše občinske odbornike, naj volijo v te odbore samo zanesljive naše može, ki ne bodo tratili z občinskim denarjem, kakor bi to pogosto radi liberalni, ljudstvu nepri« jazni učitelji.« — Kakor je videti iz gornje« ga dopisa, se gotovi gospodje še vedno ne morejo sprijazniti z mislijd, da bi se kvaren lajiški vpliv (ki je bil ponajveč zgolj stran^ karski in često krivičen) odpravil pri učitelj* skih nameščenjih. Skriti se hočejo še vedno za starše, ki jim inače ne odrekamo pravic v šolskih zadevah. Navedba da šol. upr. do= bi drva, niti ni istinita, ker ima pravico do njih le oni upravitelj, ki ima naturalno sta* novanje v šoli. In ali niso drva namenjena kot odškodnina za tajniške posle! Ta ods škodnina je gotovo malenkostna. Rečemo samo, da bodo spričo enotno organiziranega učiteljstva našli taki neosnovani napadi svoj odmev, kakor vsa demagogija1, s katero se bo neopravičeno in celo pavšalno hotelo ljudstvo hujskati proti šoli in učiteljstvu. — Savez češkoslovaškega učiteljstva jc poslal dnc 22. pr. m. UJU sledeče pismo: »Svaz učitelstva československeho«, ki je centralna in največja učiteljska organizacija v RCS, hoče prirediti v Pragi poleti 1928. 1. kongres vsega slovanskega učiteljstva, da sc očvrsti stanovska zavest in bratsko mišlje = nje onih, ki med sorodnimi si narodi vzga= jajo mladino. Prosimo Vas, da bi nam pri-jateljsko javiii, čim preje, kako sodite o tem kongresu in ali ste pripravljeni udeležiti se istega in sodelovati z nami pri pripravah. — Priznanje državljanstva učiteljstvu iz Primorja. Izvršni odbor UJU v Beogradu obvešča poverjcništvo na tozadevno vlogo: »Gospod minister notranjih del je odredil, da se zbero in taikoj rešijo vse prošnje, ki so bi'e pravočasno vložene za opcijo, ostale pa vrnejo prosilcem, ki naj prosijo za dr* žavljanstvo. Vse prošnje za državljanstvo se bodo rešile v najkrajšem času.« Opozar« jamo tovariše in tovarišice iz Primorja na zadevna navodila v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu«. — Idejni, kulturni in stanovskospolitični smoter naše organizacije. Članek tov. I v a * n a D i m n ik a , ki je izšel pod gornjim naslovom v 40. številki »Učiteljskega To= variša«, je v celoti ponatisnila na uvodnem mestu »Narodna Prosveta« v svoji 39. šte=vilki z dne 26. maja 1927, in sicer v cirilici in v srbohrvatskem jeziku. — Rodbinske doklade kontraktualniiu učiteljem se nakažejo na podlagi prijav, ki jih dobe od računovodstva v izpolnitev. To prizadetim v znanje z ozirom na razširjajoče se vesti, da dobe kontraktualni učitelji le osebne draginjske doklade poleg rednih prejemkov ostalih državnih uslužbencev z isto službeno dobo. — f Dimitrije Sokolovič, upokojeni uči* telj v Beogradu je dne 26. pr. m. nenadoma umrl. — Bil je mnogo let učitelj ljudske, a nato tudi meščanske šole), postal je tudi šol* ski nadzornik in član prosvetnega sveta. De^ loval je mnogo na prosvetnem polju in je bi! tudi urednik »Učitelja« in mladinskega lista »Mala Srbadija«. Kot večleten aktiven član Izvršnega odbora učiteljskega udruženja je gotovo znan tudi mnogim tovarišem iz Slo* venije, posebno od tedaj, ko je vodil prvi zgodovinski kongres vsega jugoslovenskega učiteljstva, kjer se je isto na svečan način združilo v enotno organizacijo UJU. Osno« val je tudi učiteljsko zadrugo in fond uči* teljske siročadi. — Slava velikemu organiza* torju in borcu za učiteljske pravice! — Kamniško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dnc 11. junija t. 1. v Doms žalah in ne v Lukovici. Začetek ob 9. uri. Dnevni red isti. — Ljubljansko učiteljsko društvo pri? redi na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija celodnevni izlet na Rakitno. Rakitniška pla= nota, obdana z vencem jelovih gozdov, slovi kot najbolj zdrav kraj Slovenije. Izlet vodi tov. Zupančič z gluhonemnice, ki je svoj čas služboval na Rakitni in zato dobro pozna vsc posebnosti kraja. Odhod iz Ljub= ljane ob 6-15 do postaje Preserje, povratek iz Borovnice ob 21'33. Vse hoje bo približno 5 ur. Oblcka kar najbolj preprosta, zlasti za tiste, ki bi si na povratku radi ogledali še znamenite slapove v Peklu. Poleg dru; štvenikov dobro došli tudi rodbinski člani in prijatclji društva. — Opozarjamo na občni zbor Učitelj« skega konvikta, ki sc vrši 7. junija ob 9. uri v risalnici učiteljišča v Ljubljani. Mnogo= brojna udeležba nujno potrebna! — Letno poročilo sta poslali laško in ormoško učituljsko društvo. Ostala društva, posnemajte! — Izjavljam vsem, ki me prosijo za kako mladinsko igrico za Vidov dan, da sem vse, kar sem imel primernega, razposodil šolam in tovarišem, katerih večina mi iger ni vrnila. Reflektanti naj se obrnejo na UJU Ljubljana (Prosvetni odsek). — Josip Ri= bičič. — Blagajna učiteljskega društva srezov Maribor desni in levi breg prosi, naj izvo* lijo vsi člani do prihodnjega zborovanja vplačati oziroma doplačati svojo poluletno članarino (76, 41, 56 oziroma 45 Din); kajti s 1. julijem 1927 se začne novo upravno leto 1927./28. ter mora blagajna do 30. junija 1927 skleniti obračun z glavno blagajno UJU v Ljubljani. Clani, ki dolgujcjo člananno se za minulo leto, so se črtali iz imenika ter se bodo zaostanki iztirjali po odvetniku. la* isto se bode predlagalo tudi o onih, ki ne bodo do 30. junija 1927 zadostili svoji dru= štveni obveznasti za lctos. Ta objava velja v smislu pravil kot prvi opomin. — R. K., blagajnik. — t Fran Gajšek, nadučitelj v pokoju, je dne 21. maja t. 1. v starosti 67 let v Celju preminul. Ves čas svojega več nego štiri* desetletnega službovanja je učiteljeval v Kalobju. Tu je bil plemenit in vesten vzgo* jitelj mladini, izven šole neumoren prijatelj in svetovalec ljudstvu, ki ga je ljubilo in spoštovalo. Svoji rodbini je bil vzoren oče, svojim tovarišem zvest in odkrit tovariš. Po upokojitvi je preživel še par let v Celju. 2 njim je umrl popularen slovenski učitelj, ki je znal živeti med ljudstvom in ž njim ter je tako v popolni meri izpolnil svojo  življensko nalogo. Spomin nanj ostane vsa= komur prisrčno lep. R. — SRBSKOHRVATSKO^SLOVEN* SKI SLOVAR (Grobming'Lesica:Mole) JE RAVNOKAR IZŠEL v založbi UčU teljske tiskarne in je opremljen z naglasi, ki omogočujejo vsakomur pravilno izftovorjavo tega melbdioznega jezika. Slovar je v prvi vrsti namenjen šolam, bo pa tudi šol. upraviteljem in vsem, ki se pečajo z srbskohrvatskimi spisi dobrodo' šel, ker obsega na 432 straneh vse izraze, ki se rabijo v vsakdanjem življenju. Nat klada slovarja je zelo majhna, zato naj si ga vsak pravočasno nabavi. Upamo, da ne bo v Sloveniji šole, ki si ne bi naročila te prepotrebne knjige. Cena v platiio vezani knjigi 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmani 10 izvodov) cena 45 Din. — Usposobljenostni izpit za gluhonem* stvo. Tovariš Metod Kumelj je napravil dne 25. maja t. 1. na državni gluhonemnici v Ljubljani strokovni izpit za poučevanje g!u= honemcev z odličnim uspehom. V komisiji so bili sledeči gospodje: Predsednik Anton Dokler, ravnatelj ženskega učiteljišča; člani: dr. Fr. Ramovš, univerzitetni profesor, dr. Pavel Krajc, zdravnik, Fran Grm, ravnatelj gluhonemnice. Pri ustnem izpitu je dobil ta=le vprašanja: Iz anatomije in fiziologije: 1. »Cavitas tvmpani« in nje pomen za s!iša= nje. 2. Zrelna in ustna muskulatura, delu= joča pri govorjenju. 3. Motorična polja mož* ganske skorje. 4. Centralne proge in nukler* ni živci za govor. Iz fonetike: 1. Osnovni nauki artikulacije. 2. Kakšne artikulacij; ske lege zavzema jezikova konica pri tvorbi normalnih glasov, konzonantov in vokalov? 3. Tvorba glasnikov j in š. 4. Asimilacija (konzonantov in vokalov). Kako nastaja pre* bod zr, zdr in zdr, zr. 5. Zgledi za vokalno harmonijo. Iz psihologije, psiho= in logopa* tologije: 1. Patologično4dinična razdelitev centralnih govornihmotitev. 2. Popolna rao= torična afazija (kortikalna motorična afazija po VVernickeju) in afazija otoka; paralela: (Po diagramu). 3. Govorne motitve pri obo* lelem živcu »vagusu«. 4. Nemosti in omejitev pojma »gluhonem«. (Po shemi). Iz zgodo* vine: Znamenite knjige o pouku gluhonemr cev. i ,~ Pf' zborovanJu učiteljstva ljubljanske okohce dne 25. maja t. 1. v Kino*Dvor je to= variš (katerega pa ne poznam) podal starej* šim in upokojenim učiteljem neumesten in nepotreben poklon. Cudil sem se, da more clovek tako govoriti. Ako ima piko na one tovarise, ki imajo polna leta pa se še ne umaknejo, naj to pove v primerni obliki pa mirna Bosna! Da pa starim pionirjem in upokojencem očita zastarele okostenele na, zore, to pa je - milo rečeno - skrajno ne= taktno. Tista pesem o zastarelih nazorih je bila zc v moji mladosti zelo stara. Sedaj pa je se starejsa in tako zelo obrabljena lajna da, kdor jo vrti vrsi zelo zastarelo opravilo Vcasih so bili ucitelji.veterani dobrodošli prl zborovanjih, pa sem tudi jaz še po upokoJitvi rad zahajal med mlajše kolege. Zad* njič pa sem spoznal, da ne spadam tja. Od* šel sem pri stranskih vratih. Moji zastareli nazori pa so idcali mladih in naj se družijo 2 izkušnjami starih, drugače se podira za Vami kar gradite. Dotični g. tovariš pa naj Ppklon shrani tudi zase, ko bo zrel za pokoj ako nima že v žepu dekreta, da ne bo upo= kojcnec. - Iv. Kiferle. — Vsem članom in članicam logaškega učiteljskega društva! Poverjeništvo UJU Ljubljana nam je v svoji okrožnici sporočilo, da mora vsako društvo svoje plačilne obveznosti napram UJU vsaj do 15. junija poravnati, da more sestaviti letni račun in obračun. Naše društvo je dosedaj redno poravnavalo pristojbine za posamezne člane poverjeništvu UJU. Za maj in junij pa jih ne more poravnati, ker nekateri člani napram društvu svojih obveznosti ne spol^ njujejo. Zavednost članov vsake organiza« cije in tudi naše se kaže v tem, da se čla« narina redno plačuje. Zato prosim, da ta poziv najde pri vseh onih maloštevilnih čla« nih, ki so na članarini zacvstali, čimpreje od« mev- — V kratkem dobe vse šole, ki za na* grobni sppmenik tov. Zalarju določenega zneska še niso odposlali, položnico. Priča= kujem in prosim, da se tudi tej položnici posveča ona pozornost, ki jo zasluži. — — Na morje! Bližajo se velike počit' nice in naša deca nestrpno pričakuje, da pojde zopet k morju. Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru pripravlja feru jalno kolonijo za dečke v Kaštel Lukšiču, tukajšnje 2ensko društvo pa za deklice na Krku. Tako se bo omogočilo tudi siromašni deci bivanje ob morju. Tudi drugod snujejo ferijalne kolonije. Toplo bi priporočal, da bi se osnovala za večje, nad 12 !et stare otroke, ferijalna kolonija v Jelsi na Hvaru. Za majhne otroke je pot do Hvara res pre* dolga in prenaporna, za odraslejše pa si ne morcm misliti lepšega letovišča kot Jelso. Kopališče, ki je kakih 10 minut od mesteca oddaljeno, je naravnost idealno. V malem zalivu, ki je okoli 300 m širok in do 800 m dolg, stoji voda skoro povsod enakomerno 1 m do 1 Yi m visoko. Morsko dno je pokrito s finim peskom, pot do kopališča je prav prijetna. Stanovanje bi dobili dečki po privatnih hišah za 10 Din dnevno, vsak bi imel snažno lastho posteljo. Za hrano (zaj= trk, kosilo in vcčerjo) bi plačevali v restav* raciji pri g. Gamulinu po 22 Din dnevno. Ako računamo še vožnjo in izdatek za malo južino', bi stroški za tritedensko bivanje v Jelsi ne presegli 800—1000 Din. Naj pri= pomnim, da so Jelšani zelo dobri, prijazni in postrežljivi ter imajo tudi izvrstnega zdravnika, ki je v slučaju potrebe takoj in proti malenkostni odškodnini na razpolago. Za izprehode služi lepi »perivoj« ob nabrežju in krasni gozdič g. načelnika Dubo^ koviča. ki ga daje gostom drage volje v upp* rabo. O slabem vremenu se lahko zbirajo letoviščarji v obširni čitalniški dvorani, kjer stoji tudi glasovir. Okolica Jelse je bajno krasna in prav primerna za krajše izlete. Z griča, kjer je cerkvica »Gospe zdravja«, je prelep razgled na mesto in morje. Priporo* čam torej Jelso kot letovišče vsakomur, po= sebno pa našim odraslim dečkom, ki žele preživeti par srečnih tednov ob naši divni Adriji. — Kutin Anton, Maribor. — Tovariši v Prekmurju! V nedeljo 6. t. m. ob 20. uri bo gostovalo y Murski Soboti — dvorana Dittrich — orkestralno društvo Glasbene Matice iz Ljubljane. Za nas, ki smo daleč od gledališča in koncertov bo ta prireditev posebne važnosti. Kdor izmed nas bo prisostvoval koncertu, bo pri* šel na svoj račun. — MarenbergsMežicaiSlovengradec. Do< datno k vabilu v zadevi skupnega zborova^ nja treh društev UJU v Mežici dne 11. junija 1927 se udeleženci obveščajo, da je rudniško ravnateljstvo v Mežici dovolilo ogled nad= dnevnih naprav v žerjavu, ni pa dovoiilo ogled jame v nedeljo 12. junija 1927, ker rudnik ob nedeljah ne obratuje. Prevoz udeležencev dne 11. junija 1927 od postaje Pres valje in nazaj v Prevalje se bo izvršil po rudniški obratni železnici, kakor se je že objavilo v 40. številki »Učit. Tovariša«. Udeleženci iz zgornje Mislinjske dolir.e bo* do v petek 10. junija 1927 prenočili v Pre* valjah1, kjer nam bo vrla tovarišica, Šiška; rec na predvečer pomembnega zborovanja zabrenkala če treba tudi kako poskočno. V to družbo se vabijo tudi udeleženci iz dru« gih krajev! — Sklicatelji. — Učiteljski maturanti I. 1880. in 1881. mariborskega učiteljišča. Letos je naš cilj Slovenjgradcc. Čeprav trka starost na naša ramena, so naša srca mlada. Mi stari slov. učiteljski veterani smo korenjaki, zaito se zbiramo sedaj v bratskem razpoloženju vsako leto, da v spominu preživimo lepa dv jaška leta, da si zopet naberemo humorja in zapojemo nekaj krepkih zdravic. Spo* minske knjige, pa če so v njih tudi sladke besede pozabljenih ljubic, je prinesti s se= boj. Vsakdo si naj brke fantovsko zaviha, ker nas obišče tovariš-fotograf. Če ima ka= teri premlade noge, se pa tam zmenimo za izlet. Urško imamo pred nosom. Sestanek bo 4. in 5. julija t. 1. Zbiramo se v ponede* ljek zvcčer ob 7. uri v hotelu »Pošta«. Ogla* se za prenočišče sprejema tovariš Matija. Vlaki prihajajo tja iz Celja ob 10'30 pred= poldne in ob 6\3O zvečer. — iz Maribora pa ob 8. uri zjutraj in ob 4. uri popoldne. Pri* dite vsi. Tovariške pozdrave Ant. Porekar in Matija Šmid. — Metoda. Na nekem učnem zavodu kategorije srednjih šol, ki ga je pred krat* kim nadzoroval ministrski poslanec ter bo o njem v poročilu odgovoril na znanih 95 vprasanj, ki se pa nobeno ne ozira na učni nacin nastavnikov, so dobili dijaki te dni o/ po vrsti spisanih nemških predlogov — »vorwort« — z naročilom, uporabiti te pred^ loge v isti vrsti v izvirni povesti svo^ ega kova. Nemščina je na zavodu sicer ob, ligaten predmet, a niti po maturi ne morejo vsi dijaki n. pr Schmidovih povestic čitati brez slovarja. kako naj narede gornjo na* logo? Ah bi ne bilo pametneje, da bi mesto ministrskih poslancev koncem leta v svrho odgovarjanja na onih 95 vprašanj, nadzoro^ vali take med šolskim letom stro* kovni nadzorniki, ki bi se ozirali tudi na učni način nastavnikov in znanje nemškega jezika, ki ga dijaki sedaj morejo imeti na posameznih učnih stopnjah? — Himen. Poročila sta se g. Fran Rogl, učitelj in gdč. Zorka Trstenjak, učiteljica, oba na osnovni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Obilo sreče! — Maturantinjam iz leta 1907. na za* sebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Na željo nekaterih tovarišic sklicujem sestanek ob 204etnici naše ma< ture. Sestanka se žele udeležiti tudi tovari^ šice Nemke. Predlagam, da se sestanemo koncem počitnic, 20. in 21. avgusta. Če bi se pa želel sestanek sredi julija, t. j. 9. in 10. oziroma 17. julija, bo odločala možnost in večina glasov. Tako tudi od'oča večina z ozirom na program, ki ga prejme vsaka tovarišica posebej! Prosim, da se vse nemu= doma javite in poročate, če in kdaj želite sestanek. — Jela Levstik, strok. učit. II. de= kliške meščanske šole v Mariboru. — Učiteljski teča.j ručnoga rada u Za= grebu. Tečaj za učitelje obdržava se od 6. jula do 14. augusta ove g. u zgradi drž. mu> ške gradjanske škole, Kaptol 16. Upisnina je 200 Din, stan besplatan, a opskrba objed i veččra stoji 500 Din mjesečno. Molbe i upisnina se šalju do 10. juna Oblasnom Ods boru Podmladka Društva Crvenoga Krsta, Zagreb, Opatička ulica br. 10. — Za proslavo Vidovega dne priporo= čam igro »Oporoka kralja Matjaža«. Cena 3 Din. — V. Žolnir, šol. upr., aMribor, Wil» sonova ul. 23. — Slabe volje ste. ker slabo spite. Če pijete pravo kavo, ne more biti drugače. Edini izhod je: pijte ŽIKO! Dobite jo v vsaki trgovini v rdečih zavitkih!