„»p o«0
^ GLASILO
SAVEZA JUGOSLOVENSKIH SREDNJO^KOLSKIH UDRUŽENJA
God. 4.	192.1	~	22	BroJ	1.
Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
Sadržaj log broja.
Prof. P. LokovSek: Vladika Josip Juraj Strossmayer Dr. M. Dj. Popovič: Stari i mladi.
Dr. I. Lah: Stoletnica slavistike.
Vestnik organizacije: Določbe pravil o „Preporodu".
Resolucije.
Poročilo o delovanju mestnega udruženja „Preporoda11 Turneja dramske sekcije „Preporod* v Ljubljani. Kulturni pregled: Slovenski trg v letu 1921. Boris Orel.
Poruke uredniStva i uprave.
v Ljubljani.
PREPOROD
Glasilo
Jugoslovcnskih Srednjo^kolskih Idruženja
GODIŠNJE IZLAZIĆE 8. BROJEVA.
Rukopisi u srbohrvatskom jfovoru šalju se na adresu : LUKA TUFEGDŽIĆ, Beograd, Studenička 18. Slovenački rukopisi Salju se na adresu: FRANC PLEČKO, Ljubljana, Poljanski nasip 48.
Adresa uprave : VLADIMIR ŠENK, Ljubljana, kr. trgovska akademija.
Odgovorni urednik: EVGEN LOVŠIN.	Glavni	urednik:	FRANC PLEČKO.
Pojedini broj stoji 2 Din. Godišnja predplata 16 Din.
Prof. Pavel Lokovšek:
Vladika Josip Juraj Strossmayer.
(* 4. februarja 1815 v Oseku, umrl 8. aprila 1905 v Djakovem.)
UVOD.
Ko sem v naglici prelistal vse dosedaj izšle številke Preporoda , glasila S. J. S. U., sem naletel na krasne programatične članke v II. letniku 1919/20, br. 1 in 2, str. 3,. Gustava Omahna: V novo doba, na dodatek k poročilu tov. Omahna od Janžeta Novaka, na Poslanico jugoslovenskemu dijaštvu, zbranem na sestanku v Celju, dne 31. avgusta, 1. in 2. septembra 1. 1919 in na članek: Mladi generaciji od dr. J. L-a, br. 1., god. 3. Naslov listu kot skupnemu glasilu naprednega jugoslov. srednješolskega dijaštva je tako srečno izbran, da boljši in pomembnejši ne bi mogel biti. Dandanes vse kriči po prerojenju; shajajo se možje vseh struj in strank, kako preporodih človeka, kako najti človeka, ne pa kultivirati bestijo, ki tiči v človeški koži in obliki.
Človeštvo je izgubilo i vero v Boga i vero v samega sebe in vero v svoj spas. Ono tava samo v ekstremih brez idealov, ker ne najde ne idealov, ne samega sebe in ker nima volje, da si izgubljene ideale poišče, da najde pot rešitve iz vseobčega kaosa. Zato cvete boljševizem, komunizem, publika frazerstva in demagoštva. Hujše kakor kedaj prej se je razpasel materijalizem in se skuša uveljaviti na vseh poljih — deloma menda zato, ker so materijelne dobrine med svetovno vojno silno trpele, deloma pa zato, ker še ogromen del človeštva živi zgolj v materijalistionem svetovnem naziranju. Za idealne dobrine sveta se sestradani, goli in bosi človek na eni strani, na drugi pa v razkošju živeči gospod le malo ali nič ne briga. Za nas, ki smo si kljub stiskam in bojem za obstanek ohranili še nekaj idealov in samostojno mislečega duha, je življenje dandanes težko. Ne toliko radi nas samih, kaikor radi mladine, ki ima stopiti na naša mesta, ko nas več ne bo, ali ko se postaramo in ko bodemo le še izza zapečka motrili
delovanje naših naslednikov. Naša sveta dolžnost je, draga mladina, da Ti zopet vcepimo v Tvoja mlada srca spoštovanje do idealov in idealnih mož, ki so nam bili zvezda voditeljica, ki so lebdeli nad našim delovanjem in mišljenjem, nas vodili in bodrili, da nismo obupali v težkih dneh v boju za svetinje našega naroda. In taka zvezda voditeljica na slov. jugu je bil v pretečenem stoletju vladika J. J. Strossmaver.
1.
Njegova mladostna in Študijska leta.
Rojen je bil, kakor lepo opisuje Pavel Plesničar v Zvončku, L. 22. št. 5, 6. 1. junij 1921 kot dvojček 4. februarja 1815 v Oseku v Slavoniji. Njegov oče, Nemec po rodu, prišel je iz Linča v Osek, toda kmalu se je po-hrvatil in bil celo radi svojega narodnega, hrvatskega mišljenja preganjan. Dvojčka sta bila krščena na imena: Josip in Juraj. Ker je pa eden izmed njiju kmalu po porodu umrl in si starši niso zapomnili, kateri, so dali obe imeni preostalemu. Kot 16 letni mladenič vstopi v duhovno seme-so obe imeni preostalemu. Kot 16 letni mladenič vstopi v duhovno senii-nišče v Djakovo in jeseni istega leta, gre v Budimpešto v bogoslovje. Po dveh letih (po naše bi to bilo po maturi), torej 1. 1833 doseže v dvajsetem letu starosti doktorat modroslovja. V Budimpešti se seznani s slovaškim pesnikom Jan Kollarom, pastorjem slovaške evangeljske občine, pesnikom: Slavy dcery. Sam ves prevzet ljubezni do Slovanov, kot izrazit panslavist, je Kollar vcepil kot veliki glasnik slovanske vzajemnosti Strossmayerju tisto gorečo ljubezen do vseh Slovanov, ki mu je začrtala jasne in točne smeri za njegovo poznejše delovanje. Ta neodoljiva sila Kollarjevega slovanskega romanticizma, zagrabila je razen Strossmaver ja tudi dr. Ljudevita Gaja (roj. v Krapini 1809, umrl 1872 v Zagrebu) v Pešti, kjer je študiral jus istodobno z bogoslovcem Strossmayerjem. Duša slovanskega literarnega in političnega kroga pa je bil Kollar. Porod ilirskega pokreta ni torej izšel iz Gajeve, ampak iz Kollarjeve glave. Medtem pa, ko je Gaj bil le bolj agitator in praktičen človek jn je tudi ostal bolj romantični sanjač, se je Strossmayer, daleč nadkriljujoč po duhu Gaja. otresel jugoslovanskega (ilirskega) romanticizma in stopil na realna tla praktičnega, kulturnega in političnega jugoslovanskega jedinstva. Zato se tudi z dr. I. L. ne morem strinjati s trditvijo v uvodniku: Mladi generaciji, god. 3, br. 1. Stari varaždinski ilirski program je naše današnje jugoslovanstvo . Tri izrazite Ilirce sem osebno poznal: sodnika Hrašovca v Gradcu, notarja Luko Svetca in trgovca Zabukovška v Tuhlju, v mojem rojstnem kraju. Ne vem, ali je tem narodnjakom ideja slovanskega političnega optimizma in trdna vera v boljšo usodo slov. naroda dala toli živ-Ijensko moč ali res njih narava — doživeli so skoro vsak izmed teh 90 let ali še več..Srce jim je bilo vedno mladeniško navdušeno, redko si jih videl brez — surke. Mogočen upi iv je imel ilirizem na srca vseh, toda realnosti
in pameti je bilo premalo. Ilirski pokret je zatekel ljudstvo nepripravljeno
—	zato se tudi v ljudstvu ni ukoreninil, ravnotako kot je zmagoslavni pohod jugoslovanskega jedinstva ob prevratu zalotil veliki del in to i intelektualni del i manj izobraženo ljudstvo, bodisi Slovence, Hrvate i Srbe nepripravljene. Od tod slede današnji separatistični in avtonomistični po-kreti, da se zdi, da smo od narodnega jedinstva danes bolj oddaljeni kakor preje kedaj. Zasluga ilirizma pa je vsekakor, da je prebudil Hrvatom in Slovencem narodno zavest in vrgel v nje iskro duševnega in političnega jedinstva. Pri Hrvatih je pognala ta narodna zavest globoke korenine in globoko ljubezen do hrvatske zemlje in ta globoko vsajeni čut bratstva izrabljajo danes gotove politične struje v separatistične težnje, ker so pozabili na svoje ideale in nacionalne heroje, kakor je bil ravno Stross-mayer.
Mi Slovenci se tiste žarovite domovinske ljubezni nismo nikoli mogli do duška napiti, zato sta poskrbela Dunaj in kar nas najhuje boli. tudi Rim. In te goreče domovinske ljubezni tudi še danes ni v naših srcih in zato smo še res tako malovredni, biti v zajednici jugoslovanski. Nas so vzgajali le za papeža in za cesarja, vse ostalo, kar je bilo čez te smernice, je bilo po mnenju naših vzgojiteljev za naš dušni in narodni blagor pogubljivo in ničevo. Ta ideologija nas še danes oklepa kakor železen obroč. Tako je in nič drugače, in če bi bilo drugače, ne bi bil to naravni razvoj.
Leta 1838 (23 let star) je bil Strossmayer posvečen za duhovnika. Do 1. 1840 je bil kapelan v Petrovaradinu, v rojstnem kraju bana Jelačiča. Nato ga pošljejo v višje duhovno izobraževališče Avgustinum na Dunaj in tam postane 1. 1842 doktor bogoslovja. Istega leta je bil imenovan za pod ravnatelja, djakovskega semenišča. L. 1847 je bil poklican za ravnatelja Avgustineja. Jelačič je bil ravno v tisti dobi na višku svoje moči ter se mu je posrečilo spraviti 34 letnega Strossmaverja 1. 1849 (Wiener Zeitung, 18. novembra 1849) na biskupsko stolico v D,jakovo. V začetku I. 1850 je bil od dunajskega nuncija posvečen v škofa in s tem je postal dc facto et de iure djakovski biskup z ogromnimi materijalnimi dohodki, proti katerim so bili naši slov. škofje pravi berači.
II
Strossmaverjevo delovanje za kulturno jedinstvo Jugoslovenov. Apostol
jugoslovenske ideje.
Ravno ko je ilirizem začel pojemati vsled nastalih političnih razmer, ko je nastopil Bachov absolutizem, usmili se nas previdnost božja, da nam Jugoslovenom zasije v polnem svitu svetel meteor, kot nada in uteha v najhujših časih, kar smo jih Slovenci in Hrvati morali preživeti. Ilirci so gradil i hišo pri vrhu s svojimi davorijami — brez vsake globlje vsebine. Za tak romanticizem ni bilo več mesta, ali vendar si ne moremo misliti
mladostnega in detinskega življenja prvega narodnega probujenja bre?; romantike kot predhodnice. Lažje je bilo torej Strossmayerjevo delo. »Novosti« od 5. februarja t. 1. št. 35 pravijo to-le: »Ilirstvo je pretekao (prehitel) vijek i život vijeka, koji više nije trebao romantike. XIX. stoljeće svagdje u Evropi traži. da narodni život steče svoju stvarnost, da nado svoj sadržaj.
Ovo značenje XIX. stolječa kod nas ne zapazi skoro niko osim vladike Strossmavera. On je shvatio duh XIX. stolječa i zato tražio i udario realne temelje narodnom životu«. — On ustanovi 70 ljudskih šol. L. 1860 osnuje Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, ki naj bo po njegovem mnenju kulturno središče Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bulgarov. L. 1861 stavi prvi v hrv. saboru predlog, da se ustanovi vseučilišče in leta 1874 ga res otvori z besedami: »Ovo ima biti ono sveto ognjište, na kom se srca bratska na ljubav, slogu i jedinstvo razvijati imaju. U samom našem užem domu dva brata rodena jedne majke sinove još predsude neke
rastavljaju.---------Do vseučilišta je, da se braća u jednu dušnu i u jednu
svetu namjeru spoje«.
Razen tega je prepotoval ne malo vso Evropo in nakupil krasno galerijo slik, ki se imenuje po njemu: Strossmayerjeva galerija slik. Milijone in milijone je dal za kulturne svrhe — to bi bile v današnji vrednosti milijarde; bil je v pravem smislu prvi jugoslovenski mecen. Bil je najizobraženejši Jugosloven XIX. veka in o katerem pravi, kakor poroča »Riječ« v svoji 28. štev. od 4. febr. 1922 francoski publicist Marbeau v svojem listu »Revue francaise«: da on kao katol. svečenik nije nikada pridavao ničemu ni vjeri, ni znanosti ni |x>litici toliko značenja kao baš umjetnosti, koju je smatrao jednim od najmočnijih elemenata civilizacije«.
L. 1866 je začel graditi katedralo v Djakovem in šele i. 1882 jo je dozidal v vsej krasoti, ne v gotskem — ampak v romanskem, po vzoru krasnih romanskih cerkev v Dalmaciji, kot vez med zapadom in vzhodom
—	kot vidni znak njegovega idealnega stremljenja po spojitvi obeh ver i pravoslavne i rimskokatoliške. Zato tudi v preddvorju vidimo napis: Slavi Božjoj, jedinstvu crkvi, ljubavi i slozi naroda svoga. Grandijozna koncepcija je to, kdo jo bo izvršil in kedaj?
»Novosti« pod naslovom »Orao« označujejo 1. 1. Strossmayerja takole: Merežkovski kaže o jednoj svojoj figuri o višini, koju su davno obasjali prvi trači zore, dok su velike i široke mase bile u dubokoj tami. Višina, koja je samo dom Orlova. A veliki vladika bio je pravi orao, koji je do-segao prvi onu -visinu, koja je cilj čitavom narodu. S te višine nam je pri-kazao nove vidike. Mi još ni danas ne možemo dogledati onu veličinu kao što ne vide višine oni, koji im stoje na podnožju, nego' tek oni, koji sit od njih udaljeni. O ljndima tako velikim sudi tek historija .
In »Riječ zaključuje svoj članek: 1. I. Strossmayer: ... Ima još i danas ljudi, slavitelja habsburške dinastije — lažu hoče da odvuku narod
od ideja Strossmayera... da infiltriraju sav naš javni život — ti mali ljudi neće se dan a s žacati, da apostola Jugoslovenstva slave kao svoga preteču. Ovi profaniraju njegovo ime, iz njih djelovanja se vidi kako su lažni proroci, ko ji se danas odvajaj« od nauke, protivne ideji naro<]noga jedinstva svili južnih Slavena.«
In mi Slovenci? Ni na Slovenskem kultumo-prosvetnega društva, da ga ni on podprl materijelno, če se je s prošnjo obrnilo nanj. Častni član in ustanovnik je mnogih akademskih društev — naprednih — ker ni poznal ne reakcionarstva, ne zastoja — ampak samo napredek, ki je zapo-paden v božjem, naravnem zakonu vesoljstva. Bil je velik prijatelj in podpornik Sokolstva, bil je mož znanosti, umetnosti in napredka. Med svetovno vojno ob 100 letnici ga mi Jugosloveni nismo smeli slaviti, in sedaj ko imamo priložnost in nas nihče ne ovira, smo skoro pozabili, da je vobče živel, on, ki je pripravljal davno pred nami pot do ujedinjenja Jugoslo-venstva. V svoji veličini je tolik, da ga današnja doba niti zapopasti ne more. Vječnaja mu pamjat i slava!
Dr. M. Dj. Popovič.
Mladi i stari.
Da li ste posmatrali šta rade mravi kad im se razori mravinjak? Mravi, koji su mnogo bolje uredjeni nego i samo ljudsko društvo, odmah dadu uzbunu i svaki seda na posao. Prvo što vidite to je rad na spasa-vanju i to spasavanju njihovog najdragocenijeg imanja — njihovog pod-mlatka. Iz rasturenog ili ugaženog mravinjaka videćete, da svi stari ji žurno iznose svoju decu — mravja jaja.
Ali ne vidimo mi tu pojavu — instinkt roditeljske ljubavi i požrtvo-vanja — samo kod mrava; ona je opšta kod sviju živih biča. Čak i kod biljke seme je zaštičeno i sklopljeno u sočan, pun hrane omotač, koji treba rnaloj semenci da posl'uži kao rezervna hrana pre nego što mogne iz zemlje crpsti hranljive sastojke.
I s druge strane usadila je priroda u dušu mladenaca instinktivnu ljubav i privrženost prema roditeljima. Sečate li se one priče kad su našli malog Mulata, koji je izgubio svoju majku, i zapitali ga, ko mu je majka; on je rekao da mu je mati najlepša žena. A ta najlepša žena zadnjega bila je jedna prijava, strašno ružna crnkinja, — ali to je bila njegova mati.
Isto tako priroda, protivu koje se nilco ne može boriti, uputila je mlade na starije i starije na mlade.
Ma da je to jedna tako stara istina i tako dobro poznata stvar, ipak zaslužuje da o njoj, bas za to što je prosta i za to što je poznata, i danas i buduče češče govorimo. A zaslužuje da se o njoj govori, jer ima ipak izvesnih pojava koje, ako ih ne sprečimo, mogu — i ako za kratko vreme
—	ipak mutiti onu divnu skladnost, koju je priroda storila izmed ju mladih i starih.
Te pojave poremečene skladnosti ipak su samo deo opšte neskladnosti, koja je nastupila u današnje vreme u celom ljudskom društvu.
Zbog toga je jedan od naših najprečih zadataka da zajodnički ispi tamo odnose mladih i starih i da upoznaino sve uzroke, ko j i stvaraju tu neskladnost, i da se potrudimo da otklonimo te uzroke i udesimo odnose tako da se potpuno uspostavi prirodna skladnost, koja leži u najdubljem nagonu covecijeg biča.
Unapred vam moram reči, da sva krivica zbog neskladnosti, koje postoje, isključivo pada na starije —, i da su oni jedini odgovorni i od njih mora poteči popravka. A da je ovo zaista tako, ja ču vam izneti dovoljno dokaza.
Dete, koje na svet dodje, i ako izgleda kao neispisan list hartije, ipak je donelo u sebi sve svoje nasledjene osobine, usadjenim u golim okom nevidljivim klicama, od kojih živa biča postaju. Te osobine. bile one dobre ili rdjave, i ako su svojina deteta, ipak su dar njegovih predaka.
Drugi činilac, s kojim računamo, jeste odgajivanfje deteta. I u koliko smo nemočni kad su u pitanju nasledjene osobine, u toliko je odgajivanje potpuno u našim rukama i za njega nosimo puriu odgovornost.
Dete je neobradjeno. sirova gradja; ta gradja ima da bude dobra ili loša; od nje se može sagraditi delo umetničko, osrednje, ili se može gradja sasvim iskvariti. Tako isto i vaspitač če stvoriti od deteta ili potpunog čoveka ili polutana ili štetočinju. Kakav majstor takva če biti i rukotvorina.
1 od najgore gradje stvoriče vešt majstor bar na izgled dqbru stvar, dok rdjav majstor može da upropasti i najlepši kararski inermer.
Zbog toga i posao vaspitača je jedan od najtežih i najsloženijih poziva, pa i najsudbonosniji po život i napredak čitavih naroda. U rukama vaspitača je dakle naša sudba. A dužnost vaspitača nije samo 11 rukama roditelja, profesionalnih vaspitača — učitelja i nastavnika —, ona je u rukama sviju nas. Nema ni jednog zanimanja, ni jednog posla gde se ne bi-moglo i gde ne treba vaspitno uticati.
Vaspitač. kao i svaki majstor, treba dobro da poznaje s\roju gradju. Dete, koje hočemo da vaspitamo, moramo poznavati. Za mnoge neuspehe krivica je do nepoznavanja deteta i njegove prirode.
I bas zbog nepoznavanja dečje prirode dešavaju se greške, sukobi i nesporazumi izmedju roditelja i dece, izmed ju nastavnika i učenika, izmediju starih i mladih u opšte.
.ledna je od največih grešaka što se odgajivanje dece ne uzima ozbiljno. Ljudi, k oj i hoče da odgoje dobar roj kokoši ju ili konja ili ovaca, oni moraju taj posao da nauče, da se za njega spreme. A ko se spreina? tl k oj oj se školi uči podizanje i vaspitanje deteta? 1 tako podizanje dece »stavljeno je potpuno slučaju. Za materinstvo se niko ne sprema. U de-
vojački ni školama uče se sve mogtiče i nemoguče stvari, samo se ne uči kako se deca gaje i vaspitaju. Za to, prvi zahtev je spremiti roditelje za podizanje dece.
Kao god sto se mi ne spremamo da podižemo malu decu, tako se isto i nastavnici ne spremaju kako da vaspitaju školsku decu. Oni se ograniče da 11 školi predaju i ispituju svoje učenike i misle da je s time njihov zadatak sasvim ispunjen i iscrpen.
Deca ulaze u život kroz kuču, školu i radionicu. One treba da ih sprem e za život. Roditelji darias ili nemaju spreme, ili nemaju vremena, a često puta ni volje da se bave svojom decom; ovo naročito važi za varoš. Na selu su prilike drugojačije i, možemo reči, zdravije. Dete ulazi u život od prvog koraka; njega okružuje život i 011 ga vaspitava. Ono je na selu u sredini prirode, i priroda i život u njoj ga spontano vaspitavaju. Ono, tako reči, čim pomili, učetvuje u nekom radu; ako nista drugo, a ono čuva guske ili napasa ovce.
U varoši je pak sasvim drugo. Dete je odvojeno od prirode, odvojeno od života. Škola, koja treba sve to da mu pruža, još više ga odvaja od života; i onda nije čudo što omladina, odvojena	potpuno od života	nalazi
na silne smetnje i tegobe kad u taj život stupa.
Kao god što je dužnost roditelja da se spremaju i uče kako se deca podižu, tako isto i škola treba da bude škola rada, škola za život. To svi več osečamo i nadamo se da če se u tom praven škole i reformisati. Najzad, i svi mi ostali, kao članovi društva, više ili manje treba da »zinemo učešča u vaspitanju omladine, u toliko pre u koliko škole i radio-nice ne ispunjavaju taj svoj zadatak. To je rad privatne inicijative, rad raznih organizacija, koje su stavile sebi za zadatak podizanje i vaspitanje naše omladine. Zadatak je ovili društva u isto doba da vide ove mane j nedostatke vaspitanja, i da se trude da prave uzroke otklone.
Znano — voljeno. Svi oni, koji dolaze u	dodir	i koji	vaspitavaju,
vode omladinu, treba da je dobro poznaju.
Omladini treba vodja. I odrasli trebaju vodje. To je prirodna organizacija, to je medjusobno pomaganje, to su veliki prirodni "zakoni gravitacije, revnosne podele rada. Niko ne može sam opstati. Sve se udružuje. Molekili se udružuju u kristale. Organiti sastavljaju čelije, čelija organe, organi organizme, organizmi društvo, bilo da je to mravinjak ili ljudska zajednica. Mladi se naslanjaju na stare, stari su u starosti upučeni na mlade. Mladi su izvor, koji osvežava ideje, nov život. Stari su jako stablo,
0 koje se tanka šibljika naslanja dok ne ojača.
Mladi i stari su dva sveta. Mladi organizam je gibak, bujan, brzo misli, optimist, idealist i neiskusan. Stari su uvek više konservativni, kruti, stariji, često pesimisti, imaju iskustva.
Kad i jedni i drugi znaju te osobine, neče biti teško da se razumeju
1 da pogode pravi put, koji treba da bude rezultat tih dviju sila, koje ne
sraeju dejstvovati suprotno, već konvergentno. Te dve sile ne treba da se sudaraju i da zaustavljaju kretanje u napred, več da samo bočno dejstvuju u kretanju u napred, daju pravac više levo ili više desno; ako nije mo-gučno da se uvek ide u p ra voj liniji. Zbog toga najboljeg zajed nič k og rada može biti u privatnim udruženjima, koja se staraju o vaspitanju omladine, jer u njih omladina ulazi po slobodnoj volji i želji. U tim organizacijama ona ne nailazi na starešine, koji hoče da zapovedaju, več na starije prijatelje, koji hoče da zajednički rade i da od svoje strane po-mognu omladini, da se oduže svom vaspitnom napretku i da ispune jednu dobrovoljnu i patriotsku dužnost. U toliko pre treba i omladina tim udruženjima da pristupi sa punom verom i iskrenošču. LJ tim društvima starih i mladih treba da se izradi najbolji i najugledniji sklad, onaj koji treba da bude uzor za vse odnose u životu i mladih i starih. Jer mladi biče sutra stari, kao što su i današnji stari bili do skora mladi. Treba se setiti šta smo bili, kao i misliti sta čemo biti.
Ja sam pokušao da u odnosu mladih i starih iznesem nekoliko važ-nijih momenata, koje sam uočio za vreme od dvadeset godina svoga ličnog rada sa više generacija. O tim odnosima imalo bi vrlo mnogo da se govori
i	razmišlja. Neka bi ovaj prvi naš razgovor poslužio kao podstrek i za druga posmatranja i razmišljanja.
Dr. J. L.
Stoletnica slavistike.
Pred sto leti (1822.) je izšla na Dunaju knjiga, ki je postala temelj slovanske filologije. To je bila knjiga češkega učenjaka D o b r o v s k e g a, z naslovom »Institutiones linguae sla vic a e dialecti veter is« (pravila slovanskega jezika starega narečja) — torej nekaka prva »staroslovenska slovnica«, ki je imela podali do tedaj zbrano gradivo staroslovenske t j. Ciril-Metodove književnosti. L. 1821. je napisal DV>brov-sky predgovor k temu svojemu življenjskemu delu in s tem odprl vrata v staroslovenski svet in v vsa ona vprašanja, ki jih je reševala slavistiška veda do današnjega dne, ko naš starosta J a g i č zaključuje svoje delo in podaja po stoletnem raziskavanju* končne izsledke t. zv. staroslovenskega vprašanja, da je namreč jezik v staroslovanskih rokopisih starobolgarsko narečje, da so bili prvi teksti pisani z glagolico ne s cirilico, da so bili najprej prevedeni posamezni deli evangeljja in šele pozneje ves evangelij in svetopisemske knjige, da se naslanjajo prevodi tudi na latinski prevod, in da se nahajajo med staroslovenščino že tudi češki in slovaški izrazi. —
Kdo je bil Dobrovsky? Bil je sin dragonskega stražmojstra, rodil se je v Darmoteh, blizu Raba na Ogerskem (17. avg. 1753). Bil je torej po rodu Slovak. Otroška leta je preživel v Horšovem Tvnu, kjer je bil vzgojen
po nemško. Izhajal je torej s potujčerie staroslovenske zemlje. Gimnazijo je študiral v Nem. Brodu in v Klatovich, kjer se je naučil češčine. Na univerzi v Pragi je študiral filozofijo in je vstopil v jezuitski red; novieijat je preživel v Brnu; takrat (1. 1773) pa je bil jezuitski red razpuščen, in Dobrov-sky se je v Pragi posvetil teologiji — poleg tega se je pečal z drugimi študijami: posebno s češko zgodovino in jezikoslovjem. Od 1. 1776—1787 je bil domači učitelj filozofije in matematike v hiši češkega plemiča grofa F. A. Nostica. L. 1787. je bil posvečen in je postal vicedirektor gen. seminarja za Moravo v samostanu Hradisko pri Olomucu. Ko je bil ta zavod po smrti ces. Jožefa II. odpravljen in je svobodomiselstvo zmagovalo na vsej črti, je stopil Dobrovsky v pokoj in je poslej živel kot »abe« v raznih plemiških hišah, posebno pri Čeminih in Nosticih, ki so podpirali njegovo znanstveno delo. L. 1792—1793 je potoval po Švedskem in Rusiji in je iskal tam po arhivih stare češke in slovanske rokopise (v tridesetletni vojni so Švedi odnesli mnogo zakladov iz Prage). Od 1. 1795 je trpel na živčni bolezni, vkljub temu je neprestano delal in z bistrim duhom razreševal vprašanja stare slovanske preteklosti, ki je takrat probujajoče se slov. narode predvsem zanimala. Umrl je 1. 1829. v Brnu.
Dobrovsky je bil kritičen znanstveni duh: doba pred njim (protireformacija) ni razločevala bajke od zgodovinske resnice, zato so se nakopičile zmote, ki jih je bilo treba razjasniti; v dobi verskih in političnih bojev so izginile razsodnosti pod pritiskom cerkvenega in državnega absolutizma. Treba jih je bilo prebuditi, oživeti in očistiti tujih primesi. Do-brovsky je med prvimi češkimi narodnimi buditelji: hotel je povzdigniti češki jezik in to ga je vodilo k študiju slov. jezikov; s prijateljem Fortuna-tom Durychom je prevajal sv. pismo in ta ga je opozoril na staroslovenski prevod: s tem je bil začetek njegovih slovanskih študij.
V tem času se je začela probujati češka literatura. I)obrovsky podaja vsako leto o nji kritičen pregled (Bohmische Litteratur auf das Jahr 1779., Bohmische und Mahrische Litteratur auf das Jahr 1780., Litterarisches Magazin von BOhmen und Mahren 1786, 1787). Novotarji (kakor n. pr. pri nas Marko Pohlin, so hoteli uvesti v jezik skovane izraze; Dobrovskv se je postavil proti njim in je priporočal živi narodni jezik, ki naj se naslanja na druge slov. jezike. Dobrovskv sam — kakor je znano — dolgo ni verjel, da si bo češki jezik zopet opomogel; sam je pisal nemško in latinsko in šele proti koncu življenja tudi češko. Glavna njegova dela so: ^Zgodovina češk. jezika in literature« (Geschichte der bolim. Sprache und Litteratur) I. 1792. »Nemško-češki slovar«, (I. del 1. 1802, II. del s pomočjo Puchmajerja in Hanke l. 1821.) in vAusfiihrliches Gebiiude der bohmi-schen Sprache (1. izd. 1. 1809, II. predelana izd. 1819.), po kateri je napisal naš Metelko svojo slovnico »Lehrgebaude der slov. Sprache« (leta 1824.) Tu je Dobrovsky- podal temelje češke in vsake druge slovanske slovnice.
Ob enem se je Dobrovsky zanimal za vse slovanske literature, posebno pa za staroslovanska zgodovinska in kulturna vprašanja. Zato je izdal že 1. 1806. svoj Slavin , kjer je zbral nekaj člankov o teh vprašanjih, pozneje pa je ustanovil poseben list Sl o v a n k a (1814 in 1815), da bi v njem o tem razpravljal. Pisal je o tem tudi razne nemške znanstvene spise in v osebni korespondenci z raznimi znanstveniki posebno s Kopitarjem. Uspeli tetra raziskavanja in razpravljanja je bilo zgoraj imenovano delo Institutiones , kot zrel olod polstoletnega truda.
Med tem sta že rastla dva učenjaka, ki sta imela spopolniti delo patriarha slavistike : eden je bil Rus Vos tokov, ki je že 1. 1811. izdal svoje slavno Razsuždenije<, o katerem razrešuje staroslovensko vprašanje nekoliko drugače nego l)obrovsky, drugi pa je bil naš Kopitar, ki je iz Cojzove knjižnice, kjer je dovršil svojo gramatiko (1808.) prišel v dvorno knjižnico (1809.) in je stopil v zvezo z Dobrovskvm. Vostokov je izdal prvo vzorno izdan je starega teksta Ostromirov evangelij i i je sestavil prvi slovar cerkvencslovanskega jezika, Kopitar pa je pripravil prvi glagolski tekst Glagolita Clozianus (1886.) in je postavil svojo panonsko slovensko hipotezo, češ, staroslovenski jezik se je govoril v Panoniji, kamor sta prišla Ciril in Metod, pisalo se je najpreje v glagolici (glej Patriotische Phantasien eines Slaven ). Tako so nastala tri središča slavistike: češko, rusko in dunajsko. Kmalu so se oglasili tudi Poljaki (B r a n d t k e),
Med tem pa je dobila slovanska misel svoj politični z n a č a j in se je začela pojavljati v smislu Kerclerjevih idej v literaturi kot živ odmev sodobne romantike. Njen pesnik je postal Slovak Jan Koli ar, ki je v svoji »Slave kceri« budil pozabljene slovanske rodove iz grobnega spanja. Rusko s 1 a v j a n o f i 1 s t v o, poljski m e r i a n i z e m in jugoslovanski ilirizem so vzporedni pojavi tega slovanskega prebujenja. Kollarjevo pesniško slovanstvo so skušali slovanski učenjaki znanstveno utemeljiti: na čelu vseslovanske ideje stoji prosta šola, kjer poleg Palackega in Han-ke, ki se posvečata posebno stari češki zgodovini, dovršuje marljivi S a -fari k svoja velika dela »Slovanske s t a r o ž i t n o s t i in narodopisni zemljevid slovanstva. Tudi Šafafik je bil Slovak, bil je nekaj časa v Novem Sadu, kjer je v Kruški gori pregledoval arhive v starih srbskih samostanih, potem pa se je preselil v Prago, kjer je dovršil svoja dela. Med tem so se začele na univerzah ustanavljati slovanske stolice, na Dunaju, v Rusiji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Nizozemski, na Švedskem itd. Za nas sta bili slov. stolici v Gradcu 1813 (Primic) in v Ljubljani 1817 (Metelko).
Praga je stopala v ospredju tudi politično. L. 1848 je vdarila odločilna ura, da se pokaže politična vrednost slovanske misli. V Prago je bil sklican veliki slovanski kongres. Predsedoval mu je Safari k, sila je bila moč riejša od pravice: slovanske iluzije so se razblinile v nič: slovanstvo s<-
vrača zopet k znanstvenemu delu. Šafarik. naslednik Dobrovskega, je izvršil svoje delo; ž njim se zaključi praška doba — med tem pa je vzrastel Kopitarjev, naš Fr. M i k 1 o š i č, ki je bil 1. 1848. v ospredju slovenskega gibanja. Z njim preide težišče zopet na Dunaj. L. 1851 izda Miklošič prvi del svoje slavne S 1 o v a n s k e p r i m e r j a 1 n e slovnice , uspeli četrtstoletnega truda, ki po presoji Palackega in Šafarika dobi nagrado dunajske akademije, istega leta sledi Kodeks supraslski , nato starostov, slov a r, ki naj nadomesti Vostokova in konečno: E t i m o 1 o -gični slov. slovar (1880). ogromno delo, ki je pred vojno pričelo izhajati, spopolnjeno z veščo roko prof. Bernekerja v Monakovem.
Iz Miklošičeve šole je izšla cela vrsta novih slavistov: naj omenimo pri nas samo Levstika in Pleteršnika in znana imena v slavistiki: Polivka, Pastruek, Vondrah, Geitler (Oehi), Rački in Jagič. Pred vsem Jagič, ki je stal polstoletja kot steber sredi slavistične vede. Poleg izdaj glagolskih in cirilskih tekstov je napisal celo vrsto spisov v slov. vprašanjih, podal nam je 1000 str. obsegajočo Zgodovino slovanske filologije in je združeval v Archiv fiir slav. Philologie do svetovne vojne vse slaviste v skupnem delu. —
Med tem se je mogočno razvito slavjanovjedeoje v Rusiji (Sreznev-skij, Pogoditi. Florinsky, Francev itd.).
Vidimo torej, da je bil temeljni kamen slavistiki položen z lnsti-lutiones- in da se je ta veda razvijala iz vprašanj o starosloven^čini ter j« čim dalje bolj prehajala k živim jezikom. Staroslovensko vprašanje — se zdi — da je zdaj po sto letih rešeno — iskali smo v njem svoje prve kulture in zgodovine in smo se ob njem pripravljali za novo dobo. Črpali smo v njem tudi ponosa in moči za naš narodni in kulturni boj. Slavistiki pa nastajajo nove naloge: bila je doba, ko je edino staroslovenščina nas družila. S svetovno vojno se je marsikaj spremenilo. Archiv fiir slav. Philologie« je prenehal izhajati in naš slavist prof. M. Murko, sedaj na praški univerzi, je pretekle mesece iskal zvez med slavističnimi učenjaki, da začne v Pragi izdajati nov list Slavi ja , ki bo znanstven list za slavistiko. Dočim so v Archivu- pisali naši učenjaki še nemško, se bomo zdaj v tem oziru emancipirali — v »Slaviji« bo pisal vsak v svojem jeziku. Nemščina torej ne bo. več posredovalen jezik. Treba pa bo vso našo vzgojo v vseh slov. narodih obrniti v to smer. Poznanje slovanskih jezikov in literatur je stvar praktične slavistike. V tem si sedaj mladina deloma sama pomaga, treba pa bo na tem polju še več skupnosti, sedaj po sto letih je naša slovanska kultura že velika in treba jo je poznati. Dozdaj smo malo prišli vsak preko svojih mej. Organizacija slovanske vede, ne h; slavistike, je važna zahteva naše dobe. Slovanstvo je bito pred sto leti ideja — danes je pred nami kot resnica, ki ne vemo kam ž njo. Iz sedanjega preurejevanja slovanskega sveta bo izšla tudi bodoča Rusija, ki bo prevzela ono vodilno ulogo, ki ji gre. Na vse to se moramo pripravljati
Slavistika je izvršila v enem stoletju veliko delo — a ne še vse: na uspehih prvega stoletja bomo zidali naprej hram slovanske vede in kulture. Stari so postavili temelj in stebre — naloga mladine bo, da dovrši to veličastno stavbo, ki bo nosila naslov: slovanstvo.
Organizacijski vestnik.
DOLOČBE PRAVIL 0 »PREPORODU«.
III. Sodnica, održana 13. jula po podne; predsedava D. Timotijević.
Sekretar Bartoš čita predloge Preporodu , koje su doneli interesanti za lis.* na svom jutrošnjem sastanku.
a) da se u pravila unese:
Član 17: kao glasilo Saveza postoji list »Preporod«.
Član 18: Način administracije i uredevanja određuje kongres svake godine.
I>) poslovnik k oj i glasi:
1. Program »Preporoda« je kulturna orijentaeija jugoslovanske mladine, koja če su postizavati naučnim, socijalnim i beletrističkim članeima. U listu če biti i izvještaji o radu našeg pokreta. Urednicima se ostavlja da izaberu materijal, koji če uči u list.
2. Uredništvo 3 Preporoda« safinjavaju urednici za srbsko-hrvatsko i slovenačko narečje. Urednike za srbo-hrvatsko narečje bira Centralna Uprava, a uredfliike za slove načko narečje mesno udruženje u Ljubljani. Sem toga uredništvo ima u svakom udru-ženju stalnog poverenika koga bira dotična mesna uprava i Cija je dužnost da održavg stalnu vezu izmedu uredništva i članova i da se brine za napredak lista. O njegovom radu mesna uprava dužna je, da podnese izveštaj neposredno uredništvu; ona snosi odgovornost za njegov rad.
3. Poverenik uredništva je u isto vreme i poverenik administracije u inesnom udruženju. Njegova je dužnost rasturajnje lista i obračun sa administracijom. Družina je obvezna, dauzme i plati najmanje toliko brojeva,'toliko iznosi 'A celokupnog broja članova. Novac za list mora se poslati odmah po prejemu lista direktno administraciji.
4. Godišnje izlazi osam brojeva lista. Cena broju, vsebina i format poverava se ad-ministratoru i urednicima. Administracija i uredništvo podnose pre izlaska novog broja svoj izveštaj o prošlom broju Nadzornom Odboru. Kongresu urednici i administrator podnose naročiti izveštaj, a Nadzornom odboru svoje knjige na pregled.
5. Novac za fond »Preporoda« dužna je svaka podružnica, da pošalje direktno administraciji, čim se završi upisivanje. Svakog meseca šalje se novce od naknadno upisa-nih članova.
c) da se dug »Preporoda« isplati iz fonda, kome če pozajmiti potrebne sume C. Odbor, Ujedinjenja Beogradska, Srednj. Omladina i Ljubljansko Mesno udruženje iz svojih blagajn.
d) da se odobri kredit za honorar glavnog urednika i glavnog administratora, po 50 Din od broja.
Resolucije 111. Kongresa Saveza Jugoslovenskih Srednješkolskih Udruženja, održanog u	Beogradu 11., 13. i 14. jula 1921	godine.
Rezolucija o veri. S obzirom	na potrebe	našeg narodnog	jedinstva, Savez	Jugoslo-
venskih Sredmjoškolskih Udruženja na svom II1. kongresu u Beogradu protestvuje protiv održavanja religijske nastave u našim srednjim školama, kojili se med omladinom rasipa najviše onoga, što smeta da se provede potpuno jedinstvo.
Isto tako protestvuje protivu	klerikalnih	pansiona u koje	stupaju	mladi ljudi zbog
rdavog materijalnog stanja u kojima šilom postaju sveštenici. 1	raži, da	se svi ti	pansioni
i imanja, sa kojih se oni izdržavaju, odvrgnu iz svesteničkih ruku i pređu pod državnu apravu.
Omladina naročilo protestvuje protivu nasilnog teranju u crkvu i ispovedauja i (raži apsolutnu slobodu verskih obreda.
Resolucija o profesorima. Predstavnici Saveza Jugoslovenski Srednjoškolskih Udruženja sakupljeni na svom JII. kongresu u Beogradu, konstatujuči iz izveštaja mnogih delegata, žalostep fakat. da su na mnogim mestinia direktori i profesori ometali rad evog Saveza; moli Ministarsvo Prosvete da utice na nastavnieke zborove, da naša pravila respektuju, da uzajamno sa nama rade i da ne čine smetuje našem pokretu kao što je to dosada bio slučaj.
Mi molimo, da se čitav naš pokret shvati kao ozbiljan, a ne kao igranje na štetu školskog posla.
Rezolucija o imenu države. Stoječi na stanovištu potpunog narodnog, državnog i kulturnog jedinstva, Savez Jugoslovenskih Srednješkolskih Udruženja, na svome 111 kongresu u Beogradu, donosi ovu: Rezoluciju. Pošto odbacuje sve nepotrebne i štetne tradicije, naš Savez želi, da bi jedinstvo bilo što jače i potpunije, da se našoj državi mesto razjedinjujučeg imtyna »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaea« da jedno opšte i jedino naše pravo ime Jugoslavija«.
Donoseči ovu rezoluciju omladina uglašava, da če prema torne programu rad iti na torne, da se ovo pitanje što pre reši u njegovom duhu.
Poročilo o delovauju mestnega udruženja S. J. Š. U. >Preporod« v Ljubljani.
Novovoljeni odbor se je na svoji prvi seji konstituiral tako-le: Gojmir Jelenc, predsednik; Lojze Gril, podpredsednik; Fedor Švigelj, tajtiik; Milan Grom, blagajnik; Pavel Domicelj, gospodar; Nikola Jankovič, čitalničar; Stane Krašovec, knjižničar.
Novi odbor je spravil delovanje udruženja v stari tir in je skušal delovanje, kolikor je bilo pač mogoče izboljšati in preurediti. Popolnoma je preuredil čitalnico. ^ ki sedaj lepo posluje. V čitalnico prihaja deset dnevnikov oziroma tednikov, ter približno isto število revij, srbohrvatskih in slovenskih.
Društvena knjižnica se je v zadnjem času precej izpopolnila. Nekatera književna podjetja so se zavezala, da bodo vsako novo knjigo, ki izide v njihovi založbi podarila naši knjižnici. Natem mestu izrekamo tem založništvom svojo zalivalo. Danes šteje knjižnica okrog 700 knjig.
V	tekočem letu delujejo v našem udruženju štiri sekcije: kultumo-znanstvena sekcija, dramatična sekcija, pevska sekcija in šahovska sekcija.
Kulturno-znanstvena sekcija prireja dvakrat tedensko predavanje in debatne večere. Vrste se literarna, gospodarska in socijalna predavanja. Sekcija je priredila
1.	decembra 1921 lepo uspelo »Cankarjevo proslavo« s predavanjem, recitacijami in pevskimi točkami. Skupno 7. akademskim društvom »Jadran; je sekcija priredila predavanje o Dostojevskem. Govoril je g. dr. L Lah, ki je očrtal pomen tega velikega pisatelja za svetovno književnost. Kulturno-znanstvena sekcija prireja te dni ciklus preda- * vanj o ruski književnosti. Predavanja se bodo vršila enkrat tedensko.
Lepo se je razvijala od lanskega leta sem dramatična sekcija. V glavnih počit tiicah je priredila turnejo po vseh večjih krajih Slovenije in pot jo je tudi zanesla v Varaždin. Trditi moremo, da je turneja uspela v vseh ozirih dobro. V letošnjem šolskem letu je dramatična sekcija priredila tri predstave na Viču, po eno pa v Tržiču in Ljubljani (Št. Jakobski oder). Mislimo, /ia bo tekom meseca februarja lahko 'zopet podala na odru dve ali tri predstave.
Pevska sekcija na zunaj sicer še ni nastopila, vendar pa tudi pridno deluje in .študira v Glasbeni Matici.
Šahisti, ki majo svojo sekcijo, pridno šahirajo ob vsaki priliki. Tovariš načelnik pripravlja zn bližnje mesece šahovski turnir.
To bi bil popis delovanja v društvu samem. Preporod« pa ni omejil svojega delovanja le na društvo, temveč so je udeleževal tudi drugih narodnih in kulturnih prireditev. Mndgo priznanja si je pridobilo naše društvo s tem, da je prevzelo in izvedlo akcijo za okrasitev grobov naših velikih mož na dan Vseh svetnikov. Vsi ljub-Ijainski napredni dnevniki so pohvalno omenjali naše delo.
Izpregovoril bi rad nekaj besed še o nečem drugem. Na lanskem kongresa je bilo sklenjeno, naj društva po možnosti med seboj dopisujejo. Žali bog tega sklepa no vršimo iz enostavnega vzroka: Ne poznamo naslovov. Prosim torej, naj vsa tovariška društva, ki žele z nami dopisovati, sporoče naslove: F. Švigelju, Ljubljana. Dalmatinova ulica 11 III.	Gojmir	Jelenc.
Turneja dramske sekcije »Preporoda« v Ljubljani.
V dnevih od ‘26. avgusta do	vštevši	G. septembra 1921 je priredila dramska sek
cija	Preporoda- v Ljubljani svojo	prvo turnejo po	večjih mestih severnega dela naši;
države.
Na repertoarju je imela sledeča izbrana dela: Iridejanko-dramo Mrak (Petni Petrovič), tridejanko-dramo Otroško tragedijo- (P. Schfinherr), enodejanko-dramsko sliko »Noč na verne duše (O. Zupančič) in veseloigro-štiridejanko >Ulica št. 15.. češki spisal Šemberk.
Dne 27. avgusta je dramska sekcija uprizorila v celjskem mesenem gledališču Mrak-. Maloštevilno občinstvo je bilo z uprizoritvijo povsem zadovoljno.
V Ptuju je bila uprizorjena dne 30. avgusta Veseloigra -Ulica št. 15.... Igralci so dobro rešili svoje uloge. Mnogobrojno občinstvo ni štedilo s priznanjem mladim in na vrl ušen i m igralcem.
Iz Ptuja je vodila lurnejska	pol v	Varaždin,	kjer se je mogla — kljub raznim
neprilikam in kratkem času, ki je	bil na	razpolago	— uprizorili dne 1. septembra ve-
seloigra .Ulica št. 15... v mestnem gledališču z dobrim moralnim, a z manj povolj-nim gmotnim uspehom.
Naslednjega dne je pripeljala železna cesta mlade igralce v naš ponosni in naglo se razvijajoči Maribor.
V dveh dramskih večerih (3. in 4. septembra v Narodnem domu) so se uprizorila sledeča dela:	Prvi večer Petrovičev Mrak . drugi večer pa Schonherrjeva
Otroška tragedija - in Župančičeva dramska slika Noč ua verne duše-?. Poset občinstvi je bil srednji. Dijaki-igralci so v obeh večerih pokazali Mariborcem. kaj da zmorejo njih mlade sile. Zlasti je mnogo zanimala prva javna uprizoritev O. Ž. dramske slike, ki je s primerno scenerijo in s primernimi kostumi ter ob dobri interpretaciji zasedenih ulog, prišla do svoje veljave.
Na povratku iz Maribora sc je potujoča grupa ustavila ponovno v prijaznem Ptuju, kjer je uprizorila dne 5. septembra v mestnem gledališču Mrak . ob dokaj zadovoljivem poselil občinstva.
Iž Ptuja se je vrnila igralska kolona po štirinajstdnevnem potovanju v Ljubljano. Preporod« pa je lahko ponosen na uspehe svoje dramske sekcije.	P.	F.
Kulturni pregled.
lioris Orel:
Slovenski književni trg v I. 1921.
Neki ljubljanski dnevnik je orisal občo sliko slovenske knjige v prošlein letu 1921. •/. besedami:. Založbe ne delajo. Zalaga se malo, večinoma rlobičkanosne knjige n. pr
šolske. Matica in Mohorjeva družba delata malo, zlasti slednja. Izvirnih romanov ni**, povesti ni, pesmi je nekaj; dobrih, dovršenih kratkih novelic nič — — itd.* In res, c« si stvar malo natančneje ogledamo', bomo na našo žalost iriašli. da so zgornje besede resnične. A ne sme se krivda takemu stanju pripisovali toliko zadrugam, ozir. tiskovnim založbam, kakor publiki sami, ki je vsled vojne psihoze postala popolnoma otopela z« lepo, umetniško knjigo ter se vrgla z naslado na književne proizvode lascivnega značaja. Vojna in njene hčere so našemu narodu, osobito njegovemu inteligentnemu delu ostavile toliko umazane kali brezbrižnosti in mrzličnosti za razumevanje onega, kako in koliko vzvišepio kulturno vrednoto zaznamuje umetnost, čista in neskaljena narodu, ki se je osvobodil težkih verig sužnosti ter ves znničen, izžet tisočletnega tlačevanja pohitel svobodi nasproti, nasproti novemu, prerojenemu življenju — — — Kdo pač dandanašnji kupuje slovensko knjigo? Večinoma učitelji, dijaki, uradniki in ljudje brez naslova. Oni pa, ki so dobro situirani ter premožni, zlasti pa oni. katere je vojna spravila na ugodno materijelno stališče, jo kralkomalo ignorirajo.
Po marljivi delavnosti ter največji produkciji knjig je treba na prvem mestu beležiti Tskovno zadrugo. Ni še dolgo v razvoju, a to kratko dobo, kar deluje, je pokazala toliko življenja, pokazala resnega razumevanja ter obilo smisla za lepo, umetniško knjigo. — Poleg spisov političnega, gospodarskega ali socijalnega značaja je izdala celo vrsto prevodov, oziroma ponatisov. — Dr. J. Glonar nam je po mnenju kritike precej ponesrečeno uredil in zbral S. J e/n k a (Jenkovi zbrani spisi). Ob priliki Tavčarjeve 70-lelnice je zadruga izdala Tavčarjevi deli: »Cvetje v jeseni« in »V i s o -š k a kronika«; Tavčarjevi Zbrani Spi-si), — Spisa — katerima je kritika po vsej praviri priznala odlično mesto v naši literaturi: tvorita res višek dveh panog dosedanjega Tavčarjevega-pisateljevanja: domačijske in zgodovinske povesti. Dr. Novačan se je lo pot oglasil s krepko zasnovano dramo Veleja*, ki jo je naša drama še pred tiskom uspešno uprizorila. — V njegovem umetniškem delovanju je za Našo vasjo« očividen in — krepak — korak naprej (dr. Glonar). Dr. Jv. Lahov igrokaz N oč n a II m e I j|n i k u« še ni doživel kritike. -Je dramski proizvod, ki se je uprizoril lansko leto v Mariboru pod M. Skrbinškovo režijo z lepim uspehom. Dr. H. Dolenca I z b r a ni s p i s i« so zagledali v ponatisu svoj beli dan in to je prav. Njegovi spisi, črtice o gozdu in njegovih ljudeh: polharjih, gobarjih in kunarjih, so res klasični in človek ga uživa kakor Jurčiča ali Erjavca.
Neprisiljenost jn preprostost pripovedovanja je umetnost te knjige, ki ima dušo in vonj (Dr. Pregelj). Staretova Lisjakova hči« je po Grafenauerju njegova najboljša povest, a v nas ni našla dovolj odmeva in kritika jo je odklonila. Za smeli nam je poskrbel Feigel z zbirko svojih humoresk Tik za fronto-, katera pa Murnika i v jeziku i v humorju pač ne dosega. Shakespearov Macbeth« je doživel slovensko izdajo v blestečem prevodu s sijajnega Župančičevega jezika. Gradnik je prevedel Čika-•lova Pisane oblake«, ki bodo naši deri v pravo radost. Na znanstvenem ozir. na poljudno-znanstvenem polju imamo: A. Melik Jugoslavija«, Webrov Uvod v filozofijo ter dr. Iv. Prijatelja Predhodnike in idejne u t e m e 1 j i t e 1 j e ruskega realizma-. Za Božič pa nas je Tiskov, zadruga nepričakovano, prijetno iznenadila s Cankarjevim zborni ko in« in prevodom slovitega Barbussovega romana Ogenj«, ki ga je preskrbel A. Debeljak. Cankarjev zbornik je res prav dostojna. tiha proslava Cankarjeve nesmrtne umetnosti ob tretji obletnici njegove smrti Po izbranosti vsebine (dr. Prijatelj!) ter opremi se smatra vspored z dr. Iz. Cankarjevimi »Obiski« za pravi književni biser, za katerega smo založništvu iz srca hvaležni. — Za svetovne vojne je vzrastel ma Francoskem navidezno nekak epigon slovitega Zolajevega Poloma , v resnici pa pravi sodobni Homer strelskih jarkov pri Souchesn, Lensu in Clavercyu. H. I>. bo s svojim romanom Le feu stal za vse čase ob Tolstejevem iSevastopolu .	..........
Učiteljska tiskarna in Zvezna kažeta nekoliko živahneje pričetke. Frana Le v -stika in Frana Erjavca je izdala Učiteljska tiskarpa v »Izbranih spisih za mladino«. Vso hvalo zasluži U. t. za Pavla Kunaverja knjižico (z umet. fotograf.): »Na planine!«, ki je naši sicer tako borni športni literaturi v pravo čast. Čapkovo dramo »R. U. R.« v Šestovem prevodu, Kmetovo >11 el enot, Skrbinškov »Diletant ski o d e r« in E. N.	»Lepo masko	je	izdala	Zvez. tiskarna; Žensko društvo v
Mariboru »Izbrane	spise J osipi	ne	T u r n	o g r a j s k e«, in konečno Narodno
gledališče v Ljubljani Gogoljevo nesmrtno komedijo »Revizor« v prevodu dr. Ivana Prijatelja. Nova Založba in Omladina v 1. 1921. nista izdali nič knjig.
France Bevk	se je pojavil za	let	grozote	in strahote v »Dom in Svetu r. kot
zelo plodovit pesnik in	tolmač vojnih čustev.	Gojil je	zlasti pravljico in parabolo in je v
>Rdečih vrstah« zapisal mnogo resnic iz sebe in svojega doživetja. »Pesmi«, ki so izšle v Gorici, so deloma ponatis pesmi, natisnjenih v >Dom in Svetu . Omeniti je tudi njegove »Malčke in Palčke« (Gorica 1921). Literarna redkost in umetniški ter tiskarski unikum je Fr. Kralja »Kralj Matjaž« (založ. Alb. Stele). Občinstvu je bil predstavljen zanimiv poizkus Fr. Kralja, spisati narodno pesem o kralju Matjažu na tak način, da bo že v poteku pisave prišla do izraza vsebina in ilustrirati glavne momente te pesmi. ?Je skoz in skoz delo takozvane ekspresivne smeri, ki hoče podati del notranjega doživetja, včasih vizionarnega gledanja in slutenja nečesa, česar v naravi ni ali vsaj tako ni, kakor si to prikroji umetnost. Kdor se približa takim delom z merilom naturalizma, ine bo našel pot do njih« (dr. Fr. Stele).
To bi bila v splošnih obrisih predočena nekaka celotna slika slovenske leposlovne knjige v 1. 1921. Preostanejo edino še knjige gospodarskega, političnega ali socijahiega značaja. Marsikaj je morda nepopolnega, marsikatera beseda bi se še lahko zapisala o tem ali onem proizvodu, marsikaj bi se seveda tudi še pripomnilo k tej celotni sliki leposlov. književnega stanja. Vkljub temu upam, da zadovoljim slovenskega dijaka, oso-bito, da zadobijo v tem spisu bratje na Hrvatskem in v Srbiji zadosten vpogled v slovensko beletristično knjigo.
Poročilo uredništva in uprave:
Zaradi nepremostljivih zaprek izhaja 1. štev. šele marca. Prihodnja dvojna štev. izide sredi marca.
Da pa nam bo mogoče izdajati list s čim bogatejšo in zanimivejšo vsebino, poživljamo vsa naša udružejnja:
1. Pošiljajo naj nam aktuelne članke in razprave.
2. Avtentična poročila za bodočo rubriko »Dijaški vestnik«.
3. Poročila o stanju in delovanju lastne organizacije.
4. Zanimivosti s splošno-kulturnega vidika.
Da bo. omogočen materijalni obstoj lista,	apeliramo	na vsa naša udruženja,	da	se
točno	drže tozadevnih določb	Saveznih pravih	in	jih	v	vsakem slučaju vestno	i/.pol-
nujejo. V slučaju neopravičenega neizpolnevanja, si bomo dovolili neredna udružanja v listu imenoma pozvati k redu. Tiskovni stroški in vse upravne potrebščine so se podražile v tolikem iznosu, da moremo z velikim naporom in štednjo vzdržati ravnovesje v proračunu.
Obenem naprošamo tudi vse svoje prijatelje izven dijaških vrst, da nam s svojim znanjem, kakor tudi z materijalnimi pripomočki stoje ob strani, za kar jim bo dijaštvo vedno	hvaležno. Nadejamo se,	da uaš skromni	klic	ne	bo	ostal neuslišanv
Zaključek prihodnje št.	15. marca.
Izdaja konzorcij »Preporoda.
Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
јЈЦ8~«8^8§8$8§88^88^в^ј
|с	В	А	К	и|
I .	8
™ трговац, индустријалац, занат-Ц лија, кафеђија, банкар као и $ј ™ сви остали пословни људи
ЈТ	Р	Е	Б	Ај
00
да буду претплатници Мећу- ДО народног Трговинског Посре- Ц динка, који излази у Београду ДО ичија годишња претплата само и   педесет --------------- 90
I
Д И Н А Р А |
| Д	И	Н А Р I
ће се поправити само онда ако не	будемо, као	до сад,	|
1	плаћали скупо робу коју увозимо,	и продавали	јевтино	]
наше сировине, које извозимо. Да	би се роба	купила	I
'	јевтино, треба је набавити из прве	руке и онде	где су	ј
најбољи услови за њену продукцију. Исто тако, треба	I
•'	продавати наше сировнне директно њиховим потро-	ј
|, шачима, да би се постигла њихова права вредност.	I
Наш трговачки свет није до сад могао да испуњава	]
|,	ова два услова због непознавања страних пијаца и што	I
1	није имао довољно веза. Али од како је основан у Бе-	Ј
I	ограду Музеј Међународне Трговине и Индустрије, у	•(
[	овоме се учинио велики прогрес. Само има их још	]
I	приличан број који не знају да се користе организаци-	I
јом Музеја Међународне Трговине и Индустрије, *него	']
|,	још увек	лутају и тиме чине штету и себи и	другима.	I
]’	Узрок, те	један исти артикал кошта код неких	трговаца	'ј
|,	5 а код неких 10 динара само је тај, што ови први на-	I
['	бављају робу из прве а ови други из треће и четврте	'ј
руке.	"
Стога је крајње време да сваки зна да је Музеј	11
г	Међународне Трговине и Индустрије једино предузеће
'	у нашој земљи које	има веза	по целоме свету и које	1
,'	добија свако-дневно	извештаје	са свих страна, како о
>• пијачном, тако и о економском стању у опште.	1
,*	Исто	тако	Музеј	прима	свако-дневно	безброј	по-	.|
•	нуда за стране артикле и тражења за наше сировине	,(
,!	које он бесплатно саопштава свакоме ко то затражи.	,(
>'	Ако требате неки страни артикал, или имате на продају	'•
,!	неки наш	земаљски продукат, довољно је да то јавите	.|
1	Музеју и	Ви ћете добити хиљадама понуда,	односно	'(
,,	тражњи. Општи је интерес да	се у будуће ни једна на-	,|
1	бавка, па била она	приватна	или државна, не обави	'(
|,	пре, док се не затраже цене, односно посредство Му-	.(
1	зеја Међународне Трговиие и Индустрије.