Časopis občine Kamnik, 18. november 2016, leto i, številka 20
Gozdovi vrnjeni Meščanski korporaciji
Upravna enota Kamnik je v zadevi vrnitve podržavljenega premoženja in pravic članom nekdanje Meščanske korporacije Kamnik izdala prvo delno odločbo, ki Meščanski korporaciji po petindvajsetih letih pravdanja vrača nacionalizirana zemljišča v Kamniški Bistrici.
Okoli 2300 hektarov gozdov v Kamniški Bistrici je bilo vrnjeno agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Zahtevek za vračilo leta 1947 podržavljenih zemljišč (poleg gozdov v Kamniški Bistrici so tu še občinska stavba, pokopališče Žale, Mali grad in druge nepremičnine) so člani agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (AS MKK) vložili že leta 1991, a dolgotrajna pot jih je vodila vse do Ustavnega sodišča RS, ki je lani razveljavilo predhodne sodbe, ker je bila pritožnikom onemogočena uveljavitev pravice do vrnitve odvzetih premoženjskih pravic. Gre za kar šestino nepremičnin v občini Kamnik, katerih največji zavezanki za vračanje sta država oz. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Občina Kamnik, ki pa ima hkrati tudi 25 od skupaj 164 deležnih pravic.
Prav na podlagi ustavne odločitve je Upravna enota Kamnik 10. oktobra letos izdala delno odločbo za vrnitev premoženja in pravic AS MKK, ki se nanaša na nepremičnine v Kamniški Bistrici. Ker pritožb zoper odločbo ni bilo, je ta 8. novembra postala pravnomočna. Člani AS MKK so jo sprejeli z mešanimi občutki. »Če bi ocenjeval prehojeno pot od leta 1991, ko se je začelo vlagati zahtevke za vračanje podržavljenega premoženja in pravic, ki so bili odvzeti agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik, lahko rečem, da je to za pravno državo prava sramota, ker je moralo preteči kar petindvajset let, da je prišlo šele po odločitvi Ustavnega sodišča RS do vračanja odvzetega premoženja, pri tem pa je večina tistih, ki so
bili vlagatelji zahtevka, danes že pokojnih,« nam je povedal predsednik AS MKK Milan Deisinger. Premoženje in pravice, ki so bile odvzete Meščanski korporaciji Kamnik - z omenjeno delno odločbo se AS MKK vrača 2343 hektarov zemljišč v k.o. Županje Njive in pet hektarov zemljišč v k.o. Kamnik (zemljišča v gozdni oz. kmetijski rabi in nekaj nestanovanjskih objektov) - se vrnejo njenim upravičenim članom oziroma njihovim pravnim naslednikom, organiziranim v agrarno skupnost Meščanska korporacija Kamnik. »Člani AS MKK lahko na podlagi pravnomočne odločbe v skladu z deželno pravico začnejo upravljati, gospodariti in uživati na skupnem premoženju AS MKK na temelju upravičenih hiš in te-
meljnih parcel, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo. Ta zemljišča bodo (so) dobili tisti, ki so bili lastniki upravičenih hiš v času podržav-ljenja. Z dednimi postopki pa se bo ugotovilo, kdo je pravni naslednik vlagateljev, ki so že pokojni,« še pojasni Deisinger. Kako konkretno bodo začeli upravljati vrnjena zemljišča in kako bodo pravzaprav poslovali, v AS MKK za zdaj še ne odgovarjajo, dodajajo pa, da gre za gozdove v višjih legah, ki za gospodarske namene niso najbolj uporabni. Del prihodkov iz gospodarjenja z gozdovi bodo člani AS MKK po svojem statutu namenjali tudi za revitalizacijo mestnega jedra, a najprej bodo poplačali stroške (tudi posojila članov), ki so nastali v tem pravdnem postopku.
► 5. stran
OBČINSKE NOVICE Zdravje v Kamniku
Kamničani smo dlje na bolniškem dopustu kot povprečen Slovenec, prav tako je stopnja samomorov nadpovprečna, ugotavlja nacionalna raziskava Zdravje v občini. Svoje zdravje sicer 71 odstotkov občanov ocenjuje kot dobro.
stran 2
IZ NAŠIH KRAJEV
Zacvetele Slovenske rožce
Mojstrice izdelovanja rož iz krep papirja so pred dnevi ustanovile društvo Slovenske rožce, ki ima sedež v Tunjicah. Ta konec tedna vabijo na že 4. Vseslovensko razstavo svojih izdelkov, ki bo na Vranskem.
stran 6
MLADI
Uživali so v zdravju
Na osnovnih šolah Šmartno v Tuhinju, Toma Brejca, Frana Albrehta in v Ciriusu Kamnik so v okviru projekta Uživajmo v zdravju septembra in oktobra posebno pozornost namenjali gibalnim dejavnostim in zdravemu načinu prehranjevanja.
stran 9
ZANIMIVOSTI
Popisali sto novih rastlinskih vrst
Člani Botaničnega društva Slovenije so lansko jesen raziskovali območje doline Nevljice, Soteske, Briš in Tučne. Seznam rastlin, ki je bil doslej znan za to območje, so dopolnili s skoraj sto novimi vrstami.
stran 12
V	Arboretumu gradijo nov vhod
V	Arboretumu so po vrsti let želja in načrtovanj te dni le začeli graditi nujno potreben nov vhod v park, ki ga bodo slovesno odprli spomladi. Naložba je vredna skoraj pol milijona evrov.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Stari vhod v Arborertum že vrsto let ni bil več takšen, kot bi si ga park, ki sodi med najlepše v tem delu Evrope, zaslužil. Po več kot štiridesetih letih je postal povsem nefunkcionalen in celo nevaren, saj je bila hiška, v kateri so vstopnice prodajali v neogrevanih prostorih, sanitarije pa so bile povsem neprimerne, že dotrajana. Vodstvo Arboretuma Volčji Potok si je zato že zadnjih deset let prizadevalo, da bi zgradili nov vhod, in čeprav so bili vsi projekti pripravljeni že nekaj let in so začetek del spomladi letos ponosno napovedali že za poletje, je do dejanskega začetka gradnje prišlo šele pred dnevi. Kot nam je pojasnil Aleš Ocepek, dolgoletni direktor Arboretuma Volčji Potok, ki je javni kulturni zavod, katerega ustanovitelj je ministrstvo za kulturo, je bila težava predvsem v financiranju.
Status javnega zavoda jim, kot pravi, prinaša vrsto omejitev, čeprav za plače in materialne stroške iz državnega proračuna dobijo le približno deset odstotkov vseh potrebnih sredstev, ostalo morajo zaslužiti s tržnimi dejavnostmi. »Gradnja se poleti, kot smo načrtovali, ni mogla začeti zato, ker nam je država svoj delež zgolj obljubila, s sklepom pa ga je nedavno potrdil šele novi kulturni minister Anton Peršak. Dogovorili smo se, da polovico denarja priskrbimo sami, polovico pa nam bo zagotovila država. Sto tisoč evrov bomo prejeli še letos, 150 tisoč pa prihodnje leto. Gre za daleč največjo investicijo v park v zadnjih letih,« nam je povedal Aleš Ocepek. Novi vhod bo umeščen med dosedanji vhod (starega bodo po odprtju novega porušili) in vrtni center, v njem pa bodo prostori za prodajo vstopnic, trgovina s spominki in sanitarije.
Novi vhod, ki ga že gradijo, bo umeščen med dosedanji vhod in vrtni center ter malenkost zamaknjen v sam park.
V šolah in vrtcih danes jedo »slovenski zajtrk«
Kamnik - Danes, 18. novembra, praznujemo dan slovenske hrane in na ta dan (vsak tretji petek v novembru) v slovenskih vrtcih in šolah pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, vse z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci. Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka, vsa živila pa morajo biti pridelana v Sloveniji. »Slovenski zajtrk« bodo danes jedli tudi v kamniških vrtcih in šolah, ob 9. uri se je tako najmlajšim v vrtčevski enoti Pestrna pridružil tudi župan Marjan Šarec. J. P.
2
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Občinske novice
V Združenju zgodovinskih mest tudi Kamnik
Občina Kamnik je postala tudi polnopravna članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški občinski svetniki so že junija letos potrdili vključitev Občine Kamnik v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki zastopa interese mest in gospodarskih družb na področju ohranjanja in spodbujanja življenja in razvoja starih mestnih jeder ter hkrati skrbi za kulturno dediščino Slovenije, na slavnostni skupščini ob 15-letni-ci združenja, ki je v torek, 8. novembra, potekala na Ptuju, pa je župan Marjan Šarec podpisal aneks, s čimer je občina postala tudi polnopravna članica združenja. Le-to trenutno povezuje štirinajst mest: Idrijo, Koper,
Kostanjevico na Krki, Kranj, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljico, Slovenske Konjice, Škofjo Loko, Tržič, Žužemberk, Metliko in Kamnik. V prihajajočem letu združenje med drugim načrtuje promocijo vključenih mest na večjih prireditvah, ki potekajo v mestnih središčih njegovih članic, izvrševanje sprejete strategije trženja zgodovinskih mest, turistično promocijo članic na tujih trgih, pripravo skupnih projektov za sodelovanje na različnih evropskih ter nacionalnih razpisih in izvajanje programa izobraževanj Šola prenove za ponovno pridobitev starih obrtniških znanj.
Nove radijske postaje za kamniško urgenco
Kamnik - Iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik so sporočili, da so bili uspešni na nedavnem razpisu ministrstva za zdravje za sofinanciranje nakupa sedmih novih radijskih postaj za potrebe delovanja službe nujne medicinske pomoči. Zdaj tako razpolagajo že s skupno štirinajstimi ročnimi in mobilnimi radijskimi postajami in so v celoti opremljeni s sodobnim digitalnim DMR-sistemom zvez. Za boljšo pokritost terena s potrebnim signalom razpolagajo tudi z lastnim repetitorjem na Rakitovcu nad Tuhinjsko dolino. J. P.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si)
Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 2. decembra 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 24. novembra 2016.
Zdravje v Kamniku
Kamničani smo dlje na bolniškem dopustu kot povprečen Slovenec, prav tako je stopnja samomorov nadpovprečna, ugotavlja nacionalna raziskava Zdravje v občini. Svoje zdravje sicer 71 odstotkov občanov ocenjuje kot dobro.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Konec oktobra je Nacionalni inštitut za javno zdravje predstavil raziskavo Zdravje v občini, ki na podlagi 35 kazalnikov primerja stanje v 212 slovenskih občinah. Kot kažejo ugotovitve, se občani občine Kamnik pri večini kazalcev gibljejo v slovenskem povprečju. Kamničani smo s svojim zdravjem v povprečju zadovoljni, saj svoje zdravje kot dobro ocenjuje nekaj manj kot 71 odstotkov prebivalcev občine. S svojim zdravjem so sicer najmanj zadovoljni v pomurski in podravski regiji, kjer odstotek komaj presega število 40, najbolj pa v Cerkljah na Gorenjskem (81).
Več samomorov in bolniške odsotnosti
Kot ugotavlja raziskava, povprečen kamniški občan 14,4 dne preživi na bolniškem dopustu, kar je več od državnega povprečja (13,7), a še enkrat manj od občanov Dornave (29,4). Preseneča tudi sorazmerno visok delež samomorov v občini. Preračunano na sto tisoč prebivalcev si življenje v koledarskem letu vzame 35 prebivalcev (povprečje treh zaporednih let), medtem ko je državno povprečje 22. Precej manj samomorov je denimo v sosednjih občinah Komenda (13) in Domžale (18). Rednih ali občasnih kadilcev je v Kamniku slabih 23 odstotkov, kar je le odstotek manj od državnega pov-
Svoje zdravje kot dobro ocenjuje 71 odstotkov Kamničanov. Eden izmed razlogov za to morda leži tudi v izjemnih naravnih lepotah, v katerih lahko uživajo občani.
prečja. Največ kadilcev je sicer v Metliki, kjer kadi skoraj vsak drugi občan. Omenjene tri kazalnike je kot skrb vzbujajoče ocenil tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki sicer dodaja, da gre za povprečne vrednosti, zaradi česar jih je težko zanesljivo ocenjevati. Slabše smo se odrezali tudi pri kazalniku mikrobiološke kakovosti pitne vode. S pitno vodo dobre ali zelo dobre kakovosti se oskrbuje 77 odstotkov prebivalcev občine, kar je deset odstotkov manj od povprečja. V Komendi in Domžalah je denimo oskrba z najkvalitetnejšo vodo zagotovljena skoraj vsem prebivalcem. Sicer smo občani bolj ozaveščeni na področju preprečevanja raka. Večja je odziv-
nost v programu Svit in Zora. Manj ljudi prejema zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, manj je tudi obravnav srčne kapi, medtem ko se umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter raka giblje v povprečju.
Zdravje je odvisno od posameznika in tudi okolja
Glede na seštevek kazalnikov projekta imajo največ pozitivnih kazalnikov zdravja v sosednjih Domžalah, sicer pa v splošnem velja, da je kakovostno in zdravo življenje odvisno od socialno--ekonomskega položaja prebivalcev. Zdrav življenjski slog je namreč pogosto vezan z izobrazbo in dohodki posameznika. Ljudje z višjimi dohodki in izobrazbo
imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje. Veliko pa k splošnemu zdravju prispeva okolje, v katerem živimo. »Kot posamezniki se lažje odločamo za zdrave izbire, če jih okolje omogoča in spodbuja. Primer zdravega okolja predstavljajo otroška igrišča, ki krepijo in spodbujajo otrokove gibalne sposobnosti, urejene mreže kolesarskih stez, ki jih za potovanje in prosti čas uporabljajo odrasli in družine. Ustvarjanje takih možnosti v bivalnem okolju omogoča lažje zdrave izbire,« so zapisali avtorji raziskave. Poleg države pa prav občine nosijo ključno odgovornost pri načrtovanju okolja, ki bo prispevalo k zdravju ob-
/1	1	«v	v	• V
Sankanje že, smučanje še ne
Velika planina je že pobeljena s snegom, zato so minuli konec tedna že odprli sankaško progo. Na smučanje bo še treba počakati, a planina kljub vsemu ponuja veliko možnosti za zimsko rekreacijo.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - V družbi Velika planina te dni končujejo temeljito obnovo vlečnice Zeleni rob, za kar bodo namenili okoli dvajset tisoč evrov, in se intenzivno pri-
pravljajo na smučarsko sezono.
»Snega je trenutno dovolj za zimski sprehod po snegu, otroško sankanje in ostale snežne radosti, ni pa ga še dovolj za pripravo smučarskih prog. Nekje ga je
tako samo 10 cm ali manj, spet drugje, predvsem tam, kjer so zameti, pa tudi do pol metra,« nam je razmere na planini sredi tedna opisal direktor družbe Velika planina Leon Keder. Minuli konec tedna so zimske ra-
dosti že lahko preizkusili sankači - sankaška proga bo, če bo le dovolj snega -odprta tudi prihodnje sobote in nedelje. Dokler ne bodo odprli smučišča, bo sankanje mogoče med 9.30 in 16. uro.
Zasnežena planina privablja najrazličnejše rekreativce.
Na Veliki planini je že prava zimska pravljica.
Kamničan petek, 23. septembra 2016
3
Občinske novice
Dotrajan most bodo prenovili
Občina Kamnik je lani izvedla prvo fazo pregledov mostov na občinskih cestah, ki je pokazala, da je eden najbolj dotrajanih most na cesti Buč-Hruševka, ki ga že obnavljajo.
Jasna Paladin
Hruševka - Mostove na občinskih cestah so v lanskem letu začeli pregledovati strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo Slovenije, v prvi fazi pregledov pa je bilo ugotovljeno, da je med tistimi, ki je obnove najbolj potreben, okoli trideset let star most preko potoka Hruševka na občinski cesti Buč-Hruševka. »Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je na krajnem levem oporniku mostu večja razpoka, na oporniku so vidne sledi zamakanja in odlom zaščitnega sloja, poškodovani so robni venci mostu in opažena je bila korodirana armatura. Zaradi zagotovitve ustrezne varnosti in prenašanje prometne obtežbe je predvidena temeljita sanacija levega opornika, izvedba hidroizo-lacije mostne plošče, izvedba prehodnih plošč, zamenjava zgornjega ustroja ceste na območju premostitve, sanacija robnih vencev ter
Med najbolj dotrajanimi mostovi v občini Kamnik je bil most preko Hruševke, ki ga v teh
dneh že obnavljajo. / Foto: Jasna Paladin
ureditev odvodnjavanja ceste,« nam je poškodbe in obnovitvena dela opisal Matjaž Srša iz občinske uprave. Za obnovo bo občina namenila 45 tisoč evrov, v
času del pa je most za promet zaprt - obvoz je urejen v neposredni bližini preko vodotoka.
Pregledi stanja mostov na občinskih cestah se nadalju-
jejo tudi letos; končno poročilo na občini pričakujejo decembra, na podlagi ugotovljenih dejstev pa bodo pripravili osnove za sanacije mostov v prihodnjih letih.
Novo vozilo za gozdne požare
Gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik so od torka, 15. novembra, bogatejši za novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov.
Lea Logar
Kamnik - Zbranim, ki so pričakali prihod novega vozila, se je pri gasilskem domu PGD Kamnik pridružil tudi
župan Marjan Šarec skupaj s podžupanom Igorjem Žav-bijem, poveljnikom Civilne zaščite Občine Kamnik mag. Matjažem Sršo in predsednikom Prostovoljnega ga-
Novo gasilsko vozilo bo namenjeno gašenju večjih požarov v naravi pa tudi dovozu vode in drugim gasilskim intervencijam. / foto: obči na Kamnik
Župan Marjan Šarec, podžupan Igor Žavbi, predsednik PGD Kamnik Jože Oblak in poveljnik Civilne zaščite Občine Kamnik mag. Matjaž Srša
silskega društva Kamnik Jo-žetom Oblakom. Gasilsko vozilo z oznako GVGP-2 bo namenjeno tako gašenju večjih požarov v naravi, kakor tudi dovozu vode in gašenju vseh vrst požarov srednjega obsega. Izdelano je na podvozju Mercedes Benz Atego 1529 AF in ima štirikolesni pogon. V vozilu je dovolj prostora za sedemčlansko posadko in tehnično opremo. Poleg zahtevane gasilske zaščitne in reševalne opreme je v skladu s tipizacijo gasilskih vozil v njem nameščena še druga specialna oprema, ki bo vsekakor ob intervencijah zagotavljala uspešno reševanje in še učinkovitejše delovanje kamniških gasilk in gasilcev.
OBČINA KAMNIK vabi na
proslavo ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra
BESEDE SO ŽIVE, V BESEDI JE MOČ!
Občina Kamnikvabi občanke in občane na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v sredo, 23. novembra 2016, ob 18. uri
v Domu kulture Kamnik.
Podeljena bodo spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra.
Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matej Tonin.
Pred proslavo, torej ob 17.30 na Trgu talcev, pa bo župan Občine Kamnik Marjan Šarec skupaj s praporščaki in predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik položil venec k spomeniku generala Rudolfa Maistra.
Kamnik - Maistrovo mesto Vas pričakuje.
Umrl je Maks Lavrinc
Vpis v žalno knjigo v sejni sobi občinske stavbe bo možen od danes do 24. novembra.
Jasna Paladin
Kamnik - V 68. letu starosti je po težki bolezni umrl slovenski politik, poslanec in pravnik Maksimiljan (Maks) Lavrinc, rojen v Vrhpoljah pri Moravčah, ki pa je vse svoje življenje živel v Kamniku. Med letoma 1988 in 1994 je bil predsednik Skupščine občine Kamnik, leta 1992 pa je bil izvoljen v prvi Državni zbor Republike Slovenije, kjer je bil poslanec LDS do leta 2000. Od leta 2005 do 2007 je bil svetovalec predsednika države Janeza Drnovška, istega leta pa je tudi izstopil iz LDS in kot usta-
Žalna seja občinskega sveta bo v četrtek, 24. novembra, ob 16. uri v občinski sejni dvorani.
novni član soustanovil novo stranko Zares. Občina Kamnik obvešča občane, da je vpis v žalno knjigo v spomin na pokojnika možen od petka, 18. novembra, do četrtka, 24. novembra, in sicer v času uradnih ur v sejni sobi občinske stavbe. Pripravili bodo tudi žalno sejo Občinskega sveta Občine Kamnik, ki bo v četrtek, 24. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani Občine Kamnik.
. Prižgimo praznične luči
skupaj z županom Občine Kamnik
Marjanom Šarcem	jj^
T- '^vpetek, 2. decembra, ob 17.30 j*^ - ter žjlngamblom Roka Žlindre ^^^ - - >, Glavnemtrgu i:" "'S® . žhpleStm&V Pravljični Kamnik
'Občina Kamnik fer | Zavbd za turizem in šport v Občini Kamnik

4
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
V smodnišnici bo dovolj prostora za vse
Občinskim svetnikom, podjetjem, ki na tem območju že delujejo, predvsem pa novim lastnikom so pred dnevi predstavili skupne strokovne podlage za celovit razvoj območja nekdanje smodnišnice, ki so predpogoj za izdelavo težko pričakovanega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Zajezitev revščine starejših in referendum CETA
Ko boste brali ta članek, boste, če boste spremljali novembrsko parlamentarno sejo, že poznali odgovor predsednika vlade na moje poslansko vprašanje. Vprašala ga bom, kaj bo storil za zajezitev revščine med starejšimi. Že tretje leto zapored beležimo gospodarsko rast, gmotni položaj starejših, upokojenih, pa tudi tistih, ki se zadnja leta upokojujejo, pa je vse slabši. Razlogi za to so v desetletnih neustreznih politikah na področju upokojevanja, delovno-pravne in socialne varnosti. Zanemarjal se je tudi potencial starejših, ki bi si ob primernih pogojih želeli delati tudi po upokojitvi.
Največ revščine je med starejšimi samskimi osebami. Stopnja revščine med njimi je kar dvakrat višja kot pri splošni populaciji. Te osebe si pogosto ne morejo privoščiti ogrevanega stanovanja, zdrave prehrane in ustrezne zdravstvene oskrbe. Recepti Bele knjige na področju pokojnin, ki naj bi reševali izzive prihodnosti, so podobni dosedanjim, ki pa so pripeljali do nevzdržnega gmotnega položaja velikega deleža starejše populacije. Po letošnjih avgustovskih podatkih znaša povprečna starostna pokojnina zgolj 615,90 evra. Ob tem pa znaša prag revščine za enočlansko gospodinjstvo 596 evrov. Torej je razlika med pragom revščine in povprečno pokojnino borih 20


Uspešna podjetja pomenijo delovna mesta. Naša naloga je, da podjetjem zagotovimo čim boljše pogoje za delo. Ena g izmed ključnih stvari, ki jih občili na lahko uredi, je primeren % prostor za delovanje podjetni-| kov in obrtnikov. Zavzemam se, |da se po propadu KIK-a del J območja nekdanje smodnišni-| ce uredi v moderno obrtno-po-§ slovno cono.
° Divja privatizacija in zadolževanje f sta KIK popolnoma uničila. Da-| našnja resničnost je takšna, da f novi lastnik območja - podjetje 3 Iskra mehanizmi - prodaja zem-fljišča in objekte. Na območju
evrov. Nesprejemljivo je, da je znašala povprečna neto pokojnina v letu 2015 le 55,4 odstotka povprečne plače, čeprav naj bi po priporočilih OECD znašala povprečna pokojnina vsaj 70 odstotkov povprečne plače. Predsedniku vlade bom v izo-gib revščini med starejšimi predlagala ukrepe, kot so zvišanje pokojnin na raven, ki bi jo dosegle, če preteklih zamrznitev ne bi bilo, višje minimalne plače, da ne bodo zaposleni po upokojitvi zdrsnili v revščino, uzakonitev dostojnih minimalnih pokojnin, uvedbo brezplačnega obveznega zavarovanja za dolgotrajno nego, ukinitev doplačil iz žepa pri potrebni zdravstveni oskrbi starejših z nizkimi pokojninami, nagrajevanje starejših z daljšo delovno dobo ipd. V parlamentu je nedavno potekala razprava o sporazumu CETA. Prepričana sem, da bi se morali o ratifikaciji sporazuma odločati prebivalci Slovenije na obveznem zakonodajnem referendumu. Obveščam vas, da deluje moja poslanska pisarna v stavbi Občine Kamnik vsak delovni ponedeljek od 9. do 10. ure, v občinski stavbi v Komendi pa vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 10.30 do 11.30. Vabljeni.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka
nekdanje smodnišnice danes tako že deluje veliko podjetij in podjetnikov. Ker obstoječi prostorski akt ne predvideva obrtno--poslovne cone, novi lastniki lahko urejajo nepremičnine le v okviru obstoječih objektov. Če želimo sedanje kaotično urejanje prostora ter mukotrpno pridobivanje vseh dovoljenj in soglasji spraviti v normalne okvirje, moramo sprejeti prostorske akte, ki bodo omogočili ureditev obrtno--poslovne cone vsaj v južnem delu nekdanje smodnišnice. Obstoječi občinski prostorski načrt (OPN) je bil sprejet v drugačnih časih in okoliščinah. Investitorjev za vlaganje v športno--rekreativne objekte na območju smodnišnice enostavno ni. Edina realistična rešitev je sprememba prostorskih aktov, ki bo omogočila, da na območju smodnišnice ostane vsaj sedanjih 500 delovnih mest.
Matej Tonin, poslanec
N.Si
Jasna Paladin
Kamnik - Skupne strokovne podlage za celovit prostorski razvoj območja smodnišnice so po naročilu enega največjih lastnikov, družbe Iskra Mehanizmi, izdelali v podjetju Locus, javne predstavitve v Domu kulture Kamnik pa se je v sredo, 9. novembra, udeležilo kakšnih dvajset novih lastnikov in nekaj občinskih svetnikov (iz vrst LMŠ - Naprej Kamnik in Liste Dušana Papeža), vsekakor manj, kot je bilo pričakovati.
V javnosti kroži veliko dezinformacij
Skoraj 62 hektarov veliko območje nekdanje smodni-šnice - veliko skoraj deset odstotkov celotnega mesta -za Kamnik predstavlja izredno razvojno priložnost. V lani sprejetem občinskem prostorskem načrtu so tu predvideli centralne dejavnosti, torej najširši spekter možnih gradenj in ureditev (s poudarkom večine svetnikov, da bi na območju vendarle prevladovale zelene in turistične površine), in čeprav so zemljišča v zadnjem letu dni že dobila nekaj deset novih lastnikov (podjetnikov), je območje še povsem nepopisan list.
»V javnosti v zvezi s smo-dnišnico in možnostmi na tem območju kroži veliko dezinformacij. Tu smo zato,
Prejeli smo
Revitalizacija starega
mestnega jedra
Koliko črnila je bilo že prelitega, koliko komisij in odborov ustanovljenih, koliko študij in programov naročenih (in plačanih), koliko vloženega osebnega prizadevanja posameznikov, vse v želji, da se kamniško mestno jedro oživi. Vsi so prišli do praktično istega zaključka pri vzroku za nastalo mrtvilo, otipljivih rezultatov izboljšanja pa do danes ta prizadevanja niso dala. Trend slabšanja se celo nadaljuje, kar se na zunaj kaže pri zaprtih lokalih, ki jih je vsako leto več, če bi pa pogledali notranjost več sto let starih hiš, pa
da vam pojasnimo, kakšni so postopki, kaj vse je treba upoštevati in kakšne dejavnosti bodo na tem območju dovoljene. Res je, da bi to predstavitev morali pripraviti pred prodajo zemljišč in tu morajo vsi vpleteni v to zgodbo prevzeti svojo odgovornost. Prehitevati pri prostorski zakonodaji ne gre, in da ne bi delali računov brez krčmarja, potrebujemo strokovne podlage. Območje moramo ne glede na zelo različne interese gledati celostno. Utopično je pričakovati, da bomo tu uredili le zelene površine, kot se je tudi nepotrebno bati, da bo tu zgolj industrija. Osebno menim, da je prostora dovolj za marsikaj, le pametno ga je treba razporediti. Vizija tega območja, ki je zapisana v strokovnih podlagah, je dobra, le promet bo treba urediti,« je povedal župan Marjan Šarec in pristavil, da vse, kar je treba narediti, še zdaleč ni stvar občine, kot se najpogosteje pričakuje.
Območje kot nova mestna četrt
Iz predstavljenih strokovnih smernic je razvidno, da je na območju predviden preplet najrazličnejših dejavnosti, kljub temu je površina smiselno razdeljena na petnajst con - znotraj njih je predviden tudi nov prometni terminal, železniška postaja, poslovna cona, narav-
bi videli podobno žalostno sliko. Hiše se praznijo, vanje se vseljuje le nižje situiran sloj prebivalstva. Denarja za drago obnovo ni, zato so hiše iz leta v leto v slabšem stanju. Prav te hiše pa sestavljajo staro mestno jedro, nekaj manj kot dvesto jih je. Vsaka je svoj dragulj, ki bi ga morali skrbno negovati in vzdrževati. To je že v preteklosti spoznala tudi politika, ki je staro mestno jedro z odlokom razglasila za kulturni spomenik. Žal je ostalo prizadevanje le na varovanju spomenika, nič pa pri vzdrževanju. Vzdrževanje je prepuščeno izključno lastniku hiše, ki pa tega bremena večinoma sam ne zmore, potrebuje denarno pomoč. Mesto Kamnik je v preteklih stoletjih doživljalo vzpone in padce. Po padcih, ki so jih povzročile naravne katastrofe, požari in epidemije, se je mesto lahko izdatno opomoglo z lesom, ki ga je pridobilo iz k hi-
ni in urbani park, tehnološki park, turistično naselje, stanovanjska soseska in mnogo drugega. Trideset hektarov zemljišč je še povsem nedotaknjenih, območje komunalno še ni opremljeno (za to bo potrebnih najmanj deset milijonov evrov), skoraj 40 odstotkov vseh zemljišč bo namenjenih zelenim površinam, 40 odstotkov pa pozidavam (od tega je deset odstotkov že pozidanih). Celotno območje bi bilo lahko urejeno v prihodnjih dvajsetih letih. »Kar se bo delalo na tem območju, bo del mesta Kamnik in to mora biti razvojni cilj vseh vpletenih, a Kamničani tega zaradi dolgoletne zaprtosti smodni-šnice še nimajo v zavesti. Tu si želimo urediti novo mestno četrt z vsem, kar Kamnik potrebuje. Projekt je prevelik za drobne posameznike, zato je zelo pomembno, da se organizirate in sodelujete,« je zbranim med drugim dejal Leon Ko-betič, ki je strokovne podlage tudi pripravil, in dodal, da je največji problem območja lastništvo, ki je vse bolj razdrobljeno.
Posebna pozornost namenjena prometu
Izdelana je bila tudi prometna študija, iz katere je razvidno, da se že danes dnevno mimo smodnišnice pelje šest tisoč vozil, v prihodnje
šam pripadajočih gozdov v Kamniški Bistrici. Nemalo zaslug imajo prihodki iz teh skupnih gozdov, s katerimi je gospodarila Meščanska korporaci-ja, da je Kamnik cvetel v obdobju med obema svetovnima vojnama. Kamniška občina je bila uvrščena med pet najuspešnejših v Sloveniji; gospodarstvo je cvetelo, zgledno je bila za tisti čas urejena komunalna infrastruktura, hiše pa lepo vzdrževane. Z nacionalizacijo teh gozdov v letu 1947 Kamnik teh prihodkov ni več dobival, kar se izkazuje na propadanju našega, kamniškega, zgodovinskega spomenika. To obdobje bo prišlo v zgodovino Kamnika kot eno najbolj črnih. Posijala je luč na koncu tunela, staro mestno jedro ima perspektivo. Po petindvajsetih letih pravdanja je Ustavno sodišče odločilo, da so vlagatelji dena-cionalizacijskega zahtevka za vračilo premoženja Meščanske korporacije upravičeni, da se
jih je pričakovati še enkrat toliko. Na območje bodo uredili tri vstopne točke, k rondoju na Fužinah pa bi priključili Tunjiško cesto.
Še nekaj dni časa za predloge in pripombe
Celoten postopek do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo omogočal gradnje, traja najmanj devet mesecev, lahko pa tudi več let, je zbranim predstavila vodja občinskega oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek. »Na občini bomo zbirali pobude in pripombe na predstavljen osnutek strokovnih podlag 14 dni od predstavitve. Na podlagi prejetih pobud, pripomb in mnenj bo občinska uprava skupaj z izvajalcem strokovnih podlag pripravila gradivo za sejo občinskega sveta. Na podlagi določb Zakona o prostorskem načrtovanju občinska uprava začne postopek izdelave OPPN-jev na podlagi Sklepa o začetku postopka izdelave OPPN-ja. Gradivo za smernice je treba poslati pristojnim nosilcem urejanja prostora,« je začetek dolgotrajnega postopka povzela dr. Marija Tadeja Ježek in dodala, da bo splošna javnost lahko s pripombami in predlogi sodelovala tudi v postopku javne razgrnitve, ki traja najmanj trideset dni, in v postopku javne obravnave.
odvzeta lastnina vrne upravičencem. Na podlagi te odločbe je sedaj Upravna enota Kamnik izdala prvo delno odločbo, ki vrača odvzeta zemljišča v Kamniški Bistrici. Z vračilom se je začelo gospodarjenje in pričakuje se prihodek, ki se po Statutu Meščanske korpora-cije namenja tudi za revitalizacijo mestnega jedra. Z zagotovljenimi vsaj minimalnimi denarnimi sredstvi in z vključitvijo lastnikov hiš k sodelovanju (kar je zagotovljeno s članstvom teh v Meščanski korporaciji) sta izpolnjena dva poglavitna in osnovna pogoja (ki ju sedaj ni bilo), da je projekt revitalizacije lahko uspešen. Pričakovati je, da bosta to možnost dojeli širša javnost in lokalna politika ter prispevali svoj delež k tolikokrat tudi z njune strani izrečenemu apelu k nujni oživitvi mestnega jedra.
Tone Stele, Kamnik
Uredimo nekdanji KIK!
Kamničan petek, 23. septembra 2016
5
Aktualno
Mladi pasivni, a očitno tudi zadovoljni
Kamnik je v soboto, 5. novembra, ponovno postal Mesto mladih. V kompleksu nekdanjega Alprema je v organizaciji Mladinskega sveta Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica že tretjič prekipevalo od pozitivne energije, dobre glasbe kamniških glasbenih skupin, povezovalnih idej, predvsem pa druženja in ustvarjanja med mladimi in mladimi po srcu, vse dodatno začinjeno z dobrodelno noto.
Bojana Klemenc
Kamnik - Mladinski svet Kamnik (MSKA) je krovna organizacija kamniških mladinskih društev ter se kot taka zavzema za čim večjo samostojnost, razvitost, raznolikost in povezanost mladih v naši občini. Tako so pri izvedbi dogodka Mesto mladih pomagali člani Mladinskega sveta Kamnik: Študentski klub Kamnik, M C Kotlovnica, Društvo Kul-Kura, Društvo Kufr, ŠD Debela Veronika, Rod bistriških gamsov, Mamutov steg, podmladek kamniških gasilcev in Leo klub Kamnik, na dogodku pa so sodelovali tudi Lara Bernot - oblikovanje, Društvo Sandžak, Društvo Makadam ter Dnevni center Kamnik. Za zabavo so na alpremskem odru poskrbeli kamniški glasbeniki - skupine Matter, Fuck the 5th in Sun drops. Čeprav zaradi obilnega dežja organizatorji niso mogli v celoti izpeljati začrtanega programa, so po besedah Jureta Ftičarja, predsednika Mladinskega sveta Kamnik, z odzivom mladih zelo zadovoljni. Namen dogodka je javnosti predstaviti delovanje kamniške mladine. Tega pa organizatorji ne želijo doseči z običajnimi predstavitvami, temveč so pripravili vrsto aktivnosti, ki vključujejo tudi naključne mimoidoče obi-
skovalce. Priložnosti za sprostitev in zabavo so z zanimivim programom in vrsto aktivnosti izkoristili številni mladi, saj so jih našteli več kot dvesto, kar za tako deževno sobotno popoldne in večer ni zanemarljivo. Na dogodku so zbirali tudi prispevke za pomoč dvojčkoma Anžetu in Eneju, ki imata cerebralno paralizo, ter za njune terapije zbrali več kot tristo evrov.
Mladinski svet zastopa mladino
Mladinski svet stremi k združevanju in predstavljanju vseh mladinskih organizacij ter k učinkovitemu sodelovanju z mladinskimi strukturami na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. V sodelovanju z organizacijami članicami uresničuje svoje poslanstvo in razvija mladinski sektor. MSKA svojim članicam -društvom pomaga pri izvajanju projektov in programa, obenem pa jih zastopa na lokalni in državni ravni. Posamezni člani izdelajo načrte projektov, ki bi jih radi izvedli, nato pa s pomočjo MSKA poskušajo zbrati sredstva za izvedbo tega projekta. MSKA ne nudi le finančne pomoči, temveč si vsa sodelujoča društva med seboj tudi pomagajo, sodelujejo in izmenjujejo izkušnje. Letos se v povezavi s Srcem
Priznanji za prispevek k varnosti v prometu
Kamnik - Župan Marjan Šarec in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik Franc Pivk sta v ponedeljek, 14. novembra, podelila znaka Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Kot so sporočili iz občinske uprave, je zlati znak v imenu Zavarovalnice Triglav, Območne enote Kamnik, prevzel Ivan Sušnik, in sicer za več kot desetletno delo na področju prometne infrastrukture in vzgoje v cestnem prometu. Srebrni znak pa je prejel Grega Cvirn, aktiven član Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik, ki na področju prometne preventive in vzgoje deluje že štirinajst let. J. P.
Predsednik Mladinskega sveta Kamnik Jure Ftičar
Slovenije vključujejo tudi v mednarodni projekt e-parti-cipacija mladih, hkrati pa za svoje člane pripravljajo različne delavnice in predstavitve, ki pripomorejo k boljšemu delovanju društev. Jure Ftičar priznava, da bi bili lahko med mladimi bolj prepoznavni, kot trenutno so, a se vsi trudijo po svojih najboljših močeh, zato tudi ustvarjajo dogodek, kot je Mesto mladih, ki naj bi pritegnil večjo pozornost mladih. Po drugi strani pa so po izkušnjah Ftičarja tudi sami presenečeni nad nekakšno pasivnostjo kamniške mladine. Čeprav je kamniška mladina dobro aktivna v socialni sferi, so letos izdatno vabili mlade na posvet o trenutni mladinski problematiki, kjer bi lahko glasno in jasno povedali, kaj jih tare, zanima,
izrazili svoje želje in strahove, a večjega odziva žal ni bilo. Jure Ftičar še dodaja, da se kamniška mladina nanj obrača s težavami, s katerimi se z vrstniki srečujejo po celotni državi - vedno sta v ospredju nezaposljivost in stanovanjska problematika, a hkrati poudarja, da v kamniški občini še zdaleč ni tako slabo in hudo, kot marsikje drugje. Pasivnost mladine si razlaga tudi tako, da jih očitno nič ne teži tako, da bi jih motilo, čeprav so v MSKA mnenja, da je vedno še prostor za izboljšave, ne le za status quo.
Mesto mladih je zagotovo dokaz, da je med kamniško mladino dovolj ustvarjalne volje, energije in samoiniciativnosti, mladinski svet pa vse mlade bralce vabi, da se aktivno vključijo v združenje.
Gozdovi vrnjeni
V V	1*1	•••
mescanski korporaciji
i 1. stran
Delovali bodo v dobro starega mestnega jedra
Tudi sicer v AS MKK želijo tesno sodelovati z Občino Kamnik. V upravnem postopku bodo (po naših neuradnih podatkih že kmalu) namreč izdane še odločbe za vračanje zemljišč na Malem gradu, Žalah, občinske stavbe in drugih, zato bo tesno sodelovanje z občinsko upravo neizogibno. »Cilj AS MKK je delovati za dobrobit svojih članov in
Občina z izdajo odločbe ni oškodovana
Čeprav so se v preteklosti na postopke pri vračanju podržavljenega premoženja AS MKK večkrat pritožili, se tudi na Občini Kamnik zavedajo, da je odločba pravnomočna in jo je kot tako treba spoštovati. »Kljub temu da je večinski zavezanec za vračilo teh zemljišč država, sta občina in MKK sklenili sporazum, na podlagi katerega bodo javne ceste, ki so na teh zemljiščih, še naprej slu-
V upravnem postopku bodo izdane še odločbe za vračanje zemljišč Meščanski korporaciji Kamnik na Malem gradu, Žalah, občinske stavbe in drugih, zato bo tesno sodelovanje z občinsko upravo neizogibno.
starega mestnega jedra ter varovati naravno in kulturno dediščino. Da bomo v prihodnje poslovno uspešni, bo treba z dobrim poslovnim in uspešnim gospodarjenjem postati eno od najbolj uspešnih kmetijsko-gozdarskih skupnosti v Sloveniji, naš namen pa je to storiti skupaj z Občino Kamnik. Če bomo sledili poslovnim dejanjem Korporacije v preteklosti, skozi zgodovinsko dogajanje kamniških meščanov oz. naših prednikov, bo tudi to dejstvo postalo razvidno in posledično tudi v naši praksi dokazano,« so prepričani v AS MKK.
žile javnemu interesu (prvenstveno je na tem delu vpisana služnostna pravica v korist Občine Kamnik oziroma v javno korist, če pa bi se občina tako odločila, pa lahko na svoje stroške naroči odmero in omenjene površine brezplačno pridobi v svojo last). Občina torej z izdajo odločbe ni bila v ničemer neupravičeno oškodovana,« pojasnjuje v. d. direktorice občinske uprave Maja Sušnik in dodaja, da bo za obe strani najbolje, da se v okviru denacionalizacijske-ga postopka sporazumno dogovorita o vseh še odprtih zadevah.
Izdelovanje adventnih venčkov v Budnar'ci
Zgornje Palovče - Tradicionalna delavnica izdelovanja adventnih venčkov v Budnarjevi domačiji bo v nedeljo, 20. novembra. Delavnico bosta vodila dr. Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehničnega centra Naklo, prispevek za material znaša pet evrov. J. P.
Priznanji Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa sta prejela Ivan Sušnik iz zavarovalnice Triglav in
Grega Cvirn. / Foto: Občina Kamnik
Hausmarf!
vrhunska okna, vrata, senčila, protivlomna in alu vhodna vrata
OKNA
VRATA-SENČILA
Enkratna ponudba!
MODRA ŠTEVILKA
• 080 87 74
Izkoristite popust in izberite super okna za najboljšo ceno.
Popust velja na dan 15. 12. 2016
Hausmart d.o.o., Škofja Loka
Tel.: 04 231 59 95. Fax.: 04 231 59 94. Gsm: 030 646 007
Sv. Duh 139, 4220 Škofja Loka
E-mail: info@hausmart.si
6
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Iz naših krajev
Alpinistični večer s Tonetom Škarjo
Homec - Člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec so na tradicionalnem alpinističnem večeru, ki je tokrat nosil naslov Od Kamnika do Himalaje, v petek, 11. novembra, gostili eminenco slovenskega alpinizma Toneta Škarjo (na sliki), ki je pred nabito polno dvorano gasilskega doma v sliki in besedi predstavil nekaj svojih odprav, ki so najbolj zaznamovale njegovo alpinistično pot. J. P.
Kocke koristne za otroke in odrasle
Kamnik - Nevladni in neprofitni Zavod 1-2-3, ki izvaja poučne, kreativne in zabavne programe z Lego kockami, svojo dejavnost iz Domžal širi tudi na Kamnik in okoliške občine. »S kockami lahko gradimo enostavne ali kompleksne oblike, jih razstavimo in znova sestavimo na drugačen način. Iz šestih kock lahko sestavimo isti lik v 915.103.765 različicah! Kocka je enota z nešteto možnostmi, razvija našo domišljijo, nas spodbuja k eksperimentiranju in preizkuša naše motorične sposobnosti. Današnji čas teče vse prehitro in nas sili, da iščemo vedno lažje in manj učinkovite načine reševanja težav. Naši možgani delujejo z manjšo kapaciteto, kot bi sicer lahko. Zato v Zavodu 1-2-3 razmišljamo o tem, da bi igranje s kockami naredili zanimivo ne le za otroke, temveč tudi za odrasle,« pravi Miomira Šegina in dodaja, da so programe prilagodili tako najmlajšim kot starostnikom. J. P.
Družinski muzikal Annie
Radomlje - Člani KD Ihan in KD Mlin Radomlje so pod vodstvom režiserja Nejca Lisjaka in glasbene vodje, skladateljice Uršule Jašovec ter v sodelovanju z Godbo Domžale na oder postavili družinski muzikal z naslovom Annie, ki tudi štirideset let po premieri ostaja med najbolj priljubljenimi muzikli. Zasedbo sestavlja več kot šestdeset sodelujočih, med njimi štirinajst otrok, 32 glasbenikov, v zgodbi pa ima pomembno vlogo tudi kuža. Novembra bodo pripravili enajst ponovitev muzikla, vse predstave pa so v Kulturnem domu Radomlje. J. P.
Zacvetele Slovenske rožce
Mojstrice izdelovanja rož iz krep papirja so pred dnevi ustanovile društvo Slovenske rožce, ki ima sedež v Tunjicah. Ta konec tedna vabijo na že 4. vseslovensko razstavo svojih izdelkov, ki bo na Vranskem.
Predsednica društva Dragica Vrhovnik s šopkom rož iz krep papirja / foto: jasna paladin
Jasna Paladin
Tunjice - Članice društva Slovenske rožce prihajajo iz različnih krajev Slovenije, sedež pa imajo v Tunjicah, od koder prihaja tudi predsednica Dragica Vrhovnik. »Začetek našega ustvarjanja sega pet let nazaj, ko je imel naš sosed Jure Koželj v Tunjicah novo mašo in nas je prosil za dekoracijo šotora za povabljene. Bilo je poletje in vedela sem, da bo s svežim cvetjem to zelo težko, in takrat sem pomislila, da so včasih krasili z rožami iz krep papirja. In tako se je začelo. Spoznala sem Martino Felicijan, znano ohranjevalko tradicije izdelave rož iz papirja, ki nas je ženske v Tunjicah tega naučila, okrasitev za novo mašo nam je res lepo uspela in od takrat naprej
imamo s tem res veliko veselje,« pravi Dragica Vrhov-nik in poudari, da sta od začetnih navdušenk danes iz kamniške občine poleg
nje najbolj aktivni še Marija Šmidovnik iz Tunjic in Simona Ručigaj iz Kamnika. Da bodo še lažje delovale, so te ustanovile društvo.
Za svoje umetnine potrebujejo krep papir, žice, lepilo in škarje, veliko smisla za ustvarjanje, spretne prste in še posebej veselje do ročnih del, izpod njihovih rok pa nastajajo najrazličnejše cvetlice pa tudi angelčki, jaslice in številno drugo okrasje. Kaj vse znajo narediti, bodo ta konec tedna, 19. in 20. novembra, pokazale na že 4. vseslovenski razstavi cvetja iz krep papirja, ki bo znova v športni dvorani na Vranskem. Z deli se bo predstavilo okoli 130 izdelovalk iz vse Slovenije.
Dragica Vrhovnik svoje znanje rada prenaša tudi na druge in tako vabi vse, ki jih ustvarjanje iz krep papirja zanima, na redna druženja v Tunjice. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 28. novembra, ob 17.30 v podružnični šoli v Tunjicah.
Kapelica v Godiču prenovljena
Jernejovčevo znamenje v Godiču, ki izvira iz tretje četrtine 19. stoletja, je te dni dobilo novo podobo. Po naročilu družine Mali sta ga obnovila konservatorja-restavratorja Matevž Sterle in Saša Stržinar.
Jasna Paladin
Godič - Kapelica, ki je v zasebni lasti in je datirana v leto okoli 1870 (lesen po-lihromiran Marijin kip, ki je v njej, je po izvoru še starejši), je bila do sedaj že večkrat obnovljena, ker pa stoji na mestu tik ob glavni cesti, močno izpostavljenem prometu, je bila zadnja leta spet dotrajana, prav tako je svoje naredila talna vlaga. »Večjo predelavo je kapela doživela v začetku 20. stoletja, ko so pozidali stranski niši in jo tako spremenili v zaprti tip. Zunanji strani niš sta bili takrat poslikani s stenskimi slikami, ki pa danes žal nista več ohranjeni. Pred posegom so bile vidne razpoke, ki so ponekod segale tudi do gradnikov, prišlo je do odstopanja barvnih plasti, izgube vezivnosti izvornih materialov, zlasti štu-
katurnega okrasja, ki pa ponekod ni bilo več ohranjeno. Zaradi velikega števila beležev, na površinah kapele je bilo kar trinajst različnih
slojev, so bili detajli oblikovno deformirani,« nam je povedal Matevž Sterle, ki se je kot konservator-restavrator - samozaposleni v kulturi -
Kapelico sta restavrirala in konservirala Matevž Sterle in Saša Stržinar.
senozetnik
obnove lotil skupaj s Sašo Stržinar, ker pa je spomenik vpisan tudi v register nepremične kulturne dediščine na območju Kamnika in je zanj pristojna kranjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, je nad obnovo bdela tudi odgovorna konservator-ka maja Avguštin. Dela na kapeli so potekala od začetka oktobra do sredine novembra, osrednji leseni Marijin kip pa so restavri-rali in konservirali v ateljeju. »Poseg je zajemal postopke za ohranitev materialnih in estetskih celovitosti kapele: drenažo, odstranjevanje barvne plasti, utrjevanje, injektiranje, izdelavo domo-delacij in marmorina, barvanje ...« našteje Matevž in zaključi, da si bili postopki mnogovrstni, ker kapela združuje veliko različnih materialov: kamen, opeko, apno, mavec, les in kovino.
Ne spreglejte! Samo ta konec tedna vam poleg vseh novembrskih popustov obračunamo
Velja za vse Alplesove programe od 18. do 20. 11.
i» «
a\on pohi
Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si
Kamničan petek, 23. septembra 2016
7
Kultura
Podobe izza oblakov, megle in meglic
V prostorih Občine Kamnik je na ogled likovna razstava Roberta Uraniča iz Zgornjih Stranj, ki najraje upodablja Veliko planino in druge planinske motive v nevihtnih oblakih in meglicah.
Jasna Paladin
Kamnik - Robert Uranič, ki se tokrat predstavlja s svojo tretjo samostojno razstavo, je samouki slikar, ki je na svoj talent in danes tako prepoznavno likovno izražanje opozarjal že od malega. Po poklicu oblikovalec kovin se je po Srednji šoli Domžale ob rednem delu izobraževal tudi na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v
Ljubljani, kot danes zelo cenjen ustvarjalec pa si je številna znanja pridobil tudi znotraj Likovnega društva Tone Kranjc Kamnik, katerega ustanovni član je in kjer se je največ naučil, kot danes brez zadržkov prizna, od svojega mentorja Alojza Berleca. Na tokratni razstavi se predstavlja z deli v večinoma akrilni tehniki. »Za avtorjevo ustvarjanje je značilen romantični nadreali-
zem - upodabljanje hribovske krajine, ki ji dodaja magične elemente. Te predstavljajo oblaki in meglice, ki zastirajo pogled in hkrati ponujajo odprto pot domišljiji. Kar vidimo v teh skrivnostnih meglah, meglicah in oblakih, ima tudi svoj pomen in sporočilnost. Nekje se prizorom hribovskega sveta pridružuje črna gmota, spet drugje pa lahne, bele meglice, ki so kot dih, ki
Avtorjeva dela je predstavil Tone Ftičar iz kamniške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. / Foto: Gorazd Kavčič
Robert Uranič se tokrat predstavlja s svojo tretjo samostojno razstavo.
nam še posebej ponazarja, da prizori niso zamrznjeni, da ne gre za nekaj negibnega, pač pa gre za posebno obliko življenja, ki jo tvorijo vetrovi,« je avtorjeva dela, motive (večinoma gorski svet - konkretneje Velika planina) in njegovo nekaj desetletij trajajočo likovno ustvarjalnost predstavil Tone Ftičar iz kamniške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Razstava bo v času uradnih ur Občine Kamnik na ogled še do 12. decembra.
Raznolik nabor fotografij
Člani Foto kluba Kamnik so ob koncu koledarskega leta pripravili razstavo FKK OFF!, ki predstavlja rezultate njihovega ustvarjanja v preteklem obdobju.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V začetku novembra je Foto klub Kamnik v domu kulture odprl svojo zadnjo letošnjo razstavo z naslovom FKK OFF!. Razstava služi kot pregled fotografskega ustvarjanja
zadnjega obdobja, na kateri se letos z raznolikim naborom predstavlja osem članov kluba. »Tako kot je neopredeljiv naslov razstave, je težko opredeljiva tudi njena tematika, saj se vsak izmed sodelujočih avtorjev ustvarjanja loteva na svoj
način in izbira sebi ljube tematike. Na razstavi je tako moč videti raznolik nabor fotografij, od dokumentarnih serij, motivov pokrajin, narave in živali, portretov in aktov, do serij, ki svoj izraz iščejo z aprop-riacijo fotografije ali pa iz-
Avtorji razstave FKK OFF! / Foto: Aleš
Senožetnik
ražajo določeno družbeno kritiko,« so organizatorji zapisali ob tokratni razstavi, ki bo zadovoljila številne okuse gledalcev. Robi Ješe se predstavlja s serijo črno-belih fotografij modelov, naslovljenih s Postapokalipsa, Dušan Let-nar pa gledalcu približa športne aktivnosti kamniških upokojencev. Fotografije Maše Kotnik prikazujejo motive iz tržaške ri-žarne, med drugo svetovno vojno spremenjene v taborišče. Egon Bajt razstavlja velikoformatno fotografijo ženskega akta. Na eksperimentalno abstraktno področje posegata seriji Blaža Janežiča in Primoža Poljan-ška, medtem ko Maja Je-mec predstavlja serijo irskih pokrajin. Ljubitelje živali bo zadovoljila serija fotografij ptic v naravi Janeza Glavača.
Razstava je na ogled do začetka prihodnjega leta.
Sodobna plesna predstava tudi v Kamniku
Plesalke plesa modern Plesnega kluba Šinšin pripravljajo predstavo z naslovom Koliko časa traja trenutek.
Ajda Špacapan
Kamnik - Kamnik nedvomno postaja vse bolj plesno mesto. Uspehi mladih plesalcev, mednarodni plesni projekti in (so)delovanje različnih plesnih zvrsti lahko zagotovo upravičijo naziv plesnega mesta. Čeprav se zdi, da družba v teh časih ne sprejema drugačnosti, se nasprotno zgodi prav v kulturi, ljudje začnejo sprejemati novo, sodobno in drugačno umetnost. Najbrž gre za iskanje ravnovesja, ki nam je prirojeno in si ga naše kolektivno nezavedno želi vzdrževati.
in nam pokaže, da je čas naš gospodar. Pod vodstvom ko-reografinje Tine Habun in s pomočjo Anje Bezlove, ki je tokrat prevzela vlogo drama-turginje, na odru Doma kulture Kamnik pripravljajo sodobno plesno predstavo. Ustvarjalke predstave so dolgoletne tekmovalne plesalke in imajo za sabo že veliko raznovrstnih plesnih projektov, kot so mjuzikli, Katzen Kabare, različni nastopi v okviru Kamfesta, Street freak showa, nastop na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA, regijski reviji plesnih skupin, nastop na osrednji državni proslavi
Ustvarjalke plesne predstave Koliko časa traja trenutek iz
Plesnega kluba Šimšim / Foto: Ajda Špacapan
Ustvariti in prikazati nekaj novega na odru kamniškega hrama kulture pa je bila motivacija kolektiva plesalk plesa modern Plesnega kluba Šinšin. Iz želje po drugačnem plesnem ustvarjanju se je porodila ideja o sodobni plesni predstavi, ki je na neki način ogledalo družbe
Rudolfa Maistra, na krajši plesni predstava Urok itd. Predstava z naslovom Koliko časa traja trenutek, ki je podprta tudi s strani Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, bo premierno uprizorjena v sredo, 30. novembra, ob
Ponoči najdejo ob ljubljanski vpadnici znanega odvetnika, ki napol zavesten leži na pločniku, po telesu pa ima številne pasje ugrize. Medtem ko se zdravniki v Kliničnem centru borijo za odvetnikovo življenje, se njegova žena sooča s šokom in svojimi najglobljimi strahovi. V tej noči bo prekršila vse moralne vrednote, ki jih v življenju zagovarja. Damjan Kozole (Rezervni deli, Slovenka) poišče navdih v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na naše življenje. Nagrada za najboljšo režijo v Karlovih Varih.
MESTNI KINO DOMŽALE		Mestni 10 ^
Ljubljanska 61, Domžale	fr 1 sledite nam tudi na Kicebooku	Domžale
T 722 50 50		
www.kd-domzale.si	fteebook.com/iiwstnildiiojlomale	
8
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Zanimivosti
Sprejem pri predsedniku republike
Marjan Schnabl
Kamnik - Ob 25-letnici samostojnosti Slovenije je krovna organizacija Zveze slovenskih častnikov (ZČN) iz urada predsednika Republike Slovenije dobila obvestilo, da bo prejela srebrni red za zasluge, ki ji bo podeljen 25. oktobra v Predsedniški palači v Ljubljani. Na to slovesnost so bili povabljeni tudi predstavniki pokrajinskih in območnih združenj slovenskih častnikov in pa predsedniki komisij in odborov krovne organizacije ZSČ ter praporščaki.
Peperka v Ljubljani in se skupaj z ostalimi udeleženci s posebnim avtobusom odpeljali do Predsedniške palače v središču mesta. Po protokolu smo ob 11. uri vstopili v sprejemno dvorano, kjer so bili med povabljenimi tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, načelnik generalštaba Slovenske vojske dr. Andrej Osterman, predsednik ZSČ dr. Alojz Štainer, generalni sekretar ZSČ Martin Jugovec in drugi visoki gostje. Po kratkem kulturnem programu je predsednik Borut Pahor izročil Zvezi slovenskih ča-
Sprejem pri predsedniku republike Borutu Pahorju
Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik - Komenda so na tej slovesnosti zastopali predsednik Marjan Schnabl, podpredsednik Jože Goltnik, ki je bil obenem tudi praporščak, in sekretar Bogomir Bajc, ki predseduje odboru za finance pri krovni organizaciji ZSČ.
Na dan podelitve visokega priznanja smo se v slovesnih častniških uniformah zbrali v vojašnici Edvarda
stnikov visoko državno odlikovanje srebrni red za zasluge. V kratkem zahvalnem nagovoru je poudaril pomen častniške organizacije v sedanjem času in predstavil vizijo za prihodnost. Ob tej priložnosti smo si prisotni lahko ogledali večino predsedniških prostorov v spremstvu voditeljic, ki so nam prijazno razložile, čemu so namenjeni določeni kabineti, pisarne in dvorane.
Platforma za dogodivščine in izlete
Prvi teden v novembru se je v prestolnici Bosne in Hercegovine odvijal prvi regijski poslovni forum inovacij - Sarajevo Unlimited. Dvodnevnega dogodka so se udeležila štiri zagonska podjetja iz Slovenije, med njimi tudi stanovalec kamniškega KIKštarterja, zagonsko podjetje DiscoverAll Network.
Matjaž Jug
Kamnik - DiscoverAll je vabilo dobil s strani Tehnološkega parka Ljubljana, ki je v projektu DiscoverAll.net prepoznal veliko možnosti za resno širitev na tuje trge. Sarajevo Unlimited je namenjen povezovanju med državnimi institucijami, podjetji, raznimi organizacijami, zagonskimi podjetji in investitorji. Dvodnevni dogodek se je začel z nekoliko manj uradnim t. i. Warm Upom, kjer so se udeleženci spoznali med seboj in kjer so že lahko začutili z energijo nabito ozračje celotne prireditve. Na glavnem dogodku so si investitorji in obiskovalci lahko ogledali predstavitvene stojnice triindvajsetih zagonskih podjetij iz celotnega območja bivše skupne države. Vzporedno pa so potekala najrazličnejša predavanja, kjer so lahko spoznali zgodbe že uspešnih zagonskih podjetij in zelo zanimivih gostov, ki so se dotikali različnih tematik, vezanih na inoviranje in integracijo novih produktov. DiscoverAll Network je na dogodku predstavil lastno turistično platformo Disco-verAll.net, namenjeno odkrivanju in kreiranju dogodivščin in izletov. Na enem mestu lahko na enostaven in predvsem kakovosten na-
Nace Novak, pobudnik in ustanovitelj podjetja DiscoverAll
čin ponudniki predstavijo ponudbo, ki jo neko področje zajema (tudi tiste male, skrite kotičke sveta), na drugi strani pa omogoča, da lahko prav vsak predstavi
svoje zgodbe in dodaja lokacije, ki se mu zdijo vredne obiska in jih želi priporočiti še komu.
Sarajevo Unlimited je bil odlična priložnost za utirja-
KIKštarter si skupaj s stanovalci in s pomočjo Tehnološkega parka Ljubljana utira pot tudi na mednarodnih trgih.
nje "startup zgodbe", kot je DiscoverAll.net, za "on-site" raziskave mnenj in predvsem za iskanje novih poslovnih možnosti in priložnosti. Nace Novak, pobudnik in ustanovitelj DiscoverAll, je o izkušnji v Sarajevu povedal: »Zanimanje za DiscoverAll je bilo precejšnje - pravzaprav so nekateri do nas pristopili že s konkretnimi predlogi o sodelovanju - prav tako smo poželi zanimanje pri nekaterih investitorjih. Najbolj pa nas veseli dejstvo, da so nas na forumu obiskali predstavniki turističnih organizacij in turistični ponudniki, ki so se zanimali za vključitev na našo platformo. Najbolj so bili navdušeni nad možnostjo kokreira-nja vsebin in dejansko možnostjo povezovanja med ponudniki, kraji, regijami in državami.«
Poleg novih poslovnih priložnosti in možnosti investicij je udeležba DiscoverAll-a na tem dogodku omogočila tudi novo priložnost mednarodnega sodelovanja med KIKštarterjem in sarajevskim pospeševalnikom in coworking prostorom Networks ter mostarskim Tehnološkim Parkom Inte-ra. KIKštarter si tako skupaj s stanovalci in s pomočjo Tehnološkega parka Ljubljana utira pot tudi na mednarodnih trgih.
www.peugeot.si
POIŠČITE NAJLEPŠO CESTO! _
LET JAMSTVA ' & VZDRŽEVANJA
ZAVAROVANJE ZA l€ /DO
4.00
ÜHRANKA
PEUGEOTpripomčaTOTAL. Ponudba velja za 308 GT 180 s kovinsko barvo. Primer informativnega izračuna finaftnega leasmga Peugeot Financiranje za vflH Peugeot 308 GT (BlueHDi 1 80), maloprodajna cena z DDV je 2 5.370 EUR, mesečno odplačevanje, mesečni obrok je 289 EUR pri 30 % pologiJSročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akHp omejena od 1 0 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 12. 09. 2016 znaša 9,7 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero AjH %, financirana vrednost 1 7.759 EuR,lku^i znesek za plačilo 31.212 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo in vzdrževanje Optiway za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko obvezno in kasko zava rovanHza 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zava rova lnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodaja lca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,0 do 6,0 l/100 km. Izpuh CO2: od 79 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,000187g/km. Število delcev: 0,01 do 7,06. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 308
MOTION & EMOTION
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
PEUGEOT
KONCESIONAR LETA 2014
Prvič zapeli »nebeško luč«
Meta Osredkar
Kamnik - Letni koncert zbori običajno priredijo ob koncu šolskega leta, člani MePZ Cantemus pa smo se letos odločili za letni koncert proti koncu koledarskega leta in z njim razsvetlili drugo novembrsko soboto. Dogodek smo poimenovali Lux, kajti polovico programa je predstavljala skladba Missa Lux Caelestis oz. »nebeška luč«; sodobno delo skladatelja F.
M. Herzoga, ki je bilo v Sloveniji izvedeno prvič. V tem duhu smo prizorišče, kamniško frančiškansko cerkev, razsvetlili z množico lučk, čarobno ozračje pa so pomagali ustvariti še gostje: Petra Vidmar z vibrafonom, Janez Spruk z bobni in sopranist-ka Sanja Zupanič. Prijeten večer nam je poplačal večmesečni trud, zadovoljni odzivi poslušalcev pa so nam dodatna spodbuda in potrdilo, da smo na pravi poti.
Pevci MePZ Cantemus / Foto: arhp
Kamničan petek, 23. septembra 2016
9
Mladi
Uživali so v zdravju
V nekaterih vzgojno-izobraževalnih zavodih v občini Kamnik so si septembra in oktobra prizadevali živeti še bolj zdravo kot sicer. Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, Osnovni šoli Toma Brejca, Osnovni šoli Frana Albrehta in v Ciriusu Kamnik so namreč v okviru pilotnega projekta Uživajmo v zdravju posebno pozornost namenjali gibalnim dejavnostim in zdravemu načinu prehranjevanja.
Jasna Paladin
Šmartno v Tuhinju, Kamnik
- Na to, kako pomemben je zdrav način življenja, so učence in njihove starše skušali opozoriti z vrsto različnih dejavnosti, ki so se od šole do šole nekoliko razlikovale, a skupen cilj vseh udeležencev je bil isti.
Veliko preveč časa preživimo pred zasloni
»Minuta za zdravje med šolskimi urami je omogočila učencem in tudi učiteljem, do so se ob izvajanju različnih vaj večkrat razgibali in s tem nekoliko omilili negativne učinke sedečega načina dela. Izvajali smo jutranjo športno vadbo, rekreativne odmore in posebno gibalno vadbo za zdravstveno ogrožene, prekomerno hranjene in gibalno manj kompetentne učence. Trudili smo se izboljšati nekatere sposobnosti, vplivati na težo in učence navdušiti za ukvarjanje s športom. Organizirali smo pohode za starše in učence, pri katerih je bilo izpostavljeno prizadevanje za izboljšanje vzdržljivosti in hkrati dojemanje, kako ob druženju aktivno preživljati prosti čas. Ugotavljali smo, da veliko preveč časa preživimo pred elektronskimi zasloni in se premalo z družino gibamo v naravi,« nam je v imenu vseh udeleženih šol sporočil športni pedagog Osnovne šole Šmartno v Tuhinju Samo Poljanšek.
Izvajali so jutranjo športno vadbo, imeli rekreativne odmore in posebno gibalno vadbo za zdravstveno ogrožene, prekomerno hranjene in gibalno manj
kompetentne učence. / Foto: Oš Šmartno v Tuhinju
»Minuta za zdravje med šolskimi urami je omogočila učencem in tudi učiteljem, do so se ob izvajanju različnih vaj večkrat razgibali in s tem nekoliko omilili negativne učinke sedečega načina dela.«
Uporabljajmo sezonska in lokalna živila
Kot je poudaril, so veliko pozornosti namenili tudi zdravi prehrani. »V organiziranih prehranskih delavnicah smo učence in starše nagovarjali k odgovornosti in kritični presoji pri nakupovanju živil in se spopadli s predsodki pri uživanju hrane. Spoznali smo, kolikšna je vsebnost sladkorjev v posameznih živilih, prikazali načine priprave zdrave hrane in poudarili pomembnost pestre in
Glavni cilj projekta Uživajmo v zdravju je zmanjševanje ali preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom s poudarkom na prehranjevanju in redni telesni dejavnosti.
uravnotežene izbire jedi. Poudarjali smo pomen zajtrka in pitja vode ter vključevanja sadja in zelenjave v vse obroke. Naši šolski obroki ne vsebujejo več sladkanih čajev in napitkov, več je sveže pripravljenih namazov, v skladu s smernicami imamo med obroki vsaj dve uri presledka.« Glavni cilj projekta Uživaj -mo v zdravju je zmanjševanje ali preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom s poudarkom na prehranjevanju in redni telesni dejavnosti. Šole so pri delu sodelovale s šolskimi zdravniki in predstavniki lokalne skupnosti, kar je bilo opredeljeno kot dodatni cilj - vzpostaviti dobre medsebojne povezave na lokalnem nivoju.
Šolski obroki sodelujočih šol ne vsebujejo več sladkanih čajev in napitkov, več je sveže pripravljenih namazov, v skladu s smernicami imajo med obroki vsaj dve uri presledka.
Mesec požarne varnosti
Udeleženci predstavitve gašenja in oživljanja / Foto: PGD Srednja vas Katja Uran kar
Srednja vas - V soboto, 29. oktobra, so gasilci PGD Srednja vas v sklopu meseca požarne varnosti organizirali predstavitev gašenja in oživljanja. Udeležili so se je tako mladi gasilci kot tudi njihovi starši. Udeleženci smo lahko preizkusili, kako je v vlogi reševalca. Spoznali smo tudi delo z defibrilator-jem. Naučili smo se, kako ukrepati v primeru manjšega požara. Seveda je bilo najbolj zanimivo gašenje.
Zavzeti poslušalci / Foto: PGD Srednja vas
Novičke iz GSŠRM
Nadsesalec
Med geografsko ekskurzijo na Nizozemsko smo s prijateljicami prišle do sklepa, da smo ljudje tipični predstavniki sesalcev. Verjetno zdaj mislite, kakšna bedarija je to, saj naj bi bila to splošno znana resnica. Ljudje se rodimo, ne izvalimo. V prvih letih smo odvisni od staršev, in ne takoj prepuščeni krutosti življenja. Kot dojenčki se dojimo pri materi, imamo kožuh, čeprav ne ravno funkcionalen, ampak ga imamo. Zakaj smo potem tipični sesalci?
Vzemimo za primer medveda. So vsejedi in vsi vemo, da spijo zimsko spanje. Njihovo življenje je bolj počasno, leno. Vstanejo in odidejo po hrano, vmes prestrašijo kakšnega človeka in gredo potem spet spat v svojo votlino. Njihovo celotno življenje se vrti okoli spanja. Ali smo kaj drugačni?
Glede na naše splošno mnenje bi vsi rekli, da seveda, ker človek pa le ne more biti podoben živali. Mi živimo v kultiviranem svetu, imamo vendar smisel v življenju!
Pa poglejmo. Kot otroke nas večina staršev pošlje v vrtec. Tam se naučimo povezovati in sklepati stike z drugimi otroki okoli nas, kar je pomembno za družbene stike v adolescenci. Kot malo starejše otroke nas pošljejo v šolo, tam se učimo in izobražujemo, da imamo nato lahko službo. Ampak zakaj so te stvari pomembne? Vse živali si domove gradimo in urejamo na varnih ozemljih in na tak način, da se počutimo za-
varovane. Ljudje se od živali razlikujemo le po tem, da so naši domovi mogoče malo bolj varni od drugih. Hiše so iz opek, da jim podnebni dejavniki ne morejo škodovati, živimo v skupnostih, ker nam ljudje nezavedno dajejo občutek varnosti, tudi tista tečna stara soseda, ki po cele dneve opravlja. V času stiske bi nam tudi ona lahko pomagala. To so naši živalski instinkti, zaradi katerih je človeška populacija preživela skozi tisočletja.
Se pravi, da se naše celo življenje vrti okoli tega, kako bomo spali. Službe potrebujemo, da si lahko zgradimo hiše, stanovanja, v katerih bomo mirno spali. Vsak dan odidemo v službo, šolo zato, da lahko zvečer mirno zaspimo, ker vemo, da smo opravili svoje dolžnosti. Kupujemo si udobne postelje in lepe rjuhe, odeje, da lahko udobno spimo. Celo življenje se nam vrti okoli spanja. Kar pa je tudi značilno za sesalce, da je spanje za nas primarna skrb. Vendarle prespimo eno tretjino svojega življenja. Morda pa nas nekaj le ločuje od živali. Naše življenje obdajajo skrbi. Ne moreš jim uiti, ne moreš jih zatreti. Navsezadnje so razlogi za naše nemirno spanje. Ali nas skrbi ločujejo od živali? Ali imajo živali sploh skrbi? Morda ja, morda ne.
Ali nas naše skrbi delajo nadsesalce? Lara Podlesnik, GSŠRM Press
10
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Šport
Zaključna tekma Klančniku in Piršu
Od leve proti desni zadaj stojijo: Črt Pestotnik, predsednica društva Sabina Pirš, Primož Pestotnik, Matic Klančnik in Denis Goran, spredaj pa so: Maj Berlec Bračun, Lars Pirš, Maša Burja in Miha Bergant. / Foto: Darja Korelc
Darja Korelc
Loke v Tuhinju - V soboto, 29. oktobra, so v Tenis klubu Tuhinj po dveh prestavitvah zaradi slabega vremena končno le uspeli izvesti kostanjev turnir in zaključek sezone s podelitvijo pokalov. V članski konkurenci je zmagal Matic Klančnik, ki je v finalu z 9 : 2 premagal Denisa Gorjana, ta pa je v boju za drugo mesto prav tako z 9 : 2 premagal Primoža Pestotni-ka. Slednji je še najbolj na-mučil zmagovalca Klančnika, saj je izgubil le z 9 : 6. Med mladino je zmagal Lars Pirš,
ki pa je imel v drugouvrščeni Maši Burja in v tretjeuvršče-nemu Mihu Bergantu izredno nevarna nasprotnika, izvlekel se je šele 'tik pred zdajci', proti Burji je bilo 9 : 8, proti Bergantu pa 9 : 7. Nekoliko razočaran po tekmovanju je bil prav gotovo Maj Berlec Bračun, ki je v boju za tretje mesto z 9 : 5 izgubil proti Mihu Bergantu, na zadnjem tekmovanju pa ga je premagal. Miha Bergant je s 3. mestom tako pripravil naj prijetnejše presenečenje turnirja, ki pa ni prišel kar 'od nič', ampak je posledica dobrega dela na treningih.
Neli Cmkovič svetovna podprvakinja
Jasna Paladin
Kamnik - Neli Crnkovič, učenka 8. razreda Osnovne šole Toma Brejca, je na svetovnem plesnem prvenstvu v modernu in jazzu, ki je med 23. in 30. oktobrom potekalo v Nemčiji, skupaj s sotekmovalci iz Društva Kazina Ljubljana v kategoriji
mladinskih modern formacij osvojila srebrno medaljo in naslov podprvakov. Sodnike so navdušili s točko Pac-man koreografa in trenerja Mitje Popovskega. Konkurenca je bila zelo močna, saj se je svetovnega prvenstva udeležilo 1700 plesalcev in 27 držav ter štirih kontinentov.
Kamničanka Neli Crnkovič s svojimi plesnimi sotekmovalci, s katerimi je osvojila naslov svetovnih
podprvakov. / Foto: Vanda Klopčič
Kegljači četrti na Pokalu Evropa
Po lanskoletnem vrhuncu in osvojenem 7. mestu na pokalu NBC so kegljači KK Calcit Kamnik letos uspeh na mednarodnih kegljaških pokalih še izboljšali. Na tekmovanju Pokal Evropa v srbski Bački Topoli Srbija, kamor se uvrstijo vsi podprvaki evropskih državnih lig, so osvojili odlično 4. mesto.
Peter Jantol
Kamnik - Tekmovanje Pokal Evropa je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del so kvalifikacije, kjer mora vsak posameznik podreti čim večje število kegljev, ki se nato prištejejo ekipnemu rezultatu. Ekipni rezultat predstavljajo rezultati šestih nastopajočih igralcev. Najboljše štiri ekipe v kvalifikacijah se nato pomerijo v izločilnih polfinalnih dvobojih in finalnem dvoboju. Po vrstnem redu so za KK Calcit Kamnik nastopali: Klemen Mahkovic, Jure Starman, Damjan Hafnar, Marko Oman, Gašper Burkeljca in Janže Lužan.
Kamniška ekipa je v kvalifikacijah zasedla odlično 2. mesto z ekipnim rezultatom 3586 podrtih kegljev. Po odlično izpeljanih kvalifikacijah je sledil polfinalni obračun s tretjeuvrščeno ekipo v kvalifikacijah BSV Voith St.
Ekipa KK Calcit Kamnik, ki je nastopila na Pokalu Evropa v Srbiji. / Foto: KK Calcit K
Kamničani povedli z 2:1 po dobljenih dvobojih, se je na koncu končala s preobratom Madžarov, ki so tekmo dobili z rezultatom 3:5 (3467:3549). Poraz proti
Noemi Živkovič
Polten (Avstrija). Tekma z Avstrijci je bila sprva dokaj izenačena, toda avstrijski kegljači so bili na tej tekmi boljša ekipa in zmagali z rezultatom 2:6 (3444:3523). Poraz proti Avstrijcem je pomenil, da se bodo Kamniča-ni pomerili za 3. mesto drugega polfinalnega obračuna, to pa so bili člani madžarskega kegljaškega kluba Za-laegerszeg. Tekma, ki je po prvi polovici kazala na zmago Kamničanov, saj so
Jakob Jančar
Madžarom je pomenil, da so člani KK Calcit Kamnik dosegli končno odlično 4. mesto na Evropa pokalu. Z odlično uvrstitvijo na Evropa pokalu so si kegljači KK Calcit Kamnik priigrali tudi možnost nastopanja v kegljaški različici Lige prvakov. Za prvega nasprotnika kegljačem KK Calcit Kamnik je žreb določil nemške prvake in zmagovalce letošnjega svetovnega pokala iz kluba SKV Rot-Weiß Zerbst
'99 e.V., za katerega nastopata tudi Slovenca Uroš Stoklas in Boris Benedik. Prva tekma bo na sporedu 26. novembra v Nemčiji, 10. decembra pa nemški prvaki pridejo v Slovenijo.
Jakob Jančar postal državni kadetski prvak
KK Calcit Kamnik se po zaslugi mladega kegljača Jakoba Jančarja lahko pohvali, da ima v svojih vrstah državnega kadetskega prvaka. Jakob Jančar je po dobro odigranih dveh tekmah kvalifikacijskega dela državnega kadetskega prvenstva zasedal 4. mesto in se s tem rezultatom zanesljivo uvrstil v finalni del turnirja, kamor se je uvrstilo najboljših šestnajst v kvalifikacijah. V velikem finalu državnega prvenstva, ki je potekal na kegljišču v Novi Gorici, pa je Jakob popolnoma prevladoval na kegljišču in z izjemnim rezultatom 601 podrtih kegljev premagal vso svojo konkurenco in osvojil naslov državnega prvaka posamezno (finalni nastop) in naslov državnega prvaka v kombinaciji, kjer sta poleg finalnega štela še oba kvalifikacijska nastopa.
Noemi Živkovič članska državna podprvakinja
Kegljaška disciplina sprint je za kegljače in kegljačice KK Calcit Kamnik ena od najuspešnejših disciplin kegljanja. Po dveh zaporednih naslovih državne prvakinje Irene Koprivc v sezonah 2014/15 in 2015/16 je bilo tudi letos pričakovati visoko uvrstitev ene od članic kamniškega kegljaškega kluba. V konkurenci državnega prvenstva, ki je potekalo na domačem kegljišču v Kamniku, je bilo kar enajst članic kamniškega kluba. S svojimi nastopi je najbolje opravila Noemi Živkovič, ki je na močnejšo nasprotnico naletela šele v finalu. Dvoboj med Noemi in Nino Modrinjak (KK Brest Cerknica) je bil eden najbolj napetih in gledljivih na državnem prvenstvu. Kljub odlični igri je bila članica Nina Modrinjak boljša nasprotnica in osvojila naslov državne prvakinje, Noemi Živkovič pa se je lahko veselila naslova državne podprvakinje v disciplini sprint.
V moški konkurenci se je od Kamničanov najbolje znašel Jure Starman, ki je osvojil končno 5. mesto.
Bliža se Zimska liga Sv. Primož
Že 8. Zimska liga Sv. Primož se bo pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež začela v soboto, 26. novembra.
Jasna Paladin
Stahovica - Letošnja zimska liga zajema petnajst vzponov na Sv. Primož - vse sobote od 26. novembra do 4.
marca, vsakokrat bo start ob 9. uri na Vegradu. Kot sporoča Matjaž Šerkezi iz organizacijskega odbora, bo letošnja liga še dodatno popestrena s tematskimi vsebi-
nami. Med drugim pripravljajo Miklavževo soboto (3. decembra), vzpon bosonogih (17. decembra), dobrodelno soboto (24. decembra), januarsko izvedbo ob
soju polne lune (14. januarja), predstavitev AMD Kamnik (21. januarja), kulturno obarvan vzpon (4. februarja), tek trojk (18. februarja) in pustno soboto (25. februarja). Teče oz. hodi se po cesti, čas si meri vsak sam. Časi se bodo vpisovali v knjigo, ki bo v okrepčevalnici Pri Petru na voljo med 9. uro in 10.30. Za končni čas bodo upoštevali povprečje najboljših desetih vzponov.
Kamničan petek, 23. septembra 2016
11
Šport
Odbojkarji prvi na prvenstveni lestvici
Kamniški odbojkarji v 1. DOL za moške nadaljujejo z odličnimi predstavami. Na prvenstveni lestvici so po sedmih odigranih krogih z istim številom točk kot ACH Volley na prvem mestu, prve pa so tudi odbojkarice Calcit Volleyballa.
Miha Štamcar
Kamnik - Aktualni slovenski pokalni zmagovalci so hitro pozabili na nesrečni poraz z ACH Volleyjem v petem krogu državnega prvenstva ter dobili vsa tri naslednja srečanja. Tudi zaostalo tekmo proti kanalskemu Salonitu, ki je bil v preteklosti pogosto težak oreh za Kamničane, tokrat pa je bilo tekme konec že po dobri uri igranja. Čeprav ima trener Gašper Ribič kar nekaj težav s poškodbami, kot prvi se je poškodoval Jure Okroglič, letošnja okrepitev iz Kanala, zdaj pa je že nekaj časa izven pogona kapetan Andrej Štembergar Zupan, prav proti Salonitu je poškodbo staknil še Matic Vi-dečnik, se to na igri kamniške ekipe ne pozna. »V sami igri še imamo določena nihanja, ki jih bo treba v nadaljevanju sezone odpraviti, s samimi rezultati pa smo za zdaj lahko zadovoljni. Za zdaj smo le ob tri točke, eno smo izgubili v Ho-čah, dve proti ACH Volleyju. Hočani so resda novinci v ligi, vendar so sestavili zelo dobro ekipo, imajo dva kakovostna tujca, ki ju nismo poznali, imajo tudi zelo bučno občinstvo, tako da smo resnično težko prišli do zmage. Proti ACH Volleyju pa kot že večkrat do zdaj spet nismo izkoristili svojih priložnosti za zmago,« je o doz-dajšnjih izgubljenih točkah povedal Klemen Hribar, ki iz kroga v krog dokazuje, da sodi med najboljše slovenske proste igralce. Zato ni
Klemen Hribar iz kroga v krog dokazuje, da sodi med najboljše slovenske proste igralce. / Foto: Klemen Brumec
čudno, da je bil tudi v svetovni ligi med izbranci selektorja slovenske reprezentance Andree Gianija. V prvi moški ligi je odigranih sedem krogov, doz-dajšnji razplet pa kaže na to, da bo liga še kako izenačena. »Dozdajšnje tekme so pokazale, da lahko vsakdo premaga vsakogar. Ekipe, ki so bile še lani bolj pri dnu lestvice, so letos napredovale, tiste ekipe, ki so bile lani pri vrhu, pa so izgubile nekaj igralcev in so nekoliko nazadovale, kar pomeni, da je pred nami resnično zelo
zanimivo prvenstvo. Toda tako ali tako se bo kot vedno odločalo v končnici državnega prvenstva,« meni Hribar.
Do prvega niza v ligi prvakinj
S svojimi igrami v letošnji sezoni spet navdušujejo tudi odbojkarice Calcit Volleyballa. Delo Gašperja Ribiča, ki je v letošnji sezoni prevzel moško ekipo, iz preteklih treh let se obrestuje, svoje je dodal še novi trener, Italijan Alessandro Beltra-mi. Dvakratne zaporedne
Triatlonec Miro Kregar znova na Havaje
Na svetovnem prvenstvu v Ultraman triatlonu, ki se začenja v petek, 25. novembra, se bo pomeril že enajstič.
Jasna Paladin
Kamnik - Miro Kregar ima z Ultraman triatlonom na Havajih že veliko izkušenj, pa vendar gre za tridnevno preizkušnjo, ki od tekmovalcev terja izjemne napore in zato zelo dobro fizično in psihično pripravljenost. Tekmovalce čaka deset kilometrov plavanja, 421 kilometrov kolesarjenja in 84 kilometrov teka. Miro je bil
na Havajih do sedaj že dvakrat tretji, trikrat drugi, leta 2013 pa je osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v svoji starostni kategoriji. »To je že moj enajsti Ultra-man na Havajih, tako da ravno nekega posebnega vznemirjenja ni. Lani mi ni uspelo ubraniti naslova svetovnega prvaka, letos kot vedno naskakujem stopničke. Barva mi konec koncev niti ni toliko pomembna kot
to, da se pri svojih veteranskih letih uspešno kosam z 20-30 let mlajšimi tekmovalci,« je Miro, ki bo startal v petek, 25. novembra, ob 17.30 po našem času, v cilju pa ga lahko pričakujemo v nedeljo okoli 17. ure, povedal pred odhodom. Tudi letos boste o njegovem podvigu lahko sproti obveščeni, saj se bo njegova ekipa javljala na družabnih omrežjih.
državne prvakinje v domačem prvenstvu še niso izgubile, oddale so le en niz in so same na prvem mestu, v kvalifikacijah za uvrstitev v ligo prvakinj pa so navdušile s svojo igro. Ekipa Liu Jo Nordmeccanica se je morala na obeh tekmah pošteno potruditi, da je prišla do zmage, v Modeni pa so cal-citovke prišle do svojega zgodovinskega niza v tem tekmovanju. »Nikoli ni prijetno izgubiti tekme, tako je bilo tudi po tekmah z Mode-no, toda po drugi strani smo lahko zadovoljne, da smo na obeh tekmah prikazale visoko raven svoje igre in si tako dokazale, da znamo igrati dobro odbojko. Mislim, da smo se iz obeh tekem lahko veliko naučile in da nam bo to koristilo v nadaljevanju sezone,« je o tekmah z aktualnimi italijanskimi podprvakinjami spregovorila belgijska organizatorka igre Ilka van de Vyver, po mnenju mnogih ena najboljših tujih odboj-karic, ki so kdajkoli igrale v slovenski ligi. »Všeč mi je, kako je klub zastavil svoje delo. Na treningih se dela naporno, imamo odličnega trenerja, ki nas uči novih stvari, in mislim, da bomo prav vse individualno napredovale, in če bomo igrale organizirano, bomo napredovale tudi kot ekipa. Morda slovenska liga res ni najmočnejša, je pa v njej veliko mladih igralk, tako da se za prihodnost slovenske ženske odbojke ni bati,« je še dodala 23-letna belgijska reprezentantka.
Plavalci odlični v Zagrebu
Helena Končar
Kamnik - Plavalci prve selekcije Plavalnega kluba Calcit Kamnik nadaljujejo z odličnimi nastopi. Prejšnji konec tedna so se udeležili pomembne mednarodne tekme Mladost Zagreb, ki je bila zadnja tekma za lovljenje norm za svetovno prvenstvo v 25-metrskem bazenu. V močni mednarodni konkurenci so naši plavalci Eva Bende (2004), Maja Ve-zenkova (2004), Maja Helena Končar (2003), Živa Do-brovoljc (2000), Lara Sere-tin (1999), Jernej Prebil (2002), Jan Uršič (2000) in
Žiga Škrjanc (2000) s trenerjem Emilom Tahiro-vičem pokazali odlično formo in izboljšali svoje osebne rezultate. Med 473 vrhunskimi plavalci iz osmih držav so bile uvrstitve v finala velik dosežek in naši plavalci so dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi. V finala so se uvrstili: Jernej Prebil na 100 mešano, 50 m in 100 m prosto, kjer je s časom 54,00 zasedel odlično 3. mesto, na 100 m mešano pa se je uvrstil na 4. mesto; Živa Dobrovoljc na 50 m, 100 m in 200 m delfin ter Maja Helena Končar na 100 m prosto.
Kamniški plavalci so znova dokazali, da se lahko kosajo z
najboljšimi. / Foto: arhiv Plavalnega kluba Calcit Kamnik
Vabilo na 16. Miklavžev tek
Snovik - Člani Športnega društva Šmartno v Tuhinju v nedeljo, 4. decembra, vabijo na tradicionalni, že 16. Miklavžev tek. Start teka bo v Termah Snovik, cilj pa pri cerkvici sv. Miklavža. Proga v dolžini 5,3 kilometra in z višinsko razliko skoraj 300 metrov poteka po označeni pešpoti skozi vasi Snovik in Hruševka, zadnji del je speljan po makadamski poti na vrh. Dolžina otroške proge, ki poteka po zadnjem delu daljšega teka, je 1,4 km z višinsko razliko 90 metrov. Tekli bodo tudi predšolski otroci, in sicer na razdalji 300 metrov. Start teka za vse tekmovalne kategorije bo ob 10. uri, rezultate bodo razglasili ob 12.15. Tek šteje za Tekaški pokal občine Kamnik in za pokal Gorenjska, moj planet - pretecimo ga! Prijave so možne preko spletne prijavnice vse do 26. novembra oz. do zapolnitve startnih mest. Število tekačev je namreč omejeno na 500 udeležencev. Najboljši bodo prejeli medalje in pokale, najboljših pet v absolutni konkurenci tudi denarne ali praktične nagrade, organizatorji pa bodo posebej nagradili tudi rekord proge. J. P.
SMUČARSKI
KLUB KAMNIK
KAMNIK
f
DOM KULTURE KAMNIK
SEJEM SMUČARSKE OPREME
3. in 4. december 2016
DOM KULTURE KAMNIK
VSTOPNINE NI
VSTOPNINE NI
12
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Zanimivosti
Popisali sto novih rastlinskih vrst
Člani Botaničnega društva Slovenije dvakrat letno organizirajo popisovanje rastlinstva na različnih koncih Slovenije in lansko jesen so tako raziskovali območje doline Nevljice, Soteske, Briš in Tučne. Seznam rastlin, ki je bil doslej znan za to območje, so dopolnili s skoraj sto novimi vrstami, pri preverjanju stanja in sprememb na terenu pa sta sodelovali tudi dve Kamničanki, ki opozarjata na večanje števila tujerodnih in invazivnih vrst.
Jasna Paladin
Kamnik - Čeprav je popisovanje članov Botaničnega društva Slovenije na Kamniškem zmotil dež, so z rezultatom več kot zadovoljni. Popisali so namreč dobrih tristo vrst, od tega skoraj sto novih, in tako je za to območje sedaj evidentiranih že 630 vrst praprotnic in se-menk. Članice društva so tudi Kamničanki Darja Jenko in mag. Mateja Poljan-šek ter Alenka Mihorič iz Domžal, ki je prispevala fotografije tujerodnih in inva-zivnih rastlin.
Kako uspešen je bil popis rastlin na Kamniškem? Katere botanično zanimive najdbe lahko izdvojite?
ni vrsti gozdni repinec in navadna seljanka.«
Gre za domorodne rastlinske vrste, vse večji problem pa postajajo tujerodne in in-vazivne vrste.
»Na botaničnih potepanjih v zadnjih letih popišemo vedno več tujerodnih in invaziv-nih vrst, ki ogrožajo domo-rodne rastlinske in živalske vrste, povzročajo pa lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, na javnih površinah), mnoge pa so škodljive za zdravje ljudi (pelinolistna žvrklja ali ambrozija in orjaški dežen). Problem tujerodnih vrst nastopi takrat, ko le-te s širitvijo začno povzročati škodo in ogrožati domorodne vrste in biotsko
navadna barvilnica in še nekatere tujerodne vrste, ki doslej na tem območju še niso bile zabeležene. Nekatere od naštetih vrst so glede na rastišče in na zasajene rastline na vrtovih bližnjih hiš ušle od tam ali pa je bil tja odložen odpadni rastlinski material. V dolini Nevljice smo popisali obsežen sestoj češkega dresnika (močno invaziven sorodnik bolj znanega japonskega dresnika), ki je tja očitno prišel zaradi odloženega gradbenega materiala, v katerem so bili delčki korenik, ali pa je bila pri sanaciji vodotoka uporabljena slabo očiščena gradbena mehanizacija. Japonski dresnik in njegovi sorodniki so žal pogosti tudi ob drugih kamniških vodoto-
Darja Jenko in mag. Mateja Poljanšek
Senožetnik
»Pojavljanje različnih rastlin, ki jih najdemo na posameznih rastiščih, je odvisno od mnogih dejavnikov, zelo velik vpliv ima med drugim tudi kamninska podlaga. V tem delu Kamnika se izmenjujejo karbonatne in mešane sedi-mentne kamnine ter silikatna podlaga in tudi zato smo popisali zelo raznoliko rastlinstvo. Na silikatnem skalovju v soteski Nevljice je znano nahajališče redke vrste travniške preslice, ki je prepoznavna le spomladi in je zato žal nismo mogli potrditi.
Botanično zanimive najdbe so bile: črna čmerika, navadna peruša, srhkodlakava zlatica, širokolistna trdo-leska ter pogosto spregleda-
raznovrstnost. Invazivnost je pri večini problematičnih vrst znana že vnaprej, predvsem zaradi izkušenj iz drugih okolij, zelo redko se zgodi, da bi bila vrsta invazivna samo v enem okolju. Največ invazivnih rastlinskih vrst je v Slovenijo prišlo kot okrasnih ali kulturnih rastlin, ki so nato pobegnile v naravo.«
Katere vse ste popisali na Kamniškem?
»Na našem terenu smo v nekaj urah na pregledanem območju našli precej tujerodnih in invazivnih vrst, te so: prezrti in vitkoplodni plodomet, neka vrsta ameriške nebine, hortenzija, žle-zava nedotika, češki dresnik, topinambur, srhkodlakava in deljenolistna rudbekija,
kih in na degradiranih območjih. Gre pa za rastlino, ki je skoraj neuničljiva, ko se enkrat naseli v prostor, saj za razmnoževanje zadostuje nekajcentimetrski košček rastline. Rastlina spremeni obvodno vegetacijo in izrine domorodne rastlinske in s tem tudi mnoge živalske vrste. Pri tem tudi povzroča erozijo in povečuje možnost poplav.«
Katere so sicer najbolj inva-zivne rastlinske vrste pri nas, na katere bi morali biti še posebej pozorni?
»Med drevesi so to: veliki pajesen, ameriški javor, ro-binija, zeleni bor, ameriška čremsa, azijski klek in polegla panešplja, med grmov-nicami: Davidova budleja,
Deljenolistna rudbekija
Thunbergov češmin, maho-nija, lovorikovec, japonsko kosteničje in grmasti slako-vec, med zelnatimi rastlinami pa: pelinolistna žvrklja ali ambrozija, žlezava nedo-tika, japonski dresnik, topinambur, srhkodlakava in deljenolistna rudbekija, enoletna suholetnica, kanadska zlata rozga ... «
V teh jesenskih dneh opravljamo še zadnja opravila na vrtovih pred zimo. Na kaj vse bi morali biti pozorni, da ne bomo imeli težav s tujerodnimi in invazivnimi rastlinami?
»Tujerodnih rastlin ne smemo iz vrtov prenašati ali presajati v naravna okolja. Ko se jih naveličamo, jih shranimo na svojem kompostu ali zažgimo. Če je le mogoče, tujerodne okrasne rastline nadomestimo z do-morodnimi vrstami ali vsaj s tujerodnimi rastlinami, ki so neinvazivne. Izogibajmo se sejanju različnih mešanic trav ali okrasnih cvetlic, če na embalaži niso zapisane rastlinske vrste, ki so v njej, saj so prav različne mešanice zelo pogosto okužene s semeni invazivnih vrst. Tudi hrana za zunanje ptice ima pogosto primešana semena ambrozije, zato je dobro spomladi preveriti, kaj vam začne rasti pod ptičjo hišico, in pravočasno odstraniti. Ne nabirajmo in presajajmo rastlin z različnih prometnic na svoje vrtove, saj je med njimi veliko invazivnih rastlin. Če na svojih zemljiščih izvajamo posege ali gradimo, jih ne puščajmo brez nadzora in jih čim prej ponovno zasadimo in uredimo. Degradirane površine so idealni prostori za naselitev tujerodnih vrst. Na vnose tujerodnih vrst so še posebej občutljive vode, v katerih težje opazimo pojav novih vrst in jih težje odstranjujemo. Zato nikoli ne prenašajmo rastlin ali živali iz svojih ribnikov v naravno okolje (ribe, raki, želve, vodne rastline ...). Če živimo v bližini vodotokov, svojo mlako ali ribnik skrbno načrtujmo, da ne bo mogoč pobeg živali iz ribnika v naravo. Z upoštevanjem nekaterih pravil vsakdo lahko pripomore k ohranjanju pestrosti rastlinskega in živalskega sveta. V jesenskem času veliko ljudi čisti svoje vrtove, na žalost pa mnogi med njimi
Japonski dresnik
Topinambur
Alenka Mihorič
h '= ► :i - It t >
á 1 Ii sH¡
■ . ■ . Kanadska zlata rozga
domače gredice čistijo tako, da rastlinske odpadke nosijo in vozijo na obronke gozda, v bližino mlak in drugih vodotokov, najpogosteje pa na zemljišča, katerih lastniki svojih posesti ne obiskujejo prav pogosto. Vsak izmed nas se lahko potrudi, da razraščanje tujerodnih vrst, ki jih želi gojiti doma, kontrolira in jih ne odlaga v naravo, kjer za to ni primerno mesto. Z odgovornim ravnanjem vsak posameznik lahko prispeva k temu, da zanamcem ohranimo čim večjo biotsko pestrost.«
Kdaj predvidoma boste ponovno izvedli popis rastlin na Kamniškem in kje?
Žlezava nedotika
»Posamezni popisi se zgodijo na pobudo članov Botaničnega društva Slovenije, bodisi da gre za botanično zanimive terene ali pa se želijo dopolniti manjkajoči podatki. Zato bomo za eno naslednjih popisovanj ponovno predlagale isto območje, vendar tokrat v spomla-dansko-poletnem času, kar lahko še dopolni seznam znanih vrst. Morda pa nam uspe potrditi tudi rastišče travniške preslice, ki je kot rečeno prepoznavna le spomladi, če rastišča do takrat ne uničijo z nekontroliranim dovozom gradbenega materiala na območje, kjer je bila rastlina v preteklosti že popisana.«
Kamničan Jfl petek, 16. decembra 2016	13
Zanimivosti
Srečanje veteranov gorskih reševalcev
Letošnje srečanje so organizirali člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik.
Na kmetiji dela nikoli ni zmanjkalo
Stanislava Trebušak s hribovske kmetije v Beli pri Motniku je bila ena od letošnjih šestih kandidatk za kmetico leta. Tega naziva sicer ni osvojila, a življenjska zgodba sicer zelo skromne gospe Stanke, kakor jo poznajo bližnji, dokazuje, da nominacija ni bila naključna.
Z možem Janezom sta poročena že oseminštirideset let.
Jasna Paladin
Bela - Stanka Trebušak se je rodila v Špitaliču v družini s kar sedemnajstimi otroki. »Ja, samo eno mamo in enega ata smo imeli, in čeprav je veliko mojih bratov in sester zaradi otroških bolezni umrlo do svojega tretjega leta starosti, je bilo v naši hiši vedno zelo pestro. Sama sem bila predzadnja po vrsti. Mene so pazile starejše sestre, sama pa sem pazi- | la na nečake in nečakinje, < saj se je eden od bratov že | zgodaj poročil in družino 4 ustvaril na domači kmetiji. o Mama je potrebovala moške roke, saj nam je oče umrl, ko sem imela komaj sedem let. A veliko lačnih ust pri hiši ni lahko imeti, zato smo se otroci že zgodaj navadili delati - pasli smo domače krave, nabirali gobe, borovnice in arniko, zgodaj pa je bilo treba tudi od doma,« pravi in v smehu razloži, da se je zato tudi sama poročila zgodaj - še pred svojim osemnajstim letom, ko se je preselila čez hrib, v vasico Bela (na Malo Ravan), k možu Janezu, kjer so prav
tako imeli hribovsko kmetijo. Poročena sta že 48 let. Kmalu sta si ustvarila družino, a njun prvi otrok se je rodil mrtev, nato sta dobila še tri hčere. Kmetija je bila sprva majhna, z nekaj glavami živine, zato si je zaslužek večala s šivanjem kravat za Svilanit. »Sredi sedemdesetih let pa sva se z možem odločila razširiti kmetijo. Zgradila sva nov hlev, kupila traktor in drugo kmetijsko
mehanizacijo in precej povečala število glav živine. Najprej sva se ukvarjala z rejo bikov, potem pa sva se preusmerila v pridelavo in oddajo mleka,« pravi in doda, da dela doma ni nikoli zmanjkalo. Skrbela je za svoje otroke, kmetijo, dodaten zaslužek, ostarelo taščo in tasta ... Pa vendar je ostalo časa in energije tudi za druženje in aktivnosti v domačem kraju. Mož Janez je
bil dolgoletni predsednik krajevne skupnosti in mot-niških gasilcev, sama pa aktivna v kulturnem in turističnem društvu ter v Društvu podeželskih žena Tuhinjske doline. Z možem sta danes že upokojena, zato si končno lahko privošči stvari, za katere prej nikdar ni bilo časa. Še vedno rada kuha - in to izredno dobro, kot pripomni mož Janez -, predvsem pa je znana po kruhu iz krušne peči in špehovki. Tudi televizijo si zdaj rada pogleda, z možem pa se vsaj enkrat letno odpravita v toplice. Tu pa so seveda še vnučki in ostali sorodniki ter drugi obiskovalci, ki so Pr' Nacet, kot se kmetiji reče po domače, vedno dobrodošli. »Naša kmetija je res kot hiša odprtih vrat in vsi so dobrodošli. Prav vsakega postrežemo, smo pač taki veseli ljudje. Še posebej pestro pa je ob nedeljah, ko se zberemo na skupnem kosilu. Takrat kar obe s hčerko poprimeva za kuhalnico,« še doda skromna gospa Stanka in zaključi z željo: »Da bi le še bilo zdravja in da bi otroci še radi hodili domov.«
Jasna Paladin
Vrhpolje - Z vsakoletnim srečanjem veteranov - teh je trenutno 126, mednje pa gorski reševalci prištevajo tiste kolege, ki so dopolnili sedemdeset let ali več - se Gorska reševalna zveza Slovenije simbolično zahvali vsem, ki že več desetletij rešujejo življenja v gorah. Zbrane je na srečanju v Gostilni Repnik najprej nagovoril predsednik Društva Gorska reševalna služba Kamnik Franc Miš: »Vedno ste se odzvali in pomagali. Prav vi ste zaslužni, da je gorska reševalna služba v Sloveniji tista, na katero smo lahko ponosni. Služba, ki je vrhunsko organizirana in še vedno temelji na prostovoljstvu. V
kamniških Alpah imamo pet 'dedcev', imenovanih po krajih. Danes pa ste v Kamniku možje - 'dedci', kot pravimo, iz vse Slovenije. Pravi 'dedci' - gorski reševalci,« je v svojem slogu povedal Miš. Iskreno hvaležnost sta jim izrekla tudi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in župan Marjan Šarec. »Občina Kamnik je zelo hvaležna Društvu Gorska reševalna služba Kamnik in brez njih bi bilo marsikatero življenje izgubljeno. Danes pa izrekam hvaležnost tudi vsem vam, iz širne Slovenije, ki ste prišli na to srečanje. Hvala za vse vaše ure reševanja, za potrpljenje, trepetanja in predvsem pogum,« je med drugim povedal župan.
Ples in glasba izpod kamniških planin
Kamnik - Člani Folklorne skupine Kamnik vabijo na glasbeno--plesno prireditev z naslovom Ples in glasba izpod kamniških planin, ki jo pripravljajo ob petdeseti obletnici folklorne skupine. Prireditev bo v soboto, 26. novembra, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Pripravljajo obširen program, v katerem bodo poleg domačih plesalcev nastopili še člani Mestne godbe Kamnik, Otroška folklorna skupina Marije Vere, Folklorna skupina Svoboda Mengeš ter Folklorna skupina Cof. J. P.
Vabilo na drugi Orient Folk Fest
Kamnik - KUOD Bayani in Arabski klub v Sloveniji vabita na drugi mednarodni festival orientalskih folklor Orient Folk Fest, ki bo jutri, 19. novembra, ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. Posebna gosta večera bosta Ali Taha in Yuri Baron. J. P.
Izberite domače okuse, zbrane v Kamniški košarici lokalnih dobrot!
Stari slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec, kar nedvomno drži. Domačini smo že sedaj zaljubljeni do ušes v svoje malo srednjeveško mesto Kamnik, in želimo, da se zaljubite tudi vi! Nejeverni Tomaži, ki mislijo, da ljubezen ne gre skozi želodec, zagotovo še niso okusili jedi, ki so v Kamniški košarici lokalnih dobrot.
V	Kamniku spoštujemo tradicijo, prepoznavne, raznolike ter domače okuse. Gojimo globoko ljubezen do zdravih ter izbranih lokalnih sestavin, zatorej je tudi vsebina košarice sestavljena iz nabora lokalnih pridelkov in izdelkov, ki so značilni prav za Kamnik in okolico. Vas zanima, kaj vse boste našli v košarici?
Za prehladna obolenja boste v košarici našli žganje iz vršičkov in storžev ruševja, rušovc, za učinkovito samozdravljenje človeškega organizma pa unikatno Živo vodo, ki izvira v Zdravilnem gaju Tunjice. Sir in čokolada sicer nista najbolj običajen par, sta pa zagotovo eden najbolj posrečenih. Temna čokolada trnič vas bo zagotovo prepričala s svojo drugačnostjo, drznostjo in čarobnostjo prepletajočih se okusov.
V	Tuhinjski dolini, pod Menino planino, v hribovski kmetiji Pr' Gabršk, sirarka Hele-
na po tradicionalnem receptu pastirjev z Velike planine izdeluje trdi sir trnič značilne dojkaste oblike. Poleg trniča boste v košarici našli tudi njihov polnomastni domač sir z močnejšim okusom in aromo.
Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice so iz najboljših jabolk pripravili jabolčnik, kuhalnico pri njih vihti gospa Tanja, ki je skuhala omamno češpljevo marmelado, mešanico suhega sadja (hruške, jabolka in slive) pa je nabral ter pripravil gospod Valentin.
Za Tuhinjsko klobaso je poskrbel mesar Anton iz Kamnika. Vse izbrane izdelke in pridelke boste domov odnesli v lični košarici, izdelani iz brezovega lesa ter jute, ki jo boste lahko tudi uporabljali za nakupe na tržnici Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. Pocrkljajte sebe ali vaše najdražje z okusnim in lokalno pridelanim darilom! Obiščite TIC Kamnik (Glavni trg 2, 1241 Kamnik) in si priskrbite svojo košarico. Okusite Kamnik in se tudi vi do ušes zaljubite!
Kamnik
ZAVOD ZA TURIZEM INSPORT
V OBČINI KAMNIK
Glauni trg 2,1241 Kamnik
Tel.: 01/831 82 50, tic@karrmik-tourisrn.si
umjuj.kamnik-tourism.si
14
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Prireditve, zahvale
Prireditve v novembru in decembru
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v novembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si.
ŠPORTNO DRUŠTVO ŠMARTNO V TUHINJU
Nedelja, 4. decembra, ob 10. uri, Terme Snovik 16. Miklavžev tek
Prijave do 26. novembra. Več podatkov na www.sd-smartno.si
ROTOVŽ CAFFE
Četrtek, 1. decembra, od 20. do 23. ure, Rotovž caffe Četrtkov glasbeni večer
Glasbeni večer z živo razpoloženjsko glasbo v prijetnem ambientu Rotovž caffeja
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Petek, 18. novembra, ob 19. uri, dvorana knjižnice Pogovor in predstavitev knjige Sporočilo prijateljem avtorja mag. Braneta Knehtla
Knjiga je učbenik za življenje, ki nas uči, kaj je v življenju res pomembno in kako sprejeti odločitev, kakšno življenje želimo živeti. Pogovor z avtorjem bo vodila mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica knjižnice.
Ponedeljek, 21. novembra, ob 9.30, 11.30 in 13.30, čitalnica knjižnice E-viri v vaši knjižnici
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic vabimo na predstavitve e-vi-rov, do katerih uporabnikom omogoča dostop Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik.
Torek, 22. novembra, ob 19. uri, dvorana knjižnice Pogovor z dr. Andražem Terškom
Pogovor o pravu, filozofiji in aktualnih družbenih dogajanjih bo vodil Igor Jurič, novinar RTV Slovenija.
Sreda, 23. novembra, od 17. do 19. ure, knjižnica Komenda
Delimo znanje: Delavnica izdelave polstenih copat
Delavnico vodi Emilija Gregorčič. Prijave v Krajevni knjižnici Komenda ali po telefonu 01 834 32 98. Število mest je omejeno, udeležba je brezplačna, s prostovoljnimi prispevki se povrnejo stroški materiala. Delavnica se nadaljuje še 24. in 25. novembra od 17. do 19. ure.
Sreda, 23. novembra, ob 19. uri, knjižnica Komenda (OŠ Komenda)
Potopisno predavanje: Dvakrat po Združenih državah Amerike
Potovanje po ZDA z avtodomom bo predstavil Klemen Šega. V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik.
Torek, 29. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana Doma kulture Kamnik
Pravljični potep - Jezik: moj tvoj naš
Medkulturni pravljično-glasbeni večer za otroke in družine Organizatorji: Dom kulture Kamnik, Vrtec Zarja in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Obvezna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic, število sedežev je omejeno!
Sreda, 30. novembra, ob 19. uri, dvorana knjižnice Potopisno predavanje: Zadnji lovci na glave Indije
Mare Lakovič bo predaval o skupni odpravi z znanim fotografom Ar-nejem Hodaličem v odročen in težko dostopen predel Indije, kjer izginjajo nenavadne plemenske kulture. Indija, kakršne ne poznamo.
DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA
Sobota, 19. novembra, od 9.30 do 12.30, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Ustvarjalna druženja za vse generacije - Ustvarjanje jaslic in novoletne dekoracije iz barvne nepredene volne
Vodi: Rosana Kleindienst
Četrtek, 24. novembra in 1. decembra, od 17. do 19. ure v pravljični sobi Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Vila Čira Čara - ustvarjalne delavnice za otroke
Otroci, stari od 5 do 12 let, ustvarjajo različne unikatne izdelke iz različnih materialov. Vodi: Rosana Kleindienst
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 23. novembra, od 10. do 18. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Prost vstop in ogled razstav ob dnevu generala Rudolfa Maistra
Četrtek, 24. novembra, ob 19. uri, Galerija Pogled Odprtje fotografske razstave Egona Bajta
Razstava ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem
Petek, 25. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Odprtje razstave Janez Berčič - Berko
Umetnika bo predstavila kustosinja Saša Bučan.
TERME SNOVIK
Petek, 18. novembra in 2. decembra, od 20. do 21. ure Pohod z baklami po okoliških poteh
Nezahteven pohod za vso družino
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota, 19. novembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK
KUOD Bayani: Orient folk fest
Vstopnina: 8 evrov
Ponedeljek, 21. novembra, ob 11. uri, Galerija DKK Odprtje razstave Na odru ob 30-letnici samostojne Osnovne šole Marije Vere Kamnik
Vstop prost!
Torek, 22. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Slavnostna prireditev ob 30-letnici samostojne Osnovne šole Marije Vere Kamnik
Vstop prost, obvezen predhodni prevzem brezplačnih vstopnic
Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, Tel.: 080 8 123, e-pošta: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
NOČNO KOPANJE
Odpravite stres in se po napornem delovnem dnevu sprostite v zdravilni termalni vodi ob kozarčku penine.
OB NAKUPU DVEH VSTOPNIC DARILO - PENINA
VSAKO SREDO IN PETEK OD 20.00 DO 22.00
Ponudba velja za nočno kopanje do vključno petka, 23. 12. 2016, ob nakupu dveh vstopnic po redni ceni.
Četrtek, 24. novembra, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK
Zavod Federacija in GD Pinklec: Volčje srce
Senčno gledališče za otroke, vstopnina: 5 evrov
Sobota, 26. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Folklorna skupina Kamnik: Ples in glasba izpod kamniških planin
Vstopnina: 10 evrov/7 evrov mladi do 14 let
Ponedeljek, 28. novembra, ob 18. uri, Klub Kino dom Okrogla miza: Možnosti razstavljanja in ustvarjanja vizualnih umetnikov
Organizator: Svetniška skupina Lista Dušana Papeža, vstop prost!
Petek, 2. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Animaliz reford 2: King Kong
Premiera celovečerne razstave, vstop prost!
KIKŠTARTER
Petek, 18. novembra, ob 17. uri Startup weekend Kamnik
Samo en vikend je potreben, da uresničiš svojo podjetniško idejo!
Torek, 22. novembra, ob 19. uri KIK OFF - Izobraževanja
Predstavitev uspešnih zgodb Jezikovne Akademije in Startusa
Torek, 29. novembra, ob 16. uri
Podjetniško svetovanje s Tehnološkim parkom Ljubljana
Svetovanje glede perspektivnosti podjetniške ideje, poslovnega modela in poslovnega načrta
Torek, 29. novembra, ob 18. uri
Predstavitev podjetniških praks v okviru programa Erasmus +
Vstop prost!
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 18. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica Pest besed
Večer avtorske slam poezije
Petek, 25. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: Infest in Alitor
Večer metal glasbe
Nedelja, 27. novembra, ob 17. uri, Grad Zaprice Ognjena Veronika
Večer ognjenih ambientov
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi
Milan Humar
iz Kamnika
Od njega smo se poslovili 19. oktobra 2016 v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in znancev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se od njega poslovili, ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in cvetje.
Žena Nada in hči Barbara z družino Oktober 2016
Mnogo je velikih stvari, od človeka večje paje ni.
Dragemu
Ivanu Zrimšku
v slovo
Vsaka izguba boli. A včasih izgubimo še več. Izgubimo velike ljudi, ki so znali prisluhniti, razmišljati in se odločati prav tudi takrat, ko to ni bilo priročno. Hvala Ivanu za prijateljstvo in sodelovanje. Pogrešali Te bomo.
Lokalni odbor SMC Kamnik - Komenda
Kamničan^g petek, 23. septembra 2016	15
Zahvale
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in brat
Jože Jeras
iz Laz v Tuhinju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala številnim lovcem, praporščakom in sosedom. Vsem in vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
Svojo življenjsko pot je v 69. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric
Alojz Podbelšek
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, gasilcem, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darove za svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala velja gasilcem PGD Špitalič, ki so pripravili lep gasilski pogreb. Iskrena hvala župniku Janezu Jarcu za lep pogrebni obred, govorniku Marku Drolcu ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi, ga v času njegove bolezni obiskovali in nam nudili pomoč.
Žalujoči vsi njegovi November 2016
www.pogrebnik.si
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s^
ZAHVALA
Kdor je zapisan v srcih, iz spominov ne odide.
V 69. letu starosti nas je tiho in mnogo prezgodaj zapustil
Ivan Mesaric
iz Podgorja pri Kamniku
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Hvala g. župniku, trobentaču in vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Oktober 2016
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, zastalo je tvoje srce. Odšel si brez besed, brez vsakega slovesa. Pustil v srcu si nam bolečino in v domu veliko praznino, vendar v srcu in v mislih boš vedno z nami.
V 72. letu starosti nas je zapustil brat, stric in svak
Viktor Mušič
po domače Korenov Viktor iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svete maše. Posebna zahvala dr. Ambroževi, patronažni službi ZD Kamnik, predvsem sestri Cvetki, prevozu Mery ter zdravnikom Onkološkega inštituta. Zahvala g. župniku Luku Demšarju, kvartetu Grm in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
o.
tki
ZAHVALA
Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plašno vztrepetala: Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!
Takrat, ko na prsih je tvojih še spal, takrat si mu nežno v solzah šepetala: Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.
Postal je tak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal. Tako si mu segla poslednjič v roko, in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!
Zdaj veter raznaša besede njegove,
prisluhni natanko, da čuješ glasove:
Lepo je, veš, mama, lepo je živeti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!
(Karel Destovnik Kajuh)
V novo življenje je odšel
Miha Pavlic
mlad 20 let, dijak 4. letnika Računalniške šole v Domžalah, rad je kolesaril, povozil ga je vlak, kako, zakaj ...?
Ob smrti sina se zahvaljujemo vsem: gospodu župniku Danijelu Kaštrunu za tolažilne besede in lepo opravljen pogreb, ministrantom, sosedom za sočutje in vso pomoč, ki so jo izkazali pri kopanju jame (g. Vrankarju za »šolngo«), pogrebu, strežbi in z denarnimi prispevki, gasilcem PGD Sela, Mihovim sošolcem in prijateljem ter razredničarki in učiteljem Srednje šole Domžale, Mihovim sošolcem, razredniku in učiteljem Osnovne šole Šmartno, Mihovim učiteljicam Osnovne šole Dragomelj, Mihovim in Gašperjevim kolegom, predstavnici PGD Sela in sošolki Srednje šole Domžale za besede slovesa, sodelavcem Okrožnega sodišča v Ljubljani, kvartetu Grm za lepe pesmi slovesa, predvsem za pesem Nobody Knows, g. Repanšku, g. Mihu in ge. Nataši iz Komunale Kamnik, vsem za podarjene denarne prispevke, rože, sveče in svete maše. Vsem, ki ste MIHA pospremili na zadnji zemeljski poti, ki se je z njegovo smrtjo končala, vendar verjamemo, da živi v svetu brez krivic, v svetu blagostanja in pravičnosti. Hvala vsem, ki molite zanj in se ga spominjate.
Mami Stanka, oče Samo, brat Gašper, sestra Mojca, teta Marinka z družino, stric Lojze, bratranec Janko,
sestrična Sonja z družino, babica in dedek Sela pri Kamniku, Podhruška, Stranje, Kranj, oktober 2016
ZAHVALA
Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more vrniti.
V 82. letu je prenehalo biti srce naši mami, tašči, sestri, teti in boti
Stanislavi Potočnik
roj. Rems
Iskreno hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in maše. Hvala dobrim sosedom za vso pomoč. Hvala dr. Jani Plavc za nenehno pozornost in dolgoletno skrb za njeno zdravje ter patronažni sestri Cvetki. Hvala nečakinji Emi Miklič za vsakodnevno pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, mešanemu pevskemu zboru, trobentaču in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
a?
Žalujoči: hčerka Sonja, zet Emil, brat Ciril, sestra Anica, nečakinja Alenka z družinami Oktober 2016
ZAHVALA
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
Po dopolnjenem 81. letu se je od nas poslovila naša ljuba mama, babica in prababica
Ivana Pančur
iz Zg. Tuhinja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, maše in denarno pomoč. Zahvala tudi dr. Ahlinu, sestri Marjani in patronažni sestri Lojzki Lipovšek. Hvala pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik, župniku Nikolaju Štolcarju za opravljeno pogrebno slovesnost, sosedom pogrebcem, pevcem kvarteta Krt, praporščaku in Marinki Mošnik za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni November 2016
ZAHVALA
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi
T v I—|—I v
Jože Trček
z ulice Matije Blejca 8, Kamnik
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo opravljen obred, g. župniku, trobentaču in pevcem kvarteta Grm. Zahvala gre tudi dr. Ljiljani Radonjic Logar, sestri Marini Zarnik in ekipi nujne medicinske pomoči ZD Kamnik. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Kamnik, 7. novembra 2016
16
petek, 23. septembra 2016 Kamničan
Kamničan
Tržnico je obiskal sveti Martin
Minulo soboto je bila v Kamniku že druga Martinova tržnica, na kateri je sveti Martin mošt spremenil v vino, predstavili pa so se tudi ponudniki domačih dobrot in obrti.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V soboto je bil na Glavnem trgu v Kamniku prav poseben tržni dan, saj je hkrati predstavljal uvod v martinovanje, tržnico pa je obiskal tudi sam sveti Martin, ki je, kot se seveda od njega pričakuje, iz mošta naredil vino. Izbira je bila pestra, saj so se v mestu zbrali vinarji iz vseh slovenskih vinorodnih pokrajin. V Kamniku letine sicer nismo imeli, a kot pravijo pisni viri, so nekoč vinogradi uspevali v Tunjicah in na Kozjem hrbtu nad Motnikom. Letošnji pridelek je bil sicer nekoliko manjši, a je vino menda toliko kakovostnejše. V to so se lahko prepričali tudi obiskovalci, ki so vino lahko poskusili tudi iz kamniške majolike. Obiskovalci tržnice so se lahko okrepčali s številnimi dobrotami iz nabora Okusov Kamnika ter tradicionalne
O Martinovi tržnici in ostalem dogajanju v Kamniku je povedala Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Tržnico je obiskal sv. Martin, ki je mošt spremenil
Martinove pojedine. Prav posebne pozornosti je bila deležna Kamniška košarica lokalnih dobrot, ki so jo pripravili na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Kot pravijo, gre ljubezen skozi želodec, in kdor se še ni zaljubil v mesto Kamnik in njegovo lepo okoli-
co, se bo gotovo po tem, ko bo poizkusil kakšno izmed lokalnih dobrot iz košarice, izdelane iz brezovega lesa in jute. Ta vsebuje sir trnič, žganje iz vršičkov in storžev ruševja, imenovano rušovc, temno čokolado s trničem, slivovo marmelado iz Tunjic, Tuhinjsko klobaso,
domač sir sirarne Pr' Gabr-šk, suhe jabolčne krhlje, domač jabolčnik ter Živo vodo iz Tunjic.
Za dobro voljo so poskrbeli tudi pevci ansambla Anov-ški fantje, Andreja Čamer-nik in Danijel Rampre, Ljudske pevke Predice in Francetovi orgličarji.
Nastopile so Ljudske pevke Predice s harmonikarjem Jožetom Jagodicem.
Senožetnik
Kostanj je med najbolj priljubljenimi jesenskimi priboljški. Obiskovalcem je bila na voljo pestra izbira vin.
Na tržnici so predstavili tudi Kamniško košarico lokalnih
dobrot. / Foto: Aleš Senožetnik
Nepogrešljivi del priročnika je lunin koledar po mesecih s setvenimi podatki. Za primeren čas naših aktivnosti v skladu z luno nam daje napotke za: sajenje in setev, hujšanje z luno, ugodne dneve za ljubezen, za sekanje posameznih vrst lesa, za operacije, za parjenje živali,... Ne zamudite tudi horoskopa za leto 2017. Leto bo v znamenju Sonca, ta v astrologiji prinaša vitalnost, dostojanstvo. V poglavju vrtni koledar po mesecih je Miša Pušenjak pripravila uporaben in natančen koledar opravil v sadnem, zelenjavnem in okrasnem vrtu.
Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
GG IZLET // 25. NOVEMBER 2016
RIMSKE TOPLICE, SEVNICA
Vabimo vas na kopanje v čudovite Rimske terme, ki ležijo v Rimskih Toplicah, enem najlepših krajev v Sloveniji, kjer se prepletajo bogata tradicija in sodobne turistične storitve. Terme, ki so na tem mestu že od leta 1840, sta med drugim obiskali pruska prestolonaslednica Viktorija in Napoleonova sestra, princesa Murat. V termah si bomo privoščili tudi kosilo. Pot nas bo najprej sicer peljala po Dolenjski. Ustavili se bomo tudi v Sevnici, kije postala znana kot rojstno mesto bodoče prve dame ZDA MelanijeTrump. Spoznali bomo,
»kje je Melanija hodila v šolo in kje je preživela prva leta svojega življenja. Pot bomo nadaljevali ob reki Savi do Zidanega Mostu in naprej do Rimskih term. Na poti domov se bomo ustavili tudi na Trojanah.
Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 7.15 z AP Creina Kranj ob 7.40
z AP Mercator Primskovo ob 7.50	§
z AP Škofja Loka ob 8.10	|
Vrnitev v Kranj predvidevamo okrog 20.00.
I
CENA IZLETA JE 32 EVROV.
Cena vključuje: prevoz, kopanje, kosilo, voden ogled mesta Sevnica in DDV. Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot v sredo, 23. novembra 2016, ob 10. uri, zaračunamo potne stroške.