Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 11. julija 1940. — Leto XIII. — ki. 29. IM,/**' Iff", rt/' ii idejami redno dogaja: Dolgo časa ?®dpVujo ob popolno merazumevamje ]• !S}>lošen odpor, se ne morejo uve-''"ti miti v naj zmernejši im najbolj V(>vUvlf«ni obliki. Pozneje, ko se mi i„ ***> upirati stvarnim potrebam ohrn,, t anl časa, pa se ina mah vse m-iln ' • e misli, ki so jih prej do-'Prezirljivo odklanjali, posta-i.' i. • z n°č odrešilno geslo ter predmetni obliki8^1'3^5, pretirani in Prav ta nevarnost preti danes tudii nam. Če trezno, da niti ne rečem kritično prebiramo vsakovrstne ideje i:n načrte za novo stanovsko oziroma korporacijsko državo, s katerimi razni prepisovalci in posnemovalci tujih zgledov vsiljivo trapijo našo javnost, se moramo »bati, da bomo po tej poti zašli iz ene zmede v drugo, -še hujšo in usodnejšo. Menda ni daines uned nami nikogar, ki me bi uvideval nujine potrebe po temeljiti preosnovi naših javnih razmer. Pomanjkljivosti dosedanje organizacije mašega kulturnega, zlasti pa gospodarskega, socialnega in posebej tudi političnega življenja so več kot očitne; v tem pogledu smo pač vsi edini, vsi čutimo potrebo po smotrnejšem im intenzivnejšem vodstvu. Tudi to vemo aili vsaj čutiiimo vsi, da postaja ta potreba vsak dan večja, kakor se pač vse maše življenje vsak dan bolj navezuje na družbo in je vsak dan bolj od nje, od njenih razmer odvisno. Toda kakor je vse to očitno in gotovo. prav tako gotovo je tudi, da stanovska oziroma korporacijska misel nikakor ni in ne more biti nikak recept za preprosto ozdravljenje premnogih težav našega gospodarskega, socialnega, političnega in tudi kulturnega življenja. Gotovo, modro in previdno uveljavljenj stanovske in korporacijske misli, kolikor je pač zdrava in v realnih življenjskih razmerah in potrebah zares utemeljena, bi lahko rodilo resničen im koristen napredek; vsakršino pretiravanje in šablonsko nategovanje te misli ina razmere, (katerim dejansko ne ustreza pa bi pomenilo nujno le reakcijo ter bi povzročilo škodo, ki bo sedanjo zlo le še povečala, ga storila še bolj nepopravljivo, kot je že danes. T a bo jazen me sili, da moram poudariti nekatere osnovne, skoraj bi rekel načelne imisli, katerih bi se morali pri zagovarjanju in uvajanju stanovskih in korporacijskih reform živo zavedati, ako nočemo z njimi povzročiti le še nove nepotrebne zmede in škode. II. Predvsem ne smemo prezreti, da je država tisti najvažnejši okvir, ki se danes v njem odigrava velik, v nekem smislu največji oziroma majvaž-nejži del našega skupnega življenja z ■najraznovrstnejšimi njegovimi gospodarskima, socialnimi, političnimi odnosi in problemi. Od tod pa tudi že sledi, da je danes prava podlaga in temelj za vse_ nadaljnje urejanje družabnega, pa naj si bo gospodarskega in socialnega ali tudi kulturnega življenja pravilna ureditev in organizacija države kot celote. Brez pravilne, dejanskim raiameram^ in potrebam povsem ustrezajoče državne organizacije mora biti prazno in brezuspešno -tudi vse nadaljnje delo za podrobno ureditev posameznih življenjskih področij. Država pa ni morda le navadna interesna združba različnih stanov ali gospodarskih panog, marveč je najvišje pravno organizirano občestvo ljudi na določenem ozemlju. Narodna država pa je še več, je najvišja pravna orgamiizaoija naroda, njegov (najvažnejši življenjski instrument. Zato je vsakršna misel in vsakršno govorjenje o nekaki zgolj ali tudi le pretežno stanovski oziroma korporacijski ureditvi države nesmiselna in smešna. To bi namreč pomenilo, da nam ni država nič samosvojega in samobitnega, ampak vidimo v m ji le nekako d e lm iško družbo različnih stanov in gospodarskih korporacij. To pa bi bil očiten nesmisel, pa tudi zelo nevaren nazor. Stanovska ozir. korporacijska lideja torej sploh ni in ne more biti organizacijska osnova, na kateri naj bi skušali zgraditi nek nov družabni red. (Prim. mojo razpravoi: »Stamovsku ideja in ureditev družbe«, Doim im svet, 1934, str. 261. s«.) V resnici gre edinole za to, kako glavne stanove in gospodarske panoge javnopravno organizirati in jih primerno včleniti v celotni državni organizem, da bodo njihove upravičene koristi prišle v njem primerno do izraza in veljave. Samo to je iri more biti pravi smisel in nameni vseli tistih reform, ki naj bi privedle do uresničenja stanovske in korporacijske misli. Vprašanje o stanovski in korporacijski ureditvi torej mi osnovno in n a j -važnejše. Primarno gre za to, kako državo tako urediti, da bo v polni meri ustrezala realnim kulturnim, gospodarskim in socialnim potrebam naroda. To je odločilno, od tega je odvisno vse drugo. To velja popolnoma 'na splošno. V takih meemovitih, sest a vi jem ih državah, kot je naša, pa velja to še prav .posebno m ujmo. Tu je v vsakem primeru prvo, im najvažnejše vprašanje, kako državo samo na sebi najbolj pravilno in na vse strani zadovoljivo urediti. Dokler ta problem ni praktično rešen, toliko časa je vsakršno govorjenje o stanovski in korporacijski ureditvi jalovo in nevarno, ker odvrača pozornost od osnovnega vprašanja. Danes moramo to prav posebno naglasiti, se moramo tega prav posebno zavedati. Drugače se nam utegne zgoditi, da se bo pod videzom stanovske oziroma korporacijske preureditve odložila ali z njo celo preprečila nujna rešitev naših temeljnih državno pojli-tičnih vprašanj. # Drugo bistveno vprašanje se tiče osnovnega organizacijskega načela, na katerem maj bi bil zasnovan novi red v državi. Najbolj vneti pripadniki stanovske ali korporacijske ureditve radi poudarjajo avtoritarnost novega reda. V resnici pa moramo biti v teh rečeh zelo previdni, ako nočemo spodrezati vpraiv tistih tvornih sil, iz katerih klije in rase vse kulturno in gospodarsko življenje. Avtoritaren režim je brez večje škode do ineko mere molgoč, časih morda celo potreben v takih zgolj političnih zadevali, kjer gre samo za vnanji red in vnanjo oblast. Nemogoč pa je v kulturnih in gospodarskih rečeh, kjer gre za pozitivno, ustvarjajoče delo. Resničen napredek, resnična rast na teh področjih je mogoča edinole iz lastne vneme in iniciativnosti ter na osnovi lastne odgovornosti vseh tistiih, ki hočejo in morejo -ustvarjajoče delati. Avtoritarnemu režimu se laihko brez škode podvržejo le navadni izvrševalci tujih naročil im zapovedi, nikdar pa ne resnični ustvarjalci in odgovorni nosilci kulturnega in gospodarskega napredka. Tildi to moramo -posebej poudariti in na to opozoriti. Zdi se namreč, da se nekateri preveč vneti zagovorniki stanovske oziroma korporacijske ureditve pri nas le preradi in prelahko spri-jaznjujejo z vsakršno avtoritarnostjo, če jim le trenutno obeta kaj več oblasti in veljave. Tako početje je mam-reč zelo nevarno in škodljivo. Z e v političnih rečeh je, vsaj za trajno, edina zdrava podlaga za zares zadovoljivo in uspešno sožitje kar najpopolnej-ša samovlada vseh ljudi in ljudskih skupin. Še veliko bolj pa velja ito glede na kulturno im gospodarsko življenje ter ina ureditev njegovih socialnih odnosov. V teh rečeh je kur majpopol-nejša samovlada ali če hočemo kar najpopoinejša samouprava vseh prizadetih skupim bistven pogoj zadovoljivega im uspešnega sožitja. V naših domačih slovenskih razmerah, kjer ne gre toliko za neke velike enkratne gospodarske in socialne reforme, marveč je — kot -sem že ob drugi priliki poudaril — »največ odvisno od podrobnega pa smotrno zasnovanega sistematičnega dela, -prilagojenega posebnim razmeram in potrebam posameznih delov naše -dežele«, moramo to še prav posebno upoštevati. Očiitno je namreč, da bomo mogli v naših domačih razmerah storiti res kaj izdatnega za i-zboll.j-Šanje življenjskih pogojev našega ljudstva samo tedaj, »če bodo vsi ml najvišjega oblastnika pa doli do zadnjega podeželskega župana in vaškega učitelja v okviru splošnih smernic vsak po svojih močeh smotrno, žilavo in požrtvovalno pomagali pri tem delu, če bomo tudi v tem pogledu v-sak po svoje v polni meri izpolnili -svojo nurodmo -dolžnost«. (Primerjaj -moje predavanje: »Osnovna narodno gospodarska in so-citama vprašanja Slovenije«, Bohinjski teden, 1939, -str. 102.) Vsega tega pa si ne -moremo misliti drugače kot ob dosledno samovladni, torej me avtoritarni ureditvi mašega javnega življenja. # Tretja temeljna misel, ki je ob razpravljanju o stanovskih in korporacijskih reformah ne -bi smeli nikdar miti za trenutek pozabiti, pa je sledeča: Nove, boljše družabne razmere, nov, boljši družabni red more nastati edinole polagoma, na podlagi evolucije, to se pravi na podlagi zdravega im smotrnega .razvoju, nikdar pa ne tako rekoč čez noč, na osnovi nekih oblastvenih ukrepov in ustanov, tudi če so sume po sebi dobre im koristine. Oblastvene reforme, pa naj 'bodo še tako radikalne, lahko pač odstranijo nekatere najhujše ovire zdravega -socialnega razvoja (n. pr. razdelitev škodljivih veleposestev), njega samega pa ne morejo nikdar nadomestiti. Zato je prav posebno jalovo in naravnost smešno, če se danes drugod po svetu in pri mas doma oklepajo korporativizma kot nekake odrešilne formule, s katero naj bi na mah ustvarili boljše -čase in razmere. V resnici bi se morali zavedati, da je osnovni problem našega časa, kako sprostiti vse pozitivne, tvorne sile, jih smotrno organizirati im vpreči v produktivno ati drugače -socialno koristno delo. Za ta rnamen so brez dvoma potrebne nekatere reforme lin tudi -nove ustanove, toda prav tako potrebni so za to tudi ljudje, ki bodo svojo socialno vlogo in (Nadaljevanje na 2. strani.) Poročila na občnem zboru J SZ: Naša mezdna gibanja 11.1939 Prvi del poročila dokazuje, da je gospodarski del slovenske industrije nekoliko boljši. Žal, da ni na razpolago statističnih podatkov o čistih dobičkih delniških družb v Sloveniji za leto 1939. Za leto 1937. in 1938. so namreč že objavljeni v reviji »Tehnika in gospodarstvo«:, št. 11. in 12., katere je sestavil in priredil g. Drago Potočnik. Tudi ti podatki kažejo, da se je položaj slovenske * 1 1 " ’ „ . . nn 1 . . 1 ■ 1« I rm 1 » .. 1 n 1 n Ir ^ V 1 'J 1' fl 'I H 1 (1 1 <1 i 1 Q />142^ P J in 10 družb 9 milijonov din izgube. Tedaj 10 milijonov din čistega dobička več kot leta 1937. Pa tudi to dokazuje izboljšanje, da so v večini delniške družbe pričele deliti svojim delničarjem dividende, ko jih prej niso več let. Povsem drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo položaj in razmere delavcev. Tudi ako je dovolj dela in zaposlitev dobra, si imorajo vsako zboljšanje priboriti po dolgotrajnih ,bojih. Tarifne akcije in sploh zahteve po zvišanju plač so bile v zadnjem času zelo težke. Podjetja so' se izgovarjala na slabo zaposlitev, večje obdavčitve in težave s surovinami. Dvig cen v septembru 1939 pa je kljub temu sprožil celo vrsto mezdnih gibanj. Vsa ta gibanja pa niso dosegla takih poviškov, kot so se dvignile cene življenjskim potrebščinam. To se pravi: realne plače našega delavstva so zopet padle in kupna .moč delavskih zaslužkov se je ponovno zmanjšala. Kako so se tedaj razvijali tarifni podreti in akcije? Do septembra -meseca ni bilo kakih večjih gibanj razen pri TPD. Zadnje mesece leta 1939 in še sedaj pa .se vrste mezdne razprave ena za drugo. Zanimivo je, da je največ gibanj v lesni industriji. Mezdna gibanja in efekti, ki so bili doseženi v letu 1939. samo s sodelovanjem JSZ, dajo naslednjo -sliko: Tekstilna in oblačilna industrija zaposlenih povišek 5. 7.1939: Štora d. d., St. Vid............... 25. 8. 1939: Kocjančič in dr................... 12.12.1939: Sešir d. d., Škofja Loka . . . 21.11.1939: Martinušič, usnjarna, Ljutomer delavcev 250 plač. dop. 80 5% 196 14% 11 15% letni efekt zvišanja mezd 25.000 din 17.000 din 230.000 din 11.340 din 22. 3. 1. 9. 2. 12. 7. 12. 9. 12. 9. 12. 14. 12. 23. 12. 1. 11. 1. 11. 14. 12. 1. 3. 23. 2. 4. 7. 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 1939: 28. 11. 1939: 31. 3. 1939: 29. 11. 1939: Lesna industrija Žagarska podjetja, Gornji grad . . Stare Feliks, Preserje.................. Ravnik, lesno podjetje ...... Marijingrad, uprava Nazarje . . . Klemenšek, lesno podjetje, Solčava Ikovič, lesno podjetje, Solčava . . . Stare Feliks, Preserje.................. Kamniška korporacija, Kamnik . . Falter, les. podjetje, Rimske Toplice Falter, lesno podjetje, Jurklošter . . Borlak Štefan, les. industr., Št. Jurij Remec & Co., Duplica.................... Remec & Co., Duplica.................... Remec & Co., Duplica.................... Rudarska industrija Crna-Kaolm, Cr.na pri Kamniku . . Gradbena in opekarska industrija Združene opekarne, Vič .................... 180 Dedek, kamnolom, Stahovica ... 50 10% 5% 10% 10% 10% 15% 10% 10% 10% 10% 15% 10% 60 obrata fur. 360 na raz. razpr. 200 96 35 246 19 60 96 107 60 80 35 360 70 nab. prisp. 4% 10% Papirniška industrija 26. 7. 1939: Bonač, papirnica, Količevo .... Razno 1. 12. 1939: Zdravilišče Dobrna....................... 250 naj), prisp. 54.000 din 40 10% 20.000 din 3621 1,932.180 din naslednjih tarifnih Na Duplici sta delno sicer sodelovaJi organizaciji ZZD in ZLDJ, vendar pa so v glavnem opravili vse delo naši funkcionarji in zaupniki; isto velja za »šešir« v Škofji Loki. Z ostalimi strotkovnimi organizacijami smo sodelovali akcijah: zaposlenih delavcev TPD revirji ....................................5300 Titan, Kamnik................................... 320 TPD revirji.....................................5300 Združene papirnice, Vevče , . , . 400 31. 26. 1939: 1939: 12. 12. 1939: 20. 12. 1939: povišek 4% 3% 8% + 2C, 12% letni efekt zvišanja mezd 4.000.000 din 120.000 din 8.000.000 din 832.000 din 11.34? 12,997.000 din Iz teh podatkov je razvidno, da je_ samo JSZ v minulem poslovnem letu dosegla okrog 2 milijona din na zvišanju delavskih mezd. V skupnih akcijah z ostalimi strokovnimi organizacijami pa je bilo doseženih na poviških plač cca. 13 milijonov din, skupno tedaj 15 milijonov din. V prvem polletju 1940 smo izvedli že celo vrsto mezdnih gibanj, tako sami kot skupaj z drugimi strokovnimi organizacijami. Vsa ta gibanja gredo predvsem na račun porasta cen življenjskih potrebščin. Da bo slika kar bolj popolna, bomo podali pregled še teh gibanj: 120.000 din 18.000 din 34.000 din 136.000 din 8.640 din 85.000 din 35.000 din 30.000 din 60.000 din 48.000 din 6.200 din 86.000 din 10.000 din 400.000 din 5. 1. 1940: Sever & Co., Ljubljana................. 27. 1. 1940: Piatnik, Radeče........................ 27. 1. 1940: Bonač, Količevo........................ 15.2.1940: Trobec, Kozarje......................... 17.2.1940: Vehovar, Celje.......................... 29. 3. 1940: Opekarne, Vič.......................... 29.3.1940: »Zmaj«, Ljubljana...................... 2.4.1940: Heinrihar, Škofja Loka.................. 18.3.1940: Falter, Rimske Toplice, Jurklošter . 18.4.1940: Ravnik, Planina......................... 24.4.1940: Stare, Preserje.......................... 30.4.1940: Peta, Radeče............................ 30.4.1940: Kocjančič, Vič......................... 10.5. 1940: Birola, Kresnice........................ zaposlenih lotni efekt delavcev povišek zvišanju m«zd 40 75.000 din 160 15% 300.000 din 240 22% 440.000 din 15 8% 10.000 din 15 10% 4.500 din 160 8% 140.000 din 48 10% 61.000 din 72 8% 60.000 din 120 8% 53.000 din 34 8% 30.000 din 92 5% 23.000 din 24 8% 24.000 din 80 5% 24.000 din 50 12% 73.000 din 1150 1,317.000 din 7.000 din 41.000 din 50.000 din Skupno z ostalimi organizacijami pa smo sodelovali v naslednjih mezdnih gibanjih in so bili doseženi naslednji efekti: zaposlenih delavcev povišek Titan d. d., Kamnik............................ 350 7.5% TPD, Trbovlje.................................S.^OO imb prisp. Jeklarna, GuSta.nJ............................. 420 10.(f% TPD, Trbovlje ............................... 5.300 7.5% Papirnice, Vevče .............................. 400 10.0% 23. 1 :u. 1. . i-r 2 28.3 ,8. 5 22. 4 1940: 1940: 1940: 1940: . 1940: 1940: letni efekt zvišanja mezd 236.000 din 1.400.000 din 450.000 din 6.750.000 din 885.000 din KlD, Jesenice........................................ 3.700 nab. prisp. 1,000.000 din 15.470 10,721.000 din ostolat Meti katoličani večkrat slišim tožbo: Množice delovnih ljudi jpdpadajo od vere in iščejo rešiitve v doktrinah, ki so katoliški' veri nasprotne ali celo sovražne. Brez dvoma je to zelo žarnim iv pojav in še bolj zanimivo bi bilo, ogledati si ga podrobneje ali pa celo poskušali najti odgovor na vprašanje: Zaikaj to? . Najprej — strogo moramo ločiti med dvema ugotovitvama talko imenovanega »odpada«. Emi je zanesla v svet skupina katoliških kapitalistov, ki se skušajo -z vsem okoristiti, ki bi hoteli kovati zlato tudi iz »pokristjainjenja« delovnih ljudi, ki poznajo le en sam zakon: služiti samemu sebi z vsemi sredstvi; — in le en sam cilj: dobiček, osebno ugodje in oblast. Podrobneje razčlenjevati vse te ugotovitve in jim iskati zadnje motive, nima smisla. Njihovo ozkost in mamonističiM* »skrb« razkrivajo že .gornje ugotovitve. Po- (Nadaljevanje s 1. strani.) nalogo pruv razumeli ter jo vestno in požrtvovalno izpolnili. Takih ljudi pa ne more nobena vnainja refolrma sama čez noč napraviti, marveč morejo .le polagoma zrasti in se za to usposobiti in vzgojiti. Tudi to je ena temeljnih ugotovitev, iz katere se jaismo vidi, da se bo novi red le ix)lagoima oblikoval in rasel iz vsakokratnih starih in novih kulturnih, gospodarskih, socialnih in moralnih temeljev. Stanovska in korporacijska misel bo pri tem korist na i:n plod/na predvsem le, .kolikor jo bomo zna.li kolt eno izmed mnogih komponent družabnega razvoja pravilno včleniti v celotni .sestav ter ji bomo odkaizaili pravo mesto in pravo veljavo. Vsakršno pretiravanje pa bo nujno povzročilo le škodo ter bo rodilo nove .težave in pretresljaje. mean-bnejše so one druge ugotovitve, ki smo jih mi že pogosto tudi -postavljali in ki prihajajo iz iskrtbi za dejansko ohranjevanje in reševanje krščanskih dobrin in imajo svojo osnovo v resnični, pogosto celo masovni odločitvi velikih skupin delovnega ljudstva za materialistične in krščanstvu ne nasprotne ideologije. Vsekakor je ta odločitev zelo zanimiv simptom časa in zdi se mi, da so .ga merodajni činitelji vse .preveč pozno ugotovili... Kje so torej vzroki za dejanski odpad, če se da tako govoriti, delovnega ljudstva od Kristusa, ki je bij vendar v svojem času glasnik ponižanih, ki je s svojim evangelijem zajel najbolj izrabljane, vse tiste, ki jih moremo danes mirno vizporediti s proletariatom, delovnim ljudstvom? Vzporedno .s tem osnovnim vprašanjem .se .postavlja še drugo, ki problem osvetljuje še nekoliko bližje: »Kako da je imel rav-mo -najbolj krščanski in katoliški del modernega sveta tako malo smisla in razumevanja za njegovo najibolj pereče in bistvene zahteve in probleme« (dr. A. Gosar: Sodobna razmišljanja katoličana, Dejanje 6/III). V problemu delovnega ljudstva je prvo in najvažnejše vprašanje socialno. Brez dvoma je še mnogo drugih (kolikor jih prvo že ne obsega), a vendar od rešiitve tegn prvega bi bile odvisne rešitve vseh drugih. Delovni človek je bil zaradi gospodarskega reda, ki obstaja danes v pretežnem delu sveta, .nujno prisiljen postaviti rast svojega občestva na najbolj človeško .podlago boj za kruh. Ta borba, ki je biološko popolnoma upravičena in logična, je usmerjala odločitve delovnega ljudstva, vplivala iia njegove poglede na svet, življenje in udejstvovanje in končno tudi narekovala odnose do doktrin, ideologij ali svetovnih nazorov (kakor hočete!). Nujnosti tega čisto biološkega zakona ne bo mogel nihče zanikati in vsakdo, ki hoče delovmo ljudstvo in njegove odločitve pridobiti zase, mora nujno z njim račuinati in ga upoštevati. Upoštevanje tega zakonu je pa obenem začetek reševanja socialnega vprašanja in prelomnica, ki postavlja posamezne doktrine ali ideološke skupnosti pred usodno odločitev o sredstvih, metodah in otsaiovnih pogledih ter pojmovanju socialnega problema*. To nujnost so prav visi dobro spoznali, zato moremo povsod zaslediti najrazličnejša mnenja o rešitvi socialnega vprašanja. Tudi katoličani imamo taksne poglede, združene v socialnih papeških okrožnicah, bistveno važne odgovore pa moramo najti v evangeliju, ki tozadevno narekuje inaj!>olj energične, sodobne im uspešne ukrepe m le velika škoda je, da »se 111 med katoličani našel .nekdo«, ki bi v smislu evangeljskih socialnih inačel »napisal mino-go bolj žgočo obsodbo kapitala, kakor jo je inapisal Karl Marx« (Jacpies Ma-ritaim). Seveda je pa drugo vprašanje, koliko smo katoličani vse pozitivne in uspešne ugotovitve socialnih papeških okrožnic (predvsem »Rerum novaruni« in »Quadragesimo anno«) .poskušali dejansko realizirati. Menim, da fm. tu bili vse premalo resnično aKtirv.n in dej a vini. kajti razpravljanj o .socialnih okrožnicah (ki privedejo včasih do gorostasnih absurdov), prevajanj in ponatiskovan( besed in teorij ne moremo vključiti v aktivnost in dejavnost. To je prav zanimiva diametralna ugotovitev: kako malo se je prav za prav med katoličani slišalo o kapitalu in kako je bil vendar kapitalizem vse do današnjih dni med katoličani aktivein, dejaven! Vedno večja in pomembnejša značilnost današnjega sveta je »vedno in- tenzivnejša kolektivizacija vsega .našega življenja« (dr. A. Gosar. Isto), ki se ji .ni mogoče več iz nekih čisto tradicionalnih ozirov upirati, ikalkor da bi od nje bila odvisna celo svetovno nazorska odločitev .množic in predv.sem delovnega ljudstva. Rešitev socialnega problema bo vedino z večjo nujnostjo postavljala tudi odločitev o kolektivizaciji vsega življenja, predvsem pa gospodarskega. Pretirani individualizem se spričo .splošne nujnosti kolektivizma postavlja kot anahronizem, celo socialna .zabloda, (ki bo mnogo več škodovala tistemu, ki ga bo poudarjal, kakor pa koristila. In med sodobnimi, celo odličnimi, katoličani jih je mnogo, ki so prepričani, da je individualizem nujnost »čistosti« katolicizma. Enako je s socializmom! Prav za prav je zmotno poudarjati, da je socializem nekrščanski in še celo nekatoli-ški. Brez dvonna — .nosilci današnje socialistične ideologije so .katolicizmu nasprotni, vendar smo temu sani 1 kil-vi ko.iti v usodnem trenutku nismo znali postaviti pravilno zahtev in predvsem pogledov, kakor jih je znal postaviti socializem in -tisti, ki so mu bili očetje. Vendar je v socializmu ogromno vsega, kar katoličani moremo brez obotavljanja .sprejeti, odnosno kar je bistveno katoliškega! In ta.ko gre dalje! •Kaj bi rad z vsem tem povedal! — Katoličani, višaj velika večina in predvsem merodajni činitelji, smo s .svetom, življenjem, razmerami in potrebami katoličanov in vseh izgubili stik! Zato so naše odločitve često prihajale v nasprotje s potrebami! In tam, kjer bi morali življenje oblikovati in sprožiti pozitivno reševanje, smo -stali v opoziciji, obsojali in poskušali zavirati kolo. ki se je neizprosno vrtelo, dalje! Med prodornostjo katoličanov prvih stoletij in letargijo katoličanov današnjih dni je usoden prepad in vprašanje je, kako ga bomo premostili! Zaradi njega »se je zgodilo, da je krščanski socialni nazor in inauk ostal v veliki večini mrtva črka, brez prave življenjske sile in ličinka« (dr. A. Gosar, Isto). In izkazalo se je, »da nam najboljša 'in najlepša krščanska in katoliška načela «,aiina v modernem življenju bore malo koristijo in pomagajo, če jim ne znamo dati zares sodobne;, današnjim razmeram in potrebam ustrezajoče praktične oblike« (dr. A. Gosar, Isto). Tako se odpira na vse zadnje kot zaključno vprašanje tudi na vsa /»stala vprašanj a — vprašanje apostolat a. Apostolat moremo razlagati na mnogo načinov, kajti obseg, ki ga zavzema, je nepregleden. Tu maramo poudariti le najvažnejše! Apostolat se postavlja Ikot vprašanje neprestanega živega stika vodilnih krogov v katoliški skupnosti z masami, življenjem, potrebami! Mislim tu, da preidem kar v sredino problema, na stik predvsem duhovščine iz življenjem iin predvsem, ker sem se tu omejil le na tako imenovani odpad delovnih .ljudi, z delovini-mi ljudmi. Ne morem reci z absolutno trdnostjo, zakaj ise je ta stik pretrgal iin kdaj se je to zgodilo, vendar dejansko je tako in »obsodbe« podobne inkvizicijskim odločbam in podobno razdaljo še večajo! Vsiljuje se mi po vsej sili ispet primera s prvimi stoletji krščanstva in današnjimi razmerami. Tedaj so bili duhovniki v neprestanem stiku s katoličani — pravi ■očetje, ki .so okoli sebe družili vse <61eine občine, enaki med enalkimi! Danes je to drugače. Delovni človek čuti — zopet .se vprašujemo z velikim zanimanjem: zakaj —, da je duhovnik gospod, da mu ni enak, da je med njima razlika. In vse to povzroča zraven katolicizma nasprotne propagande nezaupanje, odnosno razlike in občutke neenakosti. Saj — mnogo vsega je razumljivega. Naloge im delo. Cerkve «e je zelo ipovečalo, po nujnosti zahteva poseben aparat, ki zmore vse delo! Vendar — tista primera duhovnika .s pastirjem, ki se skloni k visaki še tako majhni, še tako nebogljeni in garjavi oivoi — je le idila! Vprašanje apostolata med delovnimi ljudmi se odpira predvsem kot vprašanje duhovnikov, ki bi bili pripravljeni prenesti .svoje pastirsko poslanstvo iz župnišča ali kaplanije v rudniške rove, med stroje v tovarni, v gozdove med žagarje in povsod, .kjer bi bilo treba; in tod bi naj vršili svojo pastirsko poslanstvo in očetovsko dolžnost kot enaki med enakimi. Ta predlog odnosno takšno razumevanje du- hovniškega apostolata se zdi na prvi pogled naivno in nemogoče! In vendar se mi zdi za prihodnje dni usodno važno., mogoče pa tudi, če pomislimo le, kaj so na primer mogli vse storiti jezuiti, ki so prav s prilagojevanjem potrebam, priložnostim in razmeram osvojevali svet za Kristusa. Takšen apostolat je posebno nujen, ker odpad delovnih množic od Kristusa dejansko obstaja. Kdor si zakriva pred tem dejstvom oči, usodno greši. Prepričan .sem, da bodo deloivini ljudje dajali novemu redu ma svetu v eaj-večji meri znamenja. Skrbeti mora- mo, da bomo kot katoličani v največji meri in v prvih vrstah soudeleženi pri izgraditvi .novega, boljšega in pravičnejšega reda. In tudi iz itega vidika dobiva apostolat, ki sem ga zgoraj nakazal, svojo vrednost, svoje .poslanstvo! Pomniti pa moramo še nekaj: ob prevzemanju apostolata v talko veliki ineri, kakor sem ga zgoraj v glavnih obrisih načrtal, pa morama najprej iskati tistega, kar nas z vseimi druži, da bomo mogli kedaj izravnati vse tisto, kar nas neusmiljeno z delovnimi množicami loči! Musek K. Vitko. Tre&en premislek Živimo v času, ko se odloča nadaljnje življenje ne samo poedinca, niti majhne skupine ljudi, ampak Evrope in morda celo sveta. Prav zaradi tega so dnevi, ki jih preživljamo, važni. Kakšna bo bodoča družba, kakšno bo naše življenje morda cela nadaljnja stoletja, to je vprašanje, ki dandanes nastaja. Priznati moramo radi ali neradi, da je prav v tem vprašanju posebno od delavske strani veliko zamujenega. Nič se ne smemo varati in zvračati krivdo ne vem na koga, češ ta in ta je vzrok. Tako važnega vprašanja., kot se danes rešuje, ne more odločati en sam človek, in če že odloča v resnici, moramo pa že itudi v tem videti velik kos naše pretekle zanemarjenosti in lenobe, ker se nismo hoteli uveljaviti tako kot bi se .morali. Le vprašajmo se sami, zaikaj je delavstvo prav povsod zgubljalo na svojih pravicah pa naj bo kjer koli, bodisi v podjetjih ali v delavski zaščitni in zavarovalni panogi, ali pa tudi v javnem življenju. Kratek odgovor je na to: zato, ker je bilo brezbrižno za obrambo svojih pravic. Namesto da bi so oklenilo v povojni dobi svojih delavskih strokovnih organizacij, da bi na svoja lastna življenjska vprašanja gledalo kot delavstvo iin bii jih imelo za svojo lastno zadevo, je — bodimo si odkriti — naravnost špekuliralo s svojim vprašanjem. Svobodne delavske organizacije .so klicale v svoje vrste dan za dnem, teden za tednom, po svojem časopisju, po sestankih in zborovanjih, toda delavec je računali in raz-motrival v svojem sebičnem gonu ali se izplača stopiti v organizacijo, ali mu ta daje toliko tudi nazaj, če ne več, kot je on njej dal, špekuliral je, da se drugi borijo za delavske pravice, češ saj bo on tudi iisto dobili, kar bodo njegovi tovariši priborili itd. Pričako- IJpravni svet Je sklenil..« V današnji dobi tožimo o pomanjkanju duhovnosti. In je ito tudi res. Materialnost ima vsepovsod prvo besedo. To ve, še bolj pa čuti delavstvo. Posledice napačne miselnosti so pa dvojine: Delovni človelk silabo živi, njegova osebnost je brez vsalke .cene. V družbi vlada kapital. Kdor je njegov zastopnik, ima moč in besedo. To dejstvo ise oidraža v vseli ukrepih nosi-ieljev sedanje družbe, še boli j jasno pa v tovarni. Položaj delavstva se ne obravnava na .podlagi njegovih resničnih potreb, na podlagi njegovega truda in žrtev, ampak na podlagi mnenja kapitala. Delavski zastopniki lahko še tako ma-zouio dokažejo potrebo in upravičenost delliav.slkih zahtev, pa vse te do-Kaze ipolbije_ saimo ena izjava ravnatelja: Upravni svet je sklenil, da se tem m tem zahtevam ne ugodi. Pa od kod ta upravni svet, od kod njegova moč? Saj delavstvo niti me pozna tega »upravnega sveta«. Še nikoli ga ni videlo v tovarni, zlasti pa ne v obratovalnih oddelkih. Ravnatelj pride v te oddelke vsaj od časa do časa, toda »upravni svet«? Tega .ni videti. Pa ima vendar tako veliko moč, tako odločujočo besedo, da se mu klanja v veliki ponižnosti ravinaitelj z vsem vodilni osebjem vred. Ta upravni .ve iima talko veliko moč, da iz eno ■samo izjavo uniči vse made delavstva. Kdo je torej ta »upravni svet«? Nobeden drugi kot gospod Kapital. Veliko moč liima, dasi je neviden. Ima le *v«jo eksponente, svoje valpte v ose-H TgosP«dov predsednikov, tajnikov J fi ^ukc vdani .so mu. Za blaigiinjo Kapitala izginejo vse moralne obveznosti do družine, do inaroda, celo do krICi cer 'veliko govori tildi gospod • l r“'znih moralnih dobrinah, o ljubezni do naroda, do domovine, o države. Vendar moče za to. ničesar žrtvovati, še več Pod takimi gesli iz-zenia delovno ljudstvo, mu nalaga nova ramena in s tem svojim početjem val je, da mu bodo njegovo vprašanje reševali občinski možje in poslanci, za katere je oddal isvloj glas, pričakoval je, da bodo ministri delali čudeže in v njegov prid, ker da mora biti tako itd. Toda življenje je šlo svojo pot naprej. Kdor je bil močnejši iin se je za svoja vprašanja brigal pridno in marljivo, tisti je zmagoval in dosegel uspehe. Delavstvto je bilo seveda po svoji zaslugi razočarano. Od nikjer se ni pojavili človek, ki bi mu lepo na krožniku prinesel povišanje plač brez delavčeve borbe in truda, ni ga bilo, ki bi delavcu ščitil njegove pravice v socialni zakonodaji itd. Iz malomarnosti je delavstvo prešlo namesto k spoznanju resnice iin po njem k intenzivnemu delu za uveljavljenje svojih pravic, na usodno pot zabavljanja in godrnjanja, v nezadovoljstvo in k ustvarjanju najrazličnejših krvavih in nekrvavih obračunavanj. Vsako delo mu je bilo odveč, vsak je bil goljuf in demagog, vse organizacije so bile v delavčevih očeh le sredstvo za pridobivanje članarine, od katere so baje živeli odborniki in tajniki... Če v.se to prav, pametno in trezno premislimo, moramo priti do zaključka, da ima delavstvo to, kar si je zaslužilo. Hvala Blogu, moramo reči, da je bilo med to nezavedno maso ljudi vendar le velik odstotek zavednega .delavstva, ki je bilo vseskozi na svojem mestu in se je borilo za delavske pravice proti močnemu nasprotniku velekapitalu, proti javnemu mnenju, ki je bilo po delavski zaslugi skoraj stalno na strani glospodarskih krogov, poleg tega pa še obdano od stalne kritike nepoučenega in nezavednega delavstva. Koliko je tu žrtvovala naša JSZ, naši zvesti člani, ki so se v takem položaju neustrašeno borili za pravice in vztrajali v njenih vrstaih, čeprav je na vseh straneh grmelo in bliskalo, lii če bi teh zvestih pokretašev in delavcev ne bilo, bi bile delavske razmere še veliko slabše. Le tem se dma delavstvo zahvaliti, da sb mu ohranili vendarle še nekaj pravic in ugodnosti, predvsem pa hrbtenico zdravemu delavskemu gibanju, kateremu se je treba samo pridružiti in sodelovati. Trezen premislek narekuje vsakemu delavcu dolžnost, da zapusti že vendar enkrat kvarno brezbrižnost, brezplodno godrnjanje in kritiziranje socialnih razmer ter pristopi k organizirani delavski skupnosti. Le v pametnem delu im zdravem presojanju razmer je delavska rešitev. Le taklo ise nam ni Bati prihodnosti, ker se ne more ničesar trajnega uveljaviti, kar bi organizirano in izobraženo delavstvo -ne imelo za koristno in potrebno. ž. S. Belavstvo in draginja ubija v delovnem človeku vse tisto, kar oficielno in na zunaj poveličuje. Veliko moč ima gospod Kapital, dasi ni živa .stvar. Včasih so učili, da dobrine ustvarja delo. Kapital je uveljavil im še uveljavlja nasproten nauk, da more namreč ustvarjati tudi mrtva stvar. Ne samo to. Še več. Mrtva stvar je bila postavljena na prvo mesto in prev.zela je (komando. Zaradi teiga v tovarnah delovtni človek ničesar .ne pomeni. Brali smo, da sestavljata tovarno dva čiinitelja. Pozitivni in negativni činitelj. Pozitivni činitelj — delo da tovarni življenje, kapital — negativni činitelj daje le sredstva. Seveda v smislu govorice kapitalist ion e družbe. Logično bi morali imeti v produkci ji glavino besedo pozitivni činitelj. Življenje dokazuje ravno nasprotno. Kaj ne? Nerazumljivo, da more imeti mrtva stvar besedo naid živo stvarjo. To dejstvo dokazuje v.so zablodo sedanjega družabnega reda, vso veliko in težko bolezen sedanje družbe, obenem pa nujnost, da se vse to izpreimeni. C.lavni borec proti kapitalizmu iin s teni proti tem nezdravim razmeram je delovni človek, Zaradi tega, ker je duhovno še kolikor toliko zdrav m ker predstavlja pozitivnega čiinitelja, ne le v tovarni, ampak tudi v družbi. Glavni borec je pa tudi zaradi tega, ker se zaveda, da ne bo prišel do svojih pravic toliko časa, dokler bo vladal kapitalizem. Odrešenje delovnega človeka predpostavlja zlom in pogin kapitalizma. Hrepenenje po človeka dostojnem življenju im kapitalizem se izključujeta. Zaradi tega se bodo raz-mejre med tema dvema taboroma še bolj poostrile, ker ne more biti kom- Na raznih pogajanjih za zvišanje plač ali pa za priznanje draginjskih doklad se podjetniki radi sklicujejo na indeks Narodne banike. Češ po njej imamo .nekako uradno ugotovitev ipo-Tasta draginje. Vprašanje je, če in koliko naj da delavstvo .na tak indeks. Sedaj izkazuje ta indeks okrog 27% dvig cen. 7,'a delavstvo je v tem pogledu mogioč samo en odgovor, da velja inamreč za njega, ko se ugotavlja njegov gospodarski položaj, samo eno pravilo: Dvig draginje mora biti ugotovljen na podlagi dejanskega stanja. To je: upoštevati se morajo predvsem cene tistih predmetov, katere potrebuje delavstvo za svoje preživljanje. Šele tako upoštevanje more dati pravo sliko težkega gospodarskega položaja delavstva. Vedeti moramo namreč to, da .n.aše delavstvo v veliki večini ni doseglo eksistenčnega minimuma. Torej je že pred nastopom draginje težko živelo. Z vdorom draginje je od eksistenčnega minimuma še bolj odmaknjeno. Kakšno sliko dobimo, če vzamemo v pretres take predmete, ki služijo delavstvu pretežino za preživljanje? V naslednjem navajamo cene nekaterih cen življenjskih potrebščin, in sicer pomenijo prve številke za september 1939, druge številke za julij 1940 im tretje številke povišek v odstotkih: Predmet Cena za kg, kom. ali l Pitrast bela moka 0 krušna moka pšen. zd rob kor. zdrob ješprenj olje kis kava II mast kav. primesek 14.-cifcori ja Cena fižola je bila lani septembra 5 din, letos julija 9—10 dini, torej povišek od 80 do 100 odstotkov. promisa med pozitivnim in negativnim činiteiljem. Delovni človek se mora tega zavedati. Zato mora tudi v sedanjih napetih razmerah in še bolj kot kdaj koli prej utrjevati iin širiti svojo strokovno organizacijo. Kajti edina ta mu daje jamstvo, da bo kos sedanjim in bodočim nalogam ter da bo stopil v nove razmere popolnoma dograjen značaj. din din 3.50 5,— 42.80 3,— 4.50 42.80 4.— 5.50 42.80 2.75 4.50 63.67 4 — 4.50 42.80 16,- 32.— 100— 3,— 4,— 33.33 64.— 104,— 62.50 18,— 26— 44.40 14,— 16— 14.28 19,— 21— 10.50 Priporoča se Blaž Rangus, Kranj kraljevi doorni juoelir in dobavitelj Cena riža je bila lani septembra 8—10—-12 din, letos julija 11.50—14—16 din, torej od 40 odstotkov navzgor. Cena sladkorja je bila lani .septembra 14—15.50 din, letos julija 14—15.50 dim, in torej nima poviška. Cena drv za kubični imeter je bila lani septembra 75—S5 diin, letos julija nad 140 din, povišek itorej od 64.70 do 86.66 odstotkov. Cena usnja — popravilo čevljev — je bila lami septembra 25—35 diin, letošnjega julija od 50 din navzgor, povišek torej za 100 odstotkov. Pri tem smo navedli šaimo nekatere predmete. Toda že te navedbe dokazujejo, kako velika razlika je med raznimi povprečnimi uradnimi podatki in med resničnostjo. Kdor pa hoče resno preučevati položaj delovnega človeka, mora ‘računati z dejanskim stanjem. Delavstvo pri opekarni Stavbna družba na Viču sl je zboljšalo plače Težke razmere, ki so nastale zaradi visokega porasta draginje, občuti najbolj delavstvo. Posebno so prizadeti sezijski delavci, med temi pri opekarski industriji, katerih delo traja samo nekaj mesecev v letu. Poleg tega so pa še v tem času odvisni od raznih vremenskih prilik. Nikakor ,ni mogoče, da bi si ti delavci mogli nekaj prihraniti za .zimo, ko njihovo delo počiva. Po vzgledu drugih delavcev so se tudi pri opekarni »Stavbna družba d. d.« na Viču pri Ljubljani organizirali v JSZ. Izvalili so si svoje zakonite predstavnike, delavske zaupnike, olbeinem so pa podjetju potom organizacije .stavili predlog za zvišanje plač. Podjetje je ma predlog pristalo. Od 28. junija dalje bodo delavci prejemali sledeče plače: moški delavci din 4.50, delavke din 3.25 na uro in nkordantje din 52.— od 1000 koin. pri vlaganju in izlaganju opeke v peč oziroma iz peči. Delno si je s tem delavstvo izboljšalo svoj življenjski položaj. Drugemu delavstvu, .posebno opekarskemu, ki v teh časih živi že v posebnih težkih razmerah, naj bo v opozorilo, da si moire delavec boljši kos kruha priboriti le potom organizacije. Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu! St. 29 — 1940 DELAVSKA P KAV 1C A Ponovni uspehi JSZ v boju xa povišanje delavskih plač V sedanjih, za delavce tako trakih življenjskih prilikah, iko prav delaiv-stvo stilska čimdalje večja draginja do neznosnosti, si pomaga iz tega težkega položaja le listi delavec, ki je organiziram. Pod vodstvom strokovne organizacije si delavci v podjetjih, kjer so organizirani, skušajo ‘postopoma in ako že ni imoigoče v vsem, vsaj v gotovih mejah, zavarovati proti navalu draginje. Te uspešne obrambne akcije so (ponovno izvedli delavci Bonačeve papirnice na Količevem, v podjetju Crna-Kaolin in pri regulaciji Save, ki jo vrši banska uprava. Podjetje Bonač je že s 1. januarjem t. il. zvišalo plače za 22%. Ker je pa draginja zadnje mesece v ogromnih skokih rasla prav pri tistih 'predmetih, ki jih delavec neobhodno potrebuje, je bilo delavstvo Bonačeve papirnice ponovno prisiljeno ]K)itom JSZ poslati podjetju predlog za zopetno zvišanje (plač. Ker je podjetje uvidevno, je vzelo predlog nadaljnjega poviška na znainje, ter upoštevajoč draginjo, pokazalo pripravljenost, da zboljša ,j>onovno delavske plače. Dosežen je bil sporazum, da se povišajo plače za 50 par na uro, razen tistih delavcev, ako sta v podjetju zaposlena mož in žena in se jima v teim primeru poviša plača za 30 par. V podjetju »Crna-Kaolin« v Črni nad Kamnikom so zaposleni delavci tudi že konec lanskega Jeta započeili akcijo, da dosežejo dvigu cen odgovarjajoče povišanje plač. Dosegli so takrat 10- do 12-odlstotni povišek plač. Sedaj se je akcija za povišanje zopet obnovila. Podjetje je prvoitno nudilo le gotove draginjske doklade, s čemer pa delavci niso bili zadovoljni. H. t. m. se je vršila na sreskem načelstvu v Kamniku tozadevna poravnalna razprava, ki je bila uspešno zaključena. Podjetje je pristalo, da poviša tvse delavske zaslužke za 12%. To bo zneslo pri najnižjih zaslužkih ženk 36 par na uro in doseglo pri kopačih z dobrim akordnim zaslužkom 70 par na uro. Poleg tega se je podjetje tudi obvezalo, da bo dalo konec leta od vsakega vagona nakopanega kaolina, ki bo presegel število lani podanih vagonov, 300 din, ki se bodo razdelili delavstvu. To podjetje je navajalo, da hočejo Združene papirnice Vevče, da bi se morala cena kaoliina celo znižati, sicer da bi raje kupovalo nemški ka-olin. (Zaradi navedenega dejstva je •delavstvo popustilo od prvotnih višjih zahtev. Povišek 75 par na uro, kot so ga do-Ibiili delavci pri gradbeni kolektivni pogodbi, so po prizadevanju JSZ dosegli tudi delavci pri regulaciji ljubljanske Save in kamniške Bistrice. Navedeni delavci so stalno zaposleni pri regulacijskih delih, ki jih vrši banska uprava, rečno nadzorstvo Save. Potom JSZ iso ti delavci že začetkom 1. 1938. dosegli take plače, kot jih določa sedaj kolektivna pogodba za gradbene delavce. Še preden je bila sklenjena kolektivna pogodba, je JSZ storila korake. za zvišanje. Dobila je pa pristanek, da se bodo plače povišale v višini, kot bodo povišane po gradbeni kolektivni pogodbi gradbenim delavcem, kar se je potem tudi izvršilo. Sedaj prejemajo navedeni delavci povprečno po 5 din na uro. Navedena plača je precej boljša kot jo pa določa kolektivna pogodba, kljub temu, da jo splošno znano, da privatna podjetja plačujejo bolje kot javne oblasti, ki niso obvezne upoštevati ratznih predpisov o višini plač. Da pa imajo navedeni delavci vseeno toliko boljšo plačo, in to že, odkar so organizirani, se imajo zahvaliti JSZ, ki je že večkrat storila potrebne korake za zvišanje plač in dosegla pri tem tudi lepe uspehe. ^Razgledi^ a s po dv dboroževamj morda še napredek, danes že nazad-njaštvo, in aa bo tok časa človeško družba neizprosno pripeljal mimo viseli ovinkov k njeni pravi in pravični ureditvi Zato hočemo s svojim mnenjem o pripravljajočih se reformah še počakati, dokler jih odgovorni oblastniki ne dajo ljudstvu v izjavo in pretres. Kdo vodi Delavsko zlioraico ? Članstvo in somišljeniki so že večkrat prosili uredništvo, da naj objavi sedanje vodstvo Delavske zbornice. Prav je, da ve delavstvo, kdo> stoji na čelu najvažnejše delavske ustanove. Zato priobčujemo celotno vodstvo Delavske zbornice. Vodstvo tvorijo naslednji gospodje: Upravni odbor: 1. Kozamernik V., prokurist tvrdke Stupica, veletrgovine z železnino v Ljubljani 2. Križman Andrej, urednik »Slovenskega delavca«, duhovni vodja ZZD in kaplan v Ljubnem na Gorenjskem. 3. Onič Maks, tovarniški delovodja na Javorniku na Gorenjskem. i. Pirih Milico, di pilomi rum tellllik. tajnik ZZD in pragmatično nastavljen uradnik OUZD-ja v Ljubljani. 5. Arčon Julij, u r adn i k - d n ev niča r OUZD-ja v Ljubljani. 6. Grebenšek Venceslav, bivši tovarniški delavec, sedaj pragmatično nastavljen uradnik OUZD-ja v Ljubljani. 7. Kalčič Rudolf, pragmatično nastavljen uradnik OUZD-ja v Ljubljani. 8. Golob Stane, bivši trg. sotrudnik, sedaj uradnik-dnevničar na OUZD-ju v Ljubljani. 9. Škerlj Pavel, strojnik na OUZD v Ljubljani. 10. Zajec Vekoslav, rudar, Velenje. U. Dacar Rudolf, predilniški delavec, Tržič. 12. Markež Matevž, delavec na Jesenicah in dopisnik Delavske zbornice v Ljubljani, s stalnim mesečnim honorarjem v znesku 500 din. Predsedstvo: Kozamernik Viktor, predsednik. Čla-Kalčič Rudolf, ojenimi napori delajo"za pospešitev ni: Kalčič Kudolf Grebenšek Vence- oroževanja. Sedaj izdelujejo Rusi slav in zbornični tajnik Hafner. 30.000 letal' na leto, podobno pa je tudi z drugimi vrstami orožja. Razpisali so tudi veliko notranje posojilo, ki po prvih poročilih kaže izredne uspehe. Nemčija je pred dnevi objavila dokumente francoskega generalnega štaba o voljnih pripravah na bližnjem Vzhodu; očiten namen objave je bil, da se napravi spor med Turčijo in Rusijo. Turčija se je baje dogovarjala s Francozi o pomoči v primeru, če bi ti z Angleži napadli Rusijo. Prvi ruski poslanik Plotnikov je prišel v Belgrad, obenem pa naš Ou-brilovič v Moskvo. S tem so se razmere imed Jugoslavijo in Rusijo uredile. Te ureditve je posebno veselo delovno ljudstvo. . ___ V Berlinu se vrše važni razf, med Hitlerjem in italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Ver | g . za enoten nastop proti Angliji m za v, T?trpi/\np no in e m siki zamisli, ureditev Evrope pu -jv* j Kaj 'bodo sklenili, bomo videli iz de- JUVelike politične in gospodarske spremembe se pripravljajo pri nas Mno: .ro se govori o korporativni ureditvi države. Kot delavci moremo poudariti danes samo toliko, da ho vse, kar bo postavljeni brez ali celo proti delovnemu ljudstvu, zgrajeno na pesek in ne bo moglo obstati. Ne smemo .pozabiti, da je lahko to, kar bi bilo včeraj Finančna kontrola: Peter Rozman, strokovni tajnik ZZD, Maribor. Megla Alojzij, delavec, Kranj. Naglič Drago, trgovski zastopnik, Maribor. Prosvetni odsek: Klinar Franc, šef mezdnega urada KID na Jesenicah. Tomc Jože, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani in bivši dolgoletni tajnik »Svobode«. Langu« Jože* ravnatelj užitninskega urada m član vodstva ZZD. Krista Hafnerjeva, učiteljica, Kozamernik Viktor in Pilih Milko. rDdniutha ^ „ . 0 L A S 1 L 0 & ii.C J-jL V Sl i*. KBŠČANSKKGA DELOVNEGA LJUDSTVA -.jo VBak Četrtek popoMno. v iirlmt)-prasnlka dan prel. — uprava Je v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22-1. - Ofrlani, reklamacije n, naročnina na upravo, Miklošičeva T--I. Ojilasi po ceniku. Teleion Ste v. 494o. Številka pošt. čekovnega računa 14.90«. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: ISL 1 mo8oe 4 din, za četrt leta 10 din, za, pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Tone Fajfar ▼ Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. ▼ Ljubljani, T.vrševa o. 17 (Maks Blejec)