PRuviuDSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotonnt A bo. postale I gruppo Cena 400 lir Leto XXXVD. Št. 290 (11.112) TRST, sreda, 9. decembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi POTNIKI SE VEDNO V ROKAH LIBANONSKIH ZRAČNIH GUSARJEV Senca skrivnostnega izginotja Mousse Sadra za odisejo ugrabljenega libijskega boeinga Letalo je včeraj poletelo iz Bejruta v Atene, Rim in nato nazaj v Bejrut - Libanonski gverilci zasedli bejrutsko letališče - Gusarji namenjeni v Teheran? BEJRUT — Odiseja libijskega potniškega letala, ki so ga zračni gusarji v ponedeljek popoldne med preletom Italije preusmerili na bejrutsko letališče se še ni končala. Včeraj je letalo znova preletelo Sredozemlje, najprej iz Bejruta v Atene, nato v Rim, v večernih urah pa se je. po prepovedi pristanka na Cipru, vrnilo v libanonsko glavno mesto. Tu je pilot pristal brez dovoljenja oblasti, ker je skoraj povsem izčrpal gorivo. Gusarji so zahtevali gorivo in zamenjavo pilota, po negativnem odgovoru oblasti pa so letališko poslopje zasedli pripadniki šiitske organizacije Amal, ki so z orožjem v roki prisilili letališke oblasti, da so ugrabljeni boeing založili z gorivom Preusmeritev libijskega letala je vzbudila toliko pozornosti zaradi izrazito političnega ozadja dogodka samega. Gusarji so pripadniki ene arabskih organizacij, ki nasprotuje Gadafijevemu režimu v Libiji. 0-snovna zahteva, ki jo postavljajo, je izpustitev šiitskega verskega voditelja imama Mcusse Sadra, ki naj bi bil, po njihovih besedah sodeč, zaprt v Gadafijevih ječah. Imam Moussa Sadr, doma iz iranskega svetega mesta Koma, je oil voditelj šiitske skupnosti v Libanonu, ki šteje več kot 2 milijona vernikov. Do leta 1978 je bil Moussa Sadr prestižni voditelj gibanja, odkar je izginil pa je postal pravi mit libanonskih šiitov. Nihče ne verjame, da je umrl; vsi so mnenja, da je imam Moussa Sadr jetnik v kakem libijskem zaporu. Izginil je namreč 31. avgusta 1978, med obiskom v Libiji. Zadnjikrat so ga videli tistega jutra v prostorih italijanskega veleposlaništva v Tripolisu, kamor je prišel prosit za vizum, ker se je nameraval med potovanjem v Pariz ustaviti v Rimu. Rezerviral je tri sedeže v prvem razredu letala italijanske družbe Alitalia na progi Tripolis Rim in res so se v Tripolisu vkrcali na letalo trije Arabci, prispel v Rim, prenočil eno noč in nato izginil. Vendar pa prevladuje mnenje, da je šlo za libijske agente in da imam ni nikoli zapustil Tripolisa. Moussa Sadr je visok skoraj dva metra in ni človek, ki bi potoval neopazen. Ne osebje letala, ne letališko osebje pa se ga ne spominja, kljub temu, da so vseh zaslišali le nekaj dni po tistem poletu. V Rimu so o dogodku uvedli preiskavo, a niso mogli ugotoviti, če je imam res prispel v Rim ali ne. Libijci seveda zatrjujejo, da je šiitski voditelj v Tripolisu vstopil v letalo in namigujejo. da so ga morda v Italiji ubili agenti tajne šaiiove policije Savak, saj je bil Moussa Sadr velik Homeinijev prijatelj, in na smrt skregan s šahom Pahlavijem. Libijski boeing 727 na pristajalni stezi rimskega letališča Ciampino. (Telefoto AP) V Libanonu pa so drugačnega mnenja: Gadafiju pripisujejo vso odgovornost za izginotje svojega verskega voditelja in ga, kot že rečeno, dolžijo, da je Mousso Sadra zaprl v svoje zapore. Tega ni mogla potrditi nobena preiskava — in ni jih bilo malo, saj so ta zagonetni primer poskušali razvozlati tudi sirski, palestinski, libanonski, iraški in iranski tajni agenti. V vsem tem času pa je mit Mousse Sadra rastel. V Bejrutu so u-stanovili posebno šiitsko organizacijo Amal, ki si je zadala glavni cilj osvoboditev imama. Ta organizacija je izvedla že vrsto terorističnih podvigov in ponedeljkov dogodek je že šesta ugrabitev letala, vedno z namenom, da dosežejo izpustitev svojega voditelja. To je, kot že rečeno tudi cilj ugrabiteljev libijskega boeinga. ki se niso zmenili za pozive grških in rimskih o-blasti. pa tudi niso odgovarjali na obtožbo libijske tiskovne agencije Jana. da so pravzaprav le agenti ameriške tajne službe CIA. Sinoči so v Bejrutu postavili libanonskim oblastem tri zahteve; Libanon naj prekine diplomatske odnose z Libijo, generalno tajništvo OZN naj se pred vodstvom organizacije Amam obveže, da se bo zavzelo za izpustitev imama Mousse Sadra, takoj je treba objaviti dokumentacijo i-talijanske preiskave o tem, kako je izginil imam; prepričani so namreč, da ti dokumenti obtožujejo Gadafija. Gusarji se tudi zahvaljujejo Iranu, Alžiriji in Siriji za vse, kar so te tri države ukrenile, da ugotovijo, kako je izginil imam Moussa Sadr. Prav iz te zahvale je mogoče sklepati, da jih bo pot vodila v eno od teh držav, najverjetneje v Iran. kjer jim bo zajamčena svoboda in omogočeno nadaljnje »prizadevanjem za osvoboditev i-mama. S preusmeritvijo libijskega letala sicer niso dosegli svojega namena, ponovno pa so opozorili javnost na vprašanje, ki jim je tako zelo pri srcu. Malo po eni uri je letalo zapustilo bejrutsko letališče in poletelo proti Teheranu. Na krovu je poleg posadke in treh gusarjev še 41 potnikov. Medtem pa se drugo libijsko letalo, ki so ga poslali iz Tripolisa bliža Bejrutu. VELIKA IZGUBA ZA VSE ITALIJANSKO DEMOKRATIČNO GIBANJE UMRI SEN. FERRUCCIO PARRI «MAURIZ10> PRVI PREDSEDNIK VLADE PO OSVOBODITVI Ferruceio Parri - «Maurizio» RIM — Po dolgi bolezni je včeraj umrl v vojaški bolnišnici Ce-lio v Rimu senator Ferruceio Parri - «Maurizio», neuklonljivi antifašistični borec, voditelj odporniškega gibanja in pni predsednik vlade demokratične Italije. Vest je globoko prizadela vso italijansko demokratično javnost, ki ie z njim izgubila enega najbolj spoštovanih in priljubljenih zastopnikov stremljenj po napredovanju države v pravičnejše in svobodnejše družbene odnose. Truplu so se že zjutraj poklonih predsednika senata Fan-fani in poslanske zbornice Jottijeva in mnogi drugi predstavniki najvišjih državnih oblasti. Posebno ranjen je bil predsednik republike Pertini, ki se je prišel poslavljat od starega in dolgoletnega prijatelja, tovariša in soborca takoj po vrnitvi z obiska v Milanu. Ferruceio Parri se .je rodil 19. januarja 1890 v Pinerolu pri Turinu, kjer je leta 1913 diplomiral na filozofski fakulteti, na kateri .je začel takoj poučevati, do prve sve- tovne vojne, v kateri je hj ranjen in odlikovan s tremi srebrnimi medaljami. Po vojni je začel časnikarsko delo pri največ jem italijanskem listu »Corriere della sera* in .je hkrati sodeloval pri nekaterih protifašističnih časopisih do njihove prisilne ukinitve. Med fašistično strahovlado je organiziral pravno pomoč za preganjane nasprotnike režima Najbolj slaven je ostal pobeg socialističnega voditelja Filipoa Tu-ratija v Francijo, ki ga je izpeljal Parri skupaj s sedanjim predsednikom republike Pertini jem in Carlom Rossellijem, zaradi česar so ga ob povratku v Italijo leta 1926 najprej zaprli, nato na odgnali v konfinacijo do leta 1930. Vrni! se .je v Milan, a so ga kmalu snet zaprli zaradi antifašističnega delovanja do leta 1932. Zapor ga ni uklonil in je v začetku leta 1943 ustanovil odporniško skupino «Giu-stizia e liberilu. Postal je, skupaj s komunistom Longom in z generalom Cadorno, glavni voditelj obo- MiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiifiiiiuiiiiiiiiiiniitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiNiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE SEJE OBRAMBNIH MINISTROV GRŠKA PRISOTNOST V PAKTU NATO POSTAJA VEDNO BOLJ VPRAŠUIVA Papandreu baje zahteva predhodno rešitev grsko-turškega spora BRUSELJ — »Grčija je začela svoj umik iz pakta NATO-. To je sinoči v Bruslju izjavil grški premier in obrambni minister Andres Papandreu po prvi seji obrambnih ministrov vojaške strukture atlantskega zavezništva. Frista; nišču in v tem okviru ugotovilo ‘v glavnem dvoje: da je produktivnost dela v luki odločno.precizka .iu-da je delovne sile preveč. Vodstvo luke je predočilo sindikatom nujnost racionalnejše uporabe zaposlene delovne sile ter konkretno predlagalo uvedbo posebnih delovnih urnikov za določene operacije, večjo mobilnost delovne sile, ustanovitev posebnih skupin za opravljanje izrednih del iiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuifiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiHiMiiiiiiiiiiimiMmiMiiui ZA PREMOSTITEV KRIZE V LADJEDELSTVU IN ŽELEZARSTVU Jutri v Trstu manifestacija delavcev iz vse dežele F-JK Deželni sindikat delavcev kovino-predelovalne stroke FLM bo, kakor že napovedano, priredil jutri po tržaških ulicah manifestacijo, katere glavni namen je prisiliti osrednjo vlado k temu, da bo prevzela vse zakonodajne ukrepe, potrebne za prehod h konkretnemu izvajanju področnih načrtov za ladjedelstvo in železarstvo. Sklep o organizaciji skupne manifestacije vsega prizadetega delavstva iz dežele Furlanije - Julijske krajine je bil sprejet že na seji delegatov 6. novembra, potrdila pa ga je pozneje (28. novembra) tudi javna sindikalna skupščina v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču. Sindikat FLM je sinoči v tej zvezi izdal daljše poročilo, v katerem poziva vse delavce in prizadete tovarniške svete, naj se polnoštevilno udeležijo manifestacije, kateri bodo do 17. decembra sledila podobna sindikalna gibanja tudi v drugih mestih v Italiji, kjer delujejo ladjedelski o-brati z državno soudeležbo. Enoten nastop prizadetega delavstva je nujno potreben — pravi na dalje poročilo — ker je treba od ločno nastopiti proti brezbrižnosti vlade do nadaljnje usode pomembnih proizvodnih dejavnosti, kakršni sta ladjedelstvo in železarstvo. Konkretno je treba pripraviti vlado do tega, da bo neposredno povezala izvaja nje že odobrenih področnih načrtov z razpravo v parlamentu o finanč nem zakonu in o državnem proračunu za prihodnje leto. Vlado je tre ba nadalje prisiliti, da se bo jasno izrekla o porazdelitvi globalnega investicijskega sklada in pri tem u-poštevala upravičena pričakovanja naše dežele kar zadeva rešitev problemov tržiške ladjedelnice Italcantieri, Tržaškega arzenala - Sv. Mar ka (dograditev zidanega doka), Tovarne velikih motorjev pri Boljun cu. škedenjske železarne Italsider in miljskega obrata Cantieri Alto Adriatico. Samo če bo vlada upoštevala zahteve, ki prihajajo v tem smislu iz naše dežele, je možno pričakovati, da se bo proizvodnja v tukajšnjih ledjedelnicah in železarskih obratih obnovila in izboljšala po že predvidenem začasnem vpisu delavstva v dopolnilno blagajno. V drugačnem primeru bi obdobje dopolnilne blagajne pomenilo praktično le prvi korak k dokončnemu odpisu ladjedelskih obratov v deželi in Tovarne velikih motorjev. Sindikat FLM in delavci se bodo borili z vsemi močmi proti vsakršnemu naklepu vlade in državnih soudeležb, ki bi imeli kot cilj nadaljnjo okrnitev ladjedelstva — beremo še v poročilu. Prav tako se bodo borili proti vsakemu poskusu okrnitve železarstva, čemur je v tem trenutku najbolj izpostavljena prav tržaška železarna Italsider. FLM je trdno prepričan — je še rečeno v poročilu — da bodo prihodnji tedni odločilni za državno ladjedelstvo in železarstvo in je zato nujno, da bo jutrišnja manifestacija tudi z nastopom predstavnikov krajevnih uprav in političnih sil izzve nela kot enoten poziv pristojnim organom v Rimu. naj tako ukrenejo vse potrebno, da ne bo postal gospodarski položaj na Tržaškem in Goriškem še bolj dramatičen. Velik pomen bo imelo pri tem tudi stališče, ki ga bo zavzel deželni odbor Furlanije - Julijske krajine. in boljšo organizacijo dela sploh. O teh vprašanjih bi morale danes sindikalne organizacije povedati svoja stališča. Vodstvu pristaniške ustanove se mudi, ker bi rado rešilo te probleme pred sestavo novega tarifnega pravilnika, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1982. Časa pa primanjkuje zlasti zaradi tega, ker se bo dne 17. decembra sestal na Dunaju «kontaktkomitee» za odnose med tržaško luko in avstrijskimi gospodarskimi krogi in zastopniki pristaniške ustanove bi radi ob tej priliki imeli že izdelane nove tarife za pri-iknkij* leto*. Kolikor se je dalo zvedeti, bodo slednje v poprečju za 20 odst. višje od sedanjih, vodstvo luke pa sejnagiba k temu, da bi za nekatere blagovne tokove v smeri Avstrija - Trst obveljali nekoliko manjši poviški. Novost pri novih tarifah bo v tem, da bodo slednje veljale šest mesecev in ne vse leto, kakor se je dogajalo doslej. Vodstvo luke je očitno prepričano, da bo treba v začetku julija 1982 ponovno »popraviti* zneske, določene pri vsaki postavki za prvo polovico prihodnjega leta. Medtem so bili objavljeni uradni podatki o blagovnem prometu v pristanišču do konca letošnjega oktobra. Iz ustreznega pregleda je razvidno, da je celokupen promet v prvih desetih mesecih leta dosegel 26.160.559 ton blaga, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lani 31.712.599 ton. V primeri z lanskim letom se je zmanjšal zlasti promet z rudami, surovo nafto, lesom in kosovnimi pošiljkami, popustil pa je tudi promet s kontejnerskimi in ro-ro ladjami. V petek zvečer na strankinem sedežu SSk bo proslavila žrtve drugega tržaškega procesa Slovenska skupnost se bo oddolžila spominu žrtev drugega tržaškega procesa pred posebnim sodiščem — katerega 40-letnica letos poteka — s proslavo, ki bo v petek, 11. decembra, zvečer ob 20. uri v dvorani na sedežu v Ul. Machiavelli 22 v Trstu. Kot znano, se je omenjeni proces proti 60 obtožencem, od katerih je bilo 58 Slovencev s Primorskega, VČERAJ V LJUBLJANSKEM VRTCU «0. ŽUPANČIČ* Tržaški otroci na obisku Poleg slovenskih učencev vrtca z Grete so se ga udeležili tudi njihovi italijanski sošolci (skupno z vzgojiteljicami) V okviru stikov, ki jih SZ Bor goji s pobratenim ljubljanskim šport nim društvom Slovan, je bil včeraj na obisku v otroškem vrtcu »O. Župančič* v Stepanjskem naselju v Mostah slovenski vrtec z Grete, ka terega otroci se udejstvujejo v Šport ni šoli Trst. Skupno s slovenskimi otroci pa so odšli na obisk tudi učenci italijanskega vrtca z Grete, obe skupini pa so spremljale vrtnarice in ravnateljice mestnih otroških vrtcev s slovensko sekcijo Za večino tržaških otrok je bil to prvi samostojni izlet brez staršev, zn katerega lahko rečemo, da je uspel izredno dobro. Oboje otroke in njihovo spremstvo so v ljub Včeraj je na igralski akademiji v Ljubljani diplomiral iz gledališke režije SERGIJ VERČ Svojemu sodelavcu čestita Z SKD. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. ijanski vzgojno - varstveni ustanovi sprejeli izredno prisrčno, pozdravila jih je ravnateljica Štefka Peterlin, otroci pa so se brez vseh zadreg pomešali med seboj ter se udeležili raznih dejavnosti, sledili lutkovni predstavi, ogledu diapozitivov itd. Vse je potekalo tudi brez posebnih jezikovnih zadreg, saj so Tržačani iz slovenskega vrtca prav radi prevzemali vlogo prevajalcev med svojimi someščančki in malimi gosti tel ji. Medtem ko so otroci sledili svoje mu sporedu, so se sestale vzgojiteljice, ob izmenjavi pozdravov pa je ravnateljica Martini.jeva izrekla svojo zahvalo za dobrodošlico v sloven ščlni in ta pozornost je bila deležna še posebnega aplavza. Vzgojiteljice in ravnateljice so si med seboj izmenjale poglede in izkušnje iz svojega dela, po kosilu pa je kar prehitro prišel čas slovesa. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bil ta obisk eden prvih in zelo pomembnih mejnikov na področju stikov med šolniki obeh jezikov na obeh straneh meje odvijal v Trstu od 2. do 14. decembra 1941 in se zaključil z devetimi smrtnimi obsodbami, od katerih je bilo pet že naslednjega dne izvršenih na vojaškem strelišču na Opčinah. Ustreljeni so bili: Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pin-ko Tomažič in Ivan Vadnal. Petim obsojencem na smrt je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo, 52 obtožencev je bilo obsojenih na različne zaporne kazni, le štirje so bili oproščeni. Spored petkove proslave na sedežu SSk obsega spominski govor, ki ga bo -imel »pokrajinski tajnik dr. Zorko Harej, recitacije in branje zadnjih pisem ustreljenih ter nastop moškega zbora »Fantje izpod •'•M' ‘ <■ ■ ' Cjrmade». • Tržaška občina je zaradi popravnih del odredila prepoved parkiranja avtomobilov v Ul. F. Severo od hišne št. 12 do 14 in na Furlanski cesti od hišne št. 156 do 162. rebitne utopljence. Edino, kar jim je uspelo potegniti iz morja, je bila kapa enega od mornarjev^ zaradi skopih vesti, ki so prihajale s poveljstva ladje, pa doslej ni bilo mogoče zvedeti, če na ladji pogrešajo enega od vojakov ali ne. Do nesreče je prišlo ob 16.30. Včerajšnji dan, tako je nato izjavil poveljnik ladje, kapitan J. M. Blesch, namestniku državnega tožilca dr. Staffi, ki vodi preiskavo o vsej zadevi, ni bil sicer namenjen obiskom na ladji. Kljub temu se je zbrala na pomolu množica ljudi, ki si je hotela vsaj od zunaj ogledati plovilo. Ko se je nato povzpela po ladijskem mostu ob boku ladje na krov skupina mladeničev, ki naj bi jih nekateri ameriški mornarji dan prej povabili na obisk, so ji številni prisotni sledili, misleč, da je obisk dovoljen. Na 10 metrov dolgem mostu se je tako v kratkem času zbralo kakih 50, tudi več ljudi, nekateri očividci menijo celo, da jih je bilo približ no stotina. Obremenitev je bila tolikšna. da je most kar strgalo od boka ladje, kamor .je bil pritrjen: v hipu je na vso moč z groznim pokom želez je treščilo na pomol. Ljudi na vrhu mosta, ki jim je manjkal le kak meter, da bi se po vzpeli na ladjo, je vrglo v prazno: drugi, ki so se gnetli na sredini, so padli na tiste, ki so šele stopali nanj. Nekaterim je uspelo, da so se za silo prijeli za železno o-grajo, kjer se .je bil most spajal ob ladijski bok: nekaj od njih so ameriški mornarji rešili pred padcem, dvema ali trem pa niso mogli pomagati: po nekaj sekundah nevarnega nihanja v prazno so omagali in padli tudi oni na pomol. Pet ali šest obiskovalcev (podatki so bili doslej še nepopolni) je padlo v mrzlo morje. Prav njim 60 nudili najprej pomoč in jih kaj kmalu potegnili iz vode Reševalna akcija je bila izredno hitra in dokaj uspešna. Najprej so posegli seveda sami mornarji ladje »Puget Sound*. ki je med drugim tudi poveljniška ladja 6. ameriškega vojnega brodovja; nekaj minut po dogodku so pritulili na pomol Pomorske postaje že prvi rešilci Rdečega križa, ki so skupno z rešil- co. Medtem so se v vodo že spustili štirje ameriški potapljači,' katerim sta se pridružila še potapljača tržaških gasilcev Gino Battistel in Moreno Genzi. Prav slednji je v morju tik ob pomolu našel kapo a meriškega mornarja, kar je dalo slutiti, da je ostala v vodi še kaka oseba. Tržaška potapljača sta preiskala morsko dno pod obema ladijskima bokoma, a zaman. Po dobri uri in četrt neuspešnega iskanja sta se tudi onadva, kot že prej njihovi ameriški kolegi, vrnila na površje. Reševanje se je relativno kmalu zaključilo, ostajalo pa je še vedno odprto vprašanje, ali so bile sploh vse osebe rešene, saj ni bilo mogoče narediti spiska vseh oseb, ki so bile v trenutku nesreče na mostu. Dr. Staffa je medtem odredil, da ne smejo sploh premakniti mosta z mesta, kamor je treščil na pomol, predno ga ne bo pregledala komisija sodnih izvedencev in tudi pre- povedal ladji, da zapusti tržaško pristanišče. Takoj po nesreči so nekaj ranjencev — verjetno ameriških mornarjev — prepeljali na bližnjo vojno ladjo «San Diego* (vsaj tako so menili nekateri očividci), kljub temu pa je ameriški vicekonzul v Trstu John Spelsbury zagotovil dr. Staffi, da na ameriških ladjah ni bilo drugih ranjencev, razen mornarja Raimonda Owensa, ki so ga nekaj ur pozneje prepeljali v smrtni nevarnosti v glavno bolnišnico. Po nekaterih pričevanjih sodeč, je nekaj ranjencev padlo pri nesreči z mosta na številne zaboje na pomolu, ki so jih nato ameriški mornarji na vrat na nos vkrcali na ladjo brez predhodnega dovoljenja italijanskih oblasti. Kaj so vsebovali zaboji, ni bilo mogoče izvedeti, po nekaterih vesteh pa naj bi šlo za «top secret* vojaški material, menda elektronske aparature. Na kraj nesreče so prispele številne policijsko in karabinjerske izvidnice, ki so preprečile radovednežem, da bi ovirali delo reševalcev. Med drugimi so si prizorišče ogledali tudi polkovnik karabinjerjev Alfiero in podkvestor Savastano. Ponoči je izvidnica luške kapitanije nadzorovala pomol, da ne bi prišlo do morebitnih nevšečnosti. Reševalci in organi javne varnosti na prizorišča nesreče na pomolu pri Pomorski postaji TAKOJŠNJA IN UČINKOVITA POMOČ Kljub izjemnemu stanju je včeraj popoldne delo na oddelku za prvo pomoč v tržaški bolnici steklo v odlični organizaciji in kot po olju. Z rešilci Rdečega križa in gasilcev so nenehno prihajali ranjenci, na- tri tržaških gasilcev paskzheli »aa i so ^ pretj vrati ^ je trio prevoz ranjencev v glavno bolmsm- v snraž(,va_ veliko število oseb, ki so spraševale po svojih sorodnikih ali znancih, med njimi je bilo veliko vojakov, saj se jih je v njihovih vrstah ponesrečilo kar osem, novinarji so spraševali po imenih in poškodbah ponesrečencev. Prva skrb je bila logično namenjena predvsem ranjencem. Od 17 SINOČI V STANOVANJU V DREVOREDU D'ANNUNZiO V požaru umrla 61-letna ženska 61-letna vrtnarica Annamaria Ran-zano por. Damiani je sinoči okrog 20.30 bila žrtev požara, ki je izbruhnil v njenem stanovanju v Drevoredu D'Annunzio 41. Ženska, mati znanega univerzitetnega docenta Roberta Damianija, je o požaru obvestila zakonca Pocecco, ki stanujeta zraven nje. Federico Pocecco je takoj stopil na malo vežico in skušal priti do stanovanja Da-mianijeve, toda silovit val dima ga je zaustavil pri vratih. Še preden je kratek stik prekinil osvetlitev, je videl žensko, kako je hitela po sobah svojega stanovanja in verjetno iskala kak drag predmet. Večkrat ji je zaklical, naj pride ven, v odgovor pa je dobil le vabilo Damianijeve, naj on pride k njej. Dim je bil vedno boli gost in Pocecco ni mogel več dihati. Zato se je takoj vrnil k svoji ženi, ki je med tem poklicala gasilce. Ko so prihiteli, je za Damianijevo že bilo prepozno. Odkrili so jo na naslanjaču, kjer je njeno truplo ležalo sključeno in že na pol zoglenelo. Kaj je povzročilo požar? Preiskovalci zaenkrat domnevajo, da je verjetno zaradi kratkega stika eksplodiral televizijski aparat, zublji pa so se nato razširili po lesenih tleh in pohištvu. Da bi požar zanetila peč, je izključeno, saj je Da mianijeva, kot sta povedala soseda, ni nikoli vključila. Senatorji Gerbec, Bacicchi in Sal-vucci so poslali zakladnemu ministru in ministru za bilanco vprašanje v zvezi s tržaško in videmsko univerzo, ki sta zašli v finančne stiske. V vprašanju je rečeno, da niso še predvideni poviški dotacij za univerze v deželah s posebnim statutom, kar je že urejeno za dežele z navadnim statutom. Senatorji sprašujejo ministrstvi, kaj nameravata ukreniti, da bodo univerze v deželah s posebnim statutom lahko nemoteno opravljale funkcijo, ki jim pripada. Vprašanje pogodbe socialnih operaterjev Ob koncu leta zapade začasna de lovna pogodba socialnih operaterjev v centrih za umsko zdravje, ki sta jo sklenili socialni sklad Evropske gospodarske skupnosti in tržaška pokrajinska uprava. Kljub temu pa še danes ni znano, če bodo ti socialni operaterji lahko nadaljevali svoje delo tudi v prihodnjem letu, saj pristojni organi niso v ta namen dali še nobenih garancij in pojasnil. Socialni operaterji zato zahtevajo čimprejšnja pojasnila v zvezi z njihovim delovnim razmerjem ter ugotavljajo, da se je upravni odbor Krajevne zdravstvene enote že jasno izrekel za ohranitev te prepotrebne službe v okviru centrov za mentalno zdravje. Osebje proti odpravi tržaškega ravnateljstva SIP V zvezi z vestmi, po katerih naj bi vodstvo družbe SIP nameravalo zapreti deželno ravnateljstvo družbe v Trstu, se je prizadeto osebje te dni zbralo na sindikalni skupščini. Po daljši razpravi so prisotni sestavili in odposlali ministru za državne soudeležbe De Michelisu, predsedniku dežele Furlanije - Julijske krajine Comelliju in vodstvu družbe SIP pismo, v katerem poudarjajo. da je napovedana odprava tržaškega ravnateljstva v odločnem nasprotstvu s pred kratkim sprejetim razvojnim načrtom družbe, ki nasprotno predvideva okrepitev njenih perifernih struktur. V pismu je nadalje rečeno, da .je SIP pravilno v zadnjem času okrepila svoje strukture v Kalabriji, Abrucih In na Sardiniji ter da bi bilo treba tudi v naši deželi prej okrepiti nego okrniti ali celo odpraviti krajevno ravnateljstvo SIP. • V torek, 15. decembra ob 20. uri se bo sestal rajonski svet za Sv. Jakob, ki ima na dnevnem redu sporočila predsednika, vprašanja svetovalcev, odobritev zapisnikov, pripravo na bližnje srečanje z občinskim komisarjem in razno. Dan prej, 14. decembra pa se bo ob 20. uri sestal rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. sta dva v smrtni nevarnosti. To sta 26-letni ameriški vojak Raimond Owens, ki si je močno poškodoval prsni koš in trebušno votlino ter 20-letni Donato Stritti, katerega so zaradi udarcev na glavi sprejeli s pridržano prognozo ^pa. nevrpkirur'. Aluisi Rotter škem oddelku. Owensa so pripeljali 20-ietni vojak kot zadnjega,,..mMžnp,, ,ofc,19.20. z ladje Puget, Sound. kjer so. mu že. imobilizirali poškodovane ude. Na osnovi rentgenskih slik in krvavitve iz ust pa so ameriški zdravniki kmalu spoznali, da so njegove poškodbe zelo hude in so ga raje prepeljali na oddelek za oživljanje naše bolnice. Od preostalih 15 ranjencev so 12 sprejeli na ortopedskem oddelku, druge pa na okulističnem, ontološkem in na oddelku za hitro pomoč Večina ranjencev si je med padcem z ladijskega mostu zlomila ali poškodovala zgornje in spodnje ude, nekaj si je zlomilo nosne kosti, trije pa so se močno udarili v obraz. Prognoze okrevanja se razen omenjenih dveh pridržanih prognoz sukajo med 10 in 60 dnevi. V veži pred oddelkom za prvo pomoč je bila tudi skupina kakih šestih mladeničev, ki so vneto iskali nekaj svojih prijateljev, za katere niso vedeli, kako so končali po nesreči. Povedali so, da so med vzpenjanjem po mostičku naenkrat začutili tri sunke, nato pa je vsa struktura zgrmela na pomol. »Nekateri so se obdržali na mostu, drugi pa smo padli na prijatelje, ki so že ležali na tleh,* je povedal mladi Raul Tonini. »Bilo je grozno, vendar brez panike. Kdor ni bil ranjen, je takoj skušal pomagati bližnjemu, čeprav moram reči, da ni bilo lahko. Strah je bil v začetku tako velik, da bi najraje zbežal,* je še dodal. Prav v tistem trenutku pa je prišla ena od iskanih prijateljic, ki je z avtobusom prišla do bolnice, da bi pogledala, kako je z njimi. Veselje, da se jim ni nič zgodilo, je porodilo tudi nekaj solz . . . December v sivi in skopi obleki Včerajšnji praznični dan ni bil ravno radoda ren, saj je postregel s svinčenim nebom in tankimi meglicami, ki so veliko Tržačanov prikovale na naslanjač pred televizor. Tako ni bilo običajnega prazničnega prometa. Kras je postregel s skromno ponudbo, saj osmič skorajda ni, v zameno pa nekaj več prometa v gostilnah. Skratka, ljudje so raje ostali doma, kajti tudi Miklavž je pustil svoje sledove v marsikaterem žepu. In v teh časih moramo z očesom stalno spremljati raznorazne ce nike, ki niso ravno najbolj spodbudni. Na to kaže tudi nekaj podatkov. Letošnji Miklavž je bil namreč dokaj skop, kar so občutile predvsem trgovine z igračami in raznimi darilnimi predmeti. Prodaja igrač v našem mestu se je zmanjšala za celih 20 od sto v primerjavi z lanskoletnim Miklavžem, vendar se trgovci tolažijo s tem, češ da bo bolje za božič, ko bodo ljudje lahko razpolagali s trinajsto plačo. December je torej začel stiskati pas in niti Mi klavžev sejem na Akvedotu nima velikega uspeha, čeprav se ob stojnicah tre veliko ljudi. Tržačani so se odločili raje za Andrejev sejem v Gorici, kjer nudijo veliko več razvedrila in zanimivosti, na račun pa lahko pridejo tudi starejši, ki dokazujejo svoje veščine v streljanju s puško ali v podiranju kegljev itd. Pa tudi na bližajoče se praznike se Trst pripravlja v nekakšnem zatišju. Le malo je ulic, ki bi jih razsvetljevale barvne lučke, le malo je najrazličnejših ornamentov in kaže, da niti letos ne bo na Goldonijevem trgu božične smreke, ki jo je še pred petimi leti postavljala in o-krasila občina. Včeraj smo v mestu pasli dolgčas, smo rekli. Kako pa naj bi bilo drugače, ko. je bilo izjemno veliko število javnih lokalov zaprtih, tako da se sploh ni bilo kam dati, če izvzamemo kinodvorane, v katerih pa vrtijo zelo nezahtevne jilme. V Sloveniji je te dni zapadel vsaj sneg, tega pa mi nimamo, enodnevni izlet na belo opojnost pa je kratkomalo nesmisel. V pričakovanju boljših časov in vremen se moramo zadovoljiti s praznimi televizijskimi sporedi, ali pohiteti na nogometno tekmo, ki je še edino, čeprav nižjerazredno razvedrilo. Kogar nogomet ne zanima, pa naj si pomaga kakor ve in zna. Tako nam ne preostane drugega, kot da postrežemo našim bralcem z nekaj starimi slovenskimi ljudskimi pregovori, ki so značilni za ta čas, čeprav je res, da niso tudi najbolj aktualni. Kdor se spomni vremena, ki je bilo 4. t.m., naj razmisli o sledečem: če se na Barbaro vidi na njivi strnišče, se bo videlo še vsak mesec potem (ker bo malo snega). Slabi obeti za smuko, kaže. Naslednji pregovor se glasi tako: Če decembra suh veter piska, poleti po suhi pomladi suša pritiska. Ali pa: Decembra mraz in sneg, žita prinese prek in prek. Ako to velja, potem lahko zaskrbljeno gledamo na prihodnjo žetev, saj se do sedaj december ni proslavil. Zapis o decembru in dolgočasnem vremenu bomo zaključili s pregovorom, ki bo najbrž povzročil veliko skrbi tistim dekletom, ki mislijo ta čas na ženitev ali pripravljajo načrte, kako bi omrežile jante. No, ta čas ni najbolj primeren za taka o-pravila, saj: zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. Bo pa januarja bolje... Seznam ranjenih oseb: 22-letni Do-menico Cirillo iz Ul. Manzoni 7, 16-letni Roberto Ciuk iz Ul. degli Alpini 3, 20-letni Donijo Stritti iz Ul. Gramsci 1, 15-letni Alessandro Sandri iz Ul. Colleoni 12, 45-letni jz Ul. Valmaura 4, Walter Disderi, 20-letni vojak Giuseppe Fadolano is Neaplja, 22-letni vojak Augusto Barbera, 20-letni vojak Vittorio Negri iz Milana, 20-letni vojak Roberto Chiale iz Cunea, 20-letni vojak Gil-berto Capitanio iz Montecchia, 44-letni nigerijski državljan Na-Abba-Isyak, 21-!etni Bello Dangote, 20-letni vojak Patrizio Barone iz Neaplja, 18-letni Paolo Brandolisio iz Ul. S. Benedetto 16, 15 letni Enio Gal-bert iz Ul. S. Michele 21 ter 26-letni ameriški vojak Raimond Owens, Manifestacija KPI za drugačno stanovanjsko politiko Tržaška avtonomna federacij« KPI prireja jutri, s pričetkom ob 17.30, v dvorani v U). Madonnina manifestacijo proti vladnemu odloku o gradbeništvu. Zaradi Nicolazzije-vega odloka, je rečeno v posebnem tiskovnem poročilu, je gradnja ljudskih stanovanj v veliki nevarnosti. Zaustavitev del bi pomenila tudi za Trst velike težave, saj je v našem mestu stanovanjsko vprašanje hudo in zapleteno zaradi načina, pravi sporočilo, s katerim so občinski odborniki KD in LpT reševali pri nas ta problem. , Briljantna predstava «Harlekin in ostali» V tržaškem Avditoriju je sinoči gledališče *ll piccolo teatra di Milano» uprizorilo znamenito predstavo cHarlekin in ostali». Harlekina igra milansko stalno gledališče že od leta 1947, ko je Strehler režiral slavno igro tHarlekin, sluga dveh gospodarjev», ki je obiskala številne kraje po vsem svetu. Sedanjega Harlekina je režiral Ferruccio Soleri, ki nastopa tudi v vlogi te maske. Predstava ponazarja zgodovino Harlekina od časov commedie dellarte, ko je bil Harlekin še Zanni pa do Goldonijeve dobe. Sinočnja predstava je bila vsekakor briljantna, kot so bili briljantni igralci Soleri ter Fabrizia Castagnoli, o vlogah služkinj. Gian-ni Williams, v vlogah kapitana in Pantaloneja, Livio Moroni, ki je igral Zannija in Enrico Maggi. ki je nastopil v vlogah zdravnika in Brighelle. O predstavi bomo podrobneje še pisali. Mladina s Krmenkc in od Domja izreka globoko sožalje Franku Pre-garcu ob izgubi drage none. KD Fran Venturini izreka iskreno sožalje članu Aičcju Pregarcu ob izgubi drage mame Josipine Hrvatič por. Pregare. Ob izgubi mame Marije Gruden Izreka Evgeniji Žbogar iskreno sožalje sekcija Slovenske skupnosti Devin • Nabrežina. ga sporazuma o razvoj u^e ' * »KOP KR ---elani KoSrtjktj* občinske gos{JodarskPlS15MBiift,ifSe bolj pozorno spremljajo kako posamezne organizacije združenega dela uresničujejo začrtane naloge *■*> n* L*Wf*~* * ,* v >, - cvsatt L . v * '|§| . LETOS BO MENJAVA MED DRŽAVAMA DOSEGLA 600 MILIJONOV DOLARJEV Še možnosti za okrepitev trgovinske med Jugoslavijo in Madžarsko BUDIMPEŠTA — Poznavalci in analitiki tukajšnjega gospodarskega življenja ugotavljajo, da je Ljudska republika Madžarska prebrodila gospodarske težave iz leta 1978 in posebno v letošnjem letu dosegla nekaj zelo ugodnih rezultatov, še zlasti v kmetijstvu in tudi v industriji, medtem ko ji / je še naprej šibka točka oskrba z energijo in nekaterimi reprodukcijskimi materiali. Rezultat uspešnih gospodarskih gibanj se vidi tudi v zunanjetrgovinski menjavi: letos bo Madžarska izvozila za 8 milijard dolarjev blaga in s tem pokrila uvoz. 'Madžarsko gospodarstvo si je pridobilo ugled v mednarodnem merilu, poudarjajo strokovnjaki, navzlic zaostrenim razmeram povsod v svetu in tudi v državah SEV. Prav znotraj socialistične skupnosti si Madžarska prizadeva izboriti kar najboljše pozicije v delitvi dela. Kako tudi ne, ko pa znaša blagovna menjava s socialističnimi državami, kamor je šteta tudi Jugoslavija, kar 60 odstotkov. Ker je Jugoslavija na sedmem mestu v lestvici držav, s katerimi trguje Madžarska, je razumljiv interes madžarskega in jugoslovanskega gospodarstva, da se to sodelovanje razširi in doseže višjo, kvalitetnejšo raven. Letos bosta Madžarska in Jugoslavija prodali druga drugi za 609 milijonov dolarjev blaga, sicer pa naj bi blagovna menjava v tem srednjeročnem obdobju bila 3,5 milijarde dolarjev, zraven Pa še za 500 milijonov dolarjev storitev. Pri tem gre za nekatere zelo velike posle v industriji, zlasti v strojegradnji, elektro in avtomobilski industriji in na drugih področjih. V tem obdobju kanita državi povečati odstotek industrijske kooperacije, ki še ni Prišel do številke 20, kar pomeni, da možnosti niso izkoriščene. Tako tudi še niso izkoriščene možnosti nastopanja na drugih tržiščih o-ziroma v državah v iazvoju. V vseh svojih zunanjetrgovinskih in tudi političnih dokumentih poudarja LR Madžarska velik pomen in vlogo obmejnega gospodarskega sodelovanja. Prav tu pa vidi še večje razsežnosti in možnosti tudi Slovenija, ki je udeležena v gospodarski menjavi z Madžarsko s 30 milijoni dolarjev. To je relativno malo, vendar se je trend povečevanja okrepil, in sicer je bil delež Slovenije pred petimi leti komaj 11 milijonov dolarjev. obe primerjavi sta za prvih 10 mesecev. Po živahni izmenjavi mnenj na različnih ravneh, zlasti pa v o-kviru slovenske gospodarske in madžarske trgovinske zbornice, se je pokazalo, da so nedvomno največjega pomena višje oblike gospodarskega sodelovanja, zlasti industrijska kooperacija. Zato je tik pred podpisom vrsta pogodb o industrijski kooperaciji med podjetji iz severnovzhodne Slovenije, zlasti iz Pomurja, s podjetji v mejnih Železni in Žalski županiji. Važno vlogo imata sejmski prireditvi, mednarodni kmetijsko - živilski sejem v Gornji Radgoni, na katerem se že več let predstavlja del gospodarstva ob meji, letos prvič pa se je obsežno predstavilo slovensko gospodarstvo na posebni, dobro pripravljeni in odmevni razstavi v Szombathelyju. Kot klasičen primer dobrega sodelovanja vseskozi navajajo tudi izgradnjo blagovne hiše v Szomba-thelyju, ki jo je gradila slovenska gradbena operativa in tudi so-finansirala, v njej pa prodajajo izdelke nekaterih slovenskih proizvajalcev, med njimi tudi murskosoboške Mure, Zlatoroga iz Maribora in drugih. Ravno soboški Muri se obetajo novi posli za prodajo v elitnih madžarskih trgovinah, s tako imenovanimi «S» modeli. Gre za preprosto, zanimi- Z nedeljske manifestacije za mir vo in poučno politično potezo, ki jo kaže zapisati. Poprečni zaslužek na Madžarskem se vrti okoli 4 tisoč forintov, kar bi bilo, preračunano v jugoslovanske dinarje po tečaju, ki je pri obvezni menjavi ob prestopu meje, slabih pet tisoč dinarjev. Na Madžarskem pa so tudi ljudje, ki zaslužijo 30 do 40 tisoč forintov mesečno in si tedaj lahko privoščijo pravzaprav vse. Ker pa je potrošno blago izdelano nekako za poprečen zaslužek, močno primanjkuje modnih artiklov, po katere so ti, imenujmo jih, petični Madžari, hodili v Avstrijo in Jugoslavijo. Z namero, da ostane denar doma, odpirajo zlasti v Budimpešti trgovine in trgovinice, v katerih je mogoče kupiti blago, in modne izdelke, ki so v korak z evropsko modo in v korak s temi cenami. Posel kar dobro nese in tu se tudi jugoslovanskim proizvajalcem obeta izvoz, saj so recimo izdelki tekstilne tovarne Mura iz Murske Sobote konkurenčni tudi na zahtevnem in razvajenem tržišču ZR Nemčije. In na koncu še za Slovenijo zelo ppmembno vprašanje, gospodarskega sodelovanja, vprašanje, ki je povezano z Luko Koper, že zdaj je delež madžarskega tovora prek tega pristanišča precejšen: 230 tisoč ton, madžarska stran pa bi želela še več, vendar je s tem povezan prevoz iz Kopra na Madžarsko. Zato tudi predlog za izdelavo študije, ki bo pokazala in nakazala rešitev za prevoz blaga. Doslej je bilo sicer več veriant, med njimi tudi možnost za vzpostavitev železniške povezave od Murske Sobote naprej do Monoštra, toda pravega odgovora še ni. Če smo že pri morju, omenimo še možnosti za krepitev turističnega sodelovanja, saj je za Madžare Jadransko morje zelo zanimivo, enako pa tudi zimski turizem. ERNEST RUŽIČ ................................•••»«■•■...........................im..................iiilinm.iii.iiinHiHliiin.il....................................... Velike manifestacije v Redipuglii so se udeležili tudi tržaški komunistični mladinci s transparentom v italijanščini in slovenščini (zgoraj) ter komunisti iz Križa (spodaj) Tudi v mestih s kratkimi lučmi RIM — Sedanji cestni zakonik ie glede uporabe zasenčenih luči dokaj meglen in prepušča v mnogih primerih presojo .avtomobilistov. Novi cestni zakonik, ki bo stopil v veljavo, bo odpravil.,vse dvome. Zasenčene luči bomo rabili tudi v mestu, kot v večini e-'ropskih držav. Če je sedaj namreč potrebno prižgati zasenčene 'uči, ko je javna razsvetljava nezadostna, se pravi, ko ni mogoče ločiti drugo vozilo na razdalji 50 metrov (tako določa člen 110 ce-Sthega zakonika), z novim zakonikom rte bo več dvomov. Posebna kornisija, ki proučuje to vprašanje je namreč sklenila, da bodo v mestnih središčih obvezne Li alke luči. Komisija je ižhajala iz dveh Predpostavk. Za varnost avtomobilista je bistvenega pomena tako Pasivna kot aktivna vidljivost, se Pravi avtomobilista morajo drugi koristniki ceste videti, istočasno Pa mora on videti njih. Jasno je, da so kratke luči v ta namen mnogo bolj primerne kot pozicijske. Izhajali so tudi iz dejstva, da je sedaj ocena vidljivosti kar sa da subjektivna in je torej kri-Lerij 50 metrov zelo ohlapen, poleg tega pa je tudi javna razsvetljava redkokdaj enakomerna in se sPreminja tudi na zelo kratkih cestnih odsekih. Izkušnje v državah, kjer so kratke luči obvezne tudi v mestih, dokazujejo, da avtomobilisti prižgejo kratice luči tudi po dnevi, če se vidljivost zmanjša, kar prispeva k varnosti prometa in k zmanjšanju števila nesreč. Kaže, da samo en dejavnik go-v°ri proti uporabi kratkih luči: nevarnost zaslepitve nasproti voščili vozil, v primeru ,da so žarometi nepravilno nastavljeni ali da je teža v prtljažniku avtomobila Prevelika in se mu torej dvigne nos. Vendar če upoštevamo dejstva, ki govorijo proti uporabi zasenčenih luči v mestu, je prvih °dločno več. V znamenju tradicije in sodobnosti 2 dizlom vedno bolj poceni RIM — Po zadnjih podražitvah bencina in plinskega olja se čedalje bol} izplača voziti se z nizlom. Italijanski avtomobilski .'rtb je izdelal študijo, iz katere lzllaja, da se malokubični dizel splača že pri 3500 letno prevoženih kilometrih (n. pr. s fiatom 127 die-Sol), medtem ko se vožnja z dizlom pri avtomobilih z veliko ku-baturo obrestujejo po 18.000 predenih kilometrih letno. Za avtomobile z motorno prostornino do 1600 kubikov se dizel |zPlača po 6.500 km, do 2500 kubi-*°v po 8.000 km. nad 2500 kubi-*°v pa po 11.500 km letno prevodnih kilometrih. . Kar zadeva prihranjen denar. •Je mogoče z dizlom prihraniti kar čedne vsote. Avtomobilist, ki prekosi letno poprečno 30.000 km bo Prihranil, če se bo vozil s 1.600-kubičnim dizlom, namesto avta z bencinskim motorjem, milijon 850 «$oč lir, do 2.000 kubikov 2.100.000 )lr- *a avto z motorjem nad 2500 kubikov pa 2.400.000 Ur. PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI Uresničevanje začrtanih nalog ne sme zastati Delavce Luke Koper skrbi potek podpisovanja samoupravne- in luškega prometa Talbotova murena, menda edino športno vrfzilo s tremi sedeži, vsebuje sicer več modernih kot tradicionalnih prvin. Je namreč eden redkih avtov s plastično karoserijo in sredinskim motorjem. Za tradicijo na sliki pa skrbijo maroški plesalci po- združenega začrtane naloge dogovorov o temeljih družbenega plana v štirih obalno-kraških občinah. Med drugim ugotavljajo, da je na primer koprska Luka prav ena tistih delovnih organizacij, ki sicer s svojini delam najmanj odstopa od začrtanih planov in predvidenih rezultatov. Ob tem pa luške delavce vse bolj skrbi potek podpisovanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet za to srednjeročno obdobje. če namreč tega sporazuma, ki predvideva združevanje sredstev vsega slovenskega gospodarstva za razvoj luške in železniške dejavnosti, ne bi sprejeli vsi, bi to lahko ogrozilo sedanji potek razvoja luškega gospodarstva in s tem tudi devizni priliv, ki ga obe gospodarstvi ustvarita. Zato so na seji izvršilnega odbo- : ril medobčinski) ig^Sfiarsijve^žbor-•'*» niče pretllagau, dir’W*sprejemanje omenjenega sporazuma rnora-U v najslabšem primeru uveljavljati z zakonom. O pripravah načrtov za delo koprske energetsko - industrijske cone so ugotovili, da potekajo vse priprave v dogovorjenem času, da načrte terminala za premog tukajšnje gospodarstvo še usklajuje z avstrijskimi potrebami, da so načrti pridobivanja tekočega naftnega plina in Iplasovi načrti pro-pilenske kemije skorajda pripravljeni, oziroma, da bo mogoče v kratkem začeti graditi vse potrebne energetske objekte v industrijski coni. Člani medobčinske gospodarske zbornice so tudi opozorili na prepočasno gradnjo stanovanj na Koprskem, za katero sicer delavci redno zbirajo sred; stva, na skupno reševanje vprašanja bioloških in čistilnih na prav na obalnem območju in na probleme pri zagotavljanju potrebnega repromateriala za gospodarstvo. BORIS ŠULIGOJ fefM' _______ PO VEČLETNEM NERAZUMEVANJU IN NASPROTOVANJU ZARADI MAJHNIH DOBIČKOV Navtična industrija odkriva pomorsko kampiranje Novost - dvotrupiia jadrnica «jolli» ■ «Tridente» že dovršeni model - Visoke cene britanskih jadrnic Še pred letom smo z nejevoljo u-gotavljali, da se navtična industrija sploh ne zanima za pomorsko kampiranje, kljub temu da so že nekaj let v proizvodnji jadrnice, ki jih lahko’ z malenkostnimi spremembami in dodatki spremenimo v plovila za tako imenovani «Yach-ting campipg*. Po sili razmer se na tem področju 'nekaj premika. Male, 5 in G-metrske kajutne jadrnice, doživljajo krizo,, saj se njihova cena sorazmerno ifialo razlikuje od cen večjih jadrnic, ki nudijo večje udobje in seveda tudi večjo varnost. Seveda je vsem jasno, da si laliko le redki privoščijo jadrnico za 50 . in več milijonov. Odvisni delavec si mora kaj takega kar izbiti iz glave, Zanj ne preostaja drugega, kot da se odloči za pomorsko kampiranje. Prav zato smo letos na genovskem sejmu opazili, da niso razstavljavci sramežljivo skrivali jadrnic za pomorsko kampiranje. Vsd-j pet primerkov smo opazili z že vgrajenim šotorom, ki ga nameščamo, ko smo v poznih popoldanskih urah končali s plovbo in se pripravljamo na noč v varnem pristanu ali zalivu. Še najbolj razveseljujoča je ugotovitev, da je neko milansko podjetje izdelalo dvotrupno jadrnico z večjim o-srednjim in manjšim stabilizacijskim trupom, ki je skoraj izključno namenjeno pomorskemu kampiranju, Na ploščadi med obema trupoma namestimo 'namreč šotor brez večjih problemov. «Jolli», tako se imenuje jadrnica, pa ima še druge značilnosti, ki jo uvrščajo med najidealnejša plovila za tovrstno rekreacijo. Dolga je 6,39 metra, široka pa 3,30 metra. Med cestnim prevozom oba trupa združimo,- da se širina zniža na 1,50 metra. »Jolli* ima premično smerno ploskev, ki se vrti okoli svoje osi, da trčenje z morebitnimi ovirami na dnu ne predstavlja večjih nevšečnosti. Ko tako premično kobilico «dvignemo», znaša ugrez jadrnice le 25 centimetrov. Ob tem je lahko vsekomur jasno, da lahko jadrnico s pomočjo vitla in napihljivih valjev povlečemo na vsak položnejši breg. Jadrnica tehta namreč le 250 kilogramov. Drugi tehnični podatki pa so: gradbeni material je poliestrska smola z ojačenimi steklenimi vlakni, glavno jadro meri 9,90 kvadratnega metra, genoa 6,40 kvadratnega metra, flok pa 3.70 kvadratnega metra. Predviden je pomožni krmni motor od 4 do 10 KM. Kot zadnje naj navedemo ceno, ki zna- ša 7,900.000. lir z vštetim davkom IVA. Poleg te novosti so letos razstavljali izpopolnjeno verzijo «tri-denta», nekaj manj kot 5 metrov dolgo jadrnico, ki jo izdelujejo v dveh različicah. Ena je namenjena krajšim izletom, druga pa je posebej grajena za namene pomor- skega kampiranja, da lahko v njej pod šotorko tudi spimo. »Tri-dente* je nadvse zanimiva zaradi svoje cene, saj znaša le 3 milijone 668.000 lir. Glede cene so dosti manj zanimive jadrnice britanskega podjetja Honnor Marine, Kdor pa si želi polivalentno jadrnico, ki bo izvrstno kljubovala tudi razburkanemu morju, ki lahko vkrca precej oseb, a mu lahko služi tudi, za pomorsko kampiranje, laliko odšteje tudi nekaj več denarja. Že 5,72 metra dolgi «lugger» .je j primeren za pomorsko kampiranje, a najidealnejši je 6,63 metra dolgi »longboat*. Tehnični podatki te za naše kraje neobičajne jadrnice pa so sledeči: dolžina vodne linije 5,50 metra, širina 2 metra, minimalni ugrez z dvignjeno smerno ploskvijo 30 centimetrov, maksimalni pa 1,27 metra. Najznačilnejša pa so jadra. »Longboat* ima namreč po zgledu corn-vvallskih ribiških jadrnic dva jambora brez debla (boom). Površina glavnega jadra znaša 8,73 kvadratnega metra, krmnega jadra 2,04 kvadratnega metra, medtem ko znaša površina floka 5,20. Skupna površina jader je torej 15,22 kvadratnega metra, kar je nekoliko premalo za severnojadranske sapice, saj tehta jadrnica kar 400 kg. Kot rečeno je glavna negativna plat te jadrnice cena, saj znaša kar 8.854.137 lir, če k temu dodamo še 400 tisoč lir za šotor, postane vprašljivo, ali se tak izdatek izplača za običajno enomesečno rabo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Stroji in zemlja 13.00 Dan za dnem - tedenska rubrika DNEVNIKA 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Padec orlov - TV priredba Zadnji car (1894) - 1. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Zimski športi: Svetovni pokal v smučanju 15.00 šolska vzgoja 15.30 Capitan Futuro - risani film 16.00 Preživeli - TV nadalj. 16.30 Veliki lov - TV nadalj. 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos 17.10 Tom story - risanka Neposredno ,- o vsem govorimo skupaj 17.30 Steze dogodivščine - TV priredba 18.20 Clacson - dialog z avtomobilisti 18.50 Happy circus - vmes TV film iz serije Happy davs: Dvoboj 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Po cestah Kalifornije - TV film 21.35 Jaz in .. . telefon 22.10 Srečanje v kinu - kinematografske novosti 22.15 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 9.30 Zimski športi: Svetovni pokal v smučanju 12.30 Opoldanski program: Lekcije v kuhinji 13.00 ‘DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Mi neznanci: handikapiran-ci v svetu: Na ramenih velikana 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Frate indovino Mnenje 14.10 Življenje Michelangela * a. del 15.25 Šolska vzgoja: Vživeti se v glasbo Program za mladino 16.00 Gianni in Pinotto - TV film Tom in Jerry - risanke 16.55 McMillan in gospa - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Večemt športne vesti Iz parlamenta 18.05 Muppet show 18.30 Programi pristopanja 18.50 Inšpektor Derrick - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 DNEVNIK 2 - Spazio sette: Dcgodki in ljudje tedna 21.30 Skok v prazno (Salto nel 23.30 Didaktične komunikacije Tretji kanal 16.50 Vabilo 17.50 Rock koncert 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Dvajset let do 2000: Jug 20.C5 šolska vzgoja: Otrokovo zdravje 20.40 »Ultimi bagliori di un crcpu-scolo' - film 22.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 in 12.25 Madanna di Čampi glio: Slalom za moške 15.55 Slalom za moške 17.05 Poročila 17.10 Cirkus 17.35 Romantika proti klasicizmu, dok. oddaja 18.05 Okrogli svet 18.15 Obzornik 18.30 PMZ Celje 81: Skoraj same dekleta Oddaja prinaša nastope treh udeležencev mednarodnega pevskega festivala v Celju. . ki so se izkazali s privlačnim nastopom, izvrstnim pet jem in bili seveda zato na grajeni s primernimi prizna nji. To so bili Mladinski pev ski zbor Det.ška kitka iz Plovdiva v Bolgariji (zborovodja Zlatina Deliradeva), o-cenjen s 96 točkami in zlato plaketo, dekliški zbor iz Mi skolca na Madžarskem (vedi Ilomrodi Pet srne), ki je o svojil 95,6 točke in zlato pla keto, pa še dekliški pevski zbor MKUD Heribert Sve tel iz Maribora (zborovodja Ivan Vrbančič), ki je dose gel kar 96,6 točke in seveda tudi zlato priznanje. Obenem je to tudi edini jugoslovan ski zbor, ki je v mednarod nem delu tekmovanja osvojil zlato. To je nadvse lep dosežek na evropskem nivo: ju, ki ga je naša javnost vse premalo cenila, saj u-speh ni naključen, ampak sloji za njim trdo delo tako dirigenta kot pevk. Še pojasnilo k naslovu oddaje: tudi v mladinskem zboru iz Bolgarije smo opazili samo dva dečka, torej nastopajo zares sama dekleta. Oddajo je realiziral Igor Prah, urednik Jasna Novak 19,24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Poletna svetlo ba, švicarsko - francoski film 21.50 Miniature: Jiri Anderle 22.00 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja 15.30 Ponovitev Odprte meje 16.00 Smučanje - Svetovni poka! 17.00 Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja Risanke 18.00 Ponovitev filma 19.30 Visok pritisk - glasbena od daja 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Možje - film * 22.00 TV D - Danes 22.10 Nogomet: Srečanje za po gom< V knCUEFA ilc# ••• Ob lomni TV a - Danes 7 7*-*bgreb 17.45 Neven 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda ŠVICA 18.00 Oddaja za najmlajše 18.05 Program za mladino 18.50 Risanke 20.40 Argumenti 21.30 Glasbeni program TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00* 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Pripoved partizanskega časnikarja; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Naš otrok: 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin - Beležka; 13.20 Naši zbori: Moški zbor »Valentin Vodnik*, iz Doline; 13.45 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Mihail šo-lohov: »Tihi Don* - 2. del; 15.00 Ali Talking! Ali Singing! Ali Dan-cing! Ameriški gledališki musical; 16.00 Sto let telesnokulturnega udejstvovanja med Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: gojenci klavirskega oddelka - Akademski pevski zbor »Boris Kraigher* iz Maribora; 18.00 Slovenska literatura v Italiji, pripravlja Martin Jevnikar; 18.15 Glasovi iz preteklosti; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18,30, 19.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianavi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzav in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz mladih; 11.32 Radio rock; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 15.00 Kje naj se ustavimo?; 15.10 Brez besed; 16.00 Kino danes; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Fan Dabi Dozi; 18.05 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13,30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.10 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki iz zamejstva: Sovodenjski nonet - Slovenska tržaška skupina »Stu ledi* - Ansambel Anto- na Birtdča - Beneški brati; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Jugoslovanska pop scena; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Glasbeni kiosk; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADII' 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombi nacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; 11.39 Portret Oscarja Wilda; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Lo sfa-sciacarozze; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.28 Hipoteza; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Re-troscena; 21.03 Scusi, questo falso e autentico?; 21.30 Ženska in glas ba; 22.00 Njihovo življenje. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17,30, 18.30, 19.30 Poročila; 6,00 - 8.00 Dnevi: 8.45 Radio 2 predvaja; 9.00 I promessi sposi: 9.32 - 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L’aria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Eneida; 18.45 Govoreč papir; 20.40 Glasba in šport. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Pripo ročajo vam ...; 14.05 Razmišlja mo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba; 15,50 Radio da nes, radio jutri!; 16.Q0 »Loto vrti ljak»; 17.00 Studio ob 17; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Ra dijsko tekmovanje mladih piani stov; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Johanncs Brahms: Variacije in fuga na Haendlovo temo; 21.05 Peter Hjič Čajkovski: Odlomki iz opere »Pikova dama*; 22.30 Revija slovenskih pevcev žaba vrne glasbe; 23.65 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo. GORIŠKI DNEVNIK 0 programih Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje Načrtovanje dejavnosti temelji na spoznavanju potreb tržišča Informativna srečanja z občinskimi upravitelji iz Doline in Zgonika Začetek tretjega šolskega leta Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki je bil ustanovljen na osnovi deželnega zakona št. 42 iz leta 1978, poteka v znamenju aktivnosti voditeljev te ustanove, ki si na raznih ravneh prizadevajo, da bi se zavod pri izbiri tečajev naslanjal na stvarne potrebe slovenskega gospodarstva. Doslej sta na Tržaškem redno st‘e kla tečaja za uradniško poslovanje in za prevajalce srbohrvaščine, v Čedadu pa je v polnem teku tečaj za prevajalce slovenskega jezika, ki mu tudi letos sledi spodbudno število slušateljev. V kratkem pa se bosta začela tudi tečaja za programerje elektronskih računalnikov in za kamnoseke, ki bo kot znano potekal v Nabrežini. Glede sestave programov tečajev in izbire predavateljev je zavod popolnoma avtonomen, vse delovanje pa je pod nadzorstvom pristojnih deželnih organov, saj .je njegovo finansiranje v celoti odvisno od od-borništva za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnosti. Pri tem je treba pripomniti, da sedanji deželni normativ precej o mejuje celovito dejavnost zavoda in ne zagotavlja pripadnikom sloven ske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini polno- pravne pravice do vzgojno-izobraže-valnega sistema v materinem jeziku. Kaže, da ima sedaj dežela namen dopolniti zakonodajo na področju poklicnega usmerjevanja in izpopolnjevanja in upati je, da bo pri tem tokrat bolje upoštevala potrebe in specifiko našega poklicnega izobraževanja. O tem perečem vprašanju so upravitelji zavoda imeli že serijo srečanj s pristojnimi deželnimi fukcionarji, katerim morajo do srede januarja prihodnjega leta izročiti osnutek programa za prihodnje šolsko leto. Ena prvenstvenih nalog zavoda za poklicno izobraževanje je načrtovanje njegovih programov v sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v zamejstvu, saj bo lahko samo tako imel podroben pregled nad potrebami delovnega tržišča. V ta namen sta se predsednik upravnega odbora zavoda prof. Josip Tavčar m ravnateljica Tamara Blažina pred kratkim srečala z upravitelji občin Dolina in Zgonik, v načrtu pa imata še informativna srečanja i upravitelji ostalih slovenskih občin tržaške in goriške pokrajine. Jutri pa se bodo upravitelji zavoda srkali v Čedadu z beneškimi predstavniki v gospodarskem odboru SKGZ. Nakazilo za nakup novega TV oddajnika Upravni svet državne radiotelevizije (RAI) je na seji 26. novembra letos nakazal 800 milijonov lir za nakup oddajnika za tretjo TV mrežo v videmski pokrajini. Aparat, ki ga bo izdelala družba PYE, bo omogočal boljše sprejemanje deželnih televizijskih oddaj v mestu Videm in po vsej južni Furlaniji vse do Li-gnana. Kot kaže, bo novi oddajnik dograjen v prvih mesecih leta 1983. V PODJETJU I 900 DELOVNIMI MESTI PRED RAZPLETOM KRIZE V PODGORSKI TOVARNI? Prosveta Natečaj za novoletno novelo Uredništvo Primorskega dnevnika razpisuje nagradni natečaj za novelo, ki bo objavljena v novoletni številki dnevnika. Natečaja ge lahko udeležijo mladi avtorji iz vrst slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tema je prosta, obseg pa naj ne presega 10 do 12 tipkanih strani po 30 vrst. Žirija, ki jo bodo sestavljali člani uredništva in odseka za knjižne izdaje pri ZTT, bo po svoji avtonomni presoji izbrala med prispelimi eno samo novelo za objavo v novoletni številki dnevnika. Prav tako bo žirija izbrala novele, ki bi morebiti prišle v poštev za objavo v naslednjih številkah. Novele v dveh tipkanih izvodih, označene s šifro, in priložene zaprte zalepke z imenom avtorja, morajo biti poslane na tržaški naslov uredništva v Ul. Montecchi 6, najkasneje do vključno 15. decembra letos. UREDNIŠTVO ^Italno*0 GLEDALIŠČE V TRSTU Eduardo De Filippo DOLGONOGE LAŽI Jutri, 10. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED H - mladinski V petek, 11. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED I - mladinski V soboto, 12. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri siovmsra KULTU ERO ____________ DBS&Vd 1 , TABOR “ Openski glasbeni večeri Danes, 9. decembra, ob 20.30 pianist CORNELJUS FROVVEIN Na sporedu skladbe J. S. Bacha, W. A. Mozarta, J. Matičiča in C, Debussyja. Razstave Gledališča VERDI Danes ob 20. uri v gledališču Verdi četrta predstava Puccinijeve o-"perf ^Isa1 Boheme*:"red-B za vse vrste prostorov. Dirigent Arg«o Qua-dri. Pri blagajni gledališča se začne jutri zjutraj prodaja-^ razpoložljivih vstopnic. • * * V soboto, ob 11.30 bo prvi simfonični koncert za šole tržaške pokrajine. Dirigent Gert Meditz. Šole. ki se nameravajo udeležiti koncerta, naj prevzamejo vstopnice pri glavni blagajni gledališča od jutri dalje. Vstopnina 500 lir. ROSSETT1 Danes ob 20.30 gostuje Teatro Stabile iz Bočna z delom Johna Cas savettesa «Noži» (Colbelli) v režiji Marca Bernardija. Med nastopajočimi: Antonio Salines, Maria Teresa Martino. Carola Stagnaro in Gianni Galavotti. Predstave so v abonmaju odrezek 3 (v alternativi). Kino Na današnji skupščini delavcev podgorske tekstilne tovarne bodo preučili razvoj dogodkov v zadnjih dneh, zlasti še odgovor, ki so ga prejeli od dežele, in sklepe zasedanja krajevnih in vsedržavnih sindikalnih voditeljev tekstilne stroke prejšnji dan v Gorici. Kakor vse kaže, prehaja reševanje krize v tem največjem zasebnem industrijskem obratu na Goriškem, v katerem je zaposlenih 500, oseb, povečini žensk, v sklepno razdobje. Delegaciji podgorskih tekstilnih delavcev, ki so prejšnji teden manifestirali v Trstu, je direktor deželnega odbomištva za industrijo dr. Pastorini dejal, da se dežela živo zanima za dolgotrajno krizo v tem obratu in da priča-KD F. Prešeren - Boljunec vabi j kuje dokončni razplet v najkrajšem času, morda celo že v tem tednu, Pastorini je delegaciji tekstilcev povedal, da ima dežela drugačno rešitev kot jo predlaga upravni svet podjetja. Pogovarja se namreč s skupino delodajalcev, ki naj bi predstavili svoj predlog rešitve krize že v tem tednu. Po njegovih besedah ta rešitev ne predvideva likvidacije ali stečaja podjetja. Okoli teh vprašanj bo še v tem tednu prišlo do sestanka, ki ga je že pred časom zahteval sindikat. O najnovejših možnih rešitvah šo razpravljali tudi na sestanku med tovarniškim svetom, pokrajinskimi in deželnimi zastopniki FULTA. Tega sestanka sta se udeležila tudi vsedržavna predstavnika sindikata tekstilnega in oblačilnega sektorja Amoretti in Landi. Na njem šo sč zavzeli za takojšnjo obnovo proizvodnje, obenem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi načina, s katerim dežela in delodajalci obravnavajo to vprašanje. Dogovorili šb se, da bodo skrbno preučili vse proizvodne programe in terjali od delodajalcev in njihovih sindikalnih organizacij, da pri svojih odločitvah upoštevajo zaposlitvene potrebe,'Id so še zlasti močno občutene v naši pokrajini. Zastopnika osrednjega sindikalnega vodstva pa šta se obvezala, da bosta na najprimernejših mestih opozorila na obveznosti delodajalcev, da bodo v razvbjilfh programih upoštevali krizna podi-oč-ja in da bodo težili po uravnovešenem razvoju celotnega državnega območja, kar pomeni, da' bodo daja- 2.SM) obvešča, da bo od 15. do 20. decembra v novem Kulturnem domu v Gorici pnfa retrospektiva slovenskega filma od leta 1946 do današnjih dni. Abonmajske izkaznice za vseh 15 filmov so na prodaj na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/11 v uradnih urah. Cena izkaznice je 6.000, za študente pa 4.000 lir. v soboto, 12. decembra, v gledališče F. Prešeren na kulturni večer. Ob 19.45 - otvoritev slikarske razstave Atilija Kralja, ob 20.30 koncert pianista Corneliusa Froweina. Vabljeni. KD S. Škamperle vabi na filmski večer, ki bo v petek, 11. decembra, ob 20.30. Sergio Nodus, »priljubljeni potnik*, bo predvajal film Papua (potovanie med Novogvlnejcel KD Primorsko - Mačkolje. V nedeljo, 13. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah koncert moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in harmonikarskega ansambla Glasbene matice. Odbor PD Slavec - Log obvešča zainteresirane, da bo tudi letos v Kulturnem domu v Ricmanjih tradicionalno silvestrovanje. Za dobro voljo po poskrbel priznani ansambel «Pomlad». Mize lahko rezervirate na sedežu društva danes, jutri in 11. t.m. od 19. do 20. ure. Razna obvestila SPDT priredi jutri, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11., tradicionalni vsakoletni društveni večer. Pričetek ob 20. uri Člani bodo predvajali svoje diapozitive, ki so jih posneli med letošnjo planinsko sezono Vabljeni vsi V soboto, 12. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje novoustanovljene in obnovljene knjižnice Pinko Tomažič in tovariši in razstave Drugi tržaški proces. Pripravil odsek za zgodovino pri NŠK. Sodelovali bodo moški in ženski pevski zbor in dramski odsek SKD Tabor. KD S. Škamperle - KD Union vabita na ples z loterijo, ki bo v soboto. 12. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj*. KD S. Škamperle - KD Union vabita v pete'Či, ob 20.30 na četrti filrtiski 'večer.''Predvajali bomo film Sergia 1 Nodusa «Papua» li prednost tistim krajem, ki jih prizadeva brezposelnost in gospodarsko nazadovanje. Sindikalisti so zavrnili špekulativno obravnavo tega vprašanja in vsakršno iskanje rešitve, ki ne bi v prvi vrsti upoštevalo potrebo po zaposlovanju. Vsakršno zavlačevanje ali izmikanje odgovornostim škoduje interesu delavcev in celotne skupnosti in koristi podjetjem, ki se hočejo s špekulativnimi posegi okoriščati. Sindikalisti so menili, da bo potrebno zaostriti bitko, če se bo izkazalo, da sedanje iskanje rešitve nima trdne podlage. Vsekakor bodo danes na skupščini delavce o vsem tem seznanili. GLEDE CESTE V GROJNI Pripraviti je treba geološko študijo Na zadnji seji je stalna pokrajinska komisija za javna dela in prevoze razpravljala o dveh pomembnih vprašanjih, ki zadevata ureditev dveh cestnih odsekov. Tako je tekla beseda o pripravljalnih delih za ureditev odseka ceste skozi Groj-no, kjer bo treba pripraviti predhodno geološko raziskavo, ter o avtocestni povezavi med Redipuglio in letališčem v Romkah. Komisija se bo vnovič sestala 16. t.m. .......................m • Danes popoldne se bo ponovno sestal pokrajinski svet v Gorici. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ita-lia 89, tel. 84443. iiimnirmimmiiimmmimmmiiitmimimiiMiiim ODPRTA JE V KULTURNEM DOMU DO PETKA Bogato dokumentarna razstave ob 70-letnici SPD v Gorki Poleg fotografskega gradiva predstavljeni tudi dragoceni dokumenti iz fašističnega obdobja Prikazana tudi dejavnost jamarskega odseka S fotografsko - dokumentarno razstavo v preddverju Kulturnega doma, ki so jo odprli v ponedeljek zvečer, odprta pa bo do petka, se zaključujejo prireditve ob 70-letnici Slovenskega planinskega društva v Gorici. Gre za doslej prav gotovo najbolj obširno in bogato razstavo o ustanovitvi in delovanju planinskega društva, oziroma Goriške podružnice SPD, kakor se je društvo imenovalo ob ustanovitvi, pripravili in postavili pa so jo člani u-pravnega odbora sami ter pri tem koristili bogat društveni arhiv, dokumente in drugo gradivo, ki so ga odstopili nekateri posamezniki, člani in prijatelji ter Goriški muzej v Kromberku. Posebno pozornost so ob pripravi razstave namenili prvemu obdobju, od ustanovitve do srede dvajsetih let, ko je bilo društvo razpuščeno. Iz tega obdobja so razstavljene fotokopije pomembnejših člankov iz Planinskega vestnika. Prvi del razstave zaključujejo dokumenti iz fašističnega obdobja potovanje med Novogvinejcč? "Seghizzi bo v~‘riašem mestu od 2/ i j________: u .__ rlrt ^ o ontomhrn rvrihnrlnionn lot n Predvajanje bo v društvenih prostorih na stadionu «1. maj*. f Čestitke POTEKALO BO OD 2. DO 5. SEPTEMBRA 1982 Priprave za 21. tekmovanje pevskih zborov «Se$hizzi» 40 •vidi .. 3 ,H r. . 21-. tekmovanje pevskih zborov rajo. predlagati „-4&t ~-poli Jonske • 1. ' — -l-z- J *" O • 11 'Z • X KD Vesna priredi v soboto, i2. decembra, ob 20.30 v foyerju doma A. Sirk v Križu odprtje retrospektivne razstave Mirka Doušaka. Nastopil bo dekliški zbor Vesna. Vabljeni. Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. decembra VALERIJA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 15.18 in zatone ob 4.41. Jutri, ČETRTEK, 10. decembra SMILJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,7 stopinje, najnižja 5 stopinj, ob 18. uri 8,4 stopinje, zračni tlak 997,4 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 11,5 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Viale Miramare 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 827. predpraznična od i4. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441 LEKARNE V OKOMC1 Boljunec: tel 228 124; Bazovica tel. '226 165; Opčine: tel 211001, Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 590; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavije: t*L 213137; Milje: tel. 271-124. Ariston 16.30-18.20-20.10-22.00 »La disubbidienza*. Režija Aldo Lado. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 18.00 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti. Eden 17.00 »Pierino contro tui.ti». Grattacielo 17.00—22.15 »Cristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.30 «1997 - Fuga da New York». Režija J. Carpenter. Cristallo 16.30 «James Bond 007: solo per i tuoi occhi*. Roger Moore. Aurora 16.30 «Spaghetti a mezzanot-te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Bronx 41, distretto po-lizia*. P. Nevvman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00-22.00 «1 predatori delTarca perduta*. Filodrammatico 15.00 «Brivido ero-tico». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Mirror, chi vive in quello specchio?* Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Blitz nelTo-ceano*. Richard Jordan, Alec Guinness. ’ Mignon 16.30 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30—21.00 »Super penetra-tion love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «E1 topo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Danes oraznnje v Repnn 6. rojstni dan MATEO RAVBAR. Mnogo zdravja, veselja in da bi bil bolj priden v šoli, mu želijo mama, tata, sestra Barbara, nona in nono. NATAŠA TAUČER praznuje danes 13. rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče ter da bi bila bolj marljiva v šoli, ji želita nona Justa in nono Rudi. Danes praznuje 8. rojstni dan MAURIZIO SCHIULAZ. Mnogo sreče in zdravja mu želijo mama, očka, sestra Sabrina, nona in nono ter strici. IVANA MEULA bo danes ugasnila prvo svečko. Vse najboljše ji želi teta Vera. Čestitkam mali Ivani se pridružujeta nona Milka in nono Mario. Izleti KD Rovte - Kolonkovec priredi 27. t.m izredni izlet — Trst, Matulj, predor Učka, Buzet, Pazin. Kosilo v Poreču. tmmmm■ Namesto cvetja na grob Albina Colje daruje družina A. Guštin (Col 12) 5.000 lir za ŠK Kras. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRISPEVAJTE 2A DIJAŠKO MATICO PRODAJAM novo vrstno hišo v Barkovljah — lep razgled. Telefonirati po 20. uri na št. 040/724-464. OBČINA Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ja, ki ga bo dodelila Domu za ostarele «Bratov Stuparich* v Se-sljanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Zahteve: starost najmanj 18 in največ 35 let — razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti mor3jo Županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo. DIPLOMIRANA pedikerka nudi usluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. PRODAM fiat 127 letnik 1973 v do brem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225320. TRGOVINA Laura nonovno posluje v prenovljenih prostorih v Nabrežini. Na zalogi ima otroška oblačila, moško in žensko perilo, copate, predvsem pa volno. Razprodaja i-grač po ugodni ceni. JAKOB RENKO inštruira humani stične predmete za višje šole. Telefon 040/811645. BOR (A. Doijak). Prodajna galerija kraškega pohištva. Nabrežina-po-staja 69, sporoča, da je v mesecu decembru odprta tudi ob nedeljah od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. jre. PRODAM fiat 128. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/208257. PRODAM hrastova drva. Telefonirati na štev. 200-848. ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (040) 571-468. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. (0481) 83382. do 5. septembra prihodnjega teta,. Priprave za to tekmovanje so že stekle. V umetniškem odboru so kot predsednik Vito Levi, kot člani pa Cecilia Campolieti - Šeghizzi, Pavle Merku, -Jtalo Montiglio in Giuseppe Radole. Tudi v prihodnjem letu bo manifestacija pod pokroviteljstvom številnih javnih ustanov. Te dni je vodstvo društva *Še-ghizzi* razposlalo kulturnim ustanovam v Italiji in v drugih državah ter prijateljskim zborom'pravila za sodelovanje na tem tekmo Zbori, ki se'žele prijaviti,■■morajo; to sporočiti najkasneje do 28. februarja 1982 na sedež društva «Seghizzi», v Gorici, (Post box 7). Mešani zbori, ki bodo sodelovali v tekmovanju polifonskega petja morajo imeti na programu delo avtorja iz 15., 16. ali 17. stoletja, ki je bilo napisano med leti 1450 -1650; delo avtorja 19. stoletja; polifon-sko skladbo napisano v prvi polovici 20. stoletja in polifonsko skladbo napisano po letu 1950. število pevcev se mora gibati med 16 in 40. . >f Moški zbori, ki žele sodelovati v polifonskem petju (število pevcev se mora gibati med 16 in 36) mo- GLASBENA MATICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Jutri, v četrtek, 10. decembra, ob 20.30 deželni avditorij v Gorici VLADIMIR KRPAN Klavirski recital skladbe, upoštevajoč podobna pravila kot mešani zbori. Enaka pravila veljajo za polifonske skladbe za ženske zbore (tudi tu se mora število pevcev gibati med 16 in 36). številčno veljajo enake omejitve za zbore, ki bodo nastopali v tekmovanju ljudskega petja, vsak zbor bo moral predlagati štiri ljudske pesmi, po možnosti pripadajočega naroda. > vjM« t Na razpolago bodo tudi letos denarne nagrade (najvišja 700.000 lir velja za prvoplasirani mešani zbor v polifonskem petju), pokale in diplome. Poleg teh bodo še neke posebne nagrade. V posebno kategorijo bodo uvrščeni zbori iz naše dežele. Zborom ki pridejo iz tujine ali iz drugih dežel Italije bodo zagotovili brezplačno nočitev in hrano, zborom iz Furlanije - Julijske krajine pa bodo povrnili potne stroške. Seveda bo število nastopajočih o-mejeno. Komisija bo izbrala zbore, ki bodo nastopili med vsemi tistimi, ki bodo poslali ustrezno prijavo. Gorica bo postala torej še enkrat, enaindvajseta, prestolnica e-vropskega zborovskega petja. Upaj- j mo da bomo v letu 1982 lahko poslušali tudi kak zbor iz Slovenije ali iz drugih predelov Jugoslavije, saj smo bili letos za to prikrajšani, kajti zbor ki se je bil prijavil se je potem, v zadnjem trenutku, odpovedal. ter dokumenti zavezniške vojaške uprave, neposredno po obnovitvi društva. V drugem delu razstave so prikazane fotografije izletov in vzponov, družabnih in drugih prireditev, ki so se zvrstile v zadnjih 35 letih. Primeren prostor so dobili tudi jamarji, odsek Kraških krtov, ki v posebni razstavni omarici prikazujejo zanimive arheološke najdbe i bližnjega Krasa, okamenine in nekaj mineralov. Slovensko planinsko društvo se je ob 70-letnici posebej spomnilo dveh pokojnih članov in prijateljev Petra Čermelja - Ciklaminčka ter Ludvika Zorzuta ter jima namenilo poseben razstavni prostor. Ob koncu pa bi radi opozorili še na nekaj dragocenih dokumentov, ki jih je mogoče videti na razstavi. To sta predvsem originalna značka Slovenskega planinskega društva ter društvena izkaznica iz leta 1913, izkaznica za popust na železnici itd. Posebno zanimivost pa prav gotovo predstavljata spominski vpisni knjigi s Čavna, iz prvih let našega stoletja. Razstava bo, kakor smo že včeraj zapisali, odprta do petka, 11. t.m. vsak dan od 17. do 19. ure. Po predhodnem dogovoru pa je možen skupinski ogled tudi v dopoldanskem času. da bi omogočili obisk šolski mladini. Troje vlomovju.stanovanja i na Majnlci ',v’1 'u Tatovi so,0se., zopet,. ,OgfesilCW.' krat na Majnici. Vlomili so v stanovanje Pavline Hlede, na številki 276, v stanovanje Marie Cargniel, na številki 282 ter v stanovanje Giu-seppa Cargniela na številki 280. Izgleda, da so najbolj izdaten plen odnesli prav iz stanovanja slednjega, saj so iz predala nočne o-marice vzeli okrog 150 tisoč lir ter nekaj dragocenih predmetov, medtem ko Hledejeva in Cargnielova še nista pravzaprav ugotovili, če je kaj izginilo iz stanovanja. Menda so v vsa tri stanovanja vdrli isti storilci. Šestletno Romino Marc, ki jo je v ponedeljek zvečer, skupno z očetom Stanislavom podrl tik pred prehodom Rdeča hiša tržaški avtomobilist, so iz šempetrske bolnišnice prepeljali v ljubljanski klinični center, ker ima okvaro na možganih. Njeno stanje je še vedno zelo hudo. Očeta Stanislava. ki ima zlom desne podlakti, bodo v šempetrski bolnišnici operirali. Družina Marc biva v Novi Gorici v čankarievi ulici 13 GORIŠKA FOTOKRONIKA Kot poročamo na drugem mestu je bila v ponedeljek zvečer v Kulturnem domu odprta razstava ob 70-letnici SPD. Na našem posnetku trenutek z odprtja te razstave Nastop otroškega zbora iz Plešivega na Mali ceciiijanki V Katoliškem domu je nastopil tudi mladinski zbor iz Rupe in a Peči tj v ouvojotyi ..j. * 'r . y? Nova lekarna v Novi Gorici je najmoderneje opremljena Razstave V goriškem avditoriju v Ulici Roma je odprta razstava tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstavo je priredila ZSKD s pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Kot smo že poročali so v Leninovi ulici, to je v središču Nove Gorice ob Zdravstvenem domu, odprli novo lekarno. Delovati je začela takoj po jugoslovanskih praznikih, to je v sredo. Gre za nov objekt, ki so ga zgradili na temeljih prejšnje lekarne. Slednja je bila zgrajena leta 1961 in je zadoščala le za okoli 10 tisoč prebivalcev. Zaradi hitrega razvoja Nove Gorice in torej tudi večjega povpraševanja po zdravilih in- drugih preparatih, ki jih-nudijo takšne zdravstvene ustanove, je prejšnja lekarna že zdavnaj postala pretesna. Prostori nove lekarne obsegajo 1.100 kvadratnih metrov raznih prostorov v pritličju in enem nadstropju, ki so moderno ter funkcionalno urejeni. V njej imajo tudi laboratorij za pripravljanje in preizkušanje raznih zdravil, pa poseben prostor za mešanje raznih čajev. V prostornem skladišču bodo imeli zmeraj dovolj zdravil za dalj časa. V dokumentu, ki ga je ob otvoritvi vodstvo lekarne poslalo časnikarjem je poudarjeno, da je «najpo-membnejši prostor lekarne oficina (prostor za izdajo zdravil), ki je opremljena tako, da bo »omogoči- SLOVENSKO 'STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KULTURNEM DOMU V GORICI V nedeljo, 13. decembra 1981 ob 16. uri (abonma »nedelja*) V ponedeljek, 14. decembra 1981 ob 20.30 (abonma »ponedeljek*) GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Tone Partljič NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Režija: Aleš Jan Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus po običajnem voznem redu. DRUŽABNI VEČER V DIJAŠKEM DOMU Zahvala mladim za sodelovanje ob otvoritvi Kulturnega doma Nad 150 oseb, predvsem mladih, I Dornik, Igor Devetak, Aleksander se je v ponedeljek zbralo na dru- F’eri, Marko Komel, Miran Vižintin, žabnem večeru v goriškem Dijaškem Igor Košuta, Robert Košuta, Renca a____ u: •___________rr________:_ i r»..i_____ trii;:__r?____Tre«« domu, ki ga je pripravil Teritorialni odbor SKGZ za Goriško. Zbrali so se vsi tisti, ki so sodelovali v pripravah in na otvoritvenih dneh Kulturnega doma v Gorici. Zbranim je spregovoril predsednik TO SKGZ Mirko Primožič, ki je podčrtal pomembnost tako množične udeležbe pri odpiranju našega osrednjega kulturno - športnega središča. Ob tem pa je poudaril, da bo treba odslej z isto delovno vnemo, kot so jo prisotni pokazali pri otvoritvi, na daljevati, da bo Kulturni dom postal resnično središče kulturnega, športnega in družabnega dogajanja v mestu. Istočasno pa je povedal, da bomo to uresničili, če bo delo potekalo v slogi in razumevanju, ne ozirajoč se na vse tisto, kar teži k razbijanju te enotnosti. Ob tej priliki se nam zdi pra vilno, da objavimo imena mladih, ki so se odzvali vabilu Teritorial nega odbora SKGZ in Mladinskega odbora pri tej zvezi ter na najraz ličnejše načine sodelovali ob otvoritvi Kulturnega doma. Sodelovali so Mauro Dornik, Ugo Pelesson, Elijana Bensa - Culot, Igor Pahor, Alex Pahor, Marko Vogrič, I-gor Prinčič, Danjel Jarc, Loreta Jarc, Marko Butkovič, Slavko Tom šič, Rudi Devetak, Igor Petejan, Vera Lukman, Lučka Tomšič, Andre jina Tomšič, Marjan Tomšič, Anto nietta Peteani, Adrijana Petejan, Nadja Fajt, Aleš Fajt, Andrej Fajt, Niko Brešan, \Valter Reščič, Robert Terpin, Veri Nanut, Viviana Mo-randin, Silvan Gravner, Tamara Bo neta, Dimitrij Roner, Eleonora Ci-jak, Milojka Pavletič - Berdon, So nja Peric - Košuta, Breda Tomšič, Susy Saksida - Radikon, Verena Buzzi, Vida Cijan, Gabrielia Tom masi, El vi ja Marušič - Gergolet, Loreta Miculus, Franka Miculus, Dolores Bensa, Ksenija Križmančič -Klanjšček, Loredana Prinčič, Mi ryam Komel, Ivo Berdon, Aleš Wal-tritsch, Igor Waltritsch, Dimitri Wal-tritsch, Mitja Baucon, Katja Bau-con, Samo Sanzin, Marko Marinčič, Alfreda Pavletič - Sošol, Katjuša Osbat, Emanuela Leban, Elizabeta Marušič, Sandra Maraž, Nadja Gru-sovin, Stanko Radikon, Karmen Kocjančič, Tanja Kocjančič, Samantha Degenhart, Solange Degenhart, Rudi Pavšič, Srečko Vižintin, Jordan Vižintin, Damjan Klanjšček, Marko Klanjšček, Lilijana Semolič - Klanjšček, Žarko Grilj, Boris Baša, Nata-lino Culot, Marko Jarc, Silvan Bev-čar, Marjan Bevčar, Karel Mikluš, David Sošol, Vili Prinčič, Aleš Cej, Marisa Pelesson, Miran Čotar, Adrijana Bukovec, Igor Gomišček, Jaki Rener, Boris Mermolja, Diego Mar-vin, Marko Lutman, Sonja Lutman, Vojko Pahor, Livijo Semolič, Diego Devetak, Miryam Kovic, Darja Gergolet, Ace Mermolja, Karel De vetak, Elizabeta Kovic, Viljem Gergolet. Ivan Brajnik, Andrej Vogrič, Nadja Šuligoj, Aleš Šuligoj, Vanja Korošec. Ivana Roner, Elena Vogrič, Klavdija Terpin. Patricija Ste-kar, Viviana Cijan. Igor Gulin, Ana Sfiligoj, Avguštin Devetak, Igor Devetak, Marko Čubej. Igor Juren, Fabio Battistella, Dario Gergolet, Edi Gergolet, Karel Ferfolja, Herman CantelH, Ivan Plesničar. Sandro Corva, Renco Faganel, David Grinover, David Primožič, Igor Primožič, Ivan Kont, Matija Win-kler, Darij Frandolič, Alberto Zia-ni, Sonja Klanjšček. Neva Klanjšček. Robert Kočina, Igor Komel in Vida Gravner. la notranjo kontrolo dela, pa tudi skrajšanje čakalne dobe v lekarni*- , Nadalje je rečeno, da «gre posebna zahvala magistru Marjanu Kulotu. ki se je z izredno vnemo trudil /a to, da je Nova Gorica dobila lekat; no, na katero so lahko ponosni vsi njeni prebivalci*. Lekarna bo zadoščala za sedanj« in bodoče potrebe Nove Gorice i° širše okolice. Odprta bo neprekinje* no dan in noč, ob nedeljah in praznikih. Zgraditev objekta je doslej stala okoli 3 milijarde 700 milijonov starih dinarjev, vendar obračun stroškov še ni dokončen. Sredstva je prispevala občinska zdravstvena skupnost, ustanova podobna naši INAM, v Novi Gorici. Naj se obvestimo, da v lekarni nudijo zdravila, pa razne druge medicinsk* preparate in najrazličnejše zdravilne čaje tudi morebitnim kupcem i* naših krajev. Razna obvestila Sindikat slovenske šole — Tajništvo Gorica, vabi člane ter upokojene šolnike (nekdanje člane) na D-redni občni zbor, ki bo v soboto, 12-decembra, ob 10.30, v prostorih učiteljišča »Simon Gregorčič* v Ulic* Alviano. Goriško združenje krvodajalce^ obvešča člane, da zapade jutri, 10-12., rok za prijavo otrok krvodajalcev, ki so se rodili med 1. januarjcin 1974 in 31. decembrom 1979% To v svrho zbiranja daril za božičnico. V pisarni ZSKD v Ulici della Croce 3 so na razpolago abonmajske vstopnice za retrospektivo slovenskega filma 1946-1981. Interesenti J'[J lahko kupijo od 11. do 13. ure in 0(1 17. do 19. ure. ((orrcii VERDI 15.30-22.00 «1 predatori de}* 1'arca perduta*. H. Ford in K. A»-len. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 »Per amore e per denaro*. O, Muti in R. Shar' Kcy. VITTORIA 17.00-22.00 «Hard col« pornografic*. Prepovedan mladim pod 18. letom. triU EXCELSIOR 17.30-22.00 «Jame* Bond: solo'per i tuoi occhi*. PRINCIPE 18.00-22.00 «11 ficc»' naso*. /V«m< f(urico m ukolirn SOČA 18.00-20.00 »Zmajeva i^® smrti*. Hongkonški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Most na #• ki Kivai*. Ameriški film. ., DESKLE 19.30 »Orožje smrti*. B** janski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽI*# Danes ves dan in ponoči j® Tržiču dežurna lekarna Centrale, T** republike, tel. 72-341. SMUČANJE VELESLALOM ZA SP V APRICI GASPOZ UGNAL VSE FAVORITE Križaj na 3., Nockler na 7. mestu - Phil Mahre dobil kombinacijo in vodi na skupni lestvici APRICA — 19-letni Švicar Noel Caspoz je presenetil včeraj vse favorite letošnjega svetovnega smučarskega pokala. V veleslalomu v Aprici je namreč zmagal, potem ko si ni doslej priboril v okviru svetovnega pokala še nobene zmage. In ne le to: Gaspoz je ne le bil najhitrejši v obeh vožnjah, ampak je tudi prehitel na skupni lestvici drugouvrščenega Phila Mahrea za skoraj dve sekundi, favoriziranega Stenmarka pa celo še več. Na splošno pa lahko rečemo, da so se povzpeli na vidna mesta včerajšnjega tekmovanja skoraj vsi glavni favoriti, tako da lahko pričakujemo letos v svetovnem veleslalomskem vrhu približno ista imena kot lani, če naj bi bil prvi veleslalom za svetovni pokal 1982 kolikor toliko verodostojen pokazatelj. Sam najožji vrh lestvice pa bi bil morda včeraj nekoliko drugačen, če se ne bi Mahreu pripetila nezgoda. Pri 15. vratih je namreč izgubil palico in to mu je brez dvoma odvzelo dragocene drobce časa. Kljub temu pa je Mahre osvojil prvo mesto na lestvici za kombinacijo, oboje točke pa so mu pomagale k vodstvu na skupni lestvici, obenem pa je s tem že napovedal, da namerava tudi letos startati na najvišje mesto končne skupne lestvice tega tekmovanja. Jugoslovani so imeli priložnost za večji uspeh, kot so si ga priborili na končni veleslalomski lestvici. Križaj je bil namreč po prvi vožnji na odličnem tretjem mestu, Strel pa na 15. Toda v drugem spustu je Križaj dosegel šele sedmi čas in tako je nazadoval na 5. mesto. Slab je bil tudi Strel, ki je končal na 27. mestu, pred njega pa se je uvrstil (na 17. mesto) tudi Franko. Cerkovnik je bil 36., Čižman pa 41. Kljub temu pa v jugoslovanskem taboru niso bili nezadovoljni, saj je tudi peto Križajevo mesto visoke vrednosti v tako hudi konkurenci. Italijani so si v glavnem boljše Uvrstitve zapravili že v prvi vožnji, še najboljši je bil Nockler, ki je skončal na sedmem mestu. Danes bo v Madonni di Campiglio slalom, ki bo nov pokazatelj realnosti včerajšnje razvrstitve. Če bodo na vrhu lestvice približno enaka imena kot lani, potem bomo lahko tudi tukaj (vsaj približno) napovedali, da bodo lanski protagonisti imeli tudi letos v tem tekmovanju glavno besedo. Lestvica veleslaloma 1. Gaspoz (Švi.) 2’38”49 2. P. Mahre (ZDA) 2'40”47 3. Stenmark (Šve) 2’40”52 4. Fournier (Švi.) 2’42”78 5. Križaj (Jug.) 2'42”08 6. Riedelsperger (Av.) 2'42”57 7. Nockler (It.) 2’43”10 8. S. Mahre (ZDA) 2'43”20 9. Žirov (SZ) 2’43”56 10. Zurbriggen (Švi.) 2'44’TO 11. Wenzel (Liech.) 2'44”19 12. Jakobsson (Šve.) 2’44”58 Lestvica kombinacija 1. P. Mahre (ZDA) 29,66 2. Wenzel (Liech.) 53,51 3. Stock (Av.) 58,42 4. Žirov (SZ) 66,43 5. Ciganov (SZ) 70,52 6. Miiller (Švi.) 75,48 7. Luscher (Švi.) 78,97 8. Vion (Fr.) 93,72 9. Zeman (ČSSR) 127,66 10. Meli (Švi.) 133,27 Skupna lestvica svetovnega pokala 1. P. Mahre 45 2. Miiller 30 3. Klammer, Gaspoz in Welzel 25 6. Žirov 19 7. Stenmark, Stock, Biirgler in Ciganov 15 11. Meh 14 12. Fournier in Podborski 12 14. Križaj in Read 11 itd. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 9. t.m., ob 18. uri na sedežu, Ul. sv. Frančiška 20, seja komisije za namizni tenis. NOGOMET OSMINA FINALA POKALA UEFA SPLIČANI UPAJO V CUDEZ V današnjem povratnem srečanju bodo morali proti Valencii nadoknaditi kar štiri zadetke — Niški Radnički v Rotterdamu Danes bodo igrali povratna srečanja osmine finala nogometnega pokala UEFA. Splitski Hajduk, ki .je v prvem srečanju v Valencii izgubil kar z 1:5, bo danes na »Poljudu* skušal poskrbeti za pravi čudež. Hajdukovi nogometaši so se za to tekmo temeljito pripravili in med njimi .je tudi razpoloženje optimistično, čeprav se vsi zavedajo^ da bo dati močnemu nasprotniku štiri zadetke izredno težko. Trener Ante Mladinič meni: »Mo-ramo od vsega začetka igrati samozavestno, odločno, napadalno, obenem pa moramo paziti, da se ne odkrijemo v obrambi. Težko je nadoknaditi štiri zadetke, ni pa nemogoče.* Mladinič nima problemov s sestavo moštva. Zopet bo igral tudi vratar Pudar, ki je bil v Valencii odsoten. Probleme s postavo pa ima tre- »Kjer se prepirata dva...» bi lahko rekla Stenmark (levo) in Mahre ob včerajšnji dokaj nepričakovani zmagi mladega Švicarja Gaspoza v veleslalomu za svetovni pokal v Aprici (Telefoto AP) ner Valencie Pasegito, saj verjetno ne bo mogel računati na standardna nogometaša Carreteja in Ariasa. Tekma v Splitu se bo pričela ob 16.30 in ne bo po televiziji, da bi privabili na splitski stadion čimveč gledalcev. In pomoč navijačev bo tokrat hajdukovcem še kako dobrodošla. Pred nekoliko lažjo nalogo bo danes niški Radnički, ki bo v Rotterdamu igral povratno srečanje proti Feyenoordu. Nenkovičevi varovanci so v prvi tekmi zmagali z 2:0, vseeno pa so nizozemski nogometaši prepričani, da se bodo uvrstili v nadaljnje kolo. Srečanje bo ob 20. uri in ga bo posredno ob 22.10 prenašala koprska televizija. DANAŠNJI SPORED (Povratna srečanja osmine finala) • Real Madrid (Šp.) - Rapid Dunaj (Av.) (1:0) • Hamburger (ZRN) - Aberdeen (Škotska) (2:3) • Kaiserslautern (ZRN) - Lokeren (Bel.) (0:1) s • Dinamo Bukarešta (Rom.) - Go-teborg (Šve.) (1:3) • Neuchatel (Švi.) - Sporting Lizbona (Port.) (0:0) • Feyenoord (Niz.) - Radnički Niš (Jug.) (0:2) • Hajduk Split (Jug.) - Valencia (Šp.) (1:5) • Dundee United (Škotska) - VVin-terslag (Bel.) (0:0) V oklepaju izidi prvih tekem. ITALIJANSKI POKAL Triestina v osmini finala Triestina — Mira 1:0 (1:0) MIRA: Romio, Bonato, Maregot-to, Gallina, Tasca, Marchesin, Ber-ton, Gabrielli, Vitogliano, Perego, Gazzetta. TRIESTINA: Bartolini, Costantini, Ferrosetto, Leonarduzzi, Mascheroni (od 46. min. Prugnolo), Marozzi (v 72. min. Rossi), Štrukelj, Dominis-sini, Toto (v 46. min. Mitri), Zanini, Ascagni. SODNIK: Corgnetti iz Forlija. STRELEC: Mascheroni v 41. min. Triestina se je z zmago nad Miro uvrstila v osmino finala italijanskega pokala za polprofesionalna moštva. Prva tekma se je končala z neodločenim izidom, zato je bilo jasno, da ne bodo imeli domačini težke poti do kvalifikacije, saj je Mira e-kipa, ki igra v nižji kategoriji. Razumljivo je, da si igralci niso vzeli tekme preveč k srcu, njihovi nasprotniki pa so bili preveč šibki in čeprav so se zelo požrtvovalno borili, niso imeli najmanjšega upanja na uspeh. Iz tega je razvidno, da je bila tekma na izredno slabi tehnični ravni in ni zadovoljila, sicer maloštevilnih gledalcev. Triestina je igrala izredno slabo in je imela le redkokdaj kako priložnost za gol. Mira pa je bila nekajkrat nevarna le proti koncu tekme, ko so domačini igrali v desetih zaradi poškodbe Co-stantinija. Med domačini se je izkazal edino požrtvovalni Marozzi. I. P. KOŠARKA Pokal pokalnih prvakov Za Sinudyne važna zmaga V prvem četrtfinalnem srečanju je s 15 točkami razlike odpravil izraelski Hapoel Sinudyne — Hapoel 99:84 (52:45) SINUDYNE: Fredrick 23, Fantin 16, Villalta 17, Rolle 13, Generali 2, Bonamico 28. HAPOEL RAMAT GAN: Kashi 11, Schachter 11, Malovic 7, Goren 6, Levy, Maskovitz 6, Nelson 25, Kaplan 18. PM: Sinudyne 11:17; Hapoel 10:14 PON: Malovic v 27. min, Nelson v 33. min. Rolle v 38. min. Sinudyne je zmagovito začel svojo pot v četrtfinalni skupini tekmovanja za pokal pokalov in si je zagotovil 15 košev prednosti, ki bi mu morali (kot razlika v koših) zadostovati tudi za povratno tekmo. Toda Nikoličeva peterka je tudi tokrat pokazala vse svoje hibe in negotovost, ki je v zadnjem času pri tej ekipi že prislovična. Proti skromnim Izraelcem (ki so bili borbeni, a skromni v obrambi, v protinapadu pa nevarni le z Nelsonom) je Sinudyne v začetku pokazal igro, ki .je obetala lahek in prepričljiv uspeh. Toda ko so nasprotniki prešli od sistema mož-moža na cono 2-1-2 je italijansko moštvo začelo zapravljati skoraj neverjetne žoge. Le šibkosti nasprotnikov se lahko Niko'ič zahvali, da je njegova ekipa vendarle ves čas ohranila vodstvo in na koncu tudi zmagala. KOLESARSTVO < Danes pogreb Cervata BRESCIA — Danes bodo v Cal-dognu pokopali Silvana Cervata, ki je vozil v kolesarski ekipi Giovanni-ia Battaglina. V nedeljo je med izletom v gorah v prisotnosti svoje žene in nekega prijatelja zdrknil v prepad in se ubil. ■ih,ut.„l„mmllllllllllllllllllllllll,lllllltlllllllllI«1lllltnlllllII»lllllllllltlHlUllHllll■^ll'l‘ll•ll■lll•«,l,,ll,l'l""",■""Hll'lln|l|l,•,,,,,,l,",",,,,",",,l,",,",,,,• KOŠARKA VČERAJ V PROMOCIJSKI LIGI Slovenski derbi poletovcem Zanesljivo so premagali Kontovelce - Borovci zopet izgubili Polet — Kontovel 79:65 (40:31) POLET: Ferluga 9 (3:9), Tavčar, Kerpan 24 (10:14), Sedmak 6 (2:2), Gantar 2 (0:2), Sosič 21 (1:2), Hrovatin 17 (3:5). KONTOVEL: Gulič 29 (3:6), Per-tot 2, Čuk 4, Ban 8, Daneu, Lisjak 9 (3:6), Kojanec 4 (2:8), Prašelj 3 (3:14), Terčon, Pupis 6 (2:3). PM: Polet 19:34, Kontovel 13:37. SODNIKA: Forza in Redivo iz Trsta. V prvem slovenskem derbiju promocijske lige so na Opčinah slavili poletovci. Takoj je treba omeniti okrnjenost obeh ekip, saj sta v o-penskih vrstah manjkala Vitez in Daneu, v kontovelskih pa Rauber in Emili; upali bi si pa trditi, da je vsak derbi poglavje zase, v katerem igrajo glavno vlogo predvsem živci. V tem so bili tokrat nedvo- ........................... ■iHniiiiHiiiiiiiiiHHiHiiiminiMMiiiiuiiii NOGOMET V ZAOSTALEM SREČANJU 1. AL Nezaslužen poraz Križanov Enakovredno so se borili proti prvouvrščenemu Isonzu - Slab sodnik Vesna — Isonzo Turjak 2:4 (1:2) VESNA: Savarin, Purič, Schettini, Peresutti, Pribac, Zucca, Bruno, Pipan, Košuta, Germani, Kostnapfel. ISONZO TURJAK: Bon, Passon, Capotorto, Scaini, Tricarico, Fab-bris, Zambon, Acquavita, Dilena, Ce-iia, Blason. STRELCI: v 3. in 33. min. Dilena, v 31. min. Pipan (11-metrovka), v 69 .min. (11-metrovka) in v 74. min. Blason, v 80. min. Zucca. Vesni ni uspelo proti prvouvršče-ni enajsterici iz Turjaka priti do točke. Visok poraz pa je vseeno prestroga kazen za požrtvovalne Križane, ki so bili skozi vso tekmo enakovreden nasprotnik. Gostje nikakor niso upravičili visoke uvrstitve, saj so prišli do zmage predvsem po zaslugi sodnika, ki jim je pomagal kar pri treh zadetkih. Pri prvem zadetku je spregledal očiten off-side, pri drugem pa ni kaznoval prekrška Dilene, ki si je tako odprl pot do gola. V drugem polčasu, prav v trenutku, ko je skušala Vesna remizirati, je dosodil gostom v korist dvomljivo enajstmetrovko, s katero je pokopal vse upe domačinov. Res škoda, da so »plavi* v tej tekmi naleteli na tako slabo razpoloženega sodnika, saj so takoj od začetka pokazali, da nameravajo iztržiti vsaj točko. Neučinkoviti so bili na sredini igrišča in v napadu, med tem ko so se branilci večkrat znašli v težavah proti hitrim nasprotnikom. Zucca je bil v tej tekmi pravi steber ekipe. Vodil je igro in večkrat skušal tudi sam zaključiti, tako da je gol zanj pravilno plačilo. V napadu se je izkazal hitri Košuta, ki je v prvem polčasu dvakrat za las zgrešil zadetek. Po tekmi so bili v kriškem taboru kljub porazu zadovoljni, saj s prikazano igro in Požrtvovalnostjo »plavi* niso razočarali. Samo s tako požrtvovalnostjo in borbenostjo bo Vesna lahko ostala v Prvi amaterski ligi. Fabio finale, saj je težko verjeti, da bi Bersellinijevi varovanci 23. decembra v povratni tekmi lahko nadoknadili tri gole razlike. Za Romo so bili uspešni: Chieri-co v 12. min., Faccini v 14. min. Bini (avtogol) v 57. min. in Di Bar-tolomei v 89. min. iz enajstmetrovke. Interjev strelec pa je bil Pro-haska v 81. min. KOŠARKA (18), Petranovič pa se .je izkazal pod košem, pri gostih pa sta največ košev dala Lopez (23) in Sa-givela (15). Tudi danes pester spored KORAČEV POKAL Zadar v težavah Zadar — Juventud Badalona 81:74 (32:41) Zadar je zelo slabo igral zlasti v prvem polčasu, kar pa je tudi razumljivo, če pomislimo, da so trener Djerdia ter igralca Sunara in Popovič dopotovali iz ZDA, kjer so bili na turneji z jugoslovansko državno reprezentanco, le nekaj ur pred to prvo četrti ina mo tekmo. V nadaljevanju pa je domača peterka le uredila svoje vrste in v 34. min. tudi dohitela in prehitela (69:68) lanskega zmagovalca Kora čevega ookala. Pri Zadru sta bila najuspešnejša Popovič (24 točk) in Skroče OBVKSTII.O Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije, jutri, 9. t.m., ob 20. uri. ................................................. Tudi danes bo v raznih evropskih košarkarskih pokalih zaposlena vrsta italijanskih in jugoslovanskih ekip. V pokalu pokalnih prvakov bo zagrebška Cibona v četrtfinalu igrala prvo tekmo doma proti angleški peterki Crystal Palače. Novoselovi varovanci so seveda v tem srečanju izraziti favoriti. V Koračevem pokalu igra beneška Carrera v skupini A. Že v prvem kolu čaka Benečane dokaj težka naloga: v gosteh bodo igrali proti moštvu Cotonificia iz Badalone. V B skupini je Cagiva danes favorit v domačem srečanju proti francoskemu moštvu Ortheza. V C skupini se bo Šibenka doma spoprijela s španskim moštvom Val-ladolida, medtem ko bo Acqua Fa-bia iz Rietija igrala v gosteh proti Vasasu iz Budimpešte. V D skupini se bo Latte Sole pomeril v Bologni proti francoski ekipi Toura, beograjska Crvena zvezda pa bo igrala v Turčiji proti moštvu Efesa iz Istambula. Prvo četrtfinalno srečanje bodo i-grale tudi košarkarice Voždovca v pokalu L. Ronchetti. Danes bodo namreč igrale doma proti češkoslovaškemu moštvu Kralovopolska. KOŠARKA NA PRIJATELJSKI TEKMI Jadran uklonil Gostol ITALIJANSKI POKAL Torino prvi polfinalist Visok poraz Inicrja Plorentina - Torino 1:1 (1:1) FIRENCE - Torino je prvi polfinalist italijanskega nogometnega Pokala. Turinčani so namreč včeraj igrali neodločeno 1:1 (1:1) s Fiorentino in so se tako uvrstili v nadaljnje kolo, ker se je prvo četrtfinalno srečanje v Turinu končalo brez zadetkov. Včerajšnja strelca sta bila Mas-saro v 12. min. za Fiorentino in Mariani v 30. min. za Torino. Roma - Inter 4:1 (2:0) RIM — V prvem četrtfinalnem srečanju italijanskega nogometnega pokala je Roma visoko prema-8ala Inter kar s 4:1 (2:0) in si je Praktično že zagotovila vstop v pol- Košarkarska peterka Jadrana je včeraj odigrala v Repnu prijateljsko trening tekmo proti novogoriškemu Gostolu. Zmagali so Tržačani s 87:81 (51:38). Srečanje je tehničnemu vodstvu Jadrana služilo predvsem zato, da je preizkusilo razne obrambne sisteme za prihodnjo prvenstveno tekmo proti peterki Fiamma Bočen., Med gosti se je najbolj odlikoval Krt, ki je sam dal v drugem polčasu 26 točk, pri Jadranu pa so zadovoljili v glavnem vsi, saj so vsi igralci prišli do točk. Jutri bo Jadran odigral še eno prijateljsko tekmo in sicer proti Servo-lani, s katero se bo pomeril v tržaški Šuortni palači ob 18. uri. ODBOJKA D LIGA Volley Krmin — Olympia T. 3:2 OLYMPIA TERPIN: S. in M. Cotič, D. Terpin, M. Špacapan, M. Kuštrin, R. Dorni, E. Jarc. 01ympia Terpin .je proti tehnično bolj skromni ekipi iz Krmina igrala izredno slabo in si tako zapra vila dragoceni točki. 01ympijci so že vodili z 2:1 in v četrtem setu s 13:4, vendar so ta set nerodno zgubili. Zgledalo je, kot da slovenski fantje prav nočejo zmage, saj so na prav neverjeten način zgubili vrsto žog. Za poraz proti tako šibkemu nasprotniku ne gre iskati opravičila v slabem sojenju ali hladni telovadnici: »plavi* so nasprotnike Dre cej podcenjevali in to se jim je na koncu tudi maščevalo. Marko NOGOMET V ZAOSTALIH SREČANJIH 2. AL Kras presenetil, Primorju točka V drugem polčasu so krasovci dosegli kar štiri gole Prosečani so tokrat v gosteh «samo» remizirali Športnik leta v Afriki PARIZ — Vseafriški športni mesečnik «Afriške igre* je objavil rezultate ankete, po kateri so proglasih alžirskega nogometaša Lak-hdarja Belloumija za najboljšega a-friškega športnika v letu 1981. Na 2. mestu je kenijski atlet Rono. Kras — San Marco 4:2 (0:1) KRAS: Paulin, T. Škabar, Guglia (40. min. d.p. Blažina), Puntar, Su-gan, Vascotto, Olivo, Villalta, Ferfo-Ija (35. min. d.p. L. Milič), Terčon, SAN MARCO: Hrevatin, Giraldi, P. Stradi, Rosin, F. Stradi, Ellini, Fillipat, Zollia, Clementin, Visintin, Pacor. STRELCI: v 11. min. Clementin, v 47. min. P. Stradi, v 51. min. Terčon (11-metrovka), v 63. min. Ferfolja, v 66. min. Lanza, v 90. min. L. Milič. SODNIK: Baldas iz Trsta V zaostalem srečanju 2. amaterske lige se je Kras včeraj pomeril z ekipo, ki trenutno zaseda visoko mesto na lestvici. Po nedeljskem prijetnem presenečenju v tekmi s Čampi Elisi so krasovci včeraj prikazali svojim navijačem res vrhunsko predstavo. Tokrat so 'igrali kot nikdar prej. Od prve do zadnje minute so prevladovali na igrišču, se srčno borili za vsako žogo, čeprav je bilo igrišče precej težko. Tokrat je treba res pohvaliti rdeče-bele, saj so s trdnim prepričanjem v zmago nadoknadili kar dva gola in nato visoko zmagali. Toča zadetkov se je pričela v drugem polčasu. Najprej so gostje nepričakovano podvojili, takoj nato pa je Terčon zaostanek znižal iz 11-metrovke. V teh trenutkih je prišla na dan odlična telesna priprava domačinov in od takrat dalje je na igrišču obstajala le ena ekipa. Do več kot zasluženega remija je Kras prišel s Ferfoljo, ki je bil najspret-nejši pred vrati gostov in je preusmeril žogo v vrata, potem ko se je četrtič med srečanjem odbila od prečke. S krasnima goloma Lanze in L. Miliča so krasovci kronah svoj trud ter optimistično razpoloženi čakajo na nedeljsko srečanje s prvo-uvrščenim Stockom. Z. S. CGS — Primorje 0:0 CGS: Acampora, Righer, Rebec, Celigoi, Verona, Depangher, Kriz-san, Degano, Tesevich, Abrami. PRIMORJE: Štoka, Husu, Tomiz-za, Samese, Zaccaria, Mikuš (v 55. min. V. Pertot), Schipizza, Di Bene-detto, Debernardi, Bortolotti in V. Pertot. V zaostalem srečanju je proseško Primorje po štirih zaporednih zmagah v gosteh remiziralo proti sicer sohdni ekipi CGS. Remi je sicer naj-pravičnejši izid tega srečanja, ki ni bilo na visoki tehnični ravni, a je agonistično brez dvoma zadovoljilo navijače. Igra se je v glavnem skozi vse srečanje odvijala pretežno na sredini, kjer je imela od časa do časa rahlo premoč zdaj ena, nato druga ekipa. Lepše priložnosti za gol pa je gotovo imelo proseško Primorje, medtem ko domačini niso skozi vso tekmo niti enkrat nevarneje streljali proti Štoki. Zato, če bi le morah komu prisoditi zmago, bi jo Prose- čanom, čeprav neodločen izid brez dvoma zadovoljuje ebe ekipi, ki gotovo zaslužita mesto, ki ga zasedata na lestvici. W. H. V 3. AMATERSKI LIGI Kljub zmagi Gaja ni zadovoljila Union — Gaja 1:3 (0:1) UNION: Castri, Panzonaro, Del-zio, Taucer, Ruta, Polh, Luchini, Lo-fata, Vidmar, Vismtin, Zuliani. GAJA: Kante, Križmančič, M. Grgič, Gabrielli, Rismondo, Vrše, W. Kale, S. Kalc (Tome), Salvi, B. Grgič, Guštin. STRELCI: v 22. min. Gabrielli, v 47. min. Zuliani, v 78. min. Vrše in v 85. min. Salvi. Gajevci se z gostovanja vračajo s celotnim izkupičkom, čeprav s prikazano igro, zlasti v drugem polčasu, nikakor ne morejo biti zadovoljni. Zeleno-rumeni so sicer igrah v zelo okrnjeni postavi. Po dveletnem premoru je spet nastopil Stani Kalc, ki je svojo nalogo v prvem polčasu zadovoljivo opravil, nakar je mesto prepustil mlademu Tome ju. Naši fantje so srečanje dobro začeli, z lahkoto so prodirali v nasprotnikov kazenski prostor, tu pa so napadalci kar po vrsti zapravljali izredne priložnosti, dokler ni branilec Gabrielli neubranljivo premagal domačega vratarja. Po vodstvu so gajevci nekoliko umirili ritem igre, vseeno pa so bili nedvomno boljša ekipa na igrišču. V nadaljevanju so domačini že v drugi minuti remizirali z lepim golom Zulianija, odgovora gajevcev pa ni bilo. Igra se je popolnoma «raztrgala», igralci Uniona so se nekoliko opogumili, bih so pa le preskromni, da bi lahko resneje ogrozili Kanteja. Nezanimiva ter res preskromna igra se je nadaljevala vse do 33. minute ko je Vrše le povišal na 2:1, nakar so le odločneje zaigrali in še tretjič zatresli mrežo Uniona po lepi osebni akciji Salvija. Konstruktiven sestanek Delegacija ŠZ Bor se je včeraj srečala v Ljubljani z vodstvom pobratenega ŠD Slovan. Na sestanku, na katerem so bih prisotni vsi v to veliko društvo včlanjeni klubi, ki goje enake aktivnosti kot pri Boru, pa tudi nekateri drugi, prisostvovali pa so tudi predstavniki občinskih teles-nokulturnih forumov, so pregledali dosedanje medsebojne stike ter so začrtali zelo stvarne predloge za njihovo še večjo obogatitev. Poudarek je bil predvsem na pristopu k aktivnosti najmlajših, na večjem sodelovanju med organizmi, ki goje posamezne discipline, sklenjeno je bilo, naj bi svoja tradicionalna medsebojna srečanja ovrednotili še z vključitvijo raznih kulturnih točk, predlagano je bilo zbližanje med posameznimi šolami v Ljubljani in Trstu ter še vrsta drugih postavk. mno boljši domačini, ki so skozi vso tekmo ohranih primerno zbranost in tako tudi zasluženo zmagah. Predvsem po zaslugi Kerpana so si Openci z delnim izidom 14:2 priborih odločilno prednost 21 točk (54:33) in tekme je bilo tedaj praktično konec, čeprav je manjkalo še 15 minut do konca. Zaman je bil odtlej ves trud res odličnega Guliča, ki je bil v svoji peterki daleč najboljši. Poleg Guliča se je med Kontovelci izkazal še Lisjak, zmanjkala pa sta jim met od zunaj (prosti meti) in organiziranost v napadu, tako da je. bilo domačinom z zaprto consko obrambo vse lažje. Med slednjimi, ki so končno dobro igrali tako v napadu kot v obrambi, sta se izkazala, poleg presenetljivega Kerpana, še Sosič in Hrovatin. Loris Tavčar Stella Azzurra — Bor 85:69 (40:35) BOR: Canciani 8 (2:4), Leo Koren 11 (1:3), Meneghetti, Male, Mar-sich 11 (3:5), Race 25 (3:6), Bruno Kneipp 2 (2:5), Corbatti 12 (2:7), Ccrsolini. PM: Bor 13:30. PON: Race in Corbatti. Včeraj so «plavi» zopet ostali praznih rok. Srečali so se s peterko Stelle Azzurre. Njihov nastop je bil podoben nedeljskemu, čeprav je bilo tokrat že lažje zmagati. Začeli so z lepo in s hitro igro v napadu, obramba pa je malenkost pešala. Race je bil v prvem delu nezgrešljiv v zaključevanju, V drugem delu pa so ga nasprotniki boljše krili. Spet pa so »plavi* prav v ključnih trenutkih storili običajne napake in so tako izgubili. Štefan Časa del frlgo — Polet 67:71 (33:37) POLET: Ferluga 2 (2:4), Tavčar, Krpan 3 (1:2), Taučer, Sedmak 7 (1:3), Gantar 4. Sosič 10 (0:2), Hrovatin 21 (11:16), Vitez 24 (8:13). PM 23:40.; PON: Hrovatin (8). S sobotno zmago v gosteh nad solidno ekiro miljske Edere so poletovci še enkrat dokazali, da se lahko brez strahu enakovredno borijo z vsakim moštvom v tem prvenstvu. Zmaga je bila popolnoma zaslužena, saj so Openci vodili skozi skoraj vso tekmo. Odločilen v tej tekmi je bil doprinos Milka Viteza, ki je bil s 24 točkami in velikim številom odbitih žog najboljši na igrišču, čeprav se mu pozna neuigranost s soigralci, saj je bila to sploh prva tekma, ki jo je odigral z openskim moštvom. Loris- Tavčar CUS - Kontovel 57:72 (32:36) KONTOVEL: Gulič, Pertot, čuk 2, Ban 10, Pupis 1, Daneu, Koianec, Emili 21, Prašelj 13, Rauber 16. Kontovelci so v nedeljo z lahkoto premagali tržaške univerzitetnike, ki letos razpolagajo s pravo »amatersko ekipo*, ki ima v Peceju edi- V sobotnem derbiju v Nabrežini med Sokolom in Borom Intereuropa Je domača šesterka po lanesljivem prvem setu popolnoma popustila t nadaljevanju in tako točki prepustila tržaški ekipi no svojo moč. Kljub temu pa naši fantje niso zadovoljni predvsem zaradi slabega začetka in slabega prvega polčasa. Med Kontovelci moramo pohvaliti predvsem Prašlja, Rauberja in Emilija. Lukša Don Bosco — Bor 80:61 (48:26 ) BOR: Čok (0:6), Koren 4, Ražem 20, Male 3 (1:3), Race 6, Mesesnel 2, Kneipp 8, Corbatti 18 (2:2), Meneghetti 1 (1:3). Borovci so nepričakovano visoko izgubih tudi proti Don Boscu. »Plavim*. je bil še posebno usoden prvi polčas, ko so domači košarkarji vodih že z 22 točkami razlike. V drugem delu igre pa jim tega zaostanka ni uspelo nadoknaditi. Ražem ih Corbatti sta bila v tem srečanju najboljša v Borovih vrstah. NA GORIŠKEM Dom — Polisportiva Isontina 69:79 (31:45) DOM: M, Dornik 25, Grinover, Kogoj 12, Semolič 9, Čubej, U. Dornik 10, Nanut, Devetak 4, Ziani 4, Prinčič 5. Domovd so tudi v nedeljo izgubili, saj s prikazano igro sploh niso zadovoljili. Igrali so skozi vse srečanje preveč živčno in niso posvečali dovolj pažnje igri v obrambi. Slaba igra v prvem polčasu je največji vzrok za nedeljski poraz, saj so Bergočevi varovanci v drugem polčasu zaigrali še v redu. Poleg tega pa so vsi zaigrali pod lastnimi sposobnostmi, če izvzamemo brata Dornik. M. Č. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA Kontovel — Ricreatorl 106:107 (46:48; 100:100) KONTOVEL: Danieli 4. Emili 34, Grilanc 9, Piras 3, Pertot, Starc 52, Škabar 2, Terčič 2, Sumian 0. PON: Škabar (36), Starc (37) in Grilanc (40). V nedeljski tekmi je Kcntovelcem za las ušla prva zmaga. Izgubih so namreč le po podaljšku proti višji, toda enakovredni postavi Ricreatori-ja. Zaradi požrtvovalnosti si tokrat gostje res zaslužijo pohvalo, vendar so imeli «beli» izredno smolo. V vrstah Kontovela je bil tokrat izreden Emili, poleg njega pa je dobro igral tudi Grilanc. D. S. Libertas A — Jadran 125:37 (69:21) JADRAN: Granier, Persi 2, Kerpan 5. škerlavaj 5, Košuta 2, Fonda, Guštin 5, Fabi 4, Feri 17. Jadranovi naraščajniki so visoko izgubih tekmo proti prvi postavi Libertasa. Najboljši v vrstah »pla-vih* je tudi. tokrat bil Marko Feri. VČERAJŠNJI IZID: Jadran — Kontovel 43:93 (13:52) B SKUPINA Bor — Servolana B 56:82 (26:32) BOR: Kovačič 14 (2:2), Krapež 4, Jogan, Smotlak 3 (1:3), Pisani 10, Žnideršič 1 (1:6), Pregare, Korošec 16 (0:3), Semen 8. SODNIK: Liveris iz Trsta. Borovi naraščajniki so s tekmo proti drugi postavi Servolane sklenili prvi del prvenstva. Do začetka povratnega dela bodo morah intenzivno trenirati, da odpravijo številne hibe. Borovci so prvi del končali na najslabši način, s porazom proti objektivno slabšemu nasprotniku. ki pa je utegnil visoko premagati «plave». V nedeljski tekmi so naši popustili na vsej črti. Cancia »PROPAGANDA« PRIJATELJSKO SREČANJE Saba — Bor 44:45 (19:25) BOR: Kovačič 6, M^setti 6, Ci-vardi 13, Lippolis 12, Žetko 8, Ba-rini, Trampuž. Mladi Borovi košarkarji, ki bodo igrali v prvenstvu «propaganda», so v okviru priprav na prvenstvo igrali prijateljsko srečanje s peterko SABA in tudi zmagali. Naši so nastopih v okvirnjeni postavi, vseeno pa so s prikazano igro zadovoljili, predvsem v prvem polčasu. Najboljši v Borovih vrstah je bil Igor Civardi, Cancia Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecehi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 7? (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina Mesečno 7 000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizaciie in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubljana Oglasi Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 9. decembra 1981 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlT> Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'ilr. 1 st., viš. 43 mm| 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%T Oglasi Iz dežele Furlanije-Juiijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPi. . . • l J,™ čl* n itllijintktt _ .. . IiJ«i«L_^ZTT zvez* časopisnih * Odgovorni urednik Gorozd Veeel m »uk* f ^ i>zt 2»iožnikov fieg ZUNANJI MINISTER CLAUDE CHEVSSON V IZRAELU FRANCIJA SPREMENILA POLITIKO DO BLIŽNJEVZHODNEGA VPRAŠANJA Mitlerrand se odpoveduje «beneški deklaraciji* - Neuspeh Habibove misije TEL AVTV — Bližnjevzhodna kr iza je ponovno v ospredju svetovnega zanimanja. Za to sla poskrbela fran voski zunanji minister Claude Cheys-son s svojim obiskom v Izraelu in posebni Reaganov odposlanec Philip Tlabib, ki se z Bližnjega vzhoda vrača praznih rok. Da bi bil položaj še bolj eksploziven, se v Gazi širijo protestne manifestacije Palestincev. Nedvomno pa predstavlja največ Jo novost Che.vssonov obisk, saj je francoski zunanji minister že razkril marsikatero potezo do sedaj skrite Mitterrandove politike do Bližnjega vzhoda. Cheysson je namreč izjavil, da med Mitterrandovim predsedovanjem «ne bo ne francoskih in ne evropskih načrtov ali pobud za reševanje bližnjevzhodne krize*. Taizjav a je v kričečem nasprotju z »beneško deklaracijo* in pomeni samo. da Francija prepušča zainteresiranim reševanje njihovih problemov. S tega vidika ni Chcysson podprl nobenega od dosedanjih »mirovnih načrtov* (čampdavidskega in saudskega), ker nista sprejemljiva za vse. Francoski minister se je posredno dotaknil tudi palestinskega vprašanja, ne da bi izrecno imenoval PLO. ko je poudaril, da na Bližnjem vzhodu živi ljudstvo, ki ne uživa pravic ljudstev vsega sveta do lastne domovine in države. Izrael je torej lahko zadovoljen s Cheyssonovim obiskom, saj pomeni, da Francija ne bo metala polen pod noge eampdavidskemu sporazumu, kljub temu, da jih ne podpira. Tako skrajno previdno zadržanje nareka napovedan obisk Francoisa Mitter-randa v Izraelu 10., 11. in 12. februarja ob istočasni želji, da ne bi Francija skalila dobrih odnosov z arabskim svetom. Če sc torej v Izraelu veselijo Milton andovega preokrela, sprejemajo neuspeh Habibove misije na Bližnjem vzhodu z deljenimi občutki. Za jastrebe je to le ponovni dokaz, da je treba s silo doseči umik vseh sirskih rakeUiih baterij iz južnega Libanona, da sedanje premirje škoduje predvsem Izraelu. Že četrto Habibovo potovanje na Bližnjem vzhodu ni torej pomirjujoče vplivalo na libanonsko krizo. V Siriji. Jorda Hilli Ml lil IHIHIM4I IH lllllllllll I lil Hill It II HM lllliMlllil lil IIIHIIIIIIIII llllllllflll IIIHMItlllllllll lltt IIIMI Iti I lillllll VOLITVE NA DANSKEM niji, Saudski Arabiji in včeraj v Libanonu je posebni Reaganov odposlanec naletel na gluha ušesa. Že ob stoječim težavam se je namreč v zadnjem času še pridružil vojaško-strateški ameriško-izraelski sporazum, ki po mnenju arabskih držav vnaša novo napetost v tem delu sveta. Zaman je Iiabib skušal v arab skih prestolnicah prepričati vlade, da sporazum ni naperjen proti Arabcem temveč samo proti sovjetskemu ekspanzionizmu v tem delu sveta. Celo proameriški monarhistični režimi smatrajo, da sporazum stopnjuje in legalizira blokovsko konfrontacijo v tem delu sveta z vsemi posledicami za države, ki se bodo lako znašle med kladivom in nakovalom. Resnici na ljubo niso s sporazumom zadovoljni niti v Izraelu. Židovska država je imela do sedaj preferenčne odnose z ZDA, a se je vedno spretno izmikala blokovskim obveznostim. S sedanjim sporazumom pa so jo Američani vpregli v svoj strateški voz, sama pa bo imela predvsem nevšečnosti in le malenkostne prednosti. V Izraelu namreč trdijo, da se bo bržkone še poslabšal odnos vzhodnoevropskih vlad do lastnih Židov, saj je Izrael postal preko noči sovražnik vzhodnega bloka. Trenutno pa se Beginova vlada u-bada s hujšimi problemi. Na zasedenem območju Gaze ji ni uspelo zajeziti protesta Palestincev niti z najbolj grobimi posegi soldateske. Protestne manifestacije proti imenovanju civilista v vojaški upravi se namreč iz ure v uro širijo. Izrael pa še vedno ni opustil misli, da bi po rodezijskem in namibijskem zgledu ustvaril prozahodno usmerjeno arabsko vodstvo, ki bi ga zamenjal z dosedanjimi propalestinskimi krajevnimi upravitelji. Kaže, da so okupacij ske oblasti že začele deliti stim Palestincem, ki so se PLO. Prvi sneg v Londonu Idilična, pa tudi dokaj neobičajna slika Londona, kjer je včeraj snežilo. V britanski prestolnici je sneg v prvi polovici decembra prava redkost (Telefoto AP) SOVJETSKI V0DITEU SE JE VKLJUČIL V RAZPRAVO 0 VLOGI SINDIKATOV BREŽNJEV: SINDIKAT MORA OSTATI NA VZHODU TRANSMISIJA PARTIJE l novo knjigo, ki obravnava vlogo sindikata v pogojih razvitega socializnm, ja Brežnjev začel priprave na kongres sovjetskih sindikatov, ki bo marca prihodnjega leta (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) ; MOSKVA — V Sovjetski zvezi so ponovno v ospredju zanimanja sindikati. Iz tiska je izšla Brežnjeva knjiga »Sovjetski sindikati v pogojih razvitega socializma*, v kateri je sovjetski voditelj razgrnil neka tere poglede na vlogo in naloge sindikatov v današnji sovjetski družbi. V bistvu predstavlja Brežnieva knjiga začetek priprav na kongres sovjetskih sindikatov, ki bo marca prihodnjega leta in kateri bo moral odgovoriti na številna družbe na vprašanja, s katerimi se danes sooča Sovjetska zveza. V delu sovjetskih sindikatov, kot je moč razbrati od časa do časa iz pisanja tiska, je že nekaj časa čutiti upadanje njihovega vpliva v družbi, pa tudi njihove aktivnosti. Sploh lahko rečemo, da se danes sindikati v večini vzhodnoevropskih dežel nahajajo v določeni krizi, v ka teri se je jasno pokazalo, da razvoj sindikalnega dela v vsem tem času ni sledil celotnemu družbenoekonomskemu razvoju teh dežel. Najbolj je ta kriza prišla do iz raza v lanskem letu na Poljskem, kjer so obstoječe sindikalne strukture popolnoma razpadle, zamenjale pa so .jih nove avtentične delavske organizacije. To je bil tudi znak za alarm v drugih deželah realne ga socializma. Čeprav je res. da kriza sindikatov, predvsem pa družbena kriza nasploh, nikjer ni bila tako globoka kot na Poljskem, pa so povsod začeli govoriti o vlogi in nalogah sindikalnih organizacij v socialistični družbi in iskati odgovore na vprašanja, ki so jih dolgo potiskali ob rob. V Sovjetski zvezi so sicer v pr vib reakcijah na razpad starih poljskih sindikalnih struktur predvsem poudarjali, da je kriza nastala, ker na Poljskem «niso spoštovali leninskih norm v organiziranosti in delu sindikatov*, in go vorili o tem, da je glavna naloga sindikatov, da «uresniču.iejo partijsko politiko v deželi*. Vendar pa 1111111111111111111IHIIIII llllllllliailllllllllllllllHI II IIIHIIIItIHIIIIIIUIIIIIIIIIHIHHIIIIIHIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIlnlllH tl 18111111111 lili lllll HIIIIIIIIIIIHlIllllllllllllllinilHIIIHIIIHIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIllllHHItMIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIlilllli SENZACIONALNA ISTOČASNA PREUSMERITEV TREH LETAL SE ŠE NI KONČALA Po pristankih v Hondurasu, Gvatemali in Panami ugrabljena venezuelska letala odletela na Kubo Zračni gusarji, pripadniki gibanja «rdeča zastava* zahtevajo 30 milijonov do-°zameriii larjev odkupnine, izpustitev zaprtih somišljenikov in objavo svojega gradiva Včeraj so bile na Danskem parlamentarne volitve. Med prvimi je volil tudi dosedanji ministrski predseilnikAnker Joergensen (Telefoto AP) Neznanci «u»rabili» relikvije sv. Pija .MILAN Italijansko podzemlje ne spoštuje več niti posmrtnih ostan kov svetnikov. Po »ugrabitvi* relikvij sv; Lucije so se tokrat spra vili na sv. Piia, ki je bil pokopan v zasebni kapeli v Campolino di Gaia rine v Venetu. Včeraj dopoldne je član tolpe, ki je vdrla v kapelo, te lefoniral milanskim novinarjem tiskovne agenoUe ANSA in izjavil, da so odnesli relikvije sv. Pi;a, za vrni tev katerih zahtevajo 200 milronov lir. če ne bodo dobili zahtevanega denarja, bodo kosti svetnika zažgali. kot so ba je napravili s posmrtni mi ostanki sv. Lucije. CARACAS — Dramatična pustolovščina 139 potnikov treh venezuelskih letal, ki so jih predvčerajšnjim preusmerili pripadniki venezuelske skrajnolevičarske skupine «rdeča zastava* ob morebitnem sodelovanju drugih latinskoameriških gibanj, se še ni koiieala. Sedaj se vsa tri letala nahajajo na Kubi, vprašanje pa je, ali je to tudi njihova zadnja postaja. Venezuelskim oblastem so zračni gusarji postavili tri temeljne pogo: je: za vsako letalo zahtevajo deset milijonov dolarjev odkupnine, obla sti pa naj bi izpustile dvanajst njihovih zaprtih somišljenikov in dovolile objavo njihovega propagandnega gradiva preko vseh venezuelskih sredstev obveščanja. Glavni cilj gibanja, «rdeea zastava* je politična odcepitev Venezuele od ZDA. • IIIIIIHI|«IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIUIIIIUIIIIIIIII>UIIII(lllllll»IIIIIIIIIIIIIUlfllllllllllHIIIIIIIIIHHIIIIIIII|llltlllHIIIIIIIIIIHIHIIIIIlllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIimi|||||||IIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIHI|llllllllll..r PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI S prepustnico še po starih predpisih KOPER — Te dni je v .jugoslovanskem uradnem listu izšel dopolnjen carinski zakon, ki predpisov o maloobmejnem prometu ne spreminja, je pa vseeno vzbudil veliko domnev in negotovosti v obmejnih krajih. Kot nam je povedal upravnik koprske carinarnice Vinko Lovrečič, so cariniki poostrili kontrolo potni kov že pred meseci, ko so začele veljati strožje omejitve za iznose dinarskih sredstev, še bolj pa bodo poostrili nadzor sedaj ko ie začel veljati dopolnjen carinski zakon in mnogi, ki žive ob meji kar orevee »radodarno oskrbujejo sorodnike* iz notranjosti države z vsem mo g očim blagom. Apetiti po lahkem zaslužku so v zadnjih mesecih močno porasli med tihotapci pa je vedno več prav ta kih. ki gredo do sosednjega Trsta prav s propustnico v žepu. ki je do pred kratkim pomenila prehod čez mejo hrez težav, saj so cariniki velikokrat že ob pogledu na ta dokument prijazno pomahali z roko in formalnosti so bile že o-pravljene > prepustnico se lahko brez tari njenja prenese za 2 tisoč dinarjev blaga v obe smeri. Kaj in koliko lahko kdo nese natančno določa in opredeljuje videmski sporazum, ki jo bil sprejet že pred tremi deset letii. Kot pa nam ie povedal upravnik koprske carinarnice, ie spora zum zastarel in neuporaben. Ke" hi danes, ko so razmere bistveno drugačne od prvih povojnih let do sledno uresničevanje tega sporazuma pomenilo cokle maloobmejnemu prometu, cariniki že dali časa ravna jo po dogovorih. Tako lahko s propustnico prinesejo obmejni nre bivalci. ne da bi iim blago ocari nili kilogram kave. ene hlače, steklenico uhiskija in drugo Dlago. v skupni vrednosti do 2 tisoč dinar jev. Večje količine istovrstnega blaga pa na meji carinijo, sai ie obi čaino namenjeno /a preprodajo, če prav ne presega predpisane vred nosti. Novi predpisi torej v maloobmejni promet niso posegli, ljudi ie presenetilo le dosledno uresničevanje starih, ki so bili doslej bolj ali mani lc na papirju. Korak naprej k uveljavljanju načela popolne dvojezičnosti Predlogi za današnji posvet o dvojezičnosti v Ljubljani KOPER — Najučinkovitejša nod pora narodnostni skupnosti bi bila celovita in obojestranska dvojezičnost. ki bi zagotovila ne le popol no enakopravnost, temveč tudi trajno obrambo pred narodnostno asi milacijo. Tako so včeraj ponovili svoje stališče člani komisije za narodnosti pri obalni konferenci S7DI., ko so obravnavali dvojezičnost v tei regiji. Za današnji posvet o dvojezičnosti v Ljubljani so Dri pravili nekaj stališč in' predlogov, ki jih bodo na tem posvetu pove dali Člani komisi je za narodnosti z ob morja so menili, da naj bi repu- Tudi pola žrlev tragedije v Grintovcu podlegla poškodbam KOPER - Sinoči je v izol ski bolnišnici podlegel ranam 69-letni Jože Morgan, kot peta žrtev tragedije, ki se je pripe tila prejšnji teden v majhni istrski vasici Grintovec nad Ko prom. Kot smo že poročali, je v četrtek zvečer '34-letni Silvo Morgan iz doslej še ne povsem |X)jasnjenili razlogov, pobil svojo mater Amalijo in tri sosede. Očetu. Jožetu Morganu, pa .je zadal tako hude poškodbe, da je po treh dneh boja za življenje izdihnil, (db) bliski posvet o dvojezičnosti prine sel nekatere dolgoročne usmeritve, ki bi posameznim pristojnim orga nom pomagale pri oblikovanju po sameznih konkretnih stališč in na log za nadaljnji razvoj dvojezično sti in enakopravnosti narodov, ki žive v tej republiki. Posvet, ne bi smel le formalistično obravnavati uveljavljanje dvojezičnega načela. Veliko pomembnejša je ^febina od nosov med dvema narodoma, ki jih prav vsebinsko pavilno dojela dvojezičnost lahko še kako obogati. Toda kaj je pravzaprav dvojezičnost? Tudi o tem mnenja še niso povsem enotna. Zato bo republiški posvet lahko prispeval k dokončnemu oblikovanju sprejemljive definicije. Predstavniki italijanske na rodnosti z obmoria se na primer ob tem zavzemajo, da bi ti dvoje žični odnosi, ki se uveljavljajo v dveh slovenskih regijah, postali tudi del odnosov v vseh slovenskih regijah, oziroma, da bi tudi v usta lih slovenskih regijah bolie poznali in upoštevali uveljavlianie načela dvojezičnosti, ki poteka v obmorju in Prekmurju. Posvet bo prav gotovo moral pri nesti veliko napotkov za premagovanje težav, ki nastajajo pri uve l.iavljan.iu dvojezičnosti v krajevnih skupnostih in združenem delu. Tu kai je pri uresničevanju sožitja med večinskim in manjšinskim narodom ostalo še veliko nalog nedokonea nih in neuresničenih. Prav v teh temeljnih sredinah pa se oblikuje jo najbolj življenjski in pomembni odnosi pri ohranjanju enakopravno sti. Vsekakor je sedaj napočil čas. ko je potrebpo napraviti korak naprej pri vsebinskem poglabljanju enakopravnih odnosov med vsemi prebivalci na narodnostno mešanih območjih. BORIS ŠULIGOJ Delegacija iz Ogleja obiskala Piran PIHAN — Piransko občino je obi skala osemčlanska delegacija sekcije Komunistične partije Italije iz pobratenega mesta Oglej. Delega cijo vodi sekretar te sekcije Rober lo Tomat, obisk pa pomeni delček rednih stikov in poglabljanje prijateljskih odnbsov med obema pobratenima ; mestoma. Delegacija je najprej obiskala sedež komiteja občinske konference ZKS v Faranu, si zatem ogledala portoroško marino in se seznanila s programom nadaljnje ga razvoja jahtnih pristanišč v piranski občini. Opoldan so komunisti iz Ogleja obiskali tudi Splošno plovbo, kjer so se s komunisti v tej delovni organizaciji pogovarjali o njihovih nadaljnjih nalogah. Po kosilu so se sestali še s predstavniki portoroške krajevne skupnosti in s člani Zveze komunistov italijanske narodnostne skupnosti iz piranske občine. B. Š. Senzacionalna trojna preusmeritev se je začela predvčerajšnjim zvečer (po italijanskem času) ko so letala venezuelske državne letalske družbe pristala na kolumbijsko letališče Barranquilla. Tu so izpustili precejšen del talcev, po devčtih urah pa sta dve letali odleteli V‘Tegučlgalpo (Honduras), tretje pa je pristalo v Gvatemali. Zračni gusarji v Teguci-galpi so kmalu izpustili še nadaljnjih 90 talcev, za zdravstveno šibkejše pa šo zahtevali pomoč zdravnika. Poleg goriva in obilnih obrokov hrane so ugrabitelji zahtevali tudi sestanek z venezuelskim veleposlanikom in vatikanskim apostolskim nuncijem, katerima so obrazložili njihovo dejanje in posredovali pogoje za izpustitev vseh talcev in predajo. Boij dramatično je bilo na letališču v gvatemalski prestolnici, kjer so se pogajanja s krajevnimi oblastmi kmalu zataknila. Le-te namreč niso hotele ugoditi zahtevi ugrabiteljev, naj letalo oskrbijo z gorivom. S krova letala je prišla zato dramatična grožnja: «če nam ne date goriva bomo vsako uro ubili enega talca*. Pričevanja izpuščenih talcev so medtem vnašala precejšnjo zmedo glede identitete ugrabiteljev. Na letalu so namreč razdeljevali letake raznovrstnih latinskoameriških osvobodilnih gibanj, nekateri pa so se tudi proglašali za portorikanske separatiste in pripadnike »mednarodnih salvadorskih komandosov*, ki protestirajo proti podpori venezuelske vlade salvadorski hunti. Kakorkoli že. dejstvo, da sestavlja komandose' na treh letalili okoli 30 oseb, priča o tem, da gre najbrž za organiziran poseg različnih skupin. kakršnih težav glede goriva. Takoj ko so bili rezervoari letal polni, so namreč zračni gusarji odleteli proti Kubi. Po prihodu v Havano so zračni gu sarji izpustili vse potnike in člane posadke ugrabljenih letal in se predali kubanskim oblastem. WASHINGTON - Ameriški predsednik Ronald Reagan se mogoče ne bo udeležil slovesnosti ob prižigu luči na božičnem drevesu na travniku, ki leži med Belo hišo in sporne nikom \Vasliingtonu. Zaradi varnosti bo po vsej verjetnosti prižgal luči kar iz Bele hiše. rike. Leta 1982 bo po njegovih napovedih skupina skrajnežev zasedla vodilne položaje v Moskvi in poslala vojsko nad Poljake, kar naj bi bil povod hudi krizi, ki naj bi se končala z jedrskim spopadom med velesilama in uničenjem sedanje civilizacije. < •■•»'» '«ru KrvTOt/^. RIM — Letalo »DC-9» italijanskega vojaškega letalstva je včeraj zasilno pristalo na rimskem civilnem letališču Fiumicino. Do zasilnega pristanka je prišlo zaradi praznega kolesa. TEL AVIV — Ameriški astrolog Herzel Lipshitz napoveduje za prihodnje leto spopad med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Ame- BONN — V Bonnu bodo 11. decembra dali na dražbo celotno kolekcijo nakita hčere zadnjega nemškega cesarja. Vittorie Luise, ki je umrla pred letom dni stara 88 let. Vrednost nakita naj bi presegla 25 milijard lir. llll«IHHIHIlMIIHIIIIIIIIIIHUHinilHUIIHIHHIIIHIIHIIHmimiraillllllHiniHllllHlllllllllllllllllltlHltll(llll8IM SREČANJE 13 NAFTNIH MINISTROV VABUDABUU Neugodne napovedi za konferenco 0PEC Predhodni sestanek arabskih članic propadel zaradi libijskega nasprotovanja včlanjenju Tunizije ABU DAB1 — Uradno zasedanje Pozno zjutraj so se venezuelska le- j ministrske konference OPEČ se za- tala, kljub nasprotovanju krajevnih oblasti, zopet združila na panamskem mednarodnem letališču. Pristanki vsekakor niso bili lahki, saj je nadzorni stolp letališča odrekel pilotom vsakršno pomoč. Tudi to dejstvo je močno zrahljalo živce že itak utrujenih potnikov in zračnih gusarjev. Ugrabitelji so uvideli, da jim panamske oblasti niso naklonjene tudi zato, ker jim niso delali ni- čne danes ob neugodnih napovedih. Težko je namreč verjeti, da bo moglo 13 članic danes in jutri storiti kak odločilen korak naprej k premostitvi dolgotrajnih nesoglasij, ko je pa povsem propadel poskus 9 članske podskupine arabskih petrolejskih držav OAPEC, da bi dose gle najprej soglasje v svoji sredi. Toda arabski ministri, ki naj bi se pogajali dva dni o združevanju sta- •IIIIHIHHIIIIIIItHlIllUIIIHHIMIIIIUIIHHIHIIHIIHIMIHIHIIIIIIIHIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIHHIIIIHIIIHlHIIHIItlllllillHIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHlIHIIIIIIHIHIIIHIIIII V Turinu 3.206 kandidatov za redarje Kar 3.208 kandidatov se ir v Turinu udeležilo natečaja za 224 mest občinskega redarja. Občinski upravitelji so pismeni izpit pripravili kar v iportni palači, naslov naloge pa je bil »Smeti f Ne« Yorku» 1 (Foto AP) lišč in moči za skupen nastop na svetovnih tržiščih ter o drugih temeljnih vprašanjih, so se razšli po eni sami uri. ker ostajajo med njimi še prevelike razlike, ki se celo zaostrujejo. Povod za klavm zaključek sreča nja je tokrat dala Libija s svojim nasprotovanjem včlanjenju Tunizije v OAPEC. ki ne temelji na nobenem razlogu, ki bi bil povezan s koristmi organizacije, ampak zgolj na ne kem njenem sporu s sosedno drža vo glede mejnih vprašanj, oziroma teritorialnih voda. Zato so vse druge članice OAPEC sklenile prekiniti zasedanje, dokler Gadafi ne sporoči uradnega sklepa libijske vlade o pristopu Tunizije, ki ga vsi ostali podpirajo. Medtem so v praznično razsvetljen Abu Dabi že prispeli ministri vseh 13 članic OPEČ, ki naj bi se skušali dogovarjati vsaj o zgornjih in spodnjih mejah »dodatkov* za nafto boljše kakovosti na osnovno ceno 34 dolarjev, za katero so se naposled sporazumeli kcncc oktobra v Ženevi. Toda spričo prenasičenosti. vsaj trenutne, petrolejskega mednarodnega tržišča, ki sili cene navzdol in ob neomajnosti največje proizvajalke, Saudove Arabije, da obdrži raven svoje prodaje na 8.5 milijona sodov na dan. je prav ma'o verjetno, da bi mogle prodreti zahteve Libije in Alžirije po višjih dodatkih. Tudi tokrat je torej težko priča kovati, da bi bil sporazum med »jastrebi* in »golobicami* v OPEČ na tllnni. Za sedaj ne kaže, da bi se njihova nesoglasja mogla negativno odražati na nove poviške cen, razen v primeru, da bi močno padla vred bost dolarja, ki je glavna odkupna valuta za nafto. O tem se je vče raj, tik pred začetkom konference, razgovarjal »strateški odbor* OPEČ, ki bo podal danes svoje predloge ministrskemu zasedanju. so se ves ta čas tudi ukvarjali * lastnimi sindikati, čeprav to niso toliko javno poudarjali. Že na partijskem kongresu v letošnjem februarju .je bila posebna pozornost posvečena sindikatom. Sedaj, štiri mesece pred njihovim kongresom, pa je o njihovim nalogah spregovoril tudi Brežnjev. Brežnjev v svoji knjigi, ki v bistvu predstavlja zbornik njegovih najpomembnejših del o sindikatih, na samem začetku poudarja, da »razvoj zrelega, razvitega socializma na novo postavlja mnoga vprašanja ekonomskega, socialnega, političnega in duhovnega razvoja dežele*. Iz tega pa izhaja tudi potreba za globoko predrugačenje vidikov praktične dejavnosti partije, sovjetov, družbenih organizacij, pa tudi dela v sindikatih. Brežnjev pri opredeljevanju aktualnih nalog sovjetskih sindikatov v bistvu izhaja iz zahtev, ki jih pred sovjetsko družbo postavlja gospodarski razvoj, pravi, da na tej stopnji socialistične izgradnje slopa v ospredje predvsem kvaliteta gospodarske proizvodnje in večja ekonomska učinkovitost dela in da mora v bližnji prihodnosti sovjetsko gospodarstvo dati najboljše rezultate. Zato tudi poudarja, da je v tem trenutku največja naloga so vjetskih sindikatov, da «še povečajo svojo vlogo pri upravljanju gospodarstva in pri množičnem političnem delu*. V marsičem so to naloge, ki so jih sindikati opravljali že sedaj in ne predstavljajo nobenih novosti. Sindikat je bil že tudi v preteklosti tisti, ki je vršil mobilizacijo delavcev v proizvodnji, zaradi česar si .je v številnih vzhodnoevropskih socialističnih deželah prislužil sloves, da bolj »skrbi za delo kot pa za delavce*. Tudi Brežnjev v svoji knjigi naravnost pravi, da »partija srnah1* sindikat za mogočno silo, ki bo spo- Komik Beppc Grillo preživel nesrečo s tremi mrtvimi CUNEO — Genovski komik Beppe Grillo je srečno preživel nesrečo, v kateri so trije njegovi znanci izgubili življenje, četrti pa je bil huje ranjen. Nesreča se je pripetila pred-sinočnjim na neki vojaški cesti na pobočjih nad mestecem Limone v Piemontu. Avto, ki ga je baje upravljal sam Grillo, je zaradi poledice zaneslo s ceste v sto metrov globok prepad. Komik se je pravočasno znašel in skočil iz avtomobila. Rešil -se je tudi njegov sopotnik, ki ga je ob polzenju vrglo iz avtomobila, ostali trije pa so urnrb' v razbitinah avta na dnu prepada. sobna pomagali pri krepitvi delovne discipline na vseh področjih proizvodnje*. »Naš vzpon li komunizmu bo hitrejši, če se naučimo, da bomo izkoristili vsako minuto našega delovnega časa. vsak gram surovin in energije, vsak delček vsakega stroja in vsako težko u-stvarjeno kopejko*, poudarja sovjetski voditelj. Na ta način Brežnjev ne daje kakšnih posebnih novih poudarkov za delo sovjetskih sindikatov. To najbrž tudi pomeni, da ostajajo priprave na kongres sindikatov v teni trenutku povsem v okviru znanih in o dosedanjih rešitev. Sindikati morajo biti sicer boli aktivni, morajo skrbeti za vse vidike družbenega življenja v deželi, zlasti v proizvodnji in v zvezi s proizvodnjo, toda njihov položaj v celotni razporeditvi sil v družbi ostane nespremenjen. Sindikati so transmisija partije in to morajo tudi ostati. V trenutku, ko je dejavnost sindikatov v marsikateri deželi v ospredju političnega življenja, je razumljivo. da ima Brežnjega knjig* najširši politični cilj. Po eni strani je kažipot za pripravo kongresa sovjetskih sindikatov, po drugi strani pa naj bi bila tudi vodilo za sindikalna lazmišlinnja v drugih Mh cialističnih deželah. Poljska pri tem sploh ni izpuščena, še posebej ne. ker te dni tukaj v Sovjetski zvezi ponovno močno poudarjajo, da se krepi kontrarevolucija n* Pol jskem in da so nosilci te kontrarevolucije v prvi vrsti sindikati »Solidarnosti*. DANILO SLIVNIK