9. štev.
V Kranju, dne 28. februvarja 1913.
XIV. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 2U K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Deielnozborskim uolilcem
mestne skupine Kamnik, Radovljica, Tržič!
Kandidat S. L, S. je
Dr. Vinko Gregorič
Primarii u Ljubljani.
Pazite, da pravilno Izpolnite zmaga tem boli gofeoo naša!
glasoonlco! lisi na oolIS£e, da bo
Pred dopolnilno volitvijo na Gorenjskem.
Prihodnji torek bo za Gorenjsko važen dan. Ta dan se izvrše nadomestne volitve za deželni zbor po pok. poslancu Vilfanu v mestni skupini Kamnik, Tržič, Radovljica. Stojita si nasproti dva kandidata: kandidat S. L. S. primarij dr. Vinko Gregorič in tržiški notar Matija Marinček, ki so ga postavili liberalci za kandidata. Med tema dvema bodo imeli volilci odločevati.
Kdor malo preudari, kakšen je položaj v deželi in ima pred očmi edinole koristi tega volilnega okraja, se mu ne bo težko odločiti. Volil bo kandidata S. L. S. Velikega pomena je, da preide ta mandat, ki je bil doslej v rokah liberalcev, v posest S. L. S., ne sicer za to st-anko, a za gorenjska mesta sama. S. L. S. ima tudi brez tega mandata v deželi večino. Vseeno ji je, ali
ima en mandat več ali manj, važno pa je za gorenjska mesta, da jih zastopa poslanec, ki ima namen sodelovati v deželnem zboru z večino v korist in prospeh okraja, ki ga zastopa. Ali pa ima notar Marinček ta namen?
Ne! On je postavljen za kandidata od vodstva narodno - napredne stranke, ki zadnja leta, odkar je prišla v manjšino, sploh nič delati ne mara in se omejuje samo na najgrša zabavljanja na S. L. S. Kdor ne verjame, naj le prebere pazljivo oklic, s kateri;« liberalna stranka v n Slovenskem Narodu" razglaša Marinčekovo kandidaturo. Sama hujskanja ga je. A zaman išče človek pametne besede o tem, kar je vendar za volilce važnejše, namreč, kako misli Marinček zastopati koristi gorenjskih mest, ko se bodo v deželnem zboru v prihodnjih letih obravnavala važna vprašanja, od katerih je procvit gorenjskih mest v bodočnosti nemalo odvisen. Liberalni
oklic o tem nič ne govori. A ravno ta molk je zgovoren, zgovoren za stranko in za — Marinčeka, ki je njen kandidat.
Liberalna stranka je dokazala v zadnjih letih, da ne mara sodelovati v deželnem zboru. S svojimi nastopi je pokazala, da je nezmožna za resno delo. Gorenjska mesta pa potrebujejo poslanca, ki bo delal in umel, s svojim znanjem in energijo doseči to, da bodo prišle vselej koristi mest do primerne veljave v deželni postavo-daji, kar liberalci s svojim kričanjem le otežko-čujejo. Ali pa daje notar Marinček kako jamstvo za to? Naj ima mož še tako dobro voljo, on bo moral držati z drugimi liberalnimi poslanci: z volkovi bo moral tuliti, kakor pravi stari rek, ali pa stati pri strani in držati križem roke. Kaj to pomeni, naj služi za vzgled samo to, kako žalostne uspehe doseza poslanec mest Loke in Kranja, ker je v nasprotju z večino deželnega zbora.
A takega poslanca mi gorenjskim mestom ne želimo. Ona potrebujejo moža, ki bo res delal in od katerega je pričakovati, da bo že po svojem stališču, ki ga bo zavzemal v zboru kranjskih poslancev, tudi mogel kaj koristnega doseči. To pa notar Marinček ni in ne more biti.
Dr. Gregorič pa je znan ravno po svojem delovanju v prid kranjskih mest. Posebno ljubljanski hišni posestniki se mu imajo mnogo zahvaliti. Mož je ugleden in spoštovan pri vseh, ki ga poznajo. Zlasti v gospodarskih vprašanjih kaže izredno spretnost in samostojno mišljenje. Zato smo uverjeni, da bodo gorenjski volilci, če njemu poverijo mandat, ne samo pravo zadeli, ampak tudi gorenjskim mestom izkazali največjo uslugo.
PODLISTEK.
F. 8. Finžgar:
Pod svobodnim solncem.
Kakor je že dve leti sem »Ljudska knjižnica" začela priobčevati izbrane Aleševčeve spise, tako je vsprejela zdaj eminentno važnejša »Leposlovna knjižnica" med svoje publikacije zbrana Finžgar-jeva dela. Z romanom „Pod svobodnim solncem" je stopil domač pisatelj v vrsto sve-tovnoznanih imen. Ni naš namen, pisati kritiko o romanu, ki ga je uredništvo „Lep. knj." spoznalo za vrednega, da izide v zbirki, dotakniti se hočemo dela samo z nekaj mislimi v obliki kozerije glede romanove vrednosti v ciklu svetovnih del, terej s stališča, ki je za delo prečastno, s stališča, ki dozdaj ž njega moremo Slovenci soditi prvikrat in prvo delo — „Pod svobodnim solncem".
Finžgar je zagrabil v svojem romanu snov, vredno svetovnega romana, ki je dostopna ume-vanju ne le slovanske, nego svetovne publike. Vestno je proučil zgodovino. Umevno pa je, da je bizantinsko kulturo in živelj orisal realneje ko slovanski, ki je zanj imel veliko manj folklo-rističnega gradiva. Nedostatek tega gradiva je fatalen, žive priče so Ebers s svojimi prapra-zgodovinskimi romani, ki so nam v svoji pre-oddaljenosti neumljivi. F rey ta g ali češka »Kraljica Dagmar" ali naš Pre!esn¡k. Dela, pisana v nekakem poetičnem s'.ogu, r tmiki romantike, ki naj nadomesti realistiko nepoznanega govora. Tudi Finžgarjev slog Svaruna bi šteli sem. Dvomim, da je pa sploh mogoča primera .Pod svobodnim solncem" s Flaubertovo .Salambo".
Folkloristika v „Salambo" je tolika, da ji — iz-vzemši morda prenasičeno Hamerlingovo „Aspa-zijo" — ni enake. Finžgarjevi orisi Bizanca niso folkloristično izčrpani, nego sijajni orisi v bleščečem slogu, bogatem izrazov in draguljev : kakor iz tisoč in ene noči.
Največja vrlina romana je sploh jezik, ki mu ni para dozdaj v Slovencih. Finžgar je v stilu aristokrat in obenem preprost, bogati obenem slovstveni jezik in tvori iz starega besednega zaklada klasicizem. Nedosežno fino vdahne vso žarkost čustva besedi, ko da se raduje ob zvoku, ki mu doni za gledano sliko polnoglasno, izčrpno. Finžgar ne piše nezavedno, naturelno stila, on ga študira, modelira. S tem se je otresel epigonov in posnemovateljev, ki jih imata Cankar in Meško.
Kritika je oponesla romanu „Pod svobodnim solncem" notranje hibe, in deloma ne po krivici. Kakorkoli bo roman tudi izobraženo občinstvo zadovoljil, bo literat ob sklepu knjige nekam postal, se zamislil in videl v mozaiku deloma izpale kamenčke, deloma nesigurnost, zabrisanost gotovih kontur. So situacije, ki so prisiljene, nenaravne, je razvoj dejanja, ki ni povzročen in neupravičen, se utrga motiv sredi ,konca", ki mu v .začetku" romana ni sledu: Melita! Dobil sem po prečitanem vtis, podoben onemu, ko sem bral Hauptmanove „Einsame Menschen" za Ibsenovim nRosmersholm". Tudi se mi je zdelo, da v drugi polovici drugega dela pesnikova moč odnehuje, zapletka ni več. Je še problem, ali Finžgar ga ne reši, problem Istoka — kristjana.
Očividno hibo bo razvajen bralec srečal v motivih, ki so eteri, oziroma niso subjektivno, originalno izvedeni. To tembolj, ker so ti motivi
povzeti iz baš one vrste romanov, ki Finžgarjev roman mednje sodi. Nekaj tipičnih obrazov: Istok — Ben Hur — Vinicij; Irena — Ligija; Upravda — Ivan Grozni (Knez Srebrjani); Radovan — Zagloba. (Ni edini slovenski ! Prim. Brambovci, Muhič, Hči grofa Blagaja, gospod Ahac.) Epafrodit — Petronij — žid v Ben Hurju. Melita — Petronova sužnja; Teodora, tip Pu-tifarke ali myladi v tête à tête sceni iz Dumas „Trije mušketirji" ; Ljubimca — Barbka; Tunjuš — Azija. To so neobdelani kameni v Finžgar-jevem delu, ki venomer spominjajo na Scotta, Bulwerja, Wallaceja, Sienkiewicza, Spillmanna. Haggarda i. dr., in ki pričajo o nastanku dela iz dispozicije in ne iz psihično poglobljenih nositeljev dejanja, lastnosti, ki jemljo delu nimb samoraslosti vpričo tujega miljeja step ali orient-skega Wal lacer jevega ali rimskega »Quo vadiš" podnebja. Bojim se, da bo ta hiba omračila roman v vrsti svetovnih del, kakor je v Evropi nepoznan znameniti Scottovec W. Alexis.
Tako se mi zdi roman „Pod svobodnim solncem" nekam baročno delo: klasična forma, ne povsem predelana snov. Da je zastavil Finžgar tukaj v znamenju moderne, v znamenju simbola, Bog ve, delo bi bilo, da bi se človek po sto letih slovenskega slovstva od veselja razjokal nad njim.
Toda tudi tako — ni da bi človek ne stisnil iskreno čestitujoč roke možu, ki je napisal delo, da se bo ogrevala slovanska mladina ob njem. Izdaja zbranih Finžgarjevih del bo literarno znamenita letnica, Finžgarjeva dela čitajočemu občinstvu in šoli bogata zakladnica zabave in vzgoje. Dr. I. Pregolj.
priloga »Gorenjcu" iTtv. 9 \z 1.1913,
dočnosti, veliko škoduje obrti in trgovini, jemlje pogum, slabi podjetnost in leži kakor mora nad vsem gospodarskim življenjem. Posebno češka dežela trpi veliko radi tega položaja. Grof Sttirk je odgovoril, da ima trdno upanje, da se bodo v doglednem času nasprotja med državami omilila, tako, da je že v bližnji bodočnosti pričakovati splošnega zboljšanja mednarodnega položaja.
Ta izjava ministrskega predsednika je zelo važna. Je po svojem značaju uradna izjava in minister, kadar podaja take izjave, dobro premisli, kaj govori. Gotovo je tudi, da ministrski predsednik ni mogel podati take izjave drugače kakor v dogovoru z zunanjim ministrom Bertatoldom.
iz tega sledi, da mora biti v besedah grofa Stiirka zrno resnice. Brez dvoma je storjen važen korak naprej na poti do zaželjenega sporazuma med Avstrijo in Rusijo, sicer bi ŠtUrk ne mogel tako govoriti.
Da je pričakovati, da se napeto razmerje med Avstrijo in Rusijo malo omili, je že par dni prej napovedal ruski minister zunanjih zadev Kokovcov. V pogovoru z zastopnikom c. kr. kores-pondenčnega urada je rekel, da ga veseli, da vlada med vladnim ruskim in avstrijskim časopisjem edinost v miroljubnem presojanju položaja, in je izrazil željo, da se bo dalo v vseh perečih vprašanjih glede nove ureditve razmer na Balkanu med državami doseči popolen sporazum. Da je to mnenje prevladalo tudi na Dunaju, zato nam je najboljši dokaz izjava našega ministrskega predsednika, ki z avstrijskega stališča izpopolnjuje to, kar je Kokovcov napovedal kot cilj, za katerim stremi ruskz politika.
Da se je mednarodni položaj precej izboljšal, v tem nas potrjuje vest, ki prihaja tudi iz Berlina. Tam goje v merodajnih krogih trdno r.ado, da se bo posrečilo na prihodnji seji poslanikov v Londonu doseči med Avstrijo in Rusijo tak sporazum glede Albanije, da bo zadovoljil obe.
Če se to doseže, potem ni več daleč čas, ko bo mogoče odpraviti polagoma izjemne vojaške odredbe in se bodo rezervisti, ki morajo tedaj služiti, mogli zopet vrniti domov. Doslej pa se še ni v tem pogledu nič izpremenilo, A dokler država ne razoroži, toliko časa se občinstvo ne bo moglo pomiriti.
Velike nade stavijo nekateri na konec tega tedna. Bog daj, da bi se uresničile.
Govor italijanskega ministrskega predsednika.
Ta teden je stal v znamenju ministrskih izjav. Kokovcov in Šttirk sta govorila in njune besede so našle v srcih vseh prijateljev miru prijeten odmev. A oglasil se je še nekdo drug, namreč italijanski minister zunanjih zadev, markiz di San Giuliano. Iz njegovega govora je zanimivo to, kar je dejal o razmerju Italije do naše monarhije. Med Italijo in našo državo vlada popolno soglasje glede Balkana, a to ne ovira Italije, da ne bi ostala tudi nadalje v prijateljskih odnošajih do Rusije. To se pravi z drugo besedo, da ima Italija slejkoprej dve železi v ognju. To je stara italijanska politika in v njej ni nič novega, kar bi presenetilo. Novo pa je to, da izkuša Italija priti do nekega sporazuma z Avstrijo glede gospodstva na Adrijanskem morju. Rekel je dobesedno : »Nobeden danes nima več pravice trditi, da je Sredozemsko morje „njegovo". Sredozemsko morje mora ostati prosto za vse narode." Ni dvoma, da je imel pri tem v mislih predvsem Adrijansko morje in hotel namigniti, da Italija ne dopusti nobene take izpremembe na Balkanu, ki bi bila v kvar italijanskim željam, dobiti premoč na tem morju. Ker Avstrija stoji na istem stališču, sledi iz tega govora prav jasno, da bosta Italija in Avstrija dobri prijateljici samo toliko časa, dokler bo treba braniti obstoječi položaj na obalah Adrijanskega morja. Kakor hitro pa bo to postalo nemogoče, bosta šli vsaka svoja pota. Zato je trajen sporazum med Avstrijo in Italijo zasedaj nemogoč.
Rusija
se pripravlja te dni, da se dostojno proslavi tristoletnica, odk?»- vlada nad Rusi vladarska hiša Romanov. V Petrogradu se bodo prihodnji teden vršile velikanske slovesnosti v ta namen in vsa Rusija stoji pred utiscm tega velikega slavlja.— V zvezi s tem se širijo vesti, da se car prizadeva, da bi se do prihodnjega četrtka, ko se jubilejne slavnosti začno, razmere med Avstrijo in Rusijo toliko zboljšale, da bi lahko obe državi na rusko-gališki meji začeli polagoma razoroževati.
Na Balkanu
se položaj zadnji teden ni bistveno izpremenil. Nastopila je huda zima, zapadel je visok sneg in hud mraz vlada na bojišču. Vse to zelo ovira vojne operacije ravnotako na bolgarski, kakor tudi na turški strani. Pravijo, da je v zadnjih mrzlih nočeh nad 800 vojakov zmrznilo. Bolgarski vojaki pri Čataldži so si izkopali globoke jame, da v njih prebivajo in se tako vsaj malo varujejo mraza. Sicer ni z bojišča nobenih poročil. Kakor pri Čataldži, tak je tudi položaj pri Skadru. Črnogorci so imeli zadnji teden velike izo-ube. Ni se jim pa še posrečilo obkoliti Skader od vseh strani. Pričakuje se, da jim pridejo Srbi na pomoč in pripeljejo nove oblegovalne.
topove, ker črnogorski ne zadoščajo. Sneg in mraz tudi tukaj močno ovirata vojevanje. Vendar je položaj v splošnem za Turčijo oddnedodne bolj neugoden in vsa poročila trde, da se turška vlada na vso moč prizadeva, da bi se mirovna pogajanja zopet začela. Nekateri listi že pišejo, da se bodo nova mirovna pogajanja med Turčijo in Bolgarijo začela v ponedeljek.
Ogri
imajo zopet ministrsko krizo. Kakor smo poročali v zadnji številki, je opozicijonalni poslanec Desy očital ministrskemu predsedniku Lukaču, da je državo ogoljufal s tem, da je rabil državni denar za volilne namene svoje stranke. Prišlo je do tožbe. Desy je bil obsojen. Ali ta proces je ostavil svoje posledice. Prav mnogo jih ni bilo zadovoljnih s tem, kako se je ta pravda izvršila, in očitali so Lukaču, da se je izrezal le na ta način, da sodnik ni dopustil Desyju v glavnih točkah obtožbe nastopiti dokaz resnice. Eden glavnih nezadovoljnežev je tudi naučni minister grof Zichy. Ta je porabil to priliko, da je odstopil kot minister. Cesar je sprejel njegovo demisijo. Zdi se, da vživa Lukač pri cesarju zaupanje, ali ker je ta pravda vzbudila tudi pri drugih velikih mogočnjakih ogrskega parlamenta, ki niso zadovoljni z LukaČem, vihar ogorčenja, je prav lahko mogoče, da bo moral tudi Lukač in z njim celo ministrstvo odstopiti. Vzrok pa je še tale: V tistem trenutku, ko se bo v zbornici začela razprava o vladni volilni reformi, bo prišlo do splošne delavske stavke, ki so jo socijalisti že napovedali. Zato je tem manj verjetno, da se bi Lukač mogel dolgo držati.
Konzul Prohaska,
ki se je tako žalostno proslavil v balkansko-turški vojni, je iz Prizrena prestavljen „na lastno prošnjo" v Rio de Janeiro v Južni Ameriki. Srečno pot!
Izprememba pri c. kr. vojni mornarici.
Komandant vojne mornarice grof Monte-kukoli je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan viceadmiral Anton Haus, rojen na Tolminskem.
Revolucija v Mehiki
se nadaljuje. Odstavljeni predsednik Madero in njegov namestnik Suarez sta bila ustreljena v torek. Pomorili so uporniki tudi nekaj sorodnikov prejšnjega predsednika in ustrelili 95 prostovoljcev, ker so protestirali, da je bil Madero ustreljen. Novi predsednik se imenuje Huerta. Ta mož jt bii star nasprotnik Madera in je podpiral, kjerkoli in kakorkoli je mogel njegove sovražnike. Pravi, da hoče za vsako ceno napraviti v Mehiki red. Ameriške Zedinjcne države se doslej v mehikanske zmešnjave še niso nič vmešale.
Mestne novice.
Za obrtnike nič. Občinskemu odboru, ali bolje rečeno tistim članom občinskega odbora v Kranju, ki imajo vse v rokah, smo v zadnjih številkah očitali, da nimajo nobenega smisla za potrebe obrtnega stanu v Kranju in da mesto za obrtnike ni nič storilo. Mislili smo, da bodo gospodje ovrgli to našo trditev in pokazali na sijajne uspehe svojega dela. Pa nič tega. Žalostno zveni iz njihovega odgovora še bolj žalostno priznanje: nič nismo naredili. A to še ni vse. Ne samo, da niso nič storili, tudi sploh nič storiti ne mislijo. „Kaj pa moremo za obrtnike storiti, ko vendar občinski odbor ni nobena obrtna zbornica za Kranj in okolico?" tako sprašujejo z milim glasom. To se pravi z drugo besedo: mi za obrtnike sploh nič storiti ne moremo, nočemo, ne smatramo za potrebno. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani naj se briga za naše obrtnike, mi gospodje na rotovžu imamo druge posle. Obrtniki, aličujete?— Naš namen nikakor ni, razlagati gospodom na rotovžu, kaka mora biti mestna uprava, da brani in varuje interese obrtnikov v tako obrtnem mestu, kot je Kranj. Pravimo le: Prav veliko se da storiti za obrtni stan, če je le mesina uprava v rokah mož, ki kaj razumejo in imajo kaj smisla za potrebe občanov. Tega pa pri naši mestni upravi ni. Ti gospodje, ki sedaj vodijo posle v naši občini, sodijo vse s svojega birokratičnega stališča. Občinski odbor je po njih mnenju tukaj samo za to, da izvršuje razne pisarije in rešuje vloge, ki pridejo na mestno občino od raznih oblastev, tako nekako kot razni občinski odbori po malih občinah kje v hribih. To je eno. Drugo pa je tole: gospodje na rotovžu žive v tem mnenju, da mora biti občinski odbor močan steber propadajoče liberalne stranke, ki ima oddnedodne manj pristašev med razsodnimi možmi. Če stoji občinski odbor na tem stališču, potem ni čuda, če je slep za vse, kar ne spada v to ozko obzorje. On lahko vodi vse pisarije in rešuje razne več-alimanj važne akte tako imenitno, da je ž njim lahko zadovoljna vsaka vlada. On je lahko iz-borna opora bankerotni liberalni stranki. Vse to je prav lepo. A kar je glavno, tega tak politično zagrizen in po svojem obzorju omejen odbor nikdar ne bo zmožen storiti: Vpeljati v občinske upravo svež, zdrav duh, ki se kaže predvsem
v pravem razumevanju za gospodarske potrebe mestnih prebivalcev in splošni napredek mesta. Morebiti se ni nad nobenim mestom na Kranjskem toliko grešilo v tem oziru, kakor ravno nad Kranjem. Naravnost smešno je, če se sklicuje pisec v .Savi" na to, da sedi v mestnem odboru tudi celih 15 obrtnikov in hoče nekako na te zvrniti odgovornost za nemarnost večine. Za ta poizkus se bodo dotični gospodje odborniki prav lepo zahvalili. Mi vemo, da ima od teh obrtnikov mnogo prav dobro voljo, da bi kaj storili. Ali, kaj pa morejo napraviti, ko v občinskem odboru v Kranju par ljudi komandira, kaj se ima zgodili, par ljudi, pravimo, ki ne trpe nobenega ugovora? Ali mar ni res tako? Ti gospodje so tisti svinčeni podplati, ki leže kakor težko breme nad našim mestom in duše s svojo težo vsak napredek. Ne samo v občinskem svetu, ampak v vseh javnih zastopih. Tem svinčenim podplatom veljaj naš boj.
Iz kranjskega občinskega odbora. Kakor čujemo, je odložil mandat občinskega odbornika g. Josip Tajnik, davčni oficijal v Kranju. Bil je eden izmed najbolj agilnih in požrtvovalnih članov kranjskega občinskega odbora, ki je večkrat povedal par prav bridkih resnic v brk kranjski kliki in ni hotel cokljariti za njo.
Električni odsek. Naša elektrika je tako slaba, da bolj biti ne more. Draga pa je, draga 1 Včasih je menda obstojal v Kranju neki električni odsek. Kje je sedaj ta električni odsek? Bi bilo dobro, ko bi se enkrat zopet sestali
Občinski zastop kranjski opozarjamo ud naš današnji članek o občinski upravi. Upamo, da bo to zadostovalo in bo odslej naprej županstvo vsaj eden ali dva dni prej potom oglasa na občinski deski meščanom poročalo, kdaj se vrše seje občinskega zastopa, s kakim dnevnim redom in, kar je za vse meščane posebno važno, tudi to, kaki sklepi so se storili v vsaki seji. Trdno smo prepričani, da so vsi meščani brez razlike stranke v tem edini, da je ta želja povsem upravičena, zato se bo županstvo nanjo gotovo oziralo.
Novičar.
Somišljeniki na Gorenjskem, vstrajno agi-tirajte, da se doseže 4. marca za našo stranko častna večina. Volitev naj se vrši dostojno, vsake osebnosti naj se epuste, ker to le škoduje ugledu slovenskega naroda. Žal, da liberalni »Slovenski Narod" ne more opustiti te grde navade in s priimki psuje političnega nasprotnika. Sami liberalci obsojajo odločno tako posurovelost. Vsi naši volilci naj pa store svojo dolžnost, in naj ne ostane nobeden doma. To zahteva čast in pa disciplina stranke.
Volilni boj. Kakor je soditi po poročilih, ki smo jih prejeli iz Tržiča, Radovljice in Kamnika, stoje šance za dr. Gregoriča zelo ugodno, kar pa je precej umevno, ker ima v vseh treh krajih S. L. S. v občinskih odborih večino.
Gorenjski telefon. Upati je, da dobe Gorenjci telefonsko zvezo z Ljubljano. Sicer se je ta namera že enkrat razbila, ker niso hoteli interesenti prevzeti nanje odpadajočih stroškov. Sedaj pa utegne vsled zgradbe deželnih električnih central tudi ta zadeva priti v ugoden stadij. Deželni odbor hočenamrečljubljansko centralo po telefonu zvezati s centralo v Žirovnici. Pri tej priložnosti se lahko naredi skupen telefon za državo in deželo, kar bi obema znatno znižalo stroške in razbremenilo interesente. Telefonska žica bi se seveda napeljala tudi na Bled. Tako bi Bled pridobil poleg vodovoda in električne luči tudi telefon in bi s tem •postal res moderno letovišče. Tudi industrialni krogi v Tržiču in na Jesenicah bi brez dvoma ta napredek z veseljem pozdravili. Čujemo, da je deželni odbor že storil v tem pogledu primerne korake in je le od stališča trgovinskega ministrstva odvisno, ali se posreči ta skupna akcija.
Proti Družbi sv. Mohora so začeli liberalci gonjo. Nobene dobre stvari trpeti ne morejo. Družba sv. Mohora jim zato ni všeč, ker ne izdaja takih knjig, kakor bi oni radi, ker ne sede v njenem odboru razni liberalci in ker je družba ne samo založništvo knjig, ampak tudi — o strah in groza! — cerkvena bratovščina. Družba sv.Mohora se seveda na želje raznih liberalcev ne more ozirati. Da so le njene knjige všeč ljudem, pa je zadovoljna. Ljudje pa Mohorjeve knjige kaj radi bero. Zadnja leta je družba očividno napravila velik korak naprej. Naj le liberalci odganjajo gospodo, naj se več ne vpiše za člane v Mohorjevo družbo. Če vsa gospoda pusti družbo, se ji bo to prav malo poznalo. Da le ostanejo vpisane vse kmečke hiše. To je važno. Saj družba sv. Mohora je namenjena kmetskemu prebivalstvu. Vsaka slovenska kmečka hiša bodi naročena na te knjige. O dolgih zimskih večerih je kaj prijetno vzeti v roke Koledar ali Večernice. Koliko zanimivega berila nudijo! Zato pa posebno, zavedni kmečki fantje in dekleta, skrbite, da bo vaaa hiša letos zopet vpisana. Za letošnje leto se že nabirajo udje. Ne pozabite se vpisati!
Pri nabiranju članov za Družbo sv. Mohorja se spominjajte .Slovenske Straže"!
Nevarno je obolel č. g. Iv. Krst. Trpin, župnik v Mošnjah.
Okrajna bolniška blagajna v Kranju
je prišla v veliko zadrego radi našega zadnjega članka. V .Savi* so priobčili izjavo, ki ima namen celi aferi dati povsem nedolžno lice in .Gorenjca" postaviti na laž. No, to pa ne bo šlo kar tako. Izjava ne odgovarja resnici. Ni res, da se je žena delavca M. T. .šele" v ponedeljek, 17. t. m., oglasila v pisarni bolniške blagajne, res pa je, da je ta prišla po podporo že v sredo, to je 12. t. m., torej tri dni prej, kakor smo pisali v zadnji številki, kar pa na celi stvari prav nič ne izpremeni. Oglasila se je pri zdravniku in v pisarni z bolniškim listom deželne bolnišnice v Ljubljani, na podlagi katerega bi ji bila morala blagajna takoj in brez ugovora izplačati vso do tedaj zapadlo podporo za njenega moža, ako bi se bila zavedala svoje dolžnosti. A to se ni zgodilo, ampak se je odigralo vse to, kar smo pisali v zadnji številki. Pri zdravniku in v pisarni je bila žena zelo osorno sprejeta. Gospodom se menda bolniškega lista še vredno ni zdelo pogledati. Tako so bili jezn«, da jih žena nadleguje za podporo, in mesto izplačila so ji dali tale odgovor: .Dokler je mož v bolnišnici, ne damo nič. Ko bo on prišel domov in prinesel potrdilo, da ni v bolnišnici zanj nič treba plačati, tedaj bomo izplačali možu, kar mu gre. Vam ne damo nič." Poleg tega jih je žena morala preslišati precej gorkih. To pa navajamo le zato, da bo slika popolna, ker nam je za to, da zve javnost čisto resnico.
Če je blagajna prišla pri zopetnem prihodu žene v ponedeljek po dolgem obotavljanju, pri katerem jih je žena morala zopet mnogo preslišati, konečno vendar do spoznanja, kaj je njena dolžnost, to še ni noben dokaz, da je blagajna postopala korektno, ko je v sredo, 12. t. m., ženo brez vzroka odslovila, ampak je samo lep primer, kake križe in težave ima pri tem zavodu zavarovanec, ki pride po podporo. Komaj bi bilo, da bi človek vzel s seboj advokata. Da pa tako postopanje zavoda ne more priporočati, bodo menda gospodje sami izprevideli. Zato mi vse, ki so pri tem zavodu zavarovani, opozarjamo, naj bodo previdni. Mero-dajne oblasti pa morajo tukaj vmes poseči in napraviti v tem oziru red, če ga gospodje, ki sede v odboru, nočejo.
DOPISI.
Iz Šenčurja. V sedmi številki .Save" neki »brihtni" dopisnik iz Šenčurja poroča, da je šen-čurska mlekarna pri neki tvrdki v Trstu izgubila nad 20.000 K, in da bodo to svoto morali trpeti zadružni člani. Ne vemo, kaj naj si mislimo o tem dopisniku: Ali je to tepec, ki nič ne razume, ali pa skrajno zloben človek; eno od obeh je gotovo. Ali je kaj resnice na tem, kar piše ta slavni in kunštni dopisnik šenčttrski? Bodi po-
vedano na ves glas, da je to grda laž, da bi bila mlekarna sploh pri kaki tvrdki kak vinar izgubila. To je izmišljotina, ki je vzrastla v hudobnih možganih dopisnika, ki bi menda rad ljudi begal. Pa ti so bolj pametni kakor dopisnik. Zakaj neki dopisnik ne pove, pri kateri tvrdki? Kar pove naj, morda je to samo njemu razodeto, ker je on za take novice posebno sprejemljiv. Pa pravi .baje"! .Baje" piše, ker ve, da sam sebi laže kot je dolg in širok. Vidi se tudi, da ima prav malo soli v glavi! Ne ve menda, kaj je zadruga z omejeno zavezo? Sicer bi ne pisal take neumnosti. Če bi res mlekarna kaj izgubila — kar pa hvala Bogu do danes še ni — tedaj bi vsak zadružnik mogel izgubiti le trikratni delež po 10 K, to je trideset kron, in niti vinarja ne več. Tudi v slučaju, če bi mlekarna morala prenehati, kar naši liberalci tako vroče žele, bi noben zadružnik ne mogel več izgubiti. Zato, zadružniki, ne dajte se slepiti in begati po takih lažnjivih dopisih! Nikdar mlekarna ne more propasti, če, zadružniki, držite skupaj. Dobro vemo, kdo so tisti gospodje, ki jim je mlekarna trn v peti. Boli jih, ker sami niso mogli in ne morejo vzdrževati mlekarne. Zato pa taka gonja proti njej. O, naj bodo poto-laženi: vroča želja po propadu naše mlekarne se jim ne bo izpolnila. Lažnjivemu dopisniku pa se utegne zgoditi, da pušica, ki jo v druge meče, prileti nazaj v njega samega in ga bo zbodla tako, da ne bo mogel več gibati. Saj ve, da mu žila slabo bije; kaj bo, če mu nekega dne ob mrzli burji vse skupaj zmrzne!? Sicer pa dober tek bralcem .Save", ki jih dopisnik hrani s takimi podlimi dopisi. Pregovor pravi: Laž ima kratke noge in ž njo se ne pride daleč!
Cerklje. Dne 9. marca, ob 3. pop, bode v gostilniških prostorih M. Kerna pogrebščina. Mrlič je .Kmečka posojilnica in hranilnica v likvidaciji". Vabijo se člani, da se je udeleže polnoštevilno. Za pogrebščino je vsa preskrbljeno. So že odpeljali zadnji torek dva soda proti Kranju, da se bo dobila samo pristna kapljica. Ni se torej treba bati kake prekršitve zakona o živilih iz leta 1897. Razobesila se bo menda črna zastava s krvavo-rdečim napisom: Vse propalo! Bržkone bo naročena tudi godba, ki bo igrala žalostinke polnoštevilnim udeležencem. V pogrebnem govoru bo govornik opozarjal vsakogar, kdor misli, da ima od te posojilnice dobiti kako terjatev, da je zastonj ves trud, ako se ni zglasil pri likvidatorju do dneva te pogrebščine. Kakor se čuje, bo prosil k sklepu tudi vse navzoče, naj se dajo fotografirati, da se ne pozabi ta žalostna slovesnost.
Iz Podbrezja. Naša ljudska šola se bode letos razširila v dvorazrednico. — Bolnikov imamo precej v župniji, nevarnosti ni. — Vode že mnogim primanjkuje. Vodovoda še ni, dasiravno so načrti bili narejeni že lansko leto. Gosp. poslanci, potrudite se, da se bo utrdilo zaupanje našega ljudstva do Vas. Sloveti ne sme v Podbrezjah samo dobra vinska kapljica, ampak tudi dobra pitna voda. — Preteklo nedeljo je predaval pri nas g. prof. dr. Šarabon o .Balkanski vojni". G. prof. Komatar pa je pojasnjeval predavanje z lepimi sk;optičnimi slikami. Poslušalci so bili jako zadovoljni in hvaležni obema gospodoma. — Prihodnje predavanje bo dne 9. marca 1.1. popoldne. Govoril bo g. prof. dr. Capuder o »preganjanju kristijanov pred šestnajststo leti in o zmagi krščanstva ob času Konstantina Velikega".
Deloval bo obenem kinematograf pod spretnim vodstvom profesorja Komatarja iz Kranja. Kakor se sliši, bo dramatiziral naš občeznani gorenjski pisatelj „Boj s Turki na Taboru" in .Gašperja Urnika", kar bo velika pridobitev za ljudski oder.
Iz Goric. Tudi pri nas smo začeli napredovati v kmetijstvu. S 1. marcem začne poslovati naša mlekarna za okolico Gorice in Trstenik. Želeti je, da se vsi posestniki in živinorejci te prekoristne naprave takoj poprimejo, ker le to jim bode do-bičkanosno.
Iz Stare Loke. Dne 14. t. m. je preminul v Stari Loki Janez Hafner, Radeckijev veteran. Rojen je bil 1. 1820 v Trnju, bil je vojak pri infant. regimentu št. 17 od 16. aprila 1841. do 31. julija 1850, pri deželni brambi pa od 1. avgusta 1850 do 6. decembra 1852. Udeležil se je vojske na Laškem 1. 1848 in 1849. Imel je vojno medaljo in jubilejsko spominsko svetinjo. Bil je izmed najstarejših Radeckijevih veteranov, če ne najstarejši. Izpolnil je 92 let, Radecki pa 91 let Oči so mu opešale zadnja leta, a posluh je imel dober in spomin izvrsten. Znal je lepo pripovedovati dogodke iz vojske. Bil je lepo previden. Vzela ga je hripa. N. v m. p.!
Politični Dbzor.
Na poti do miru.
V zadnji številki smo poročali, kako napet je bil te dni mednarodni položaj. Prav resno se je bilo bati, da se iz baikansko-turške vojne ne izcimi nova vojna. Ta bi seveda več ne ostala omejena na Balkan in tista država, ki bi bila pri tem najbolj prizadeta, bi bila ravno Avstrija. Položaj se je že začetkom tega tedna nekoliko zboljšal. Kakor hitro se je zaznalo, da je Rumunija zadovoljna s tem, da pride njen spor z Bolgarijo pred razsodišče velesil, so se vsi prijatelji miru takoj malo oddehnili. Rumunija zahteva od Bolgarov mesto Silistrijo in velik kos ozemlja južno od Dobrudže. Bolgari pa seveda tega nikdar ne bi mogli privoliti, tem manj, ker še prav nič ni gotovo, koliko bodo dobili, ko bo sklenjen mir s Turki. Zato je bilo tudi njim prav, da pride vsa stvar pred zbor velesil, ki bodo brez dvoma poizkusile zadovoljiti Rumune tako, da pri tem Bolgari ne bodo preveč prizadeti.
Še važnejša kot ta novica pa je vest, da so se razmere med Avstrijo in Rusijo obrnile na bolje. Prišlo je to prav nepričakovano. Še par tednov nazaj so nemški časopisi pisali, kakor bi bilo vsako sporazumljenje med obema državama nemogoče. Rusija hoče imeti malo Albanijo tako, da bi vsa važna mesta kakor Skader, Ipek, Dja-kova, Piizren pripadla Srbiji, oziroma Črni Gori. Avstrija pa želi Veliko Albanijo, ki bi bila ne dosti manjša kakor bo nova Srbija. Obe državi sta trdovratno zagovarjali svoje stališče. Zdelo se je en čas, da je med obema državama zazijalo tako nasprotje, da ga bo skoro nemogoče premostiti.
A tudi tukaj se je obrnilo na boljše. V torek je sprejel ministrski predsednik Stiirk odposlanstvo nemških parlamentarcev s Češkega. Prišli so k njemu s prošnjo, naj vendar uradno izjavi, kako se mednarodni položaj razvija, ali je kaj upanja, da se nasprotja med državami poravnajo mirnim potom ali ne, da bo občinstvo vedelo, pri Čem da je. Nejasnost nad tem, kaj bo v bližnji bo-
Kaznovana trmoglavost.
(Resničen dogodek.) Krasen pomladanski večer je izvabil železniškega čuvaja M. Strogona pred čuvajnico na klop.
Strogon je bil že bolj prileten. Svojo službo je posnemanja vredno opravljal že sedemindvajset let. Bil je nekoliko bolehen; zato je tem rajše šel pod večer, ki ga je vabil z vso prijaznostjo, na klop pred svojo čuvajnico. Vzel je v roke časopis in se kmalu zatopil v branje.
Iz branja ga vzbudijo težki koraki. Pogleda kvišku. Pred sabo zagleda dva višja uradnika postaje, ki takrat nista imela službe. Zato se je Strogonu čudno zdelo, zakaj sta ga obiskala. Na njun pozdrav prijazno odzdravi. V tem pa prisopiha do čuvajnice po stezi čuvaj A. Resnogoj, Strogonov namestnik. Hotel je delati Strogonu druščino. Resnogoj uljudno pozdravi oba uradnika in se postavi poleg svojega sodruga Strogona. Eden izmed uradnikov začne pogovor:
.Kakor sklepam, imate Vi, Sirogon, danes službo!"
»Da, gospod,"   izpregovori nagovorjenec.
.Torej midva Vas prosiva, da nama nekoliko posodite trzino."
Na drugi strani čuvajnice je namreč speljana s pravega tira majhna proga, na kateri stojita po navadi dva vozova in trzina. Vozova rabijo delavci, če kaj prevažajo ali popravljajo progo, trzino pa višji uradnik, ko gre nadzorovat delo.
»Prosim, gospoda," odgovori Strogon, .zdajle Vama pa ne morem dati trzine, kajti
Črez štiriindvajset minut pride vlak. Kakor pa vem, Vidva danes nista v službi, torej trzine prav nič ne rabita. Pa ko bi bila tudi v službi, Vama trzine ne morem in ne smem dati."
.In če midva zahtevava?"
»Ravnotako ne; jaz je ne dam!"
»Kaj, Vi, ubog čuvaj, si nama drznete ugovarjati? Brezpogojno vzameva trzino!"
»Kadar bom jaz v službi, brez mojega dovoljenja nobeden in nikdar ne!"
V tem pa prikorakajo po stezi od postaje štirje delavci. Te sta namreč uradnika najela, da bi ju peljali. Vsi štirje se ustavijo poleg nam znanih možakov.
»Ti pr.....čuvaj!" nadaljuje eden izmed
uradnikov, »ali menite, da jaz ne morem vzeti na svojo roko trzine? Drugega ne, kot delavcem ukažem in se odpeljem!"
»S silo, ne rečem," odgovori čuvaj. »Ali veste, kaj Vas potem čaka na postaji. Jaz ne pustim trzine ven na svojo odgovornost!"
»In če jo midva vzameva na najino odgovornost?"
»Potem pa, gospoda!"
Uradnika, ki sta zmagala ubogega čuvaja, sta se zadovoljno smehljala. Trzina je odfrčala, kakor ptica. Nobeden izmed uradnikov ni pretrgal molka. Šele, ko sta bila kakih stoinpetdeset metrov daleč od postaje, začne eden izmed njiju:
»Ta h------je mislil, da naju bo
oviral pri najinem izletu!"
»Pravzaprav je pa imel čuvaj prav, kajti . . .
Tjuuuuuu — uu---
Uradnika se zavesta, v kakšnem položaju se nahajata. Brž poskačeta s trzine. Delavci so ju seveda posnemali.
Tresk - rem - rompom - cin, — in vlak je vozil s polnim parom naprej. Trzina je popolnoma razbita. Pri vlaku sta ubiti dve luči.
V prostorni sobi na postaji je stopal mirno — Strogon. Vrata njegove sobe so bila zaklenjena ... Na drugem koncu pa se je jezil v zaklenjeni sobi — Resnogoj, sam s seboj govoreč: »Da sem moral biti zraven!" — V tem se odpro vrata Strogonove sobe. Noter stopi komisija, se-stoječa od postajenačelnika, kontrolorja in več uradnikov. Postajenačelnik začne:
»Vi, Strogon, kako da ste pustili onadva uradnika pred vlakom s trzino na progo?"
Strogon je začel praviti, kako je bilo. Eden uradnikov pa je vse vestno zabeleževal.
Ko so pri Strogonu opravili, so ga izpustili in šli na drugi konec k Resnogoju. Ta je ravno isto izpovedal, kakor Strogon. Sedaj so pa poklicali onadva uradnika, ki sta vzela trzino, in delavce. Uradnika sta izprva zvračala krivdo na čuvaja; toda, ko so pa tudi delavci izpovedali, kakor je bilo v resnici, sta se udala.
Komisija je vložila tožbo na ravnateljstvo v Trst.. .
Črez štirinajst dni se je vrnila tožba s sodbo vred. Uradnika sta bila ob službo In ob pokojnino. Vrhutega sta pa morala prestati težko ječo in plačati globo. _
Svobodomiselna doslednost. Dobro imamo še v spominu, kako so se liberalci še nedavno drli, da sv. Janez Nepomuk ni svetnik, da sploh nikoli živel ni. Te dni se pa ravno prva svo-bodiselna trobenta .Dan" poteguje za to, da se postavi spomenik sv. Janeza Nepomuka na najlepši prostor v Ljubljani. — Zanimivo je tudi, da so bili prvi najgorečnejši romarji v Vodice liberalci in tisti, ki so se iz te »božje poti" norčevali, tudi liberalci. Menda se liberalcem res tudi v najhujši zimi možgani kisajo.
V Lajhu pri Kranju je kupil znani vele-industrijalec in ftnancije" Rudolf Kokalj Pavšlarjev mlin s pristavo vred za 192.000 kron. Tudi zadnji ponedeljek, ko je bila na dražb: oprava Pavšlar-jeve pristave, je skoro vse postalo Kokaljeva last. Sedaj študira g. Kokalj, ki hoče celi Kranj podse spraviti, kako bi spomenik sv. Janeza Nepomuka, za katerega je g. Majdič pred leti volil 36.000 K, prestavil v Lajh. Vprašanje je le še, če bo g. svetnik Pogačnik s tem zadovoljen, ker gg. Tone in Joža Majdič nič ne rečeta.
Detomorilka. Marijo Žičkar, bivšo Krajn-čevo kuharico v Kranju, ki je dne 9. decembra lanskega leta utopila ped streho v škafu vode novorojeno dete, je sodišče obsodilo na sedem let v težko ječo, poostreno vsak četrt leta s postom in trdim ležiščem in dne 9. decembra s temnico. Večjo kazen je dobila ta nečloveška ženska zaradi tega, ker je že vdrugič storila isto hudodelstvo in je za prvo vtopljenje presedela v Begunjah triinpol leta.
Županstvu se je odpovedal g. Jožef Bohinjec v Zalogu pri Cerkljah vsled bolezni, za katero je bil nedavno operiran v deželni bolnici. Za novega župana je bil izvoljen dne 23. febr. Franc Štern, posestnik v Zalogu.
V Zalogu pri Cerkljah bi' bila dne 22. februvarja kmalu šola pogorela. Vnele so se saje v dimniku, ki ni bil že sedem let še nič ometen. Nad dva metra iz dimnika švigajoči plamen je opazil ondotni mežnar Janez Golob, ko je šel ravno v cerkev zvonit Zdravo Marijo. Urno se je spravil na streho in izlil kakih osem škafov vode v dimnik. Sreča v nesreči je bila, da je gnal ostri veter sajaste utrinke proti cerkvi, kriti z opeko. Ako bi jih bil veter nesel na druga, s slamo krita, okoli se nahajajoča poslopja, bi bil gotovo nastal velik požar v vasi.
Gostilničarska zadruga v Kranju je imela dne 25. L m. svoj drugi redni občni zbor. Zadruga se lepo razvija. Iz poročila posnamemo: Novo izdanih koncesij je bilo 5. na novo v zakup oddanih 8, odgiašenih 11. Članovima zadruga 181. Dohodkov je imela zadruga 1130 K 40 h, izdatkov 237 K 35 h, ostane torej prebitka 895 K 33 h. Izrazila se je želja, da c. kr. okrajno glavarstvo blagohotno upošteva prošnje za izpopolnjenje koncesij v tem smislu, da smejo gostilničarji na prometnih krajih in ob večjih cestah prodajati boljše žganje, kar je važno za potnike in kolesarje, ki pridejo razgreti, pa jim gostilničar ne more postreči. Glede uredbe policijske ure se vloži primerna spomenica na c. kr. deželno vlado v Ljubljani. Istotako se sklene resolucija na nad-zormštvo deželnih naklad, koje vsebine se dotika davka prostega vina za družino. Pri raznoterostih se sprejme predlog g. Rebolja, ki meri na to, kako priti v okom pretiranim mesnim cenam, ker mesarji pač znajo povišati cene, ne gredo pa z njimi dol, čeprav cena živini pade. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Fr. Kuralt, R. Jeglič. Franc Pogačnik, Fr. Šuštaršič, J. Gorjanc, J. Grajzar, Iv. Gašperlin, L Rebolj, J. Golob. Namestniki so: Iv. Papier, Fr. Benedik, Iv. Jenko, Jer. Ručigaj, M. Velkovrh
Nenadne smrti je umrl okrog 70 letni Trudnar Jaka iz Most pri Komendi. V nedeljo, dne 23. februvarja, je bil zjutraj pri sv. maši v Komendi. Prišlo mu je slabo, in ko so ga po maši prinesli iz cerkve, je izdihnil. — V Stiski vasi, župnija Cerklje, so pa dne 24. februvarja zjutraj našli mrtvo na postelji 78 letno Nežo Koglar. — 1 * dan je umrla nagloma tudi Marijana Jereb s S^. njega Brnika v starosti 31 let, zapustivši šest nedoraslih otročičev. Soprog je izvedel to žalostno novico na potu, ko se je peljal s semnja iz Kranja.
Liberalen učitelj. Poldne zazvoni. Vsi ljudje se odkrijejo in motijo; tudi otroci iz šole grede molijo. Sredi med njuni koraka napreden učitelj. Pokrit seveda Po molitvi se otroci zopet pokrijejo. Jeden izmed teh junačkov pa pravi: »Ta ima pa gotovo tiča pod klobukom. Boji se, da mu ne uide. Zato se ne odkrije" »Res je!" vsklikne trop ostalih otrok Mah funačt-k pa je bil vesel, da |e s tem popravil učiteljevo pohujšanje pri součenrh. — N' izmitljeno, ampak resnica!
Pozor, kmetovalci! Kmetovalce opozarjamo na ogias v gospodarskem delu glede oddaje plemen kih Pikov.
Mošenjskl občinski odbor se bo razpustil iz istega vzroka kakor šv nčur k Gerent bo bivši župan Ivan Resman, kipar na Gorici. Iz vsake izmed treh novih občin mu bosta prideljeua po dva pnsedn ka
V Kovorju so za otroke z Bistrice šolo povečal Pa ostn^ki otroci se ne dado odtrgati od TrŽča; zato je kovorska š<»ia prevelika.
V Tržiču imaio si-je gs>. lazaristi misijon.
Dvojica Polajnko aretirana in deportirana. Avstro-ogrski konzulat v New-Yorku je obvestil ljubljansko mestno policijo, da je bila zakonska dvojica Polajnko takoj aretirana in deportirana, ko se je tjakaj pripeljala s parnikom »Vaderland". Tamošnja oblast jo je oddala na parnik .Finland", ki dospe 6. marca v Plymouth, oziroma v Antwerpen, kjer bodeta toliko časa internirana, da bode dovršeno izročevalno povelje. Nazaj se pa Polajnko in njegova žena ne vozita v prvem razredu.
Škrlatinka se je nenadoma oglasila v Palo-vičah pri Lešah v hiši, kjer so 1. 1903 trije otroci umrli za to boleznijo. Zdaj sta zboleli dve deklici; mlajša je že v mrtvašnici, pa tudi starejša se po zdravnikovi izjavi ne bo otela. Ta ima dobrih pet let; čudno, daje sama zahtevala duhovnika, dokler se ji ni ustreglo.
V Ameriko se je podalo te dni 14 oseb s Št. Urške Gore in iz Apnega. Iz drugih vasi cerkljanske občine jih je Šlo po novem letu nekako osem. Na pot čez lužo se pripravljajo pa še drugi. Res žalostno, da nimajo ljudje pameti!
Na Št. Urški Gori bo dne 4. marca volitev gospodarskega odbora za to vas, katerega do-sedaj še niso imeli.
Inženir Dušan Sernec je od kranjskega deželnega odbora imenovan za ravnatelja deželnih električnih naprav.
»Domačin* se bode imenoval list, katerega bodo prihodnji mesec začeli izdajati kranjski nem-škutarji. Če ga bode podpirala »Kranjska hranilnica" v Ljubljani, bode že lahko izhajal, drugače pa ne.
Grad pod Šinkovim Turnom pri Vodicah je kupilo ondotno Izobraževalno društvo od Mihaela Zmrzlekarja.
Romanje v Rim. V mesecu aprilu se priredi tretje slovensko romanje v Rim. Odhod iz Ljubljane 7. aprila, vrnitev v Ljubljano 18 aprila. Cene za vožnjo in oskrbo so: III. razred 130 K; II. razred 200 K; I. razred 250 K. Cene so od vseh postaj enake. V teh cenah je obsežena voz-nina po železnici tja in nazaj, trikratna hrana na dan, prenočišča v Rimu, Florenci in Benetkah. Prevoz prtljage v Rimu in Florenci od kolodvorov do hotelov in nazaj. Priglase sprejema Odbor za rimsko romanje, Ljubljana, Alojzi-šče. Ta odbor daje tudi vsa natančnejša pojasnila in pošlje na željo vsakemu tiskan razpored celega romanja, kakor se bo vršilo. Zadnji čas za priglasitev je velikonočna nedelja, 23. marec.
Zidarski tečaj za zgradbo vzornih hlevov, svinjakov in kapnic se vrši v času od 10. do 18. narca 1.1. pri deželnem odboru v Ljubljani. Na tečaj se sprejemajo zidarski mojstri in pomočniki s Kranjskega. Vsak udeleženec dobi v delno pokritje stroškov prispevek v znesku 20 K. Sprejme se največ dvajset udeležencev. Prijaviti se je najkasneje do 5. marca na deželni odbor.
Umrl je na Dunaju slovenski raedicinec Tine Jenko, doma iz škofjeloške okolice.
Otročja modrost. Otrok pride iz šole in reče: »Oče, kdo je naredil našo bajtico?" — »Zidarji in tesarji," odgovori oče. — »Zakaj pa se ni sama naredila?" vpraša otrok. »Gospod učitelj je rekel, da se je svet sam naredil, ki je vendar večji kot naša hišica."
Na tedenski semenj v Kranju dne 24. febr. je bilo prignanih: 142 glav domaČe govedi (za mesarja 80), 5 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 51 domačih prašičev ter 0 domačih koz in 00 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 86 v, za srednje pitane vole 82 do 84 v, za nepitane 76 do 80 v, za bosensko goved 84 v, za teleta 1 K, za pitane prašiče 1 K 22 v, prašiči za rejo 0K 00 v. —-Za 100 kg pšenice 24 K; rž 22 K; ječmen 21 K; oves 23 — K; koruza 2200 K; ajda 24 K; proso 21 K; krompir 6 K 00 v, fižol (rdeč) 24 K, koks 30 K, detelja 180 K, slanina 0— K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 20 K, jajce 6 v, seno 6*50 K, pšenična moka 36 v, kaša 34 v, ješprenj 30 v.
Godovi prih. tedna. Nedelja (2.) sv. Simpl.; ponedeljek (3.) sv. Kunigunda; torek (4.) sv. Kazimir; sreda (5.) sv. Evzebij; četrtek (6.) sv. Friderik; petek (7) sv. Tom. Akv.; sobota (8.) sv. Janez.
*  * *
Tovarne za bencin so napravile kartel in so ceno bencina silno zvišale. Kmetijska društva, ki so si naročila motorje, so vsled tega v precepu in utegnejo vsa propasti. Opozarjamo naše državne poslance na to zadevo.
Avstrijski zrakoplovec Klobučar seje ponesrečil. Hidroplan se mu je pri Pulju prevrnil v morje in se je Klobučar nevarno poškodoval. — Tudi ruski zrakoplovec Slavorusov, ki je plul iz Milana v Rim, se je ponesrečil. V Rimu so ga pr-čakovali z veliko slovesnostjo.
Dr. Förster, znani izvrstni pedngog- in odličen kišOanski mislec, doslej profesor v Ctirihu, je imenovan za profesorja modroslovja na dunajskem vseučilišču. Loža škriplje z zobmi, ker bi rada imela na tem mestu kakega svobodomiselca.
Časopisje na Avstrijskem. Na Avstrijskem je izhajalo leta 19 il vseg» skupaj 4261 časopisov in revij, od teh je bilo 1^82 političnih in
81 ženskih časopisov. Pet- do sedemkrat na teden je izhajalo 178 časopisov. Nemških časopisov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, rusinskih 71, srbo-hrvaških 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in poleg še nekaj drugih časopisov v tujih jezikih tudi dva esperantovska lista.
druStuh.
Kranj. Sinočno predavanje dr.Knifica v »Ljudskem Domu" o potovanju po Norveškem je bilo zelo lepo in slike krasne. Gospod profesor zna tako gladko in zanimivo pripovedovati, da bi ga človek poslušal celo noč.
V »Ljudskem Domu* v Kranju sta se v nedeljo, 23. februvarja, vdrugič predstavljali igri: Silvin Sardenko »Mati svetega veselja* in Tolstega »Kjer ljubezen, tam tudi Bog". Dvorana je bila vnovič napolnjena. Kaže se, da igri sami ugajata. Silvin Sardenkove globoko zamišljene in mojstrsko izvedene slike iz vzvišenih skrivnosti velikega tedna imajo zlasti v postnem času izredno privlačno silo. Gledalcu in poslušalcu se zdi, kakor bi bil za nekaj trenotkov prestavljen na najsvetejše kraje naše zemlje, ki jo je namakala kri Gospodova in solze njegove matere, in kakor bi mu pihljala v dušo lahka sapica z vrta Getsemani na velikonočno jutro. Kaj lepšega in primernejšega na naših gledaliških odrih za pred-velikonočni čas bo težko kdo izbral. Druga igra nam kaže velikega ruskega pisatelja od njegove boljše strani. Pri sestavljanju te enodejanke mu je bržkone plaval pred očmi znani dogodek iz življenja sv. Martina. Glavni osebi je res dal ime tistega sv. vojaka. Na vsak način je igra prepojena z lepimi krščanskimi mislimi in ima svoj višek v tem, da si z dobrimi deli, posebej z miloščino, naklanjamo božje usmiljenje. Igralci pri izvajanju niso imeli lahke naloge. Rešili so jo pa vendar vobče prav dobro. Le ene reči ne moremo hvaliti: z malimi izjemami pretiho govore. Ako se v prihodnje popravi ta nedostatek, jim bo občinstvo po pravici še bolj hvaležno, kakor jim je že do sedaj.
Križe pri Tržiču. Skupina J. S. Z. bo imela na tiho nedeljo, dne 9. marca, svoj občni zbor, na katerem bo poročal odbor, kako je delovala skupina v prvem svojem poslovnem letu. Zato se vabijo vsi člani, kakor tudi drugi delavci in prijatelji delavstva, da ga prav obilno obiščejo. Delavci in delavke! Oklenite se te organizacije 1 Nikomur ne bo žal, ako se vpiše. Da je to res, vprašajte tiste, ki so bili že deležni dobrot, ki jih skupina deli, ki so dobili že prav znatne podpore. Koliko pa je še tekstilnega delavstva v fari, ki ni nič organizirano, koliko pa drugih delavcev. Ne poslušajte hujskačev iz rdečega tabora, ki skrbe le za judovske žepe, delavca pa imajo radi samo na jeziku.
Odbor Dijaške  kuhinje v Kranju je
imel dne 19. februvarja t. 1. svojo redno sejo. Načelnik dr. Edv. Šavnik se v iskrenem nagovoru zahvali odbornikom kakor tudi vsem drugim, ki so se ob priliki smrti njegove soproge spomnili z izdatnimi darovi Dijaške kuhinje. Blagajnik prof. Ant. Zupan poroča, da je imela Dijaška kuhinja v prvem tečaju šolskega 1.1912/13. 215410 K dohodkov in 2219 40 K stroškov, torej je 6530 K primanjkljaja. Za 5014 kosil in 4824 večerij se je plačalo 2173*86 K. Začetkom drugega tečaja ostane v oskrbi 37 dijakov. Koncem seje se načelnikov namestnik, inž. in stavbeni svetnik, B. Bloudek, v toplih besedah spominja načelnike ve soproge, blagopokojne gospe Olge Šavni-kove, ki se je vedno živo zanimala za razvoj Dijaške kuhinje in neutrudljivo podpirala njeno delovanje. Odborniki se v znak sožalja dvigajo s sedežev.
SL0USTUO.
•Slovenski Sadjar*. Drugo številko tega zanimivega lista smo prejeli. Namen mu je pospeševati sadjerejo. List ureja g Humek. Vsem, ki se zanimajo za sadjerejo, posebno kmetskim fantom in izobraževalnim društvom, list prav toplo priporočamo. Naročnina znaša na leto 3 K.
noueJSe uesfl.
Berlin, 27. februvarja. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo se v ugodnem smislu nadaljujejo. Pričakovati je skorajšnjega sporazuma.
Pariz, 27. februvarja. Vladi na Dunaju in v Petrogradu sta v principu sklenili, da se rezervisti na rusko-gališki meji odpokličejo v najkrajšem času, in sicer v obeh državah istočasno. Car celo želi, da se to izvrši pred prihodnjim četrtkom, ko se začnejo slovesnosti tristoletnice obstoja sedaj vladajoče dinastije. Ta preobrat, pravijo, je uspeh pisma, ki ga je pisal naš cesar ruskemu carju.
Dunaj, 27. februvarja. Z bojišča ni nobenih vesti.
Bukarest, 27. februvarja. Število prebivalcev v Rurnuniji je v zadnjih 13. letih poskočilo od 5,956.690 na 7,248.0 6, tedaj skoraj za 22°/0.
Pariz, 27. februvarja Na dosmrtno ječo obsojeni apaž Caronv se je v ječi zastrupil.
Občinska uprava.
Za vsak kraj postaja občinska uprava oddne-dodne večjega pomena. Kjer je občinska uprava v dobrih rokah, se kmalu spozna lep napredek. Nasprotno pa občine, kjer vlada malomaren občinski odbor, nikamor ne morejo naprej.
S. L. S. je s tem, da je uveljavila novs občinski statut in upeljala demokratični volilni red v občinske zastope, ustvarila pravo podlago za dobro občinsko upravo. A to ni dovolj, da občani samo izvolijo občinski odbor. Treba je, da se občani tudi zanimajo za to, kako potem ta občinski odbor občino upravlja, kako izvršuje naložene mu dolžnosti, kako brani pravice občine in varuje koristi občanov. Posebno v večjih občinah, kot so naši trgi in mesta, pa tudi za nekatere večje občine po deželi, je važno, da ie stik med občinsko upravo in občani ohrani. To je prvi pogoj napredka v vsaki občini.
Zato ne bo odveč, ako o tem enkrat izpre-govorimo par besed.
Po sedaj veljavnem občinskem statutu ima vsak občan pravico zasledovati občinsko upravo in do gotove meje sodelovati pri občinski upravi, ne glede na to, ali je član občinskega odbora ali ne.
1. Prva teh pravic je, da se sme vsak občan udeleževati kot poslušalec sej občinskega odbora. Ne rečemo, da se v vsaki občinski seji obravnavajo stvari tako dalekosežnega pomena, da bi zanimale vsakega občana. Gotovo pa je, da pridejo pred občinski svet prav pogosto stvari, o katerih bi vsaj ta ali oni občan rad vedel, kaj se je v dotični stvari ukrenilo. Od časa do časa pa se obravnavajo pred občinskim svetom stvari, ki se tičejo interesov vseh občanov. Da v takih slučajih za občane ne more biti vseeno, kaj ukrene občinski svet, je umevno. Zato morajo biti seje občinskega sveta javne in vsak občan ima pravico poslušati, kaj se v njih razpravlja in sklepa.
2. Seveda dostikrat marsikomu ni mogoče priti k seji, da bi na lastna ušesa slišal, kaj občinski očetje tam govore in sklepajo. Kdor torej sam ne more ali ne mara priti k seji, pa bi vseeno rad zvedel, kaj se je tam sklenilo, ta gre lahko par dni po seji k županu in prosi, da mu pokaže zapisnik zadnje seje. O vsaki seji se mora namreč napraviti zapisnik, ki mora obsegati vse v seji storjene sklepe. Vsak občan sme brati ta zapisnik. Da, če se mu zdi potrebno, lahko od župana zahteva, da mu županstvo preskrbi prepis tega zapisnika. Seveda mora v tem slučaju sam plačati stroške za ta prepis.
3. Vsak občan ima pravico pritožiti se proti vsakemu sklepu občinskega odbora, o katerem misli, da je v škodo občine, na deželni odbor. Ta sklepa potem, ali se pritožbi ugodi ali ne. Pritožba se mora vložiti pri županu tekom 14 dni od tistega dne, ko je bil sklep razglašen.
Ta pravica je za občane velikanskega pomena. V nji ima vsak občan v roki orožje, s katerim lahko brani svoje pravice napram občinski upravi, pa tudi lahko odvrne od občine marši-kako škodo, ki bi jo morebiti prizadel občini kak nepremišljen sklep občinskega odbora.
4. Da more vsak občan imeti nekak pregled čez to, kako se gospodari z občinskim denarjem, tudi če sam ne sedi v občinskem odboru, določa občinski statut, da morajo vsakoletni proračun in letni računi o poslovanju občinske uprave v preteklem letu biti vsaj 14 dni, preden jih vzame občinski odbor v pretres, javno razpoloženi pri županu, da jih občani lahko pregledajo, in kar bi kdo o njih opomnil, tako določa občinski statut, to se ima pri pretresanju vzeti v premislek. Proračun je navadno razpoložen na upo-gled občanom v drugi polovici meseca novembra, letni računi pa se razpolože navadno v mesecu februvarju.
Kdor ne bi imel časa ali volje, hoditi v mestno hišo pregledavat proračun in letne račune, kadar so javno razpoloženi, mu mora županstvo, če to zahteva, na njegove stroške preskrbeti njih prepis.
Da se pa morejo občani posluževati teh pač ne majhnih pravic, je treba:
1. da vedo vsaj par dni prej, kdaj se seje občinskega odbora vrše in o čem se bo v njih razpravljalo ;
2. da se vsi sklepi občinskega odbora takoj po sprejetju v občinski seji primerno objavijo,
da more zanje zvedeti vsak občan pravočasno, dokler še ne postanejo pravomočni, in je pritožba proti njim na deželni odbor dopustna;
3. da županstvo občanom naznani, kdaj so na upogled javno razpoloženi letni proračun in računski sklepi vsakega leta.
Te dolžnosti občine napram občanom niso sicer naštete z določenimi besedami v občinskem statutu, a potekajo logično same po sebi iz pravic, ki jih daje občinski statut občanom. Kajti če občani ne vedo niti, kdaj se vrše seje, niti o čem se bo v njih sklepalo, niti niso obveščeni o sklepih, ki jih stori občinski odbor, postanejo vse zgoraj navedene pravice občanov brez pomena, ker jim je onemogočeno posluževati se jih, kakor bi radi.
Pri mnogih občinah je v tem oziru stvar tako urejena, da se občinstvo o vseh sejah in sklepih občinskega odbora obvešča potom oglasov na občinski deski, ali pa potom časopisja. Je pa na Kranjskem še dosti večjih občin, ki v tem oziru ničesar ne store. Tu je dolžnost zavednih občanov, da odpravijo to nemarnost in opozore občinski odbor na to, kaj je njegova dolžnost napram občinstvu. Če bi se pa občinska uprava izgovarjala s tem, češ da ni nikjer v občinskem statutu zapisano, da mora to storiti, smo prepričani, da bi pritožba na deželni odbor imela uspeh. M.
Razdelitev dohodkov v Avstriji.
Finančno ministrstvo je objavilo uspehe priredbe osebne dohodnine v letu 1910, ki so jako zanimivi. Od 28 milijonov 321.088 prebivalcev, ki jih je štela tostranska državna polovica koncem leta 1910, je bilo 1,304.755 podvrženih osebni dohodnini, to je 462%, torej je toliko oseb imelo več nego 1200 K dohodkov. Od teh davkoplačevalcev je imelo dohodkov: od K 1.20D do K 2.000 — 725.441 oseb . 2.000 „ »      4.000 — 376.546 „
„ „ 4 000 „ . 6.000 — 100.831 » „ „ 6.000 . i 10.000 — 59.028 » „ „ 10.000 . » 15.000— 20.199 . » „ 15.000 , , 20.000 — 8.258 ; „ „ 20.000 „ „ 40.000— 9.604 . „ , 40.000 , . 60.000 — 2.539 , . , 60.000 . , 80.000— 1.099 » „ , 80.000 „ . 100.000 — 591 „ » , 100.000 . . 200.000 — 985 , „ . 200.000 „ . 300.000 — 226 . . , 300.000 . , 400.000 — 98 . „ , 400.000 . . 500.000 — 57 » „ „ 500.000 » , 600.000 — 24 . . „ 600.000 . „ 700.000— 19 „ . , 700.000 . . 800.000— 13 . . , 800.000 . „ 900.000— 12 . „ . 900.000 . , 1,000.000— 12 . . , 1,000.000 „ . 1.500.COO— 18 . . , 1,500.000 . . 2,000.000 — 9 „ . „ 2,000.000 „ , 3,000.000 — 3 . n „ 3,000.000 „ , 4,003.000— 3 . „ „ 4,000.000 » . 5,000.000— 3 „ .   , 25,000000 1 n
Bilo je torej v celi Avstriji 37 oseb, ki so imele čez en milijon kron letnega dohodka in 1483 oseb z letnimi dohodki čez 100.000 K.
Če računamo po podatkih ljudskega štetja, da si četrtina avstrijskega prebivalstva, to je nad 7,300.000 ljudi, služi kruha, so podatki zgorajšnje tabele naravnost žalostni. Nič manj kot 6,000.000 ljudi, ali nad 4/5' oseb služečih nima niti 1200 K letnih dohodkov, na jrugi suani pa vtakne 49 oseb vsako leto 111 milijonov v svoje žepe. Tu se vidi, kje naj bi država nastavila davčni vijak, kar bi ji prineslo prav lepe vsote.
Moj
ia stara l2kušn^a me uCiin drž.i>.da
za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lilij ino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah 1.1, d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—44
ZobozdravnlSki in zobo-::     tehnllhl atelje ::
Dr, EcSv. Olobočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in lPr. Holzhackef, konc. zobolehnik
V KRANJU
Za smeh in kratek čas.
Ta zna računiti. Gospa: .Koliko mleka na dan ima vaša krava?" — Dekla: »Osem litrov." — Gospa: »In kaj počnete z mlekom?" — Dekla: „Dva litra ga porabimo doma in dvanajst litrov ga prodamo."
Izdal se je. Debevčev Nace, ki je bil sicer brez napake, je imel prt naboru smolo. .Kazalec desne roke — pravi — je sključen, da ga ne morem izravnati." Gospodje poizkušajo prst iztegniti, pa ni šlo. »Koliko časa pa je že prst sključen" vpraša stotnik. — Nace: .Dve leti je že." — .Kakšen pa je bil prej?" — .Taklel* — Jaka iztegne vse prste in pokaže komisiji celo dlan. — Stotnik: »Potrjen k 17. polku, tretji bataljon!"
Brata. Reza: »Ali nista onale dva fanta brata?" — Mica: .Za enega vem, da je; za drugega pa ne morem prav gotovo reči, ali je, ali ni!"
Ženite v. Špela: »Jaka, kdaj me boš pa vzel, ki mi že tako dolgo obetaš?" — Jaka: »Počakaj še en mesec; med tem časom bom že toliko na kradel, da se bova lahko vzela I"
Pomenljivo znamenje. A: .Ali že veš, da si je sosedov France vrat zlomil, ko je padel z odra?" — B: »Zatorej Je bil zadnji čas tako nekako bledi"
Pogojno. Ona: »Vidiš, Jože, namesto, da me vedno zmerjaš, bi me moral do nebes povzdigovati, potlej bi bilo prav." — On: .Saj bi te, če bi vedel, da te več nazaj ne bor
Eden ko drugi. Tat ponuja judu uro z zlato verižico: »Koliko mi daste zanjo?" —Jud: »Če morete dokazati, da ste jo po pošteni poti dobili, dam štirideset kron, drugače le deset." — Tat: »Dajte sem deset kron!"
Drzna primera. Pek prinese v župnišče zemlje. Kuharica: »Danes je skoraj polovica žemelj obžganih!" — Pek: »Meni se godi, kakor gospodu župniku; njemu tudi vsaka pridiga ne »rata"!
Žalosten udovec po pogrebu žene: „No, ta špas me je pa zopet lep denar stal!"
GoipudlnfitOD.
Kako shladis sobo? Včasih se je priporočalo postaviti v sobo skledo vode, ki naj bi hladila zrak. Še boljše kot to pa so mokri platneni zastori, katere obesiš v odprtih oknih. Ti zastori ne puste prahu s ceste v sobo in obenem ohlajajo sobo, ko voda izhlapeva.
Zakuhano sadje obvaruješ plesnobe, ako pergamentni papir, katerega privežeš čez vrh steklenice, napojiš, ne s kompotom, poprej namočiš v raztopini, ki si jo napravil iz treh gramov salicilne kisline in ene desetinke litre špirita. Bacili, ki delajo plesnobo, poginejo, ko gredo skozi to zaporo.
Kako se železne posode zakitajo? Vzemi dva dela žvepla in en del svinca. Žveplo raztopi v stari železni posodi, potem prideni svinec in pridno melaj. Ko je dobro zmešano, prekucni na gladek kamen, da se izhladi. Od tega vzemi en košček in deni v posodo, ki je prevotljena, ter začini.
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do H. ure dopoldne Izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—9
V^saka razum na; varč uporablja sa-mo to j
Žlolnorela.
Razglas o oddaji Čistokrvnih plemenskih bikov, kupljenih z državno podporo.
Iz državne redne podpore, potem iz državne podpore, ki odpade na kranjsko deželo za povzdigo Živinoreje glasom državnega zakona z dne 30. decembra 1. 1909. za letošnje leto, in z deželno podporo se nakupi večje število plemenskih bikov, ki so za zboljševanje govedi na Kranjskem primerne, in sicer: a) plemenski biki simodolske pasme (rumenobelo lisasti z belo glavo), ki se oddajo samo v kraje ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma že vpeljana; b) plemenski biki sivkaste pasme (enobarvni, sivkaut« ali rjavkasti), ki se oddajo samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) plemenski biki pincgavske pasme (temnordeče lisasti), ki se oddajo samo na Gorenjsko. Nakup in oddajo teh plemenskih bikov s pomočjo omenjenih podpor zvršita po določilih zakona z dne 30 decembra 1. 1909. po medsebojnem dogovoru deželni odbor kranjski in c. kr. kmetijska družba kranjska. Nakup plemenskih bikov iz redne državne podpore zvrši podpisani glavni odbor. Oddaja plemenskih bikov, nakupljenih iz državne podpore na podlagi zakona z dne 30. decembra 1909 in iz deželne podpore, se pa vrši dogovorno z deželnim odborom. Vsak prosilec naj se zglasi le za bika tiste pasme, ki je dotični pokrajini primerna, oziroma kjer je že vpeljana. V prošnji se mora jasno povedati, za katere pasme plemenske živine prosilec prosi. Na prošnje za živali tistih pasem, ki niso primerne prosilčevi pokrajini, se kratko-malo ne bo oziralo. Pri oddaji bikov plemenjakov se bo oziralo tamkaj, kjer so živinorejske zadruge, v prvi vrsti na te, povsod drugje pa pri oddaji plemenskih bikov najprej na prošnje podružnic in županstev in potem šele na zasebnike. Prošnje je vložiti za simodolske bike do 15. marca 1.1., za bike drugih pasem do 31. marca 1.1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za plemenskega bika mora v prošnji naznaniti, oziroma se zavezati: 1. daje pripravljen njemu prisojenega plemenskega bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistega, ki ga določi odbor; 2. da plača ob sprejemu bika polovico nakupnih stroškov, in sicer takoj, kajti na upanje se nobena žival nikomur ne izroči, in 3. da podpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejetega bika toliko časa, dokler bo za pleme sposoben, najmanj pa dve leti, ravnati ž njim po navodilih umne živinoreje in se tozadevno podvreči tudi nadzorstvu deželnega odbora. Kdor se ne drži vseh toček zaveznega pisma, ali komur po njegovi krivdi sprejeta žival pogine ali za pleme nesposobna postane, se zaveže povrniti ostalo polovico kupnine. Oni živinorejci, ki dobe plemenskega bika, kupljenega iz deželne ali državne podpore, dobe za vsak mesec, ki imajo bika čez dve leti, po 20 K nagrade, a morajo imeti bika najmanj štiri mesece čez dve leti. Ta nagrada se izplača le onim, ki pravilno in redno vodijo po zakonu predpisane skočne zapisnike, in sicer le za čas, ko se je bik resnično rabil za pleme.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Kmeillstoo.
Travniška brana. Če ima gospodar preveč gnoja, pognoji ž njim v jeseni tudi travnike. To gnojenje travnikov se ne priporoča, ker gnoj mora iti v zemljo, če hoče biti dobro porabljen. Vendar če si že pognojil v jeseni travnike s hlevskim gnojem, jih moraš spomladi prebranati, da se gnoj zdrobi in v zemljo vleže. Ponavadi se to dela z železno brano. Kdor pa nima take brane, naj si priprosto brano sam naredi. Vzemi tri droge po dvainpol metra dolge; prvi naj ima 12 cm v prerezu, druga pa po 15 cm. Prvi gre namesto brane spredaj počez pripet, druga dva pa zadaj v eni vrsti. Vse tri drogove zveži z verigami, ki morajo biti precej močne, in povleci travnik, pa ne samo enkrat, ampak večkrat spomladi, preden začne trava odganjati. S tako brano se izravnanje krtin hitreje izvrši in travnik bolje povleče, kakor z železno brano.
Dober travnik narediš, če svet dobro pre-orješ in zrahljaš ter očistiš plevela. Preorati treba že v jeseni in dobro pognojiti. Po zimi zemlja premrzne in se prezrači, spomladi se prebrana, še enkrat plitvo preorje ter gladko pobrana. Če površino z valarjem poravnaš, prav storiš, ker potem, ko obseješ predrobno seme, ne pride pregloboko v zemljo. Travnatih semen potrebuješ za en hektar 40 kilogramov. Seme za obsejanje travnika mora biti primerno zmešano in sestavljeno iz raznih travnatih semen.
ZdraDilstuo.
Skrnina. Bojiš se skrnine? Kaj tedaj stori? Ce rad delaš in preprosto živiš, se ti skrnine ni treba bati. Ako je pa že čutiš v svojih udih, pusti popolnoma alkohol. Kdor rad pije, ko je k skrnini nagnjen, alkoholne pijače, se scalno-kisle tvarine v njegovem životu prav ne menjavajo, in če se vrhutega še premalo giblje, pritisne skrnina. Ako se je tedaj hočeš iznebiti. je neobhodno potrebna najprej stroga dieta. Vživaj dovolj živalske in rastlinske beljakovine, maščobe ne
preveč, le kakih 60 do 100 gramov na dan, kruha, sladkarij in močnatih jedij, ki navadno naprav-ljajo pri človeku debelost, pa uživaj prav malo. Posebno skrbi za dobro delovanje želodca in črev ter hodi na izprehod. Skrnino utegneš odpraviti, ako piješ dlje časa sok od kuhane zelene.
Poučni del.
Koliko velja en strel iz topa. Strel iz topa, kakršne imajo na bojnih ladjah, velja 4160 K. Kadar odda top 90 strelov, se mora znatno popraviti, kar je zopet precej drago. Dostikrat se pa zgodi, da postane top po nekaj strelih popolnoma neraben in da se ne da več popraviti ter ga morajo vreči med staro železje. Top na bojni ladji velja 400.000 K; torej se mora prišteti stroškom za vsak strel, če zdrži top 90 strelov, še 444 K, tako da velja en strel iz ladjinega topa 4604 K.
Večje podjetje s podružnico v Kranju ******
Hontoristlnja
popolno vešča knjigovodstva, računanja, slovenske in nemške korespondence, ki bi bila obenem porabna za
biagajničarko 3
Stanovanje in hrana zunaj hiše. Vprašanja na tvrdko
45 1
33 1
za takojšnji  vstop ne izpod 20 let staro
gospodično
kot prodajalko proti dobri plači.
Prosilke z lepo pisavo, katere so tudi za pisarniška dela uporabljive, Imajo prednost.
Ponudbe pod .Vztrajnost" na upravništvo tega lista.
F. Dolenz v Kranja.
mHifoni uporabljajo proti kašlju hripavosri, kataru, zaslizenju, krčevitemu in hrznemu kaSIJu
Kalserjeve prsne karamele
8 tremi Jelkami.       37 12-1
fiOJSfl   not' over* izPri^eval od zdravnikov in privatnikov W*#V   zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVN1K, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
Lepo, zračno
stanovanje
"Jj   Sang-ho čaj tf)
^0 priporoča      341  13—8 g
£ ZMi Kuje *
* Kranj, ,ZV«zda'°
S &
fi   Sang-ho čaj £
obstoječe iz treh sob, predsobe in kuhinje     42 i
se odda tako].
Pojasnila daje Janez Jeriin, mesar, Kranj.
Naznanilo in priporočilo.
Usojam se naznanjati, da sem prevzel od g. Ra]ka Potočka, dimnikarskega mojstra
dimnikarsko obrt u Kranju.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obilna naročila, katera bodem vedno točno in vestno
41 1
izvrševal.
Alojzij Zakrajšek
dimnikarski mojster o Kranja.
J€i prav
MWBBBBBm
ako gnojite z umetnimi gnojili brez
kalija*
Dokazalo se je s praktičnimi poizkusi, da poboljša ravno
KAL/IJ •Ar^V-
v zvezi s fosfornatimi in dušičnatimi gnojili kakovost
rastlin ter pomnoži pridelke.
Kalijeva in druga gnojila ima vedno v zalogi tvrdka
Anton Kašman v Škofji Loki.
Istotam se dobe tudi brošure o porabi umetnih gnojil.
43 3—1
najboljše stresno kritje
prodaja najceneje turdka
44 1
llrfnarstoo.
Oleandre in fikuse lahko pomnožiš, ako njihove odrezke vtakneš v posodo, napolnjeno s peskom. Pesek rnora biti vedno vlažen in posoda za fikuse mora stati na gorkem, n. pr. v gorki gredici ali v rastlinjaku.
Zasajanje sadnih dreves. Jama za drevesa naj bo 120 cm široka in 90 cm globoka. Lahko prst še 20 cm globoko zrahljaš, pa je ven ne pobereš, potem zmešaj 1 kg kajnita, 1 kg Tomaževe žlindre in 11/i litra apnenega prahu. To pomešaj s prstjo in po jami potrosi. Nato pa pazi, da korenine sadnega drevesa ne pridejo v dotiko z umetnim gnojilom. Okoli korenin naj pride kompostna zemlja, to je zemlja prepojena z gnojnico ali pomešana s starim gnojem. Kol zabij v zemljo, predno vsadiš drevo.
Gnojna gredica. Sedaj je čas, da pripraviš gnojno gredico. Prav je, če je gredica narejena na takem kraju, da je zavarovana proti severnim vetrovom, proti jugu in zapadu pa mora biti odprt svet, da pride solnce do nje. Gredica je ponavadi 40—60 cm globoka 15/io ni široka in okoli tri metre dolga. Stene naj bodo iz betona. Sprednji del vrhnjega robu je 20 in zadnji 30 do 35 cm nad zemljo. Okna so tedaj nagnjena proti solncu, da solnčni žarki bolje delujejo. Dežnica naj se odteka zunaj gredice in zato morajo okna imeti na spodnjem robu pribit podaljšek iz pločevine. Konjski gnoj naj prej par tednov leži na kupu dobro stlačen, predno se zvozi v gredico. Na gnoj se dene 12—15 cm dobre kompostne zemlje. Računa naj se s tem, da se bodeta gnoj in zemlja sčasoma vsedla in zato se ne sme gnoja navoziti premalo. Ako je vrhen okvir lesen, se lahko zaradi toplote okoli njega nasuje gnoja, potem se vse skupaj pusti nekaj dni pri miru in nato se še da povrhu 4 cm na debelo dobre prsti, nekoliko pomešane s finim peskom. Prst narahlo pregrabi in zravnaj ter obsej. Gorkote naj ima gredica 20 stopinj. Gredico treba primerno zračiti in s količki okna podtikati. Če je solnce prehudo, se z deskami ali s slamnato štor jo naredi senca, da mlade rastlinice ne pri-cvrknejo. Sicer pa solnčne dneve dobro porabi, da ne bodo gredice preveč zadelane. Če je dan topel, lahko za nekaj časa okna snameš.
Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
OLJE ZH SLUH 33410-8
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje in ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano.
Sttklsnica stane 4 K z navodilom o uporabi.
Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu v Celovcu.
Za izdelovanje konjske ;;: oprave, žimnic, lakiranje voz i. t. d. se priporoča
Albert Černe
sedlar in tapetnik :: v Škofji Loki
2 26-^7
Jakob Košmerl]
edina slovenska tvrdka te vrste v Trstu, ulica St. Martiri 11.
Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo kav«, čaja, Jasnega »adja i. t. d.
Postrežba točna in solidna.      113 42 Na deželo pošiljam proela vožnje po povietja po železnici In v zavitkih po pošti. Cenik izhaja štirikrat na leto.
Okoli 500 centov prve vrste
cmrclf0(T£l COtia P" državni cesti v Kokri KtMSMgd   aCOd   po nizki cen, procSa
gosdna  uprava v Kokri.       39 2-1 JURI     Priporoča se "*1WX
:: trgovina s špecerijskim blagom:: deželnimi pridelki in delika esami
kakor tudi
S kavarna in zajulrkovalnlea 2*
Zdravko J(raitjc
v pranju (,Zvezda').
Istotam 338 13-11
se sprejme učenec.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvele zobne korenine, se ustavljajo
amerlhanski umetni zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zo&le is 52-9
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju
O. Seytfl, L|nbIIana.
Glinaste peči
štedilnike, ban|e za kopeli, kakor tadt kipe, vase In droge glinaste izdelke V vsen barvan, trpeine In cene priporoča
170 52-40
Avgust Drelse
prva In najvaoja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Najvarnejše in
najugodnejše §@ Ulax Satnassa naloži denar v
/ odstot. pupilaruo
20 52-9
Zuonalitiarna
u L]ubliani
varnih zastavnih listih in komunalna nih zadolžnicah
Kranjske deželne banke v Ljubljani
za katere Jamči Kranjska dežela.—Komadi po K 100, 200, 1000, 2000 in 10.000.
340 13
se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter milodonečim glasom.
Do konca leta 1911 je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg.
Cerkveni svečniki in viseče svetilke (lustre), kanonske table v odgovarjajoči isdelavl od težko lite znedi in nelo trpeine snovi.
Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto.
Ceniki na zahtevo zastonj!
Šivalni stroji in Kolesa
Tovarniška zaloga       154 52—45
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska oesta itev. 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje, kolesa in strole za pletenje (Strickmaschlnen).
Cenike se pošlje na zahtevanje zastonj 1
r rini
Dolenjska, hrvaška in goriška pristna:: mrl m l*s*™la
yM^vwv Jam, JHL Jam. ^sW^nm* priuSEHa
24 3
se dobe pri
R Marenčič-u, Kranj.
teasi
^mmtmtmtmffmmffmmmtmttftftmti
: Denarni promet do 31. XII. 1911 ]
\ nad 10 milijonov kron. :
ia in naj
za Muriel
31IŽtl»tlt!»i;»Hlltlllt!Hti»l!litll»!»lllllW
Stanje hranilnih vlog
nad 1,300.000 kron.
MmmmHmmmmmmmmmmMd
Hranilnica in posojilnica o Kranju
reglstroBana zadruga z neomejeno zaoeza
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter jih obrestuje po
4'/;/0 štiriinpol odstotka.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po S1/*0/««
-— 1     = na osebni kredit po 5%%. ■«==tsteaaL= 4
Hranilnica Ima prostore o JUndsfcen; domu" poleg topne cerfeoe o Hranim Uradnle od 9, do iz. nre dopoldne.
42
3366
Krasna birmanska darila! IVAN LEVICNIK
veliko zalogo ur, zlatnine in srebrnlne
urar in trgovec v Kranju
priporoča svo|o
5 52-9
Najnižje cene brez konkurence.       Solidna postrežba.
Tiskarno
Knjigoveznico
priporoča
TISKOVnO DRUŠTVO, KRAM.
Vse se Izdeluje pran fino in poceni.    u 9
se Vam v nakup raznega blaga za ženske in moške obleke po zelo nizkib cenah In najnovejše vrste tvrdka
IVAM SAVN IK
KR H II J tr0ovina mannfakture in galanterije w\ n za *J na opoboo |„ debelo.
6 52—9
Pivovarna Jul
m
t
priporoča
svoje priljubljeno pivo kakor marčno
awr pivo
L in IL vrstOi bavarsko vležano v
sodčkih In steklenicah pričakujoč
obilnih naročil.
Ustanovljeno lota 1818.
m
23 26-6
Lastništvo in tisk§,,Tiskovnega društva" v Kranju.