V Gorici, dne 8. oktobra 1B.97. TeČEU XXVII. ,Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Gis>slarskl Lil • vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto.....gld. 4-40, pol leta..... , 2-20, četrt leta .... , HO. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnižtvu. „Priltrie" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek in velja xa celo leto 80 kr. »Gospodarski List'* izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu 10 stranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. SOČA I (Izdaja za deželo.) Oznanila in »MSUlitE* plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 , , , 2 , ' ¦''«'. . . 3 ". Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojaMccin pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8kr. Dopisi pošujajo naj se uredništvu, naročnina in xekhunncqo pa upravništvu »Soče«. — Neplačanih pisem- uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj In odgovorni uradnik Vinko Levicnlk — „ Bogp in narod J" — Društvo ..Šolski dom". Došia so nam poročila, da po nekaterih krajih nimajo pravega pojma o novem djrtislvu »Šolski (10 111* ter da gledajo nekako ne-zaupno v njegovo bodočnost. Ni. to nam je odgovoriti, da njegov izumitelj—in ustanovitelj je naš državni in deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja dr. A. Gregorčič, kateri je bil pri občnem zboru dne 16. septembra izvoljen predsednikom novemu društvu za dobo treh let. Ako se zdi dr. Gregorčiču, ki deluje za slovensko šolstvo v Gorici previdno in z vso vnemo že mnogo let, potrebno in primerno, da se je ustanovilo novo društvo, tedaj sinemo biti prepričani, da je društvo, oziroma daje »Šolski dom* v Gorici v resnici potreben. Slovenci imamo v mestu raznih učnih in vzgojnih zavodov, kateri so nam neobhodno potrebni, ako si hočemo zagotoviti prihodnost v Gorici, katerih večinom ne smemo opustili, če tudi bi nam dalo mesto še v leni stoletju štirirazredno ljudsko šolo. Omisliti si bomo morali Se marsikaj, česar nimamo, da bodo naši zavodi popolni iu da bodo ustrezali v.srin našim potrebam. Večina nabili zavodov je laku, da zahteva ne samo začasen, auip-.k kolikor mogoče stalen obstanek. Stalnost zavoda pa zahteva v prvi vrsti stalne prostore, katerih nam ne more kdo odvzeli od danes do jutri. Prostori so stalni, ako so naši in v naših rokah. Dandanes plačujemo najemščino od tujih prostorov na podlagi peterih pogodb in zdaj sklepamo Šesto. Naravno je, da v takih okoliščinah trpi uredba naših zavodov in da se nam lahko škoduje na ta oti oni način. Lastni prostori, ki ustrezajo namenu, so podlaga vsakemu, posebno Šolskemu in vzgojnemu podjetju. Nekateri vpraSajo r K čemu novo društvo, ko imamo »Slogo* ?; zakaj bi »Sloga* ne delala tega, kar si je novo društvo postavilo kot cilj V Odgovor je lahek. .Sloga* je politično društvo, katero vlada lahko razpusti pri prvi priliki, ko nekoliko odločnejše nastopi za državljanske in politične pravice go-riskili Slovencev. V tem slučaju bi prišli »Slo-gini* zavodi v nevarnost, da bi morali ma-boma prenehati. Tej nevarnosti se fcogncmo, ako prepustimo polagoma »Stogine* zavode novemu društvu, kt se veliko lože varuje, da ne d:i povoda svojemu razpustu. Na ta način se osvobodi »Sloga* sedajnih spon in bo lahko prosto govorila o nažih političnih od-nošajih. Drugi menijo, naj bi družba sv. Cirila in Metoda zidala šolsko poslopje goriškim Slovencem ter naj bi ona prevzela »Slogine* zavode. Ako hoče družba to storiti, naj bo prepričana, da »Šolski dom* in gotovo tudi »Sloga* sta pripravljena izročiti jej rajši danes ko jutri vse svoje »hujše in boljše"; ali žal, da družba ni mogia obečatt niti podpore novemu podjetju, šolskemu poslopju; kam še, da bi je sprejela za svoje? Ker je družba sv. C. in M. drugod zavezana in nam ne more pomagati, kakor bi hotela in kakor potrebujemo, zato smo bili siljeni, da si pomagamo po drugi poti. Tretji se bojijo, da »Šolski dom* bo delal družbi sv. Cirila in Metoda konkurenco ter da ji bo nasprotoval. Ta strah je neopravičen ; kajti če se posreči novemu društvu, da pridobi v šolske svrhe sredstvi, katerih družba ni mogla, bo ta prva, ki se bo tega veselila, ker jej ni na lastni slavi, marveč na tem, da se za slovensko šolstvo kolikor mogoče veliko stori. Dtužba sv. Cirila in Metoda je podpirala »Slogine« 2avode in bo podpirala tudi »Šolski dom* kolikor jej bo mogoče. Obe društvi skupaj dosežeta namen lože kot samo eno, ker se nadejamo, da »Šolski dom*, čegar delovanje je omejeno na Goriško, obudi med ožjimi rojaki večjo požrtvovalnost, nego jo more vzbuditi društvo s širšim delokrogom. Dosedanje podpore, do-Sle »Šolskemu domu", nas v tem potrjujejo. Ne gre torej za konkurenco ali nasprotovanje, ampak za pospeševanje istega namena, ki ga ima družba sv. Cirila in Metoda; samo da se to godi pri »Šolskerv domu* v manjših mejtdi in z večjo požrlovalnosljo bližnjih rojakov in proadotih-Juogpv, Skupen uspeli obeh društev bo gotovo* večji nego hi bil uspeh samo en«fa. T« j# glavna reč. Zato prosimo rojake, naj bi si ne ubijali glave radi fdnošajev med društvoma, marveč naj bi poslali »Šolskemu domu* pre-potrehne podpore ali neposredno ali potom družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnice te družbe uljudno prosimo, naj nnpravljajo veselice, shode, tombole in druge slične reči v korist »Šolskemu domu*, kateremu naj pristopijo kot ustanovuice, S tem bodo pospeševale namene družbe sv, Cirila in Metoda, .Sohkl doni* v Gorici, (lil. izkaz do 28. sept.) — Oglasili so so še naslednji gospodje kot ust a no v ni k i z doneskom 100 gld.: lir. Andrej Lisjak, zdravnik v Gorici ; Klančič Anton, dež. posl., župan iu velep, v Podgori; Jakil Andrej, tovarnar v Hupi; Matej Jonko, veletržec v Bolcu; Kra-gelj Andrej, c. kr. prof. v Gorici; Rodoljub v Gorici; dr. Fran Kos, c, kr. profesor v Gorici ; Kovačič Ignacij, veleposestnik pri Sv. Luciji mi Mostu; Kumar Valentin, c. kr. učitelj na vodnici v Gorici; llutliu Anton, kurat v 1'evmi; Mosc Jurij, trgovce v Gorici, ..... Vplačali so: Dr. A. Gregorčič, deA, in drž. posl. 1000 gld. lir. H. Turna, dež. posl. iu odh. f»0() » Grof Alfred Curoiiiui-Cronburg še 13» » Vodopivec F., okr. šolski nadzor. lt>'87 » Klančič A. dež. posl., župan itd. 11*.SO » Itoiloljub v Gorici....... 11 -KO » Mousignor Košuta Fr. Avgust . . II'HO » Goriška tiskarna A. Gabršček . . 1 I*s0 » Dr. Aloksij Hojic, zdravnik v G. 11'80 » Jakil Andrej, tovarnar v Hupi . . 10'— » Janko Matej, veletržec v Bolcu . 50'— » Dr. A. Lisjak, zdravnik v G. . . 100 » Fremrov Ltidovik, železu, uradnik fr— » Lazar A., župnik v ncnišk. Hulu 5' - » Ceket Fran, vikar v šljaku . . . 3*— , Pritnšar Josip, župnik v Podmelcu fr— » Ursič Marija v Kobaridu .... 1* — ¦ Ursič Tomaž v Št. Petru .... P— , Novic Fran v Gorici ...... 2'— „ Hvalica Anton, dekan v Št. Petru ^'— » Valcs Marko, kurat v Branici . . r>'— « Leban Ivan, kurat na Ljnbušnjem 5*— » Stniad Fran, nadučilelj v Črntčah P — » Kosovel Jože, posestnik v Crničah I*— » Mtinih J., trgovec pri Sv. Luciji . Cy— , Gril J.)kob, trgovec v Gorici . . fr— » Luznik Fran, župnik v Volčah . •>'— * Štubelj :.'tlip, posestnik v Šmarijah fr'¦•— » Pavietič Josip, župnik v Renčali . 4*-— » I Skupaj gld. l%3-87. Po prejšnih dveh izkazih . 1080.57. Do 28. t. m. je bilo torej skupaj vplačanih gld. 3044*44 Prisrčna hvala vsem darovalcem; Bog povrni stotero! Rojaki! »Šolski dum" je za naš narod sveto podjetje, sveta dolžnost je torej vsa* kemu rodoljubu, da je po svoji moči podpira. Slovensko časopisje zunaj Goriške se zelo zanima za naš »Šolski dom", za kateri agituje z vzbodbujalnimi Članki in član-čiči! Hvala jim! Poslanec dr. Turna pred svojimi Tolilcf. (Nadaljevanje.) Glavna zahteva slovenskih poslancev leta 1890. je bila redna podpora slovenske obrtne šole v Gorici. Italijani ondi imajo tako šolo že 10 let z deželno in vladno podporo po 1000 gld. na leto. V italijanski šoli se učenec ali vajenec slovenske narodnosti ničesar ne uči, ker je učni jezik izključno italijanski, obenem se pa odtujuje slovenski narodnosti, kakor v vseh zavodih, v katerih gospodari goriško mesto. Ako hočemo, da se slovensko ljudstvo v Gorici in na Goriškem gospodarski okrepi, moramo v prvi vrsti zahtevati šole za obrtni in trgovski stan. Ta skrbi za obrtni in trgovski naraščaj v mestu in po deželi. Brez njega smo odvisni od italijanskih trgovcev, ves naš promet gre skozi njih roke. Posebne važnosti pa je obrtni in trgovski stan v naši deželi s tem, da voli zastopnike v trgovinsko-obrtno zbornico v Gorici, ki daje dva poslanca v deželni 2bor. Slovenski del dežele ima toliko ali več trgovcev in obrtnikov kakor furlanski. Odloča torej pri volitvah v zbornico mesto Gorica. Ono Ima torej štiri poslance. Kri- vični volilni red kaže se najbolje pri razmerju, da ima slovenski del dežele na 140,000 prebivalcev 10 poslancev; 1'urlanski na 00.000 7 poslancev in furlansko - italijansko prebivalstvo v Gorici na 15.000 duš (!! Urcdn.) 4 poslance, in od teh voli dva irgovinski-obrtni stan. Izgojimo obrtnikov in trgovcev, kolikor nam jih je treba po naravnem razmerju, potem si priborimo dva poslanca in dobimo večino v deželnem zboru, ki bo sklepčna sama brez italijansko stranke in brez posredovanja vladike, večino v deželnem odboru 'm v deželnem šolskem svetu, deželnega glavarja iz srede naših slovenskih poslancev. V tem tiči razlog, da so se slovenski poslanci potegovali toliko let za obrtno šolo v Gorici in da so leta 1890. zastavili vse, da si jo pribore. Italijanski poslanci so imeli od svoje strani kol najnujniši in najvnžniži predlog načrt zakona radi pobiranja n a j e vn n i n -s k o g a kraje a r j a v mestu Gorica. Tudi njim gre pred vsem zn povzdigo glavnega mesta, ali le kot izključno italijanskega in kol onega, ki vzdržuje krivično narodnostno razmerje v deželi, Okrepiti ga hoče ne v interesu cele dežele, ampak le v interesu ila-lijanstva. Tako tudi njih predlog v zasedanju 1891». o najemninskem krajcarju, ni imel druzega namena, kakor pridobiti italijanski Gorici neugasljiv vir dohodkov, da se moro uspešno bojevati proti slovenskemu naraščaju v Gorici. Največ denarja potrebuje inoslo za vzdrževanje in napravljanje šol. Dasi je glede tega mesto najboljše v celi v Avstriji in pride na en razred počrez po 40 učencev, kupuje mesto še poslopja in prostore za nove šole. Kjer čuti mestno zastopslv par slovenskih družin v mestu, lam se mu zdi potreba sezidati lepo šolsko poslopje, da tem bolj izvablja slovensko deco v svojo italijansko šolo in jo odtuji slovenski narodnosti. Slo-censki poslanci niso mogli prislojati na tako krivično željo protivne stranke, ne, ker niso smeli pripravljati orožja zoper lastno narodnost, in ne, ker prebiva v mestu mnogo, •/, prebivalcev slovenske narodnosti, ki bi bili po najemninskem krajcarju težko zadeti, t. j., bi morali plačevati od letne najemšeine od vsakih sto goldinarjev še po 7 gld. in v kratkem tudi več. . Ker so poslanci obeh narodnoslij nepremično stali vsak za svojim glavnim predlogom, ni šlo delo v deželnem zboru in ol-sekih naprej. Gotovo pa je bilo, da italijanski finančni odsek pokoplje predlog slovenskih poslancev, da niti ne pride v razpravo, do-čim italijanski legalni odsek spravi načrt o najemninskem krajcarju pred zbor. Ko seje bliža! konec zasedanju in je nameslništvo v Trstu uvidelo, da pojde deželni 7.bor narazen brez sklepa in brez proračuna, je skušalo posredovali. A ne naravnim potom, da bi pritisnilo na ono stranko, ki odreka naši vse in zase zahteva vse, ampak tako, da se je obrnilo do prevzvišenega knezonadskofa, naj on odloči med borečima se strankama. Slovenski poslanci previsoko spoštujejo osebo vrhovnega vladike, da bi puščali vlačili jo v politiško borbo. Raje odreči se brezuspešnemu delovanju v zboru nego gledati, kakega sredstva se nameslništvo poslužuje. Deputacija slovenskih poslancev je torej posredovala pri vladiki, naj bi nikakor ne stopil med prepirujoči se stranki. Ta deputacija še je prepričala, da je vladika o razmerah v deželnem zboru krivo poučen in ne pozna lezenj slovenskih poslancev, po drugi strani pa so mu zde zahteve italijanske stranke utemeljene. Izrekel se je, da se čuti vsled posredovanja namestnika vezanim, da pride v deželni zbor. Kljubu prigovarjanju odposlancev je prišel in glasoval za vse predloge slovenske in italijanske stranke. Res, da smo po tej poti dosegli letno podporo 1000 gld. za slovensko obrlno šolo v Gorici, res, da italijanska stranka ni dobila najemninskega krajcarja, ker je bil načrt zakona tako slabo sestavljen, da ne bi bil dosegel Najvišje potrdbe, a pokazalo se je pri glasovanju, Tiska in zalaga „Oor. Tiskarna*' A. Oabrscek (odgov. J, Krmpolle). kako nevarno je bilo klicali vladiko. Pri glasovanju o moji resoluciji o vipavski železnici je hotela italijanska stranka zverižili furlanski tramvnv s to železnico. Leta 1802. ste so bile obe stranki v deželnem zboru poravnali tako, da se je sklenilo deželnih prispevkov za vipavsko železnico 100.000 gld., za furlansko železnico fiO.OOO gld, in za furlanski tramvaj' fiO.000 gld, Visoka vlada je furlansko železnico izgotovila že poleti 1894,j vprašanje vipavsko železnice pa je spalo v predelih trgovinskega ministerstva, Slovenski poslanci so se morali zavzeti za lo, da so v najkrajšem času zgradi vipnvskn železnica, ki je važnejša in nujnojša od furlanske, kajti ona vežo našo kronovino in glavno mesto Gorico z Avstrijo, ona pa Fur-lanijo iu Trst naravnost s kraljevino Italijo. Ako hi se vprašanje o vipavski železnici združilo s furlanskim Iramvnvom, se jo bilo bati, da po prejšnjem izgledu Italijani dobo So tramvnv, naša vipavska dolina pn naj čuku bhtženejših časov, Morali sum so lomu upirati. No, vladika jo bil poučen, tla slo obe zadevi enako važni, koristni gospodarski pridobitvi zu celo deželo, lor lako poučen glasoval za resolucijo dr. Venulija in — proti moji, Po neumornem prizadevanju naših državnih poslancev se je lotila vlada sicer zgradbe vipavsko železnice še lekor» 1,1890., a glasovanje o resoluciji je opozorilo slovenske poslance, du se jim utegnejo po tej poti razdreti vsi načrti in predlogi. Počel kom leta 1897. so prišli slovenski poslanci s to nemirno zavestjo v deželni zbor. Za to leto so nameravali slovenski poslanci predlagati šolske in gospodarske zakone, italijanski zahtevati za mesto Gorico najemninski krajcar in zgradbo deželno norišnice za pol milijona goldinarjev. Potreba, zgraditi lo norišnico, je res velika, a ne po volji in zahtevi italijanske stranke za tako ogro uio svoto in na tako razkošen način. Krivična pa je bila zahteva po najemninskem krajcarju kakor prejšnje leto. Poleg lega so slovenski poslanci dobro vedeli, da svojih načrtov ne spravijo v veljavo, ker za tako važne zakone, kakor šolski, zdravstveni, .o zaježevauju hudournikov in uravnavi Sočo in Branice, je treba pripravljali temeljito in dlje časa. Vedeli so, da o vsem tem deželni odbor ni ničesar pripravil in tudi v bodoče težko da kaj pripravi, vedeli so, da niti nimajo odseka, kjer bi sami in s pomočjo vladnega zastopnika pripravili, in da se v legalnem odseku, pokoplje vse, kakor vedno, če gre za interese slovenskih pokrajin ali tudi cele dežele, le da je naš del na boljem. OdloČili so se torej, da pred vsem zahtevajo ustanovitev novega upravnega in gospodarskega odseka, da si sploh pravilno delovanje omogočijo. Sklepali so, ako jim italijanska stranka niti lega odseka in večine v njem ne dovoli, potem se je izrekla sploh proti vsakemu skupnemu delovanju, potem vedd, spominjaje so na leto 1896., da jih čaka le lo, da bodo gledalci, kedar se italijanski stranki da kar hoče, sami pa ostanejo praznih rok, ravno pred volitvami v državni zbor, pred volitvam:, ki so bile tolike in posebne važnosti. Res, italijanska stranka je moj predlog o ustanovitvi upravnega odseka odbila in po enoglasnem sklepu vseh deseterih slovenskih poslancev smo ostavili deželni zbor, v prepričanju, da je pri takih razmerah vsako delo brezuspešno, vsak uspeh nemogoč. Nismo mogli verjeli, da se zgodi to, kar seje, da se namestništvo tako daleč spozabi ter sili najvišjega duhovnega pastirja v deželi, da se zopet udeleži zborovanja v deželni hiši, zoper voljo večine v d c ž si i, zoper voljo desetih poslane a v proli desetim. Slovenski poslanci so morali zopet stopiti pred prevzvišenega knezonadskofa, opozoriti ga na žalosten položaj slovenske dežele, razločiti mu, da jih je ponašanje italijanske večine primoralo k skrajnemu koraku, da pa vladika prekriža vse njih načrte, ako na ljubo namestniku, deželnemu glavarju in" po njih itali- janski večini omogoči zhorovanjo v deželnem zboru. Posredovanje odposlancev jo bilo zaman, kajti vladika jo izpovedal, dn so čuti moralno v o za n o g a v s 1 o d obiska namestnika Rinaldinlja »n deželnega glavarju Franc« grofa G o r o n (n I j a, Povodni jo pa tudi, da so ga je pregovorilo zalrjovnjo, da no gre za druzega nogo lo za sprejetje proračuna za tekoče leto, češ, da so brez tega ustavi vsa deželna uprava, Vladika je bil vslod posredovanja poslancev ganjen in v z n e m i r j o n. Bralo se mu jo lo z obraza In iz gibanja života, Dosegli »o pn slovenski poslanci lo toliko, dn so jo vladika izrekel, da pojde v deželni zbor glasovat le za proračun, da pa vstane iu pojde kakor hitro italijanska stranka stavi ktik predlog ali Interpolacijo. — Vladika je »topil v deželno dvorano in ondi ostal ne lo ko je šlo za proračun, čakal jo ondi mirno tudi ko jo vodja Italijansko stranko dr, P a j o v v dolgi Interpolaciji vso krivdo valil na no« UlrpuoBt slovonskih poslancev, dol-žil jih vsega neuspehu, grdil njih ponaftanjo, Slovenski poslanci so dobili po prlzadovaitju namcslnižlva in deželnega glavarja tik prod volitvami v državni zbor zaušnico, storili so brezuspešno skrajen korak, pri tem pa ro ho kazali šo krivimi nemira v deželni hiši. Godila se jo lorej slovenskemu dolu deželo velika krivica. Izid volitve je znan, moralo jo do njega priti, -t- Kedor jo bil pri delu, vedel jo naprej, da ne more drugače izpasll, kakor je. Delalo je vse proti namj vsak©' sredstvo je bilo dobro. A prav je bilo, da je tako prišlo. SlovensH poslanci so po vseh dogodkih prišli do spoznanja, da je vsak napor pri takih razmerah brezuspešen, da n! slovenskemu .prebivalstvu drugega mislili nego zanašali se na lastno liiofil, doseči s, trdno voljo in brezprestanim delom po gotovi in mirni poti stavljeni cilj, povzdigniti trgovski in obrtni stan v svoji sredi, posebno pa.v mestu Gorici na tako stopinjo, da bode kos italijanskemu, po njem pridobili si večino avtonomnega zastopstva v deželi. Izraz tega prepričanja, izraz narodne naše volje so bili pojavi, nastopivši po vo-litvi. Sad tega gibanja je trgovska-ob rt na zadruga v Gorici. Družiti Ima v svojLsredi trgovski in obrtni stan, razvijati njega moči in srodoločiti v glavnem meslu. Hočo to doseči'z varčnostjo, pridnosljo in vzbujevanjem. mejsebojnega zaupanja. Do cilja dospe pa le,ako> se ves. narod oklene njenega vodstva, ako vsakdo podpira z vsemi močmi ustanovljeno zadrugo. Pomisleka proti njej fno more biti.1 Zasnovana je tako, da vzgaja, ako druzega vspeha ne bo, v našem ljudstvu varčnost. Prva dolžnost, to zadrugo podpirati, je prečistili duhovščini in gospodom učiteljem. Le ž njih pomočjo se razvije trgovska-obrtna zadruga po nameri ustanoviteljev. Segali mora v zadnjo gorsko vas. Polem je gotovo, da si bomo pomagali sami brez ptujega upliva, da postanemo svobodni v svoji deželi. — Težko mi je podati svoje poročilo s štirih raznih mesl. To so glavne misli, katere sem gojil, stopivši pred zbrane zaupnike in ljudstvo. Ce sem jih izražal z drugimi besedami, v drugačnih stavkih, izražal sem le gorenje misli. Govoril sem o pokojnem vladiki lo s spoštovanjem, navdajala me je ogorčenost, kakor danes pišočega, nad krivico, katera se je godila njemu in se še godi našemu ubogemu ljudstvu. Ako me je kedo po shodih razumel' inače, tedaj je prišci na shod že poprej slubo poučen o meni in mojih namerah. Govoril sem resnično, če tudi grenko za me in marsikogar. Nisem hodil iskat zaupnic, napravljal ugodnih utisov. Zavedati so mora vsakdo izmed na3 neiznosnoga položaja, pripravljett'bodi vsakdo na najosludniše orožje, ki se rabf proti'nam. Pričakoval sem od vseli svojih poslušalcev nekaj, to je o dr i t osr čnos t i. Prosil sem tega posebno na zaupnem ¦ shodit v Kobaridu. Odgovor na vprašanje čast. gOsp. deka.na sem jasno_ dal, g. dekan je vzel na ' znanje. Zaupnica se je sprejela vstajaje od celega zbora. Ako gospod dopisnik v »Primorskem Listu* ni ime! poguma govoriti mi v obraz rw shodu, ako je z drugimi vred glasoval za zaupnico, potem pa predbacival po javne n listu, stvari, o kateri je premišljal že dolgo pred shodom z gospodom, tegar sveta dolžnost je bila molčati o dogodkih v klubu slovenskih poslancev, tedaj obžalujem le njega in njegovega svetovalca. Ž njim vred ponavljam in potrjujem edino pravične besede njegovega dopisa: »Rajnkega Škofa so zvabili v deželni zbor, ker so mu dokazovali, da je rešitev deželnega proračuna neobhodno potrebna, da se ne ustavi deželna uprava. Nadškof pa je ^^ proračuna ne pride nič drugega na vrsto, — sel je rajnki vladika r deželni zbor, da bi, kakor je mislil, omogočil deželno upravo. Obljube pa niso držali — zato je bil nadškof ujel*. Izstopa iz deželnega zbora nisem uprizoril j a z, ampak s o g I a s n,o vseh deset deželnih poslancev. Kar sem storil, storil sem solidarno t t/g. državnima poslancema. Kur tem predlagal, sem dobro premislil. Žal mi ni trudapolnih, bodisi brezuspešnih dveh let deželnega poslaništva in odbor-ništva, ne žal, da sem se izdelal do skrajnega ; žal mi je le, da cesto ne postopamo mej seboj možato in iz vsakdanje zavisti i/.podkopavnnio bližnjemu stališč« r ž d, da si nismo svesti v vsakem trenutku besed: »pojdi in govori prav», da se ne ogibljemo opravljanja in raznaianjn, * Br. Henrik Turna, ileJ.clnl poslanec in odbornik. DOPISI. I/. Gorico. ~ (Goriško mestno sodišče, (pretura). •— Že mnogo je bilo govora o tem sodišču, kako krši pravice, dano nam Slovencem, in pri katerem imamo gotovo več kot trikrat toliko poslu, kakor Italijani. Ali čiijlel Pri tem sodišču so vsak zapisnik sestavlja v laškem jeziku, tudi ako so stranke slovenske in podpisati ga morajo iste, dasi ne vedo, kaj govori, ker tolmačen je tako, da se Bog usmili. Vsak ponedeljek se jemljejo na zapisnik mnogovrstne tožbe, kakor tudi opominjevalnc tožbe. Pred par leti so jih pisali na slovenske tiskovine, ali sedaj takih tiskovin pretura sploh nima in pišejo jih vse v laškem jeziku. Kdo jih pa piše? Baron Liubibratich, ki je tam pisar, ki še laški pisati ne zna in o slovenskem jeziku nima niti pojma, in pa še en sodni sluga Z. ali G. ki, dasiravno hoče bili Slovence, vendar se pa v družbi kaže vedno Laha. In take moramo mi poslušali J Sedaj, ko se počne nova doba civilno pravnega reda, si že pretura preskrbljava tiskovine, seveda same laške. Kdor grč k preturi, naj odločno zahteva, da se tudi piše v slovenskem jeziku, in ako pretura tiskovin nima, naj si jiii naroči. Kdor dobi od preture laški odlok, nazaj ž njim, ne ga sprejeti, ker pretura je dolžna slov. strankam izdajali slov. odloke. Svetujemo pa preturi, naj si v kratkem naroči tiskovine, kakor n. pr. plačilna povelja, dostavnice, dražbene oklice itd., katerih do-sedaj za slovenske stranke nima. Kar je pa najbolj neodpustno je to, da pretura razsodb druge stopinje nikdar ne izdaja tudi v slovenskem jeziku, dasi vdobi vedno nalog iz Trsta, da iste prevede in izda v slov. jeziku.*) V tem pogledu je v Gradišču, Korminii, Tržiču in Červinjanu bolje. Iz Trsta t. j. od višjega deželnega sodišča ni bila še nobena razsodba izdana v slovenskem jeziku, dasi je bila naprošena v tem jeziku. Na preturi je polovico spisov v slov. jeziku in slovenske vloge vdobi rešiti italijanski avskultant, ki niti slovenske besede ne zna, in takega pošlje c. kr. pretura za ruz-pravnega uradnika k narokom, h katerim pridejo skoro sami Slovenci. In potem naj kdo reče, da se nam Slovencem ni pritoževati v nikakem slučaju. 'Kdor ima s preluro kaj opraviti naj zahteva vse slovensko in naj nične podpiše, ako ni slovensko pisano. Sicer pa moramo reči »Hvala Bogu« da je svetovalec Devetak, kateri je bil pre-mehek in radi katerega je prišel ob ves uzor — zapustil preluro: Bodemo videli! Iz EenČ. — Dne 4. t. m. se je sošlo novoizvoljeno starašinslvo, da si izvoli ž u-pana in podžupa.na. Ob določeni uri (4. popol.) je došel c. kr.' okraj, višji komisar Princig in koj potem so se zbrali vsi starašini v obč. uradu ter se je pričela volitev. Sta- •) To knže. kaU. ac čulijo gospodje omli ~ samostojne! — Uredn. rašina g. Ant. Baje je predlagal, naj se z j vsklikom izvoli dosedajni župan g. Rajmuml Znidarčič, ki se je v dosedanjem triletnem županovanju, izkazal kot mož, ki ima skrb za narodni in gmotni razvoj izročene mu občine. Ta predlog je bil enoglasno sprejet in torej županom izvoljen g. Znidarčič. Prestopilo se je k izvolitvi 6 podžupanov. Izvoljeni so bili: Prvim podžupanom za Renče g. nadučitelj Anton Baje, 3. Franc Stepančič, 3. Janez Lukežič. Za Gradišče: 1. podžupan Janez Kerševan, 2. Volk Silvester, 3. Stubelj Anton. — Ko so izvoljeni župan in podžupanr izrekli slovesno obljubo in podali roko g. vladnemu zastopniku, smo se podali skupno na dom g. župana ter prisedli k prav obilno prirejeni mizi. Došla hsta^tndr^g.-Princiriu ces. svet. Zencovieh. Pri dobri domači kaplici smo se prijazno razgovorjali, Ko je pa gos, c. kr. nadkomis. Prinzi* jwpil(!) g. županu in starešinstvu, iznenadila nas je prvaška godba, ki je pod okni zasvirala. Omenjena gospoda sta nas kmalu potem zapustila, ker mrak je bil že nastopil. Mi pa smo se v lepem društvu še več časa veselili, poslušavši razne napitnice •— lepo petje domačih pevcev in prijetne komade prvaške godbe. Pri banketu se jo nabralo za »Slogine* zavode gld. 1266. U Prvaclnc, 6. oktobra 1897. — Dne 3, oktobra smo obhajali lepo slavnost, ka-koršne še ni bilo v Prvačini; vršUo se je namreč blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Po popoldanski službi božji se je zbrala šolska mladina v župuisču, od koder se je podala v slovesnem sprevodu v cerkev, Po završenih obredih v cerkvi sinu se uvrstili v slovesni sprevod k novemu šolskemu poslopju. Najprej je stopala šolska mladina z zastavami, prepevajoča cerkvene pesmi, za njo domača čč. duhovnika, c. kr. cesarski svetnik gosp. Vodopivec in povabljeni gg. učitelji, občinski zastop, godba in pevci ter umogobrojno občinstvo. Pred vhodom šolskega poslopja je bil postavljen slavolok z napisom: »Veri in omiki". Dospevši pred šolsko poslopje, zapoje preč. g. župnik, proseč božjega blagoslova tej hiši. Na to se podamo v šolske sobe, katere se blagoslove. Ko se je konečuo blagoslovilo še stanovanje, podamo se zopet v šolsko sobo, kjer nas velezaslužni gospod nadzornik počasti z lepim govorom o dolžnosti starišev, otrok in učileljstva, završujoč svoj govor z vzklikom na presv. cesarja, zajedno izroči g. naduči-tclju ključ krasnega šolskega poslopja. Gosp. nadučitelj z laskavimi besedemi zahvali g. nadzornika, kot dušo šol goriškega okraja, navede zgodovino prvaške šole, katera je jedna najstarejših šol na Vipavskem (od leta 1826.), završujoč z vspodbudo starišem do šole. Konečno deklamuje deklica iz ponav-ljavne šole »Najlepša zvezda" iz »Vrtca", in učenec iz II. razreda zahvali vse dobrotnike šole, potem se obdaruje šolska mladina s kolači. Po zavrženi slavnosti se podamo v gostilno g. V. G r e g o r i č a, v stekleno dvorano, ki je bila okrašena z zelenjem in slov. zastavami in kjer je bil pripravljen obed za povabljene gosle in občinske zastopnike. Tu so sledile razne napitnice na pre-svii'ega cesarja, c. kr. svetnika - nadzornika ljudskih šol gor. okraja in raznim navzočim učiteljem, med petjem domačih pevcev in domače godbe. Ob tej priliki se tudi ni pozabilo šolskih »Sloginih" zavodov; nabralo se' je 9 gld.; le škoda, da se je nabiralo še-le potem, ko je polovica gostov že osta-vila lepo slavnost. Tako je minil vesel in jako pomenljiv dan za Prvačino. Dne 26. septembra popoldne nas je oslavit čast. gosp. Blazij Bevk, kaplan, ter odšel na novo mesto kot vikar v Zapotok. S lužnim srcem smo se poslovili od njega. Služboval je tukaj poldrugo leto ter -- mnogo dobrega semen.! vsejal v srca naših so-vaščanov s svojimi odličnimi propovedmi. Čestitamo srečnim Zapotočanom, da dob6 tako izvrstnega pripovednika. Iz Ajdovščine— (Pozor Vipavci!) — V nedeljo 10. t. m. priredi pevsko društvo v Šturji velik koncert z jako lepim vspo-redoin. (Glej ga na drugem mestu. Ured.)Ob tej priliki stopi prvikrat v javnost toli obre-kovani ajdovsko-šlurski tamburaški zbor. — Dasi so nekaterniki hoteli preprečiti veselico ter za vedno pokopali novoustanovljeni «.am-buraški zbor, se veselica vendarle izvrši v v nedeljo, vsem rodoljubom v veliko veselje. Istega, dne bomo slavili imendan Njega Veličanstva. Pač lep povod, da se snidemo I Ob enem hočemo si potožiti svoje težave in razmolrivati, kako bi se za prečilo naraščanje tujega upliva v naši domovini. Pridite tedaj' vsi, kdor le more od hiše, iz vse vipavske in braniške doline, vsak trg, vsaka vas, vsako društvo naj bo zastopano. Istega dne hočemo svetu povedati, da: za-klad največji človeku je njega narod; zaklad I nojvečji narodu je njega pravo; naroda duša živi v nj^ga jeziku; narodu, pravu, jeziku svojemu zveste našel naj bi ta dan kakor tudi vedno. Z gotovostjo računamo na ve-liko udeležbo. Dvorana, v kateri se bo vrnila veselica, je na novo napravljena in je 30 m. dolga 10. m. široka, tedaj za mnogo nas prostora doveij. Ob enem prosimo pri- | jatelje v okolici, da se potrudijo pri sosedih | v prilog veselice. Na svidenje! (Oduševljenim besedam g. dopisnika ni- ! mamo dostavili ničesa! Vipavci, poslušajte j njegov glas! Ure d.) j Iz hribov, dne 12. sept. — (Razno), i — Dne 2, f. m. sem slučajno naletel v ne-kej krčmi v soški dolini na govor treh mož j o goriških razmerah; govoril: so o bojkotu j goriških Slovencev. Družba je obstojala v dveh trgovcih iz baške doline in posestnika krčme, koleri je tudi župan dolični občini. Kakor rečeno, govorili so kako goriški Slovenci bojkotujejo laške trgovce. Trgovci-naroduja-ka sta govorila kakor se spodobi o Likej reči j govoriti zavednemu Slovencu, krčmar-župaii je pa govoril liki največjemu nasprotniku Slovencev. Med drugim je obsojal bojkot: »Ni j li ta bojkot zgolj neumnost? Kaj je treba j komu svetovati kjo naj kupuje, vsak bo men- j da raje kupovat tam, kjer bo slutil, imeti večji dobiček. Naj pišejo isti č.isniki kar hočejo, ki so zgolj za to, da ljudstvo hujskajo, vsak je neumen ki jih posluša, jaz bi jih kar ! raztrgal"', še mnogo lakih bedarij je govoril, a naj Vam zadostuje to, vsaj navedeno dovolj označi kakošeu narodnjak je ta župan v spodnjesoški dolini. Še miiogim našim hribovskim trgovcem je geslo »Svoji k svojim" zadnja briga. Oso-bilo Slapski šlactirurji so v tem pogledu jako malomarni, ker še vedno grešijo proti sedmi narodni zapovedi ki pravi: Podpiraj vedno svoje rojake — trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike ild. Ako podpiraš svojega nasprotnika, pomagaš zatirati svoj narod, rediš gada na svojih prsih, ki le skuša s svojim strupom za vse veke pokončali; s takim dejanjem prodajaš svoj rod in sebe v suž-njost. Hribovec. V Cerknem, SS. sept, — Kmetijsko društvo, katero se je spomladi regislrovnlo kot zadruga z neomejeno zavezo, vrlo dobro napreduje vkljub mnogim zaprekam. S podporo 300 gld. od visokega c. kr. miiiislerstva — za katero se imamo zopet zahvaliti našim vrlim gg. državnim in deželnim poslancem in pa visokorodnemu g. okr. giavarju grofu Marcnzi-ju — si je napravila zadruga že spomladi malo drevesnico. Dne 4. oktobra je pa otvorilo svojo lepo urejeno mloknrnico, kjer se bode izdelovalo surovo maslo s pomočjo centrifuge. Veliko truda in žrtev je stalo predno se je vse potrebno uredilo in se še dobe ljudje, kateri smešijo to prevažno zadrugo in ne morejo spoznati, da se načelstvo prizadeva pospeševati napredek v kmetijstvu, kateri je neobhodno potreben. Da se naši posestniki nekoliko poduče, kako je treba v kmetijstvu napredovali, priredi društvo dne tO. oktobra popoldne po blagoslovu javen kmetijsko po-dučen shod v prostorih g. Andreja Kobala. Pri shodu bode predaval g. učitelj Vrtovec iz Tolmina, tuk. nadučitelj g. Trebše in mogoče še kdo drugi. — Takega shoda že ni bilo v Cerknem nad 20 let; gotovo se torej shoda naši ukažeJjni kmetje prav mno* gobrojno udeleže. Dobro bi bilo, da bi se ta dan vsi združili vsaj na gospodarskem polji in opustili nepotrebno strankarslvo, od katerega ne moremo pričakovali nikakega dobička. K. Iz Idrije nad Kanalom, 26. sept. IS97. — »Hvala Bogu»« Tako smo vškliknili radostno dozuavši, da je dne 25. sept. dovršil vrli c. kr. inženir blagorodui gospod Marchesaui merjenje poli od Kviške mimo Kobališča do Križadc pri sv. Jakobu. Ker je bila pred dvema letoma od tu do vasi Kostanjevica že zmerjena, izmerjene je torej lep kos poti nepretrgoma od Kviške do Kostanjevice t. j. 3'/* ure peš hoje. Upamo torej da se bode ta del poti s prihodnjem letom v resnici tudi izdelovali pričel. V ta namen prosimo ponižno naša prezaslužna g. drž poslanca, da bi tudi v bodočnosti ne pozabila na nas! Nam je dobro znano, -ia se imamo le njima zahvaliti — ako bomo kedaj z dobro potjo zvezani do ^naše* Goriee. Vsled tega sprej-mita vže naprej presrčno našo zahvalo! Bog nam ohrani vrla državna poslanca prebl. gospoda dr. A. Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija še mnoga mnoga leta! Iz Kopra. — Oprostite, gospod urednik, da se nisem oglasil vse počitnice iz našega gnjezda; nisem imel namreč če3a Vam poročati. Sedaj pa, ko so se vrnili dijaki, je prišlo zopet »življenje* v naše mesto. Da bodejo imeli slovanski dijaki zopet »mirne Čase", kaže nam že začetek šolskega leta. Dne 30. m. m. so slišali nekateri dijaki tri ali štiri nadobudne italijanske obiluri-jente, poznane iircdcidovce, ko so si zopet dovolili nekaj »nedolžnih otročarij*, ki pa so bile to pot vendar nekoliko prehude, da bi jih bili požrli naši dijaki. Ker se stvar tiče hudega žaljenja Veličanstva In ve-lcizdajslra, so si smatrali naši dijaki v dolžnost, stvar naznaniti orožnikom, ki so zli-kovce lakoj prijeli. Radi tega grozi in preti se našim dijakom od vseh strani, grozi se jim celo s smrljo! Ni moja- dolžnost, niti Vaša, gospod urednik, da bt opozarjala slavna vlada na tof da ukrene za časa vse potrebno v varstvo naše mladine, da o ne bodo ponavljali morda več taki škandal, kakor lansko leto, ko so morah naši mladeniči z begom rešiti življenje. Skrbi naj oni za to, komur je to dolžno?!! Jedno besedo pa našim mladeničem! Varujte ?c skrbno, da ne hodile po samem pu tiH.slit, sptitli držite se doma kolikor mo-r,le, da se tur prigodi kaka nesreča. Sicer vem, d.? se vedno dostojno vedete, a še bolj skrbno se ogibajte vsemu, kar bi vam utegnilo škodovali. Sicer pa naj stori svojo dolžnost, k ikor prej rečeno, oni, komur je ču-v.dt /. travje iu življenje podložuikov ! (Do^lavek uredništva! In vlada še vedno vzdržuje to šolo v Kopru ! Če to ni škandal, kaj naj bi bilo?!) Domače in razne novice. linendaii presv. cesarja F. J. I. se je praznoval tudi v Gorici na predvečer z godbo, zjutraj z budnico iu pote*-: s svečano sv. mašo v stolni cerkvi. l.-\ iiestno starašinslvo je bilo določenih p c • pogrnjenih kiopij, alt ostale so praz n<; ker sta došla le župan in prvi podžupan. Čudno, da nista bila Se ta dva »zadržana". — Tudi po deželi so pela ta dan pobožna srca: Bog obvari, Bog ohrani! Vipavska železnica. — V naši tiskarni so ss nekaterniki pritožili, da v »Soči" iu »Primorcu" prineski za vipavsko železnico niso prav izkazani. Na te pritožbe smo prejeli in pr.občujemo ta-le odgovor: Prinos občin in zasebnih vdeležencev za vipavsko železnico so v 'AH. številki »Soče" z dne 17. septembra in v 20. številki »Primorca" z dno 28, septembra pravilno in natančno izkazani. Ako bi se bila pa tudi pri tisku kaka pomota vrinila, kar pa ni res, ima vsak priuo-sitelj v rokah izvirno pobot-n i i: o c. k r. pri v. a v s I. r. z a v o d a /. a prometna podjetja in javne iiit-p r a v c n a D u n a j d na svolo, katero je vplačal. — Mi vemo, od kod izvirajo ta sumničeiija; zalo bi prosili samo udeležence, naj pa/.no prečitajo one vesli v .Soči" iu »Primorcu", na kar se prepričajo, da so vsi doneski pravilno iu natančno izkazani. Onemu agentu, laškemu podaniku, kaleri trosi o vipavski železnici in o naših dižavuih poslancih neresnične vesti mej našim ljudstvom, pa svetujemo, naj raje prijavi davčni oblasti pristojbino, katero bi imel plačevati od svoje neprijavljene obrti. Mi nismo ogledalu, kakor on, ako pa ne konča ščuvati, mu drugače posvetimo. Dobro naj si zapomni, da mi nismo »privandraii* v Avstrijo, da bomo učili »ščave kreanzo", ampak, da smo na svoji zemlji. Priobčimo tudi vse one slovenske trgovce, kateri, dasi se večidel hliuijo dobrimi narodnjaki, z naročili podpirajo tega laškega privandranea, ki opravlja po goriški okolici pravcato službo »agent piovocatetir-ja*. za kar bo najbrže dobro plačan. Toliko v ravnanje njemu in onim slovenskim trgovcem, ki so ž njim v zvezi. M-n. Samo da prlhijemo! — »Sentineila" od sobote ni imela niti črkice za imendan presv. cesarja. Pač pa je prinesla skrbno sestavljeno poročilo o zdravju velikega irre-dcutovca I m b r i a n i j a. Vrhu tega je prinesla besedilo spomenikov, ki sta se postavila Mazzini-ju in Garibaldincu Frat-t i-Ju____ Tudi radodarni doneski za „Lego* se izkazujejo ondi vsled veselja, da je I m b r i-. a n i-ju bolje. Tako je, seveda, irredeidi rešen odličen zagovorniki Tako v Gorici! Ako je to prav onim, proti katerim je vsa refe naperjena — nam tudi! Toda le eno rečemo: Ne kličite nas na pomoč, ko Vanv bodo raslle čez glavo take — »otročarije* t Volitev t prldobniusko komisija. — Včeraj se je vršila volitev t udov in 2 namestnikov IV. razreda v okraju goriške okolice. Sodni okraj goriški je imel 30. ajdovski 16 in kanalski 9 volilnih mož. Sprejelo se je načelo, naj se volita prava uda iz goriškega in ajdovskega okraja, namestnika pa iz goriškega in kanalskega. Na shodu v Sudovam hotelu so se volilci zjediuili za te-le kandidate: I. prava uda: Mozetič Anton, župan v Solkanu, in M a-kovec Ferdinand, žagar v Ajdovščini; II. namestnika: gg. S a u n i g Matej, župan v Biljah, in Konjedic Andrej, župan za Deskle v PJaveh. — Ta volitev se je potem dovršila soglasno. — Pri voHtvi (dne 6. oktobra za III. razred sta bila izvoljena kot uda gosp. Šinigoj Miha, trgovec in mlinar v Mirnu, in gosp. Kovač Ignacij, krčmar in trgovec v Ajdovščini; kot namestnika gosp. Mozetič Henrik, krčmar v Solkanu, in gosp. Baudaž Jožef, trgovec v Gorenjevasi. Kje je nevednost doma? — »Sentineila" je dejala te dni, da naše ljudstvo je potrebno pouka v pisanju in čitanju, njemu je Ucba povsem .creanze", ono je zarobljeno, divje (in drž. pravdnik puščr* takd infamno žaljenje vsega naroda slovenskega!) — Na to odgovarjamo, da »Sentineila" naj pometa pred rvojim pragom, ker nikjer ni toliko atial fabetov, kolikor med laškim Ijudslvm, kar dokazuje sta- tistika. — Laške olike pa nič ne potrebujemo, ker smo resno ljudstvo in ne — komedijanti. ' ,Ecv" In laška duhovščina. — Uboga ,Eco" se strašno jezi na »Sočo*, ker je apostrofovala večino mlade laške duhovščine, da se ta z liberalci vred veseli — 20. septembra (vzelje Rima). Lahonski listi se norčujejo z »Eco", ker ved6, da »Soča* ima prav, če tudi nočejo tega očitno priznati. Mi ostanemo pri svoji trditvi ukljub jezici naše vrle »Eco*, ki nič ne protestuje, ko jo dol-žimo, da pridno zoblje iz — dvojih jasel. Dostave k. — Culi smo (videli še ne), da zadnja »Eco" ima fliipiko proti »Soči" s podpisi furlanskih in laških duhovnikov. — Ako je to tudi resnične, nas malo vznemirja, ker laški duhovniki (posebno mlajši) so vsi prav taki naši nasprotniki, kakor najbolj zagrizeni irredentovci okoli drugih listov, - še nevarniši! — Dostavljamo le še, da ostajamo pri svoji trditvi, ki se ni omejevala le na Goriško . , . ., in radi bi vidtl'. laškega duhovnika, ki bi odklonit po.lpis pod podobno izjavo. Mi pa no bomo imenovali nikogar, ker nismo „špi-joni"; dovolj da konslalujemo — faktum ! Zavarovalnica proti nezgodam delavcev za Trst, 1'riinorje, Kranjsko hi Dalmacijo. — Volitve v upruviieljslvo tega zavoda so razpisane, VrMle se bodo dne ti. novembra. O velikem pmi:;iiu teh volitev govorili smo že zailnjikr.it in ni treba, da bi to ponavljali. IVčiktijemo, da se bode izvr-ševalni odbor narodno stranke v Ljubljani takoj lotil priprav za to volitev, in da bode pri tem po.-topal dogovorno z vodstvi narodnih strank na Primorskem iu v Dalmnciji. Ako bodo primorski in dalmatinski Slovenci iu Hrvati postopali soglasno s kranjskimi volilci, je mogoče, »Ia se vodstvo tega zavoda iztrga Lahom iz rok. — V .Primorcu" prinesemo imenik volilcev-gospodarjev. Kedaj i — »1'riiu. List" je pisal v zadnji številki o neki zvezi krš'\utsko-sod-jalnih druHev v Ljubljani in je potem dostavil: »Kedaj pač osnujemo tudi v Gorici prepolrobno kr.šranskG-soeijalno društvo za slovenske delavce, v katerem bi se združevali delavski sloji v Gorici, poučevali, zabavali, potrjevali v veri iu narodnem ponosu*. Na to vprašanje si dovoljujemo pripomnili: Društev v Gorici je že več nego je delavnih močij na razpolago. Nevarno je torej, silili še z — nepotrebnimi društvi na dan! In n e p o I. r e b n o je gotovo (ako društvo, o katerem je govoril „Pr. L." V Gorici imamo ,S I o v e u s k o b r a 1 n o i u p o d p o r n o d r u H v o", kjer ji? še veliko hvaležnega dela. Tu se da izvršiti vse, česar pogrebi »IV. L." Gospodje, le na delo! De/.elul šolski Zalo:,. Naša dežela je inemla e«li na v Avstriji, da nima deželnega šolskega Zaloga, marveč le okrajne, t. j. da mora skrbeli vsak okraj za-se •/. dokladami edino le na — iz ravne davke, Ze veliko let je ena prvih zahtev slov. deželnih pos-cev, mj se ustanovi deželni šolski zalog, *ia bodo razbremenjeni okraji. Govorilo in pisalo se je o tem zalogu že toliko, (U mora biti reč jasna vsakomur, ki se količkaj briga vsaj za svoj — žep. Kako smo se morali torej čuditi, ko smo eUali v zadnjem »Pr. L." vsklik nekega dopisnika iz Kanala, Češ: kdo ve, ali bo deželni šolski zalog koristen ali ne! — Mi bi svetovali: vsaj tako javno ne govoriti takih nespametnostij! Volitve. — Na mesto zblaznelega dr. L o v i s o n i j a. poslanca dveh furlanskih mest, je bil postavljen na volilnem shodu v Červtnjanu — Eugenio conte V a l e n t i n i s iz Tržiča, torej zopet eden tistih nestrpnih mož, ki so glavna ovira sporazumnemu delovanju v- deželnem zboru! Vedno stara šola! — Tudi »Sentineila* si je naročila dopisnika, ki .se imenuje »amicu degli Sloveni" (prijatelj Slovencev) in ki piše n — Slovencih. Priobčila je dva članka »Barufe in fanicgia* in ti p o d e s t a sloveni e l a Soči a». — Neverjetno je, kak6 more resen list imeti svoje čitatelje za tako strašno neumne, da se jim upa nalvczati take kozolce, kakoršne preobrača ta člnnkar. Sicer, to je. njihova reč. Da bi polcmizovali s tem »prijateljem Slovencev", nam ne pade niti od daleč na um. V označenje tega »prijateljstva" naj povemo le toliko, da ga strašno veseli vsak razpor med nami Slovenci. Kakor ti meni, tako jaz' tebi! — V Splitu je bila določena ustanovitev laške ljudske šole. Toda c. kr. okrajni šolski svet, ki je v rokah Hrvatov, je ni holet odpreti, ker ni imel na razpolago primerni h prostorov! — In laško časopisje se huduje proti toliki drznosti, češ, v Splitu so na razpolago lepi prostori, ako so jih le noče! Ali ste jih slišali?! Slovenska šola v Gorici je biLi določena v zadnji instanci že 26. junija 1895. Društvo »Sloga" je hotelo prepustiti svoje krasne prostore zastonj, a niso jih hoteli, pač pa radi prostorov zavlačujejo vso reč do današnjih dnij, da šole 5e ni! Taki so ti ljubeznivi laški sosedje ! Italijanske pridige na sv. Gori. — V »Pr. L." smo čitali pojasnilo, da italijanske pridige na Sv. Gori so le ob velikih shodih, ko je mnogo ljudstva tudi iz laških krajev. Na redne laške prepovedi pa da nikdo ne misli. — Enako smo mislili tudi mi, ko smo pisali o tej reči. Tombola t Gorici. — Goriški Lahi so bili uprizorili velikansko gonjo, da bi razpečali čim več srečk, ne toliko radi stvari same kolikor radi tega, da bi jih ne bilo — sram pred Slovenci. Priznati moramo, da vsi Lahi zapored so se jako žrtvovali, ker so nakupili sročk za vse svoje posle, kolone, delavce itd., ki so potem morali priti k tomboli. In da je med temi ljudmi UuU mnogo Slovencev, je umevno samo po sebi. No, v časopisih so petem pisali, da tombole se je udeležilo tudi veliko pametnih in miroljubnih Slovencev, ki žele z Lahi v miru Živeli. — Z Lahi da, ali ne z irredenlov- skimi napihnjenci; za mir z laškim ljudstvom v deželi smo vsi. — In smola je hotela, da je dobila tombolo neka Slovenka, kateri je daroval srečko gospodar njenega možu — Bolsffiol SreCk so prodali baje 9049. — ftisopisi se hvalijo, da je prišlo veliko gostov iz Furlanijo ter Trsta. Prepričali smo se, da je to le pisano, a ne resnično, kajti prišlo je Čakat goste na kolodvor do 30 izvožčekov, kateri pa so se vrnili — razen dveh aH treh — vsi prazni v mesto! To je fakt: le dva tramvajska voza sta biia polna. — V Čer-vinjanu so odložili banket, katerega so nameravali priredili v čast zhorovatcem, ki sg ustanovili podružnico .Lege«, ker so izrazili željo, da se udeleže tombole v Gorici; Znano nam. je pa gotovo, da iz Črvinjnna je prišel z zabavnim vlakom menda le eden gosti Učiteljski koledar za leto 18<>S. ne izide, ker se je oglasilo do današnjega-dne ie 80 naročnikov. Veselica t Št. Andi-ežu aH: Slovan src na dan! — Tjfco je vzkliknil nekdo v nedeljo popoldne mej potjo, ko smo se bližali .svoji k svojim". D.isi so bile te besede šaljivo izrečene, vendar se mi zde tolikega pomena, da jih tu bilježim! Zap.rzili smo ie med pgtjo, k;«i-o kar cele tete hite proti St. Andrezn k veselici domaČih diletaiitoi. Vidcvši pozneje nešlevilno IjmMvo v krasno okr.i&oiient vrtu g. Nanuta, se je zdelo Človeku, kakor bi nalašč se umaknila vsa slovenski inteligenca goriška, niC manj pa prosto ljudstvo, običajni oko divilo /večer na icpih umetnih ogujih in =e !i>p,i razsvetljavi balončkov slovenskih barv. — Točke programa ho se vršile bodisi v obče kakor \H>y.u\u-7iin, v populilo zadovoljrio-l občestva. »V bi imeli kaj pripomniti, naj omenimo, da bi bilo Meti, • - glede u.i to, da je bilo na problem — v iirri »Klen bo* nekoliko glasneje vfdvorienje, k.;r se je posebno opaž do v j-ekaterih dvogovorih! 'tožilo se je namreč v obče, da se le malo ;di nič ne sliši! Toliko mimogrede v blagohotno uvažovaiije g. igral-rem ob jedmikdi prlikeh, Sicer je bila pa igra dokaj hkibno pn-Mudir-ma: posebno nam je ugajala junakinja draž.uMiia Marinka (l'0-jiiea J.»jar\ katera ni imela ha* lahko vlogo, a rešila jo ji> p.i v/.lie (emu pa-.,i.miyznili pev.-kih t«»čkah izraziti, kcte.-e je spretno vodil gosp. Bajt. • • Slednjič naj omenimo Se zadnjo •očfco programa, t. j. prosta zaoava. kater.* se je v istim* živahno razvila, ob lepi razsvetljavi vrta. Navzlic velike udeležbe je vb-dal uzoren red, s čemer je. zop«rl pokazalo nas mireno :-i(,vviisko ljudstvo nasprotnikom svojo povsem poSteno ijrav. Še le pozno v r>oe smo se poslavljat: ;: narodno zavestjo od svojih vrlih Št. Ar.dnv mov' Dobro bi piič bilo, da bi se take veselice bo!j pogosto pri-tejuk v sloven.ski okolici gorici, /a katere se Iti.n prosto ijiuMvu. kakor je b.i« zadnjič poka/alo, \t'.o zanima! 1,-k. Zidarsko In tcMti-Mko društvo v IJttbljani. jf imelo v nedeljo olivni /bor v Hafnerjevi p»\nv.iru:. katerega >v je udel-ftlu nad i!00 Mauov, Predlog, naj je nA<\>i\n dnulva pri>l.,viti .še: .slovensko*, je bil vsestransko z navdušenjem v^ptea-t hi se je odboru naročilo, da «o ta sklep mt^uii df/.e!:u vladi. V odbor so bili izvoljeni go-f-p<.djc-: Mihael Srakar. nred-ediiikortt : Fran Macirali, podpredsednikom; Ivan \WM\, tajnikom: llinko .Magister, bbgajuikcin." — Odborniki: gg: gg. Anton Jevnikar, trati Mekinee. Kron Anežie. Andrci Merl.ik nan Piegdj. Fran Žig^n. Anion Xa« htigail trari \V;ii.i i«, Anton Merlak. —Namestniki: (V. Fran hegelj, Andrej Prfgtff. Fran Anžif. rran Limpč, Fran N«u;,k in Anton Ažmaii. |>'dje je 'ail predsednikom pevskega zbora 'zvoljen gosp. Anton Golnik. DrušUo šteje •«>0 Članov, premoženja p.i inu 1U0 gld. Dmslvuii pevski zbor zapet je več lučk na obCno zadovoljnoet. Ker jt. zanimanje za društvo tako mt>j zidarji in tesarji, kakor tudi o-.t strani občinstva vsestnuisko, bode sotovo w.u dobro uspevalo, ka. mu od srca '.ehmo. . 2rlrzul»ka zveza s Trstom. — Doslej -w je moglo priti h Trst« najprej zjutraj ob i J>LC,,P- z r,:i?,iCe»>. ki odhaja iz Trsta ot» h«2o. Z tlanašn.tm dnem pa ie pričel voziti meša ne c ob 5-50 zjutraj,* ki pride v Ooneo ob 820 in ima na Nabrežiui zvezo z mešanceni iz Ljubljane. Hišntut posestnikom. -^ Prejeli smo v ponatis ta-te razglas: — V smmh, S. 200. ? SS ° ''I0.25.-oklobra mn-dr*' ^akona st. 2»0 so dolžni posestniki hiš, ali njih na- S^35,;Jikat?h * »lontt^ P«edllo*Ai davčni oblast i * Času, ki ga dotoc: deželno ft-nnncno oblastvo, izkaz vseh v hiši sla-nujocih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo, pr, poslopjih, ki «0 dana v najem, je treba navesti mdi najemnino in morebitne podna-jemodajalce ter označiti ime, vrsto poklica ali pridobitka stanovntkov. Podnajemodajnlci morajo naznaniti svoje Podnajemnike in najemnino, ki jo ti jgadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski gla- varji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke. V smislu omenjene zakonske določbe in člena H9. izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona razglašenega v državnem zakoniku štev. 108. iz leta 1S!)7., se s tei., pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto l SOS. posestnik? hiš ali njih namestniki, da oddajo omenjeno izkaze, in sicer v neposrednjedr-žavnem meslu Trstu, in v okoličanskih občU nah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščauski pu in v mejni grofiji Istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih najzadnje do 20. oktobra 1897. Do ravno istega roka morajo podua-jemodajalci, odnosno gospodarski glavarji, iz-goloviti gori imenovane podatke. — Sluuov-nike je izkazali po stanju, kakor je biio dne I. oktobra 1897. Uzorci /a izkaze laslm'kov hi,š, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi za izkaze podnajemodajalcev in gospodarskih glavarjov, se dobijo brezplačno pri prisojnih davčnih oblastih J. slo-pitije (leduj v Trstu z okoliCanskimi občinami pri c. kr. davčni administraciji, na (Soriškem, GradišCanskem in v Islri pa »>ri priblojnih ?. kr. okrajnih glavarstvih). . V smisiu člena :t«.i. omenjenega izvršil vo-neg-i jiredpisa morajo VM*najemniki. odnosih gospodarski glavarji v najem danih hišah, izkaze, ki jim je napraviti (slai-nvalake izkaze) oddali hišnim poa^lnikom, kalmi petem sestavijo na njih po<". .igi ivoje izkaze (nišne zapn-nike) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti. — Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski i'oV;/.i) in kuje je jviložili uzorcu hišnega posestnika (hišni' zapisek) primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati sv posebej na htaie zapiske. Teh obveznosti] najemodajalcev so pa oproščeni pose.-tniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki s,e pri njih ndavljajo, ako i;ti pri njih ne bivajo dalje nego tri'meseci« no-pretlano. - Določbo kiiMii zaradi odrečenih ali v.iie napafuo danih podatkov glede ličnih staiiovnikov obsega i«. '211. zakona od dne jj:i. oklobra |H«.Hi. drž. zak. šlev. žil). Isti se ghusi: Kedor odreče po smislu g. 'J00. tega zakona oil nji ga zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je da vedoma napak, se kaznuje z globo do :»0U gld. (Slovenski pose.sluiki hiš v Norici naj pazilo na |o, da dobijo slovenske pole za i/polnitev izkazov. F red.) Osebni dohodninski davek. ('., kr. finančno r.ivnaleljslvo nam je doposlalo v ponatis to-le uu/.nauilo, u.i katero opozarjamo vse one podjeluike, kateri imajo v službi osebe, kojim plačujejo nad liO() gld. letno. Naznanilo se glasi: V smislu S L'01 zakona od dne i.'o. oktobra iStJU. d. z. st. J JO, mora vsak. kdor je v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboiu, dolžan izplačevati za eno os.'iio p.ejemkov na plačilu ali pokojnini, ctznačenih v § 1(17 na leto več kakor 1100 gld., predati vsako l.-to davčnemu »iblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico '.t7. tisii znesek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra lMM.do hi. oktobra !W»7. Nu 'eiitelju uapoiiiiujaiiih zakonskih določb in na temelju čl. 10 i/.vršilvcnega predpisa k IV. poglavju označenega za»:o:ia, predpisi objavljenega v d. z. M. 10,s od leta 1M»7., poživljajo se radi priprave za odmero o.,ubucg.i dohodninskega davka, delodajalci, koji plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in .i»cr v nepos.-t'dno-dr/aviiein mestu Trstu in \- oko-; liCauskili občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski pa, in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, --davčnih oblastih prve stopinje, — in sicer najkasneje do 2.">. oktobra 18'.>7. Uzorci za naznanila dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih prve stopinje, (torej -/a Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Norici, (v Nradiski in v Islri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih.) (Tudi tukaj je pazili Slovencem na slovenske »iskovine. Op. ured.) Kazenska določila radi neresničnih naznanil aH opusta teh naznanil, nahajajo se v SS 210, 2H, 2W Št. (i in 211- zak. 25. oktobra 1S% d. z. št. 220. g 210 se glasi: .Isto kaznivo dejanje (davčno prikrajšbo) zakrivi, kdor v naznanilu o prejemnikih davku zavezanih službenih prejemkov, danem na podslavi g 201 pove vedoma, z namenom, da bi davek prikrajšal, kaj neresničnega ali zamolči kaj, kar bi utegnilo ovirati predp;s davkov, katere je po zakonu plačali od teh prejemnikov, ali prov-zročiti predpis manjših kauor zakonitih davkov*. DavCna prikrajšba se kaznuje po § 241 z globo v izmeri trojnega do devctermitegu zneska, za kateri je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšbe pripravljen. Na mesto tih kazni stopi globa 50 gld., ako ni bilo namena davek prikrajšati. § 243 št. 6 se glasi: »Davčno zatajbo zakrivi, kdor, zavaan podati naznanilo o prejemnikih davku zavezanih službenih prejemnikov (g 201) tega ne poda v zakonitem roku«. Davčna zatajba se kaznuje po § 254 z dvojnatim do šosternalim zneskom, za kateri je bil davek prikrajšan ali v nevarnost pri- i krajšbfc pripravljen. lvedar ni bilo namena zatajiti davCni* predmet, kaznovati je tak opust samo kot-nerodnost z globo 20 gld. ; »Trgovskn-ohrtna zftdrnga" je imela sinod svojo prvo sejo. Poslovanje prične 1. novembra. Najelo se je za uradne prostore 1. nadstropje hiše g. Andreja Kopača, Se-moniška ulica št. 1 (nasproti škofiji). Stanovanje se prenaredi, da bo varno proti ognju in tatovom. Do l. nov. se |nakupi tudi vsa potrebna oprava, knjige, tiskanice itd. Imenoval se je uradnikom g. Saj o vi c F. iz Kranja, ki je dovršil s prav dobrim vspehom trgovske šole in je posloval že. pri veliki spedieijski hiši Farisi v Trstu. — V prihodnjem »Primorcu" ponatisnemo okrožnico, katero razpošlje odbor to dni po deželi. Sploh bomo še pisali o tej zadrugi, ;|a bo vsakomur jasen nje namen in velikanski pomen za goriške Slovence. — In tako se je uresničil načrt, kateri smo več let rešetali v „Soči" in vspodbujali k uresničenju S Srečno na delo! „C.Ircus Hcnrv". — Na Čekonijcvein zemljišču zraven ljudskega vrla se nahaja svetovno/nani „Circus Hcnry". Ima izborile umetniške moči, katerih si je vredno ogledali. Obče Minila družba obstoji baje iz ! 00 o.-- eh in (i 0 d o h r o d resi r a n i h k o n j. Niido naj sin zamadi obiukuti ta cirkus. Ruiloiliiriil doneski. — ('listi donesek tombole v Št. Pelru je douosel za »Slogo" •100 gld., k lej svoUso dodali: Fon o gld., /andarčič iz Itenč 1 K|d„ Ignacij Križman gld. 1\S0. Cerue Angela gld. 2\">6 ter Ivan Hovanskv ",0 kr., skupaj torej gld. HI OHO. (Ta znesek je vložen v posojilnico), — Ma-tijejevič iz Norice nam je poslal za sediij 50 gld. za .Šolski Dom". (To svolo je izročila tiskarna deuarničnrju »Šolskega ' Doma" g. piol'. I. Herbučn). — Dalje je sprejelo upravnišlvo za »Slogo': gld. I UO nabranih pri Simonu v Ibidijiižui namesto popoldanskih rib. 1 gld. ml črniških krokarjev. -- 2 gld. nabrala llrabroslav in Milovau Špacapiu v veseli družili v O/eljanii. .... l'„ komv .« trgatve pri rodbini Dizjak v Doruhernu zb- .i delavci gld, 1-sri, k tonil, dodala rodbina Mujakova gld I. Neimenovanec 1 gld. ¦ -H. ! M. gld. FoO. ~ Nospica Kriula Sb;.iu«'ar nabrala v Štanjelu pri povabljencih gld. .Viti. — I Vi veselici v Št. Andrezn nabrala »Marinka- ,V8C, Kld. --. »Pri Štctanu" nabrala krnkurskn dru/.ba pri igri ,hum" Hld. 1M0. - - Slefau Kerkoč iz bokavca gld. »0 (C» za »Šolski Dom*, I zu zavode), — France Mu/uik, učitelj ua Ponikvah, nabral v gostilni g, Malij<> Hvala na Slapu pri razpro-daji narodnih lujgalic gld. 2'21„ k leiim dodal trgovec Matija H valu 1 gld. - No-spmlje It. K„ M, K. po r, K|d, in F. M, |u gld. radi jed nega narodnega pregre.vka, skupno 20 gld. (l»r.iv J IvVs.injo je bolje nego lidovraluosl... IVegrešek je tolik, da — Mog Vam oprosli! Fredn.) Pri dražbi iih.sIov braniške c-sle zbrali gld. (i-liS (poslal Sliibelj Filip.) .... v lVvacini zbrali pri ban-kelu po blagoslovenjii novega šolskega po-slopja gld. '.1. — V Deiičah j>o izvolil vi žu-panovi gld. 12T.0. — Neki duhovnik 5 gld. Zn hroNiirlcd .Primorski od noša j i v poslanski zbornici na Dunaju1-smo sprejeli do uključno 7. I. m.: Po 5 gld.: Hurger Ivan Trst, Normi Josip Heka. Nld. 2-o0 darovalo pel narodnih železničarjev iz Ljubljane. Nld. 2-211 prof. Ivan .lesenko iz Trsta. Po 2 gld.: Sčilomir Vilhar iz Pro-zida, notar Vesel Viktor i/. Tslu, Štrukelj Jakob iz Trebč Al. Truden iz Trsta, dekan Janez Filipič iz Loč.nika, trgovec K.inčič Ivan in mons. Avg. Košuta iz Norice. i Nld. 1-72 nabrano v .Slovenskem bralnem društvu« v Železnikih. -- (.Id. hoO Primožič , Štefan iz Postojne. - NUl. hiti Fraudolič | Tomaž iz Zdrav-sčine. - (Jld. 1-:|0 Dobrila I in vesela družba v Kozini. — Nld. P20 Ko- | vačič Jane/, iz Sv. Lucije. Po 1 gld,: župnik Sancin iz IVeloke, dr. M. Truden iz Trata, notar Svete« Luka iz. Lilije, Itepinc Valentin iz Prema, Debevc Terezina iz L,t!b!|.!iie, licnignr Andrej iz Fi-lipaua, kapelau M.u:li P.ler iz Darke, Ihiuc Franc iz Komna, (Josliša Josip iz Spitala, (labrščik Frane, iz Sežane, dekan Sila Matija iz Tomaja, Dekleva Ivan i/. Norice, Peleška M. iz Krceg Novog, Žitko Franc iz Trsta, Munih Josip iz Podbrda, Dožič Ivan iz Pod-drage, Muha Anton iz Lokve, Novak Ivan iz Dola pri Litiji, Novak Josip iz Reke, Kosovel Jožef iz Cirilic, Volčič Vekoslav iz Trsta, Hrvatska Citaonici »Danici" v Lovranu, Delavsko bralno društvu v Idriji, N. N. iz Norice, župnik Diigulin Janez iz Ajdovščine, Kiiielijsko bralno di ušivo v Dočni, Tan HvbaF iz Prage, Vogel Fran iz Darkovclj, Kopač Andrej, »Podpisani" in Hoškin J. iz Norice, Nušliu Alojzij iz Konlovelja, Mlekuš Anton iz Lovreea, Šaboc Sofija iz Opatije, Nerkčev Zanul iz Trsta, Nergič Jožef iz Za-grada, Gregorčič, dr. Anton, Ivan Knaus iz Reke, Karis Ferdo iz Št. Petra (Kr.), Slovensko bralno društvo iz Lilije, župnik TojnSie Josip iz Pomjan.i, župnik 2iog.tr Anton is Kr njske Gore, Maukoč- Uadoslav iz Trsta, GiTgorič Vinko iz Prvačino, Cemic Valentin iz Št. Petra Slubelj Filip iz Šmarja in KbUc:c Ant. iz Pregrade. 75 kr.: BarSosch M. iz Gradeža, Satller Andrej iz Olaleža. — 70 kr: Bufon Jožef iz Bojana, Premrov Ivan Št. Vid, Pavlelič Jožef iz Mirna. — CO kr., Ilrovat JOsip iz Ajd. Po 5 0 kr.: KSetncnciC Anion, Rjaveč, Matevž, Kcnda Josip, Zicrnfcld pl. Henrik. Kuslrin Mat., Širok Andrej, KovačiČ Fran iz Gradca (isti znesek za N. N.|, Bavčar Fran, Bralno društvo Selo, Kmetijska Čitalnica Podmelc, Škrinjar Marija, župnik ''amlič Vinko, Bralno društvo Divača, Bežek Viklur, Verbič Pavsl, Sever Lml., Kunčič Ivan, Klanjšček Anton, Sorli Ivan iz Tolmina, Mlekuž Jožef iz Trsta, Batistič Marija, Košuta Kristijan, vikar Remec Janez, Jošt Franc, Tomšič Jožef, Tink Ivan, Božič Štefan iz Erceg Novog, Dolenc Avgust, Grom Anton, Štolfa Fran,, Dežela Martin, Bralno društvo j v Škrbini, Ambrožič Frančišek, Kovačič Jernej, I /uprnk Lsgmja Miha, kapelan Ellner Anton, ..Dekleva Fran, M. Un. Dr. Bilek Tomo, Medvedič Anton, župnik Rebolj Matej, Gerbec Anton, Predavk Ivan, Smrdel Fran, Sterle Josip, Jelinčič Ferdo, Zega Mihael, Loveršič Štefan, Lah Matej, KristanCič Ivan, Stemberger Josip, župnik Benkovie Iv., Fin. str. v Serminu, A^ar A" V AndreJ» 'Društvo »Edinost« Ajdovščina, Zižmund Anton Bukovica, Bekar Fran, Mikuš Josip.. Skrbeč Ivan, Perin Henrik, Vouk Josip, Grabijun Vekoslav, Maslo Anton, Čitalnica v Skednju, Sila Jakob, Franc Strel, Narodna Clahiica v Kanalu, Vedermin France, Bevcar Marica, Asoli Anton, Rybaf dr. Olo-kar, Cvelnič Lav., Fakin Anton, Martelanc Cvetko, Ras'eiger Rudolf, Omahen Ivan, Stoter Ivan, Škrinjar Matija, Faganel Ivan, »ubijam Jožef, Mermolja Franjo, Stradjot Anion, Trebše Ivan, Bolko Leopold, Perhauc Jako iz Trsta. Po 40 k r.: Bele Jožef, Mavric Matija, Oblak t rane, Valic Franc, Tence Lovro, Živič Jakob, Lnkan Ivan, Gregorčič Franc, Gaber-' ščik Miha, Gregorič Anton. - Po 35 kr.: Stiemelz J., Dejak Jan, Pondelak Martin. Po nO kr.; Ruslija J„ Kosovel Franc, Štrukelj Franc, Josip Baslijančič, Iloffer Viucenc, Manfreda Andrej, Uršič Franc, Obor-dunk Franc, Sekli Ivan, Peršič Ana. Koršovan Jožef, Crislalnig grof Oskar, Špacapan Fran, Zivm Andrej, Knšlrin J.. Janez Krzelič, Kralj Sli-ft.ii, Drašček Stef.ui, Kokoftar Peter, Furlun Janez, Rejc Franc, Bajt Ivan, Veirih Franc, Valenlmčič Juliju, Ivanov •/. Opčiiie, Rulter Arlur, Zalohar Martin, Ravnik Janez, šuligoj Anion, Eržen Franc, Vranic Ivan, Gospodarsko driišlvo v Skednju, Riuler Rudolf, Rršič Valentin, Klanjšček Janez, Vičič Radoslnv, liellraiu Ivan, Po 2.p» kr.: Kragelj Andrej iz Tolmina, J.mcic Janez, Vižintin Ludovik, Ursič Andrej, llerginc A„ Ivančič Andrej, lvnnčič Josip, Matelič Anton, Šuligoj Martin, Bučna Janez, Flčakar Josip, Šuligoj Valentin, Torkar Matevž, Berbuč, Anton, Dolinnr Ivan, Hudin Franc, Zelen Ivan. Ilartcl .ložel', Palcruosl Ivan, Kocian Jakob, Klemene, Jakob, Lepušček Valenliu, Taučar z No.-enjevasi, ('luk Drago-lina, Iteuigar Aulnn, Clenie Franc, Macarol Anton, Krajgher v I»o«lcjni, Miljnk Matej, llohec Pavel, Filipič, Andrej. Scheincr Ana, Isleuif K.irol, Pahor Jožef, Frhiinčič Anion, Uebek Rozalijn, Šuligoj Jane/, Alojz Korkoč, Bralno društvo Gradišče, Cigoj .h.sip, IVn-prolnik Josip, Bajt Ivan. Krušič Jožef, Pln-hula Jožef, Poljšak Alfonz, Puharir Vinko, Bralno drušlvo v Komnu, Hmlal Josip, Hnilno dnišlvo Dnhropolje, Koron Krnile, Klohiičnr Kiikn, Ken.la Jakob, Plaslnski Josip, Slih Milni, L'iz»r Jožef, Kralj Ivanka, OnviiuI Diiler, Fon Josip, ('ličigoj in dr., Kiikin Andrej, Srobot Matija, Božič Mnrliii, Šlefaučič Anion, Nilatuku v Nelju, Kodelja Jakob, Cingorli Jakob, Perhavec, Fr., Kobnl Ivan, Zorzut Anion, M.ii-lelanc 1. M., Svctčič, F„ Legnl. Krim, Zvab Frane, Krainz Kanil, Knučič. Andrej, Sen Jurica, Franetič Jakob, Domeuiž Alojz, Vovk Lovrenc. - ¦ Po 2»i kr.: Fralnik Jakob, Kodre Ivan. - Po 20 kr.: Gorjup Alojz, Bralno društvo v Sp. Idriji, Kuščer Ivan. — Birsa Anion, 10 kr. Doslej se je oglasilo še-le(i7o naročili' kov. Še ;l.'W."i so ima oglasili. Slroski bodo kmalu pokriti. Ves prebitek' bode v prid narodnim žrtvam. Kdor ne more več, naj pošlje vsaj 10 kr. „NorIšku ljudska posojilnica", regi-strovano društvo z omejeno zavezo je v skupni seji ravnateljstva in nadzorstva ž dne C. t. in. sklenila, da sprejme oscbito-dohodnir.ski davek o l hranil na-se, da so vlagatelji prosti davkov ali doklad glede svojih hranilnih vlog in da se bodo isle obrestovale od dne 1. jaiiuvarja' 1898. naprej kakor do sedaj i. j. po *v«r*. Pevsko društvo »Nahrczliia* pojde prihodnjo nedeljo ua Sv. Noro, kjer bo pelo pri sv, maši. Nazaj grede se ustavi v Šl. Petru, — Slovenci v Norici in okolici smo imeli doslej še malo prilike, da bi slišali divno petje tega izborno izvežbanega zbora. Zalegadei se nadejamo, da pojde mnogo občinstva v Šl. Peler, in sicer takoj po :l. uri popoldne. — No pozabite na — »Šolski do in"! Zahvala. — Glavni odbor slavnega c. kr. kmetijskega društva v Novici je dovolil v seji '.). septembra t. 1. iz državne podpore 150 gld. v drušlvone namene, za kar se podpisano društvo najtopleje zahvaljuje. Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu, dne (i. oktobra 1S97. Predsednik: 51. Žepa. Efektne, srečke »Glasbene Mati««" po .10 kr. se prodajajo v. naši tiskarni. 2re-banjc bode že 15. oktobra t. I. Slovenci, le urno po nje! Velika slavuost v SturijI pri Ajdovščini. | s ;| V-v.roKia) Vr^unkrr!: > | .tj Ji i i. o.iviir. '** i: S 6 „ 2. J. JIay. A.Xoitvflil:„ll«8«i«itl«",i I. 11. Vmomil»ko polka, tnmlmraSUi zliur. ..i, O. llol«: „U»kok". I({ra v ci tf j.nj.1. T -^ l'o odmora i>Ich. I M i »Salonska knjlžniCiV". — Opozarjamo p. n. naročnike »Satonskt .knjižnico", da je preskrbe! tukaSnji slovenski knjigovez g, A. Jorelič krasne platnice, ki bodo nakit I vsakemu salonu. Glede« na snlidnost dela, je cena Jako nizka, namreč: Salonska knjižnica elegantno v platnu vezana stane 1-lib gld,, broširana pa le gld. HO. Dobiva se edino v naši tiskarni. Zadnjič smo ponatisnili oceno o prvi knjigi iz peresa pesnika, č. g. Ant Aškerca. — Laskave ocene smo čitali tudi v .Edinosti", v .Zvonu", v „Nadi\-,V podlistku »Slovenskega lista" pa smo čitali baje iz ženskega peresa dolgo filipiko v Jako nasprotnem smislu. Ako bo dopuščal čas in prostor,'so povrnemo k tej kritiki. Državni zbor. - K seji poslanske zhor-, niče 5. t. m. je prišel tudi ministerski predsednik grof Badeni, kateri je bil odklonil vse, za to priliko nameravano ovacijo. Zbpr-nica je nadaljevala razpravo o podporah po ujmah oškodovan i m kraje m." Senzacijo je obudil proti obstrnkcijonistom naperjeni govor posl. Wohiwegerja, kateri je rekel, da je v parlamentu zavladal tak lun, kakor v žganjarijah, tako da bodo mo. rali poslanci prihajati.k sejam le oboroženi ali z revolverjem ali s pasjim bičam. — I) U pauli je predložil v isti soji svoj prodjog glede uredbe jezikovnega vprašanja, Ker govori predlog o razveljavljanju jezikovnih im-redb, so mu Cehi in Poljaki upirajo, Bali so jo, da nastanejo vsleil tega prodloga moj strankami desnice nevarno diference, mogočo je celoj i\a niistniie kriz n, ker Dipiuili do-tičnih bosod nikakor nočo izpustiti i/, svojega predloga, — ElMiiihoch jo predložil zopet svoj šolski p r. o d I o g, «. Froiliodnik poslansko zbornico dr, K \\ tli r o i n jo oripolak val v privatnih zndovuh v London, kjer ostane do konca prihodnjega lodiin, — V desnici je nastala Že napovedana kriza. Dipanll nikakor ni hotol in svojega jezikovnega predloga izpustili odstavka o razveljavljonjn jezikovnih naredb in vsled toga jo pkoro pavin izključeno, da h! nemški klorlknlci |o daljo hodih z drugimi strankami detnihn>, Uoknunim jo, da so npniiki klwlka!«l skrivaj dolull na to, dn oditriuiijo Bndonijii in poiinda nu njegovo iiioslo bivšega čoškoga nnmcslnlkn grofa Tinina, Vladu se drži napram lej krizi v desnici poviom pasivno, — DijmulIJov predlog so glasi! V zvozi •/, izjavo, podano v seji dno !». aprila I. I, in v ptvnrlčiui n, da jo r vsemi zakonitimi sreiMvi delati na odpravo na (loškem in Monivskoiii doiiinsko vladujočo narodno razhurJonoBli, piodliigaO podpimnih Visoka xlmrnlcn lxvoli'tuko| od»ok ilfl članov, kiiloroinu naj so miroAl, naj prod« loži zbornici v svrlm ra/.voljavljonja ložlknvnlh narodh načelno določbo o urodhl imrodno«!-noga in jo?,lkovnoga vprašfinja polom zakona; 2.) odtoku so iinročii, dn nnjknmiojo tekom šoslih tednov o leni poroča in »lavi svoje prod loge. -- Poslanska zbornica Jo nadaljevala 0. oklobra razpravo o predlogih glodo podpor po njunih in povodnjih oškodovanih okrajev. Moj pvolisomili in socljallsti so se primerili veliki škandali, v katero jo posegel tudi dr. I.ueger. — Skupni državni proračun se odobri končno v nedeljo pri skupnem miuistcrskciit »volu, katoreiim ho predsedoval cesar. — V seji 7. I, m. primerili so se zopet — kakor brzojavljajo — uečuveni škandali in samo hladnokrvnosti in energiji nekaterih poslancev gre zahvahi, da ni nastal prelep. Socijalni demokrat S c h r a m-me I je odgovarjal na Lueger,,eve napade na socilalne demokrate in pristaši Schoiiorer-jevi so ga krepko podpirali. Hrup je bil nepopisen in je trajal celo uro; uprav hu-ronsko divjjmje pa je provzročil izrek, „jaz Vas s pasjim bičem pretepeni ali pa s sabljo razsekam". Predsednik je moral sojo pretrgali. — V največjem hrupu bi se bila I r o in Gregorig (dunajski"proliseinltski poslanec. Ur.) skoro spoprijeli. Gregorig je za-klical Iru „Feiger Kerl" in „Maderlumpu. Iro je planil na Gregoriga in ga bolel udarili, a tir. liiieger in dr. Vorkauf sta mu stopila na pot iu preprečila prelep. Foulard - Scide «0 Kr. his 11.:!•:}:> p. M. jtipancsihi-lio, rhincsisulio ele. iti ilen iumi-oNim DosninH mul Fmlioii, smvi« sclnvarzo, \veisK0 mul ffirliitto Hon««borB-5olda von »5 kr. bi« It. 1 Mt5 pur Metel-— (tlnU, ^cMlruift, kairito-l, gunoiHletl, Ilu-niiisle otc. (en. 'itd vurseh. (Junl. umi iJOOt) vei-scli. Pnrlipn, iJceslnc clo.) Porto- umi steuprfrcl ins Huuh. — MuhIpi- Hiiifclioml. DopiitOlcs Hricfporlo nitfili dot-S«livv«iz. [«2] Seliloii-Fatii-lkRii (}. llcuiioliorff (k. u. k. Itofl.), ZOIUCH. Razglas. Podpisano županstvo dajo na znanje, da je razpisana služba občinskega tajnika za župauijo Bilje. Ls-slnoročno spisane in kolekovano prošnje je vložili do konec oktobra 1S97. Prošnji je priložiti spričevalo pristojnosti in obnašanja. Plača po dogovoru in zmožnosti v tajniških opravilih. Županstvo v Blljah d;ie 8. septembra 181*7. Župan1: M. Snii!iig,'S. r. ? Vinarsko in sadjarsko društvu | 2a Brda v Gorici Prodaja naravne in pristne briefte pridelke j po zmernih ccmiii. m Zaloga pristnih briških vin* BJBSERTNA VINA. HnzpoS.ija na vse krajo od 50 lilrov naprej. Uiorce vin poSilja ua zaktovo. I Sedež društva je v Gorici: ulica Barzelllni st. 20. | Hiša na prodaj ob cesarski cesti, 5 let odkar je sezidana, pod županstvom Vrlo vin, sestojcčf; iz štirih sob, kuhinje kleti in hleva. Cena 1400 gld.— Vee pove lastnik Anton Podgornik štev. 115 v Vrtovinu p. GrniCe. 280 Kajlepše darilo I j Prešeren — Voezlje, j s sliko slavnega slovenskega , pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena \ samo gfd. /'— s poštnino \ gld. I-OS. j lenko limon, - fesmi, [ /. zvezek, s pesnikovo sliko in \ 9 druzih krasno risanih slik; vezenje j$ elegantno v usnji in , zlato obrezo. — Cena samo gld. /•— s poštnino gld. POS. Orugl zvezek, ki bo obiegtl do tedaj ia ne J j Izdane peimi, Uide v Jeseni. OTBFISGHER, knjlgoifSnlc« v Ljubljani X B.lM~tl-l KimimmMrn. * V. 87 (01.) m P. n. Vsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da imam zalogo pravega ljubljanskega kislega zelja, katero prodajanj v zabojih od 25, 50 in 100 kg, po zmerni coni. Zfiljo priporočam kolikor zasebnim rodbinam I oliko tudi gg. gostilničarjem in pro-tlajulniCurjcm. Za obila naroČila se priporofia udani Irnn Ko J n, CSnslilnn ,iiri rh1o1>h* v vojaški ulici il. 7 Seznam blaga Ivrdko G. Ferd. Resberg v Gorici. Glavna zaloga: v ^apudus&i ut\c\ št. U (stara enkrarna). Podružnica: na Kornu št. 2 (Utemsova palaCa). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeša — moko — gris — drobne in debele otrobe — turSico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 V podružnici »ia Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Novourejena kavarna in gostilne se odda v najem poti dobrimi pogoji. VeC pri upravnišlvu. f njoveG z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Gianlino 8 12 CL priporoča dalmatinsko vino iz Jelše in Šibenika, potem pristna bala Lfe^&&f t«»«',a»,»,lil»» In črna vina "^JIP brlakih in ** <4slE& istarskih vipavskih, ip vinogradov. l»o*tavlja na ilom in razpošilja |>o iclMniri na vs« kraje avstro - odrske monarhije v -tiiliii «nl r»« iilsov Impr^j. Na zahtevo pošilja lw\\ uzoice. U»»- 8voli k svojim! -mM Ambrož Furlan trgovec 1*1 z jedilnim blagom na tržaški cesti * v Cioriri priporoča kavo, riž, sladkor, moko, ;ito, otrobe, vse poljske in domače pridelke. 'ontreZe ve»tno in po zmornl renl, -"•••al Veliki prazni sodovi Iz Srbije, iz lir a s t o v c g a losa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 tega blaga, olajšuj« jim to z;_-ni\-; omenjeni s tem, da jim je pri-pravljf-n pohiljatt blago, afco nui potem Jo izplačujejo na r»E>ro>ilj» »saltoblage dabm opravljeno in poštnine frauko! I'i ((U V vsakem poilno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna ia zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. ?L*mene penudbe pod »V. a. S." Gradec, poste restante. 183 Ivan fiomicelj v Kcrminu • u %teim satai frp (livša lila Palluva) i priporo-Ja svojim rojakom | sladkor, kavof riž, olje, kamenoolje, ': moka, otroke, vsakovrstna svače iz | Kopačeve tovarne, potem špirit vinski ; tn domače žganje. Halje prodaja vi-| trijol (modro galica) in pravo roman-j sko trtno žveplo, narodne ivaplanke. j V-e prod.tja po tak« r.merul ceni, && m ne j l»:*ji *riv. voda za umitanju konj. Cena kleniri 1 gld. W kr. .porablja že :!•"> let v dvornih hlevih, i-lotako v vefjih hlevih vojnam in livilnilip.»stotnikov za okrepeanje prrd in po iidikih naporih kmija, pii i/.tim-iiju »lov, otrplosti kit ' ter omogoči iz- i ve dobiva le > | znamkt«'cv ^ok. ncpri-sfžiio dcluji' pri vsili prt h Injcnj ih 1 diihRtli or/anov, ler jc> na jlml js«.« srci! s t vo za prsni k al ar, ka- 1 Si-Ij, pr.tobol, hripi-vo.st iii \ ra tobol, Tini i za si :i ra n i k.i5c Ij si? s tem zdravilom v »a,, k ra jSem Času il a oil jir a Vi 1 i; liol u ik i do- Imjo t«'k za j(-!o, lahko spijo i u na ta uaCiu hitro okrevajo. — 1 1/. m cd m nosili zahval s p o m i n j a m i tik a j samo eno: j tVHcccnjciii gospod li-fc arnik! 1 P n Sij i le mi Se tri s le k!e ni c e VaScg.t izvr.il no delojoCega 1 trpotf: itvi ^'i! soka; polnrbn j cm j > li / a m o j c pozna ncr. Jaz I hciii o«i ti v t Ii steklenic od neznosnega ka-slja popolnoma 1 ozdravel. Hvala Vam. Priporočil hodem Ia zdravilni sok j v si m prsoboiutm. ^ k po s 1 o v a u j <-. m -- iS u doli' A it s i ni. Na 1) u- j naju, i'K marca 1«!»/.» 1 Pa z t naj se tura j, da je tta vsaki slekletiici varstvena 1 zu a m ka. I. j. slika ba it a Nik ole 7. r i it j » kega, kajti samo je oni I pravi trpotrjov sok, kateri to v a rs t-.•eno znamko nosi. - (lena j s le k le a i c. i s ločnim opisom je 7."i k r. — llazposilia se vsaki 1 dan s p o slo na vsa mesta i ti sicer prof i predplačilu (priračn- [ nav>i -2i) k r. za z a m ole k; ali pa po po-1 no ni povzetju,— (leniki [ ra/u o vrzi u iti domačih preskušan i h zdravil razpošiljajo se na 1 zahl evo zastonj iti poštnine prosto. Lekarna k /r i u j s k e m u, II. | | P.rodjoi in, Zagreb, Zrinjzki Irg slev. JO. i!s(J ;it)—l | Glavno zalogo ima Odo Pammer v Ljubljani, k Maj^eejo zalogo vsakovrstnega papirja ima ANTON JERETIČ V GORICI Serneniška ulica 3. — Za veliko vojašnico 15. Prvi zavod za črtanje papirja, izdelovanje šolskih zvezkov, (pisank, risank itd.), trgovinskih knjig: in kartonaž. Prva in največja knjigoveznica na Primorskem, zaloga vseh v to stroko spadajočih tvarin, kakor: lepenka, raznovrstno usnje, platno, papir, zlato, zapirala za molitvenike, Hm, klej i. t. d. po najnižjili cenah. Za poletni Časi Svetilke iz papirja (lampijone) v narodnih in drugih barvah. Edina zaloga, za vsakega prepoirebne knjižice i« i2~3 »HITRI RAČUNA fi". Prodajalnlea tiskovin iz »Goriške tiskarne" A. Gabršček. ^^p^^^^^^^^^^^^^^^^p^ffs