OCENE, ZAPISKI, POROČILA, GRADIVO TUJE GLASOVNE PRVINE V SLOVENSKEM SLOVARJU TUJK* Verbinčev Slovar tujk je prvič izšel leta 1968. Napisal ga je neslavist, ki j e » /g/loboko hvaležnost / . . . / dolžan / . . . / Janezu Gradišniku za nesebično pomoč, predvsem za skrben pregled zajetnega rokopisa pred tiskom in šte- vilne dragocene popravke in nasvete«. Z jezikoslovne strani j e avtor našel »vso podporo« pri Avguštinu Pirnatu, ki mu j e pomagal pri redakciji roko- pisa, Franc Pipan pa mu j e rokopis lektoriral. V uvodu slovarja je zapisano, da je v slovarju skoraj 30 000 gesel. Pri izbiri gesel se j e avtor »oziral predvsem na to, katere tujke se v praksi / . . . / bo l j ali manj rabijo«. Ta gesla so pač tujke, zlasti iz zahodnoevropskega kul- turnega območja. Poleg tega j e avtor v slovar zajel še »citate in širše naravo- slovne, filozofske ipd. pojme, npr. tipa Kampf ums Dasein«. Sklepati torej smemo, da tujke niso gesla kot že omenjeni Kampf ums Dasein, poleg tega pa zvemo, »da včasih ni prave meje med tujko in izposojenko«. Zvemo še za »tujke v preprostem govoru, ki se spreminjajo po naših glasovnih zakonih«, npr. dohtar. Za našo temo so važne naslednje kritične pripombe k Verbinčevemu pi- sanju o tujkah.1 1. Verbinc ni zadostno definiral osnovne enote svojega slovarja, tj. tega, kaj naj bi tujka bila in kaj ne. Svoje po jmovanje tujke opira na Breznikovo izročilo, ki pa ga j e kot subjektivistično treba zavreči.2 Neizčiščenost besede tujka je slovarju prineslo nejasnost v tem smislu, Tla ne loči tujk od citatnih besed3 in citatov (prim, beatnik -a / . . . / angl. proti centrum gravitatis / . . . / lat., obo je obravnavano kot citatno, a je beatnik gotovo tujka, kar dokazuje že varianta bitnik v slovarju samem). Tu bomo delali s po jmom prevzeto in citatno. Prevzeta beseda je ali tujka, kadar v čemerkoli še ni prilagojena do- mačim besedam, ali v pisavi, ali v izgovoru ali v oblikoslovju (imenujemo jo * France Verbinc, Slovar tujk, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1970. 1 Ta del je narejen po razširjeni pisni in ustni formulaciji Jožeta Toporišiča iz maja 1974. 2 Prim, članek J. Toporišiča, Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika, SRL XX. 3 Prva določna definicija pojma citatne besede je v sestavku Nekaj stališč k odprtim pravopisnim in pravorečnim problemom (J iS 1968, 185) J. Toporišiča, nadalje v Toporišičeoem članku Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v SSKJ 1 (SRL 1971, 65). Prim, tudi odgovor Jakoba Riglerja, H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ (SRL 1971, 452). Tu je dodano, da o statusu citutnosti besede odloča poleg pregibanja tudi stopnja vraščenosti besede v slovenski jezik z razširjenostjo in frekvenco uporabe. To je pomembno za tiste prevzete prislove, ki jih kljub temu, da niso pregibni, lahko smatramo za na pol citatne. lahko tudi na pol citat na; ta izraz je zlasti primeren za tuja lastna imena; v nadaljnji obravnavi bo uporabljen ta izraz) ali pa sposojenka, kadar je popol- noma prilagojena slovenskemu jez ikovnemu ustroju (taka beseda j e npr. sputnik, pa tudi lastna imena kot Kristus ipd.). Citatne besede niso sprejete v slovenski jezik, ampak le v slovensko besedilo, ohranjajo pa vse lastnosti izvornega jezika (npr. darovi naše almae matris). 2. Kdaj j e prvotno neslovenska beseda (ali besedna zveza) tujka, tj. del slovenskega slovarja, kda j pa samo del kakega besedila? Del obrobnega slovenskega slovarja postane, kakor hitro se po javi v slovenskem besedilu, pa za po jem, ki ga zaznamuje, še nimamo ustreznega poimenovanja. Svo j status v okviru slovenskega besedišča si utrdi, ko se v besedilu pojavl ja več- krat, še bolj , če je krog njenih uporabnikov širok, morda celo vsenaroden (npr, najlon). Če ima prvotno neavtohtona beseda ob vstopu v slovensko besedila v slovenskem jeziku domačo dvojnico , se čuti kot leksikalno citatna, izgo- vorim pa ne, če v n j e j ni glasov ali naglasa, različnih od slovenskih. Kot stilna varianta slovenskega slovarja se čuti, če se v slovenskem besedilu pogosteje rabi (kot konkurenca domači besedi). S tem je že v statusu tujke oz. sposojenke. Citatne ostanejo samo tiste besede, ki j ih pisci obravnavajo kot take. Teh j e sorazmerno malo. Trden status citatnosti imajo le nepregibne besede, pregibne pa le iz jemoma, tj. če ohrani jo pregibanje v izvirni obliki. (Tako npr. vel jata imenovalnika besede gentleman za citatna, če je množina gentlemen, in za na pol citatna, če je množina gentlemani; če pa imamo obliki dientlemen -i, je ta beseda že povsem prilagojena slovenskemu knjižnemu jeziku, torej sposojenka. Na pol citatna so tudi tuja lastna imena, pisana na tuji način, npr. Shakespearja, Mauroisa; podomačena so npr. Kaloin, Čikago itd.) 3. Tujka teži k statusu sposojenke gotovo tedaj, če je edino poimeno- vanje za dano predmetnost, sicer pa tedaj, ko je v t. i. strokovnem in zlasti nestrokovnem slovarju. Ze tedaj, ko je zapisana v tuji pisni podobi, si veči- noma pridobi domačo izgovorilo podobo, tj. status izgovorne sposojenke, kot edino poimenovanje za dano predmetnost iz pisno strokovnega in zlasti nestro- kovnega slovarja pa hoče načeloma imeti tudi slovenskemu avtohtonemu be- sedju enako pisavo. Y nadal jnj i obravnavi se o m e j u j e m samo na tiste tuje oz. na pol citatne besede, ki j im j e Verbinc v slovarju predpisal neslovenski izgovor. Y Slo- varju slovenskega knj ižnega jezika j e o izgovoru tujk zapisano (§ 177, str. XXIY) : »Izgovor tujih in narečnih besed j e podan po glasovnem sistemu knj ižnega jezika. Če pa ve l ja beseda v tuji pisni podobi za citatno besedo, se lahko izgovarja tudi po glasovnem sistemu jezika, iz katerega j e prevzeta.'; - Za na pol citatne besede torej vel ja, da se i zgovar ja jo po glasovnem siste- mu knj ižnega jezika. S tega stališča sem pregledala Slovar tujk in iz njega izpisala vse tiste na pol citatne besede, katerih izgovor ne ustreza temu načelu.4 Najpre j pa moram podati kratek pregled slovenskega glasovnega sestaoa.1 v knjižnem jeziku je 8 samoglasniških fonemov, od katerih so naglašeni /i/, /s/, 4 Izpis je stremel po popolnosti, možen pa je tudi kakšen spregled. 5 Slovenski glasovni sestav je povzet po razpravi Jožeta Toporišiča, Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih va- riant slovenskega knjižnega jezika, SRL 1973/2. /a/ , /a/ in /u / dolgi ali kratki, /e / in / o / sta samo dolga, /a/ pa je kratek. Nena- glašeni samoglasniki so samo kratki, e in o sta po kvaliteti široka. Y nezadnjem (ali needinem) zlogu so naglašcni samoglasniki dolgi , le iz jemoma v čisto do- ločenih kategori jah kratki. Nevtralna /e/ in /o / sta pozici jski varianti širokih /e/ in / э / ; /e / se uporabl ja pred istozložnim /j/, /o / pa pred istozložnim /v/, tj. [у]. Prosti varianti kratkih / i / in /u / sta /I/ in JU/. Varianta osnovnega a lo fona /a/ , tj. [л], pa je živa zlasti v zbornem izgovoru p o d r o č i j z narečno podstavo, ki pozna vokalno redukci jo . Redoma se po javl ja v zadnjem (edinem) naglašenem zlogu ([brAt bra:ta]) . Soglasniki: slovenščina ima 21 osnovnih f o n e m o v : /m/ , /N/, /r / , / / / , /j/ in /D/ - zvočniki : /p / , / b / , If t, /t/, /d/, /s/, /z / , / c / , /i/, /ž / , /nemit r je povsod izgovorjen: SP 50: [Uder], [âutsajder], [môterklozet] ; SP 62: [béstseler], [dzêrsi], [Uder], [ây/sa/der], [uébstar|, [uébstarn] ; SSKJ: barman, béstséller ]-ele-], charleston [ča'r/s-], [kompjüter], cooercoat gl. koverkot, [êrl], gô-cart [-kârt]. 8. [y], ki je v Verbinčevem slovarju fonem, v SP in SSKJ sploh ni: SP 62: [angstrom], [dânsing], ]damning strît], [šijoring], [slêng], [jénki]; SSKJ: [ang- st rem[. S l o v a r t u j k j e delo, namenjeno najširšemu krogu uporabnikov, ki se vsak dan s reču je jo z vedno več j im številom tujih besed, ki prodira jo v naš knjižni jezik. Avtor v uvodu slovarja piše, da je v njem poudarek na razlagi po jmov , jez ikovna vprašanja pa da niso v ospredju. Med jez ikovna vprašanja sodi tudi izgovor. Pri besedah, ki se nj ihova glasovna podoba razlikuje od pisne, j e v slovarju podan izgovor, prepisan iz s lovarjev jez ikov, iz katerih besede pr ihaja jo . Pri tem ni nobene razlike med citatnimi in na pol citatnimi besedami. To j e vsekakor velika pomanjkl j ivost tega slovarja. Morda j e tako zaradi udobnosti, kajti včasih se j e težko odločiti za ustrezen poslovenjen izgovor, in to vzame nekaj časa, morda pa ravno zaradi tega, ker jezikovna vprašanja niso v ospredju. Vendar j e za pravilno uporabl jan je prevzete be- sede poleg n jenega pomena potrebno poznati tudi njen pravilni, tj. slovenski izgovor. Morda j e v tem, da j e v slovarju podan izvirni izgovor na pol pre- vzetih besed, skrita tudi Breznikova misel, da bomo s tem dosegli čim manjšo uporabo tujk v slovenščini. Mislim, da to ne drži. S tem bomo dosegli kveč - j emu neprimeren izgovor prevzetih besed in težave pri n j ihovem pregibanju. 7,ato moramo besede, ki so sprejete v slovenski knj ižni jezik iz drugih jezi - kov, prilagoditi knj ižnemu jeziku tudi v izgovoru. Zdaj so vsaj nekatere že trden del slovenskega besedišča in zaradi nj ih se slovenski glasovni sestav ne more spreminjati s tem, da bi sprejemal foneme tujih jez ikov. Marjeta Pečar Ljubljana LITERATURA Jože Toporišič: Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika, SRL XX, št. 3, Ljubljana 1972. Slovenski knjižni jezik I, 1968 (1. izd. 1965). Slovenski knjižni jezik 4, 1970. Slovar slovenskega knjižnega jezika I, 1970 (uvod).