OCENE, ZAPISKI, POROČILA, GRADIVO 
TUJE GLASOVNE PRVINE V SLOVENSKEM SLOVARJU TUJK* 
Verbinčev Slovar tujk je prvič izšel leta 1968. Napisal ga je neslavist, ki 
j e » /g/loboko hvaležnost / . . . / dolžan / . . . / Janezu Gradišniku za nesebično 
pomoč, predvsem za skrben pregled zajetnega rokopisa pred tiskom in šte-
vilne dragocene popravke in nasvete«. Z jezikoslovne strani j e avtor našel 
»vso podporo« pri Avguštinu Pirnatu, ki mu j e pomagal pri redakciji roko-
pisa, Franc Pipan pa mu j e rokopis lektoriral. 
V uvodu slovarja je zapisano, da je v slovarju skoraj 30 000 gesel. Pri 
izbiri gesel se j e avtor »oziral predvsem na to, katere tujke se v praksi / . . . / 
bo l j ali manj rabijo«. Ta gesla so pač tujke, zlasti iz zahodnoevropskega kul-
turnega območja. Poleg tega j e avtor v slovar zajel še »citate in širše naravo-
slovne, filozofske ipd. pojme, npr. tipa Kampf ums Dasein«. Sklepati torej 
smemo, da tujke niso gesla kot že omenjeni Kampf ums Dasein, poleg tega 
pa zvemo, »da včasih ni prave meje med tujko in izposojenko«. Zvemo še za 
»tujke v preprostem govoru, ki se spreminjajo po naših glasovnih zakonih«, 
npr. dohtar. 
Za našo temo so važne naslednje kritične pripombe k Verbinčevemu pi-
sanju o tujkah.1 
1. Verbinc ni zadostno definiral osnovne enote svojega slovarja, tj. tega, 
kaj naj bi tujka bila in kaj ne. Svoje po jmovanje tujke opira na Breznikovo 
izročilo, ki pa ga j e kot subjektivistično treba zavreči.2 Neizčiščenost besede 
tujka je slovarju prineslo nejasnost v tem smislu, Tla ne loči tujk od citatnih 
besed3 in citatov (prim, beatnik -a / . . . / angl. proti centrum gravitatis / . . . / 
lat., obo je obravnavano kot citatno, a je beatnik gotovo tujka, kar dokazuje 
že varianta bitnik v slovarju samem). Tu bomo delali s po jmom prevzeto in 
citatno. Prevzeta beseda je ali tujka, kadar v čemerkoli še ni prilagojena do-
mačim besedam, ali v pisavi, ali v izgovoru ali v oblikoslovju (imenujemo jo 
* France Verbinc, Slovar tujk, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1970. 
1 Ta del je narejen po razširjeni pisni in ustni formulaciji Jožeta Toporišiča 
iz maja 1974. 
2 Prim, članek J. Toporišiča, Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika, 
SRL XX. 
3 Prva določna definicija pojma citatne besede je v sestavku Nekaj stališč 
k odprtim pravopisnim in pravorečnim problemom (J iS 1968, 185) J. Toporišiča, 
nadalje v Toporišičeoem članku Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v SSKJ 1 
(SRL 1971, 65). Prim, tudi odgovor Jakoba Riglerja, H kritikam pravopisa, 
pravorečja in oblikoslovja v SSKJ (SRL 1971, 452). Tu je dodano, da o statusu 
citutnosti besede odloča poleg pregibanja tudi stopnja vraščenosti besede v 
slovenski jezik z razširjenostjo in frekvenco uporabe. To je pomembno za tiste 
prevzete prislove, ki jih kljub temu, da niso pregibni, lahko smatramo za na 
pol citatne. 
lahko tudi na pol citat na; ta izraz je zlasti primeren za tuja lastna imena; 
v nadaljnji obravnavi bo uporabljen ta izraz) ali pa sposojenka, kadar je popol-
noma prilagojena slovenskemu jez ikovnemu ustroju (taka beseda j e npr. 
sputnik, pa tudi lastna imena kot Kristus ipd.). Citatne besede niso sprejete 
v slovenski jezik, ampak le v slovensko besedilo, ohranjajo pa vse lastnosti 
izvornega jezika (npr. darovi naše almae matris). 
2. Kdaj j e prvotno neslovenska beseda (ali besedna zveza) tujka, tj. del 
slovenskega slovarja, kda j pa samo del kakega besedila? Del obrobnega 
slovenskega slovarja postane, kakor hitro se po javi v slovenskem besedilu, 
pa za po jem, ki ga zaznamuje, še nimamo ustreznega poimenovanja. Svo j 
status v okviru slovenskega besedišča si utrdi, ko se v besedilu pojavl ja več-
krat, še bolj , če je krog njenih uporabnikov širok, morda celo vsenaroden (npr, 
najlon). Če ima prvotno neavtohtona beseda ob vstopu v slovensko besedila 
v slovenskem jeziku domačo dvojnico , se čuti kot leksikalno citatna, izgo-
vorim pa ne, če v n j e j ni glasov ali naglasa, različnih od slovenskih. Kot 
stilna varianta slovenskega slovarja se čuti, če se v slovenskem besedilu 
pogosteje rabi (kot konkurenca domači besedi). S tem je že v statusu tujke 
oz. sposojenke. Citatne ostanejo samo tiste besede, ki j ih pisci obravnavajo 
kot take. Teh j e sorazmerno malo. Trden status citatnosti imajo le nepregibne 
besede, pregibne pa le iz jemoma, tj. če ohrani jo pregibanje v izvirni obliki. 
(Tako npr. vel jata imenovalnika besede gentleman za citatna, če je množina 
gentlemen, in za na pol citatna, če je množina gentlemani; če pa imamo obliki 
dientlemen -i, je ta beseda že povsem prilagojena slovenskemu knjižnemu jeziku, 
torej sposojenka. Na pol citatna so tudi tuja lastna imena, pisana na tuji 
način, npr. Shakespearja, Mauroisa; podomačena so npr. Kaloin, Čikago itd.) 
3. Tujka teži k statusu sposojenke gotovo tedaj, če je edino poimeno-
vanje za dano predmetnost, sicer pa tedaj, ko je v t. i. strokovnem in zlasti 
nestrokovnem slovarju. Ze tedaj, ko je zapisana v tuji pisni podobi, si veči-
noma pridobi domačo izgovorilo podobo, tj. status izgovorne sposojenke, kot 
edino poimenovanje za dano predmetnost iz pisno strokovnega in zlasti nestro-
kovnega slovarja pa hoče načeloma imeti tudi slovenskemu avtohtonemu be-
sedju enako pisavo. 
Y nadal jnj i obravnavi se o m e j u j e m samo na tiste tuje oz. na pol citatne 
besede, ki j im j e Verbinc v slovarju predpisal neslovenski izgovor. Y Slo-
varju slovenskega knj ižnega jezika j e o izgovoru tujk zapisano (§ 177, 
str. XXIY) : »Izgovor tujih in narečnih besed j e podan po glasovnem sistemu 
knj ižnega jezika. Če pa ve l ja beseda v tuji pisni podobi za citatno besedo, 
se lahko izgovarja tudi po glasovnem sistemu jezika, iz katerega j e prevzeta.'; 
- Za na pol citatne besede torej vel ja, da se i zgovar ja jo po glasovnem siste-
mu knj ižnega jezika. S tega stališča sem pregledala Slovar tujk in iz njega 
izpisala vse tiste na pol citatne besede, katerih izgovor ne ustreza temu 
načelu.4 
Najpre j pa moram podati kratek pregled slovenskega glasovnega sestaoa.1 
v knjižnem jeziku je 8 samoglasniških fonemov, od katerih so naglašeni /i/, /s/, 
4 Izpis je stremel po popolnosti, možen pa je tudi kakšen spregled. 
5 Slovenski glasovni sestav je povzet po razpravi Jožeta Toporišiča, Stilna 
vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih va-
riant slovenskega knjižnega jezika, SRL 1973/2. 
/a/ , /a/ in /u / dolgi ali kratki, /e / in / o / sta samo dolga, /a/ pa je kratek. Nena-
glašeni samoglasniki so samo kratki, e in o sta po kvaliteti široka. Y nezadnjem 
(ali needinem) zlogu so naglašcni samoglasniki dolgi , le iz jemoma v čisto do-
ločenih kategori jah kratki. Nevtralna /e/ in /o / sta pozici jski varianti širokih 
/e/ in / э / ; /e / se uporabl ja pred istozložnim /j/, /o / pa pred istozložnim /v/, tj. [у]. 
Prosti varianti kratkih / i / in /u / sta /I/ in JU/. Varianta osnovnega a lo fona /a/ , 
tj. [л], pa je živa zlasti v zbornem izgovoru p o d r o č i j z narečno podstavo, ki 
pozna vokalno redukci jo . Redoma se po javl ja v zadnjem (edinem) naglašenem 
zlogu ([brAt bra:ta]) . 
Soglasniki: slovenščina ima 21 osnovnih f o n e m o v : /m/ , /N/, /r / , / / / , /j/ in /D/ 
- zvočniki : /p / , / b / , If t, /t/, /d/, /s/, /z / , / c / , /i/, /ž / , /<?/, Idif, /к/, I gl, /h/ - ne-
zvočniki . Načeloma imajo le po ložajne variante. Nava jam le tiste, ki pridejo 
v poštev pri nadal jnj i obravnavi : Fonem /n / ima po loža jno varianto ki na-
stopa pred velarnimi soglasniki, ni pa samostojen fonem. Fonem /v/ ima na-
slednje variante: [v-w-tn-џ] Pred samoglasniki je edina mogoča varianta [о] 
(voda, s iva) ; [то] nastopa ne za samoglasnikom pred zvenečim soglasnikom 
(vzeti); |<n] ne za samoglasnikom pred nezvenečim soglasnikom (vsak, pred-
vsem). V počasnem govoru je namesto [/»] in [м| dostikrat [и]. [yl nastopa za 
samoglasnikom, in sicer na k o n c u besed ali pred soglasniki (siv, sivkast). 
Važna je distribucija nezvočnikov . Na koncu besede, kadar prva beseda ni 
predlog ali predpona, naslednja beseda pa se začenja s samoglasnikom ali 
zvočnikom, in sploh sredi besede pred nezvenečim nezvočnikom so možni samo 
nezveneči nezvočniki . — Knjižni jezik nima di f tongov . 
V Slovarju tujk sem našla 186 na pol citatnih besed,0 katerih izgovor se ne 
sklada s slovenskim glasovnim sestavom. Na jveč jih je iz angleščine (129) in iz 
francoščine (43), iz nemščine je 7 primerov, iz španščine 3, iz italijanščine, 
švedščine, afrikanščine in norveščine pa p o 1 primer. Pregled po posameznih 
jezikih: iz angleščine so : alderman, badminton, banjo, barman, barrel, best-
seller, bluestocking, brandy, Broadway, camp, catchup, chancellor, Charleston, 
cherry brandy, chesterfield, Commonwealth, computer, country, covercoat, 
cutaway, dancing, dandy, darling, Davisov..., destroyer, digest, Downing 
Street, dumping, eagle, earl, Empire, engineering, esquire, explorer, ferryboat, 
fight, foul, freeholder, gang, garden party, gentleman, gocart, grapefruit, green-
horn, handicap, hansom, happy end, hobby, jazz, jersey, jingo, jobber, joker, 
knight, knockout, label, landlord, landrover, laser, leader, liftboy, Lloyd, lunch, 
madison, management, manhattan, match, maxwell, oddfellow, Old Bailey, 
onestep, out, outsider, Paddy, petticoat, petting, playboy, pop-art, porridge, 
pound, quiz, raid, railroad, railway, ranger, run, self government, Selfmademan, 
self service, show, sir, slang, sliding, slum, slump, speedway, spitfire, sportsman, 
squatter, squire, starfighter, steeplechase, store, stout, supermarket, swing, tailor, 
taylorizem, teamwork, teenager, thriller, toast, tweed, twill, twist, Wull Street, 
warp, watercloset, waterproof, wealden, mebster, western, mestinghouse, whig, 
yankee, yakeeizem, yeoman, yeomanry. — Iz francoščine so : aperçu, arrondis-
sement, Bellevue, brumaire, calcul, camp, cercle, chanson, coiffeur, conférencier, 
0 Za kriterij, ali je beseda na pol citatna, sem vzela f leksijo, ki je navedena 
v slovarju. Obravnavam pa tudi nekaj primerov, ki so v s lovarju označeni kot 
nesklonljivi , vendar mislim, da se že sklanjajo (prim. SSKJ), npr. cherry 
brandy, grand prix, grape fruit, happy end. 
coulomb, curie, Dandin, dauphin, début, dessin, diseur, doyen, écu, enjambement, 
entrée, entrefilet, entrevue, etuda, fainéant, franglais, frontispice, fructidor, 
grand prix, grandseigneur, japon, lambris, lotion, menu, nivôse, peugeot, plu-
viôse, poilu, ravelin, tailleur, teint, ventôse, voyerizem. — Iz nemščine so: blitz-
krieg, fiilirer, gauleiter, meistergesang, Reichstag, Schutzbund, spiessbiirger. — 
Iz španščine so: Dulcinea, estancia, sierra. — Iz italijanščine je : addio, iz šved-
ščine angstrom, iz alrikanščine apartheid in iz norveščine skikjôring. 
V uvodu Slovarja tujk (str. 13, poglavje VI) so navedena transkripcijska 
znamenja, ki so v slovarju uporabljena. Zapisano je: »Pri vseli po jmih in be -
sednih zvezah, ki jili srečujemo v izvirni tuji obliki, je navedena v poševnem 
oklepaju izreka. Izreka se na splošno naslanja na naš glasovni sestav, vendar 
so nekateri glasovi drugačni od naših.«7 
Uporabl jena so znamenja mednarodne fonetične transkripcije. Poleg zna-
menj , ki so v navadi tudi za zapisovanje fonemov slovenskega knj ižnega j e -
zika, j e v preglednici nekaj znamenj, ki jih v slovenskem knj ižnem jeziku 
nimamo: ее za široki kratki e (tj. fef), œ za glas med o in e, ö in ii za labiali-
zirana sprednjejezična samoglasnika, ft in в za medzobna pripornika. Z vijugo 
( ~ ) nad samoglasnikom je označen nosnik. 
V preglednici transkripcijskih znamenj je precej napak: / э : / je v standardni 
angleščini znak za dolgi ozki o, (v ameriški angleščini res za širokega); angle-
ščina tudi nima fonema /ce/, pač pa /э:./, ki nastopa pred t. i. nemim r; /{?/' v 
angleščini nastopa tudi sredi besede pred samoglasnikom, npr. singing fslyly/, 
in pred velari, npr. yankee l'jœrjki:/; v angleščini tudi ni polglasnega r, pač 
pa je nemi r, (mute r), oziroma vezni r (linking r), ki pa nastopa samo na 
koncu besede, če se naslednja beseda začne s samoglasnikom. 
Verbinc tudi meša pojma poudarek in naglas. V istem stavku ima za naglas 
uporabljena oba pojma. Nerodno je tudi to, da je mesto naglasa označeno za 
naglašenim zlogom. 
Nikjer tudi ni zapisano, ali gre v slovarju za fonemsko ali fonetično trans-
kripcijo. Pri mojih predlogih je uporabljena fonemska transkripcija. 
Neslovenske glasovne prvine v slovarju so naslednje: predsamoglasniški [да], 
labializirani sprednjejezični samoglasniki, nosni samoglasniki, angleški »nem/« 
r, [g] kot fonem, medzobniška pripornika /© / in /S/, /л/ namesto /а/, / э / namesto 
/o : / , polglasnik namesto o, e ali a, ali na nepravilnem mestu, napačna distribu-
cija nezvočnikov, /ou/ namesto /o/, /i/ + V namesto Jij/ + V, diftongi. 
Po vrsti navajam primere za te neslovenske izgovore; pri vsakem je pri-
pisan izgovor, ki ga predlagam jaz (za nam.). Naglas zaznamujem pred nagla-
šenim zlogom, ker je to bol j praktično.8 
1. P r e d s a m o g 1 a s n i š k i [y] : tu gre za besede iz angleščine. Sloyar 
sicer predpisuje izgovor и + V, vendar je v angleščini na tem mestu frof. Pred 
samoglasnikom je v knjižni slovenščini možen samo zobnoustnični [D]. Tako 
so tudi sprejete besede, ki so že povsem podomačene: vikend, tramvaj. Vendar 
7 V kolikor pri besedi, ki je v izvirni pisni podobi, ni podan izgovor, sem 
smatrala, da se beseda izgovarja po pravilih za izgovor slovenskega knjižnega 
jezika. Zato je npr. obravnavana beseda addio, radio pa ne. 
8 V slovarju je pri večnaglasnih besedah zaznamovan samo vodilni naglas, 
jaz pa zaznamujem vse naglase. 
je še v SP 62 mogoče najti primere s predsamoglasniškim [y ] : mebster [uébstar], 
ivestem |iiéstarn] itd. Tako je verjetno dobil Verbinc ta \џ\ razen iz angleškega 
slovarja tudi iz našega pravopisa. 
Primeri : Broadway /Ьгэ-.d'uej/ nam. /'bro:dvej/; Commonwealth /кэ'тэ-
пиеЮ/ nam. fka:monvelt/; cutaway /k\'tauei/ nam. f'ka:tavej/; esquire /iskuaia:/, 
nam. /isk'va:jar/; maxwell /тек'mal j nam. ,l'me:ksvel ali 'ma-.ksvel/ -, onestep 
/uMistep/ nam. /'va-.nstep/; railway /reil'uei/ nam. /'re-.jlvej/-, speedway 
Ispiid'uei/ nam. /s'pi:do.ej/; squatter /skuo'ta/ nam. /sk'vader/-, squire /skua'iai 
nam. /sk'va:jar/; swing /suiy/ nam. /s'vimg-/; teamwork /ti:m'uak/ nam. 
/'ti:mvark/-, tweed /tui:d/ nam. /t'vi:d-/; twill /tuil/ nam. /t'ui:l/; twist /tuist/ 
nam. /t'vi:st/; Wall Street /ua-.l stri:t/ nam. food st'ri:t/; water closet /ua:'ta 
klD7.it[ nam. /'nadir k'lo:7.it/; warp /ua:rp/ nam. /'vo:rp/; mealden /uil'dan/ nam. 
/'vi:ldan/; webster /ueb'starj nam. /'oe:bstar/; waterproof /ua:'tapru:f/ nam. 
/'voderpruf ali 'va-.terpruf/-, western /uest'arn/ nam. /'oe:starn/; westinghouse 
/uest'iijhaus/ nam. /'ve:stinkhaos/; whig /uig/ nam. /'vi:g-/\ whist /uist/ nam. 
i'vi:st/. 
2. L a b i a 1 i z i r a n i s p r e d n j e j e z i č n i s a m o g l a s n i k i : sem so-
d i jo glasovi ü, ö in «?. Ti samoglasniki niso slovenski. V knj ižnem jeziku jih 
zamenju jemo z ustreznimi nelabializiranimi samoglasniki, to je z [i], [e| in 
I«'). V SP 50 in SP 62 je še podan labializiran izgovor (SP) 50: curie \kiiri], 
belleoue |belvii'], menil [mami']; SP 62: ängström [angstrom], belleoue \belDÜ'\, 
fiihrer [fii'rer], grandseigneur Igransenjö'r]) . V S S K ] so zapisani saino nelabia-
lizirani samoglasniki (npr. [ângstrem] , \gransenjêr]). 
Primeri : ängström /ang'ström/ nam. / 'a:nkstrcm/; aperçu /apsrsii'/ nam. 
/apsr'si:/; Belleoue /bsloii'/ nam. /bsl'Di:/; brumaire /briimsr'/ nam. /bri'm£:r/; 
calcul /kalkiil'/ nam. /kal'kil ali kal'kul/; coiffeur /koafoer'/ nam. /kaa'fe:r/; 
curie /kiiri'/ nam. /ki'ri:/; début /debii'/ nam. /de'bi:/; diseur /dizoer'/ nam. 
/di'ze:r/; earl /ael/ nam. /'e:rl/; ecu /ekii'/ nam. [e'kf:/; entrevue /ätravü'/ nam. 
/antre'vi:/; etuda /tudi etil'da/ nam. /e'ti:da/; fructidor /früktidor'/ nam. 
/frikti'da-.r/; fiihrer /fii'rer/ nam. / 'fi:rer/; grandseigneur /grâssnjœr'/ nam. 
Igransen'js:r/; jersey /džoesi/ nam. /'džs:rsi/; menu /manii'/ nam. /me'ni:/; 
peugeot /pozo'/ nam. /ps'zo:/; pluviôse /pliioioz'/ nam. /plivi'jorz-/; poilu /poalii'/ 
nam. /paa'li;/; selfservice /selfsœ'vis/ nam. /'sedfservis/-, sir /see/ nam. /'se:r/\ 
skikjöring /si'jöring/ nam. /'ši:jering-/; spiessbiirger /špisbiirger/ nam. /š'pi:s'-
bi.-rger/-, tailleur /tajcer/ nam. /ta'je:r/-, voyerizem /voajoeri'zem/ nam. /vaaje'ri:-
zam/. 
Pri besedah iz angleščine gre tu za f onem / 3 : / in ne za /oe/. T o je srednje-
jezični glas, ki nastopa vedno pred nemim r. Po akustičnem vtisu je najbl iž j i 
slovenskemu /s/. 
5. » N e m i r s r e d i a l i n a k o n c u b e s e d e : V angleščini je r na 
Je nekaj širši od našega /e/. Zamenjuje se s slovenskim f o n e m o m /e/, včasih pa 
tudi z /e/', če je beseda že dal j časa v slovenščini. Nenaglašeni /as/-ji pa se za-
menju je jo z nenaglašenim /e/. 
Primeri : badminton /bœd'mintan/ nam. / 'ba:dminlan/; banjo /buendžo/ nam. 
/'be-.ndža/-, barrel /bneral/ nam. /ba'red/-, brandy /brœn'di/ nam. /b're:ndi ali 
b're:ndi/; camp /ksemp/ nam. /'ke-.mp/-, cherry brandy /čeri brœn'di/ nam. 
/'če:ri b're:ndi/; dandy /dueridi/ nam. /'de:ndi ali 'de:ndi/; gang /gserj/ nam. 
/'g£:ng-/; handicap /haen'dikep/ nam. /'hs:ndiksp/; hansom /hœn'sam/ nam. 
I'he:nsam ali 'ha:nsom/; happy end /hee'pi end/ nam. / 'he:pi 'e:nd-i; 
jazz jdzsez/ nain. /'dže:z-/; landlord /lsend'h:d/ nam. /'h:ndhrd-/; Land-
rover /Isend'rova/ nam. /'U:ndraoer/; madison /mœ'disan/ nam. /me.disanj; 
management /mœ'nidzmant/ nam. I'msinidiment/: manhattan /mccnhœ'tan/ nam. 
/msn'he:tan/; match /mseč/ nam. /'me:č/; Paddy /pw'di/ nam. /'pe:di/; slang 
/slœrj/ nam. /s'le:ng-/; yankee /jœn'ki/ nain. /'je:nki ali 'je:nki/; yankeeizem 
/jœn'kiizem/ nam. /jenki'i:zam/. 
4. N o s n i s a m o g l a s n i k i : Pri besedah iz francoščine predvideva slo-
var izgovor nosnih samoglasnikov. Slovenski knjižni glasovni sestav nima 
nosnikov. Nosnike v tujili besedah zamenjuje z ustnimi samoglasniki + n/m 
— odvisno od sledečega soglasnika. Če nosniku ne sledi noben glas, ga precej -
krat nadomestimo samo z ustreznim ustnim samoglasnikom, vendar so včasih 
možne dvoj ice : amandma in amandma«, apartma in apartman. 
Če izgovarjamo nosnike, nastopijo težave pri sklanjanju. V slovarju ne 
piše, kdaj se mora v stranskih sklonih končni nosnik izgovoriti kot ustni 
samoglasnik - f n (npr. ravelin -a /ravle'/). Ali to pomeni, da se mora beseda 
sklanjati /ravlë' ravlèja/? Mislim, da ne, čeprav slovar pri geslu enjambement -a 
zapisuje izgovor /ažabma-ja/; nujen je torej izgovor /rav'len rav'le:na/. 
Primeri: arrondissement /arodisma/ nam. /arondisma:/; camp /кй/ nam. 
[ka:mp/; chanson ßäsö'/ nain. ßan'so:nl; conférencier /köferäsje'/ nam. /кэп-
fcrans'je:/; coulomb /kulö'/ nam. /ku'lo:n/; Dandin /dadč/ nam. /dan'dsn/; 
dauphin /dofe/ nam. /do'fs:n ali do'fe-.n/; dessin /dese/ nam. /de'se:n/; doyen 
/doaje/ nam. /doajen/; enjambement /äzäbmä/ nam. /anzamb'ma:/; entrée jâtre'/ 
nain, /ant're:/; entrefilet /'ätrafile'/ nam. /antrafi'le:/; entrevue /ätravü'/ nam. 
/antrevi:/; fainéant /ftnea/ nam. /fsne'a:(n)/; franglais /fragle'/ nam. /frang'le:/; 
frontispice /frotispis/ nam. /frontispi:s/; grand prix /grä pri'/ nam. /gran'pri:/; 
grandseigneur /grâsmjœr'/ nam. /gransen'js.-r/; japon /zapo/ nam. /ža'po:n/; 
lambris /làbri'/ nam. /lamb'ri:/; lotion /losjö'/ nam. /losjo:n/; ravelin /ravle/ 
nam. /rav'len/; teint /te/ nam. /'ten ali te:n/; ventôse /vätoz'/ nam. /van'to:z/. 
5. » N e m i « r s r e d i a l i n a k o n c u b e s e d e : V angleščini je r na 
koncu besede, če se naslednja beseda ne začenja s samoglasnikom, in na sredi 
besede, če j e naslednji glas soglasnik, onemel. V slovenščini se praviloma 
tudi ta r v prevzetih besedah izgovori kot naš jezičnik. Če ne bi bil izgo-
vorjen, bi prišlo do več komplikacij . Tako bi v imenovalniku r-a ne bilo, 
v rodilniku in naslednjih sklonih pa bi se nenadoma pojavil. Govoreči , ki 
ne zna angleščine, bi težko vedel, kdaj mora r izgovoriti, ker v slovarju ni 
navedeno, kdaj se v stranskih sklonili »nemi« (ali polglasni, kakor je ime-
novan v slovarju) r pojavi. 
Uporabnik slovarja mora sklepati, da se beseda sir -a s predpisanim izgo-
vorom /sce/ sklanja dalje /soea -u .../. To pa je seveda nesmiselno. 
Primeri: alderman -а /э:'Ыэтэп/ nam. /'oddurmen ali 'a:lderman/; barman 
-а /Ьа-.'тэп/ nam. /'ba:rmanl; bestseller -ja /best'sela/ nam. /'be:stsder/; chan-
cellor -ja /čari'sah/ nam. /'čamselar/; chesterfield -a /ces'tafild/ nam. /'če:ster-
fild-/; computer -ja /kampju:'ta/ nam. /komp'ju:tsr/; darling -a /da-.'lir)/ nam. 
l'da:rling-/; destroyer -ja /distra'ia/ nain. /dist'ra:jer/; Empire -ra em'paia/ nam. 
km'pajar/; esquire -ra /iskua'iaj nam. /isk'va:jar/; explorer -ja /ikspla'ra/ nam. 
Iiksp'la:rer ali eksp'lo:rer/; freeholder -ja /fri:houlda/ nam. /'fri:'ho:lder/; garden 
party -ja /ga:'dan pa:'tij nam. J'ga:rdan 'pa:rtif; gocart -a /gou'ka:t/ nam. 
/'go:kart/; greenhorn -a /grin'ha:n/ nam. /g'ri:nharn/; jersey -a jdiœ'sij nam. 
/'die:rsi/; jobber -ja [dza'baj nain. fdža:ber/; joker -ja /diou'ka/ nam. / 'dio:ker/; 
landlord -a /lsend'la:d/ nam. flemdlord-/; landrooer -ja /lœnd'rooa/ nam. 
('lemdrovsr/; leader -ja Iii:'da/ nam. /'li:der/; outsider -ja /autsai'da/ nam. 
/avt'sajder/; pop-art -a /po'pa:t/ nam. / 'po:part/; ranger -ja /reindža/ nam. 
/'rejndžer/; sir -a /see/ nam. /'se:r/; spitfire -a /spit:faia/ nam. /s'pi:tfajar/; 
sportsman -a /spa:ts'man/ nam. /s'po:rtsmen/; squatter -ja /skua'ta/ nam. 
/sk'va:ter/; squire -ra /skua'ia/ nam. /sk'va:jar/; starfighter -ja /sta:'faita/ nam. 
/s'ta:rfajter/; store -ra /sta:/ nam. /s'to:r/; supermarket -a /sju:'pama:kit/ nam. 
/'supermarket/; tailor -ja /tei'la/ nam. /'te:jlar/; teamwork -a /ti:m'uak/ nam. 
/'ti:mvark/; teenager -ja /ti:n'eidža/ nain. /'ti:nejdžer/; thriller -ja /&ri'la/ nam. 
/t'ri:ler/; water closet -a /ua: ta klazit/ nam. /'va:ter k'lo:zit/; warp -а /иэ:р/ 
nam. /varp/; waterproof -a /ua:'tapru:f[ nam. /'va:terpruf/. 
6. /TJ/ : V besedah iz angleščine zahteva slovar izgovor /77/ v vseh položajih, 
kjer je v angleščini. Tak izgovor je za slovenski knjižni jezik nesprejemljiv, 
kajti I y] v slovenščini ni samostojen fonem, pač pa je samo varianta fonema 
/n/, ki nastopa pred velari. Izgovor /у/ pred samoglasniki je za Slovenca sko-
raj nemogoč. Tako so primeri kot jingo /džir)'ou/ za nas neizgovorljivi. Zato bi 
v slovarju angleški I5] moral biti zamenjan z /n/ + velar. 
Primeri: bluestocking /blustakirj/ nam. /b'lu:s'to:king-/; dancing /dan'sir)/ 
nam. /'da:nsing-/; darling /da:'lirj/ nam. /'da:rling-/; Downing Street /daunir) 
stri:t/ nam. /'da:vnink st'ri:tf; dumping /dsm'pir)/ nam. /'damping-/; engineer-
ing /endiini'rii]/ nam. /endz.i'ni-.ring- ali inže'ni:ring-/; gang /gser)/ nam. /'geng-/; 
jingo /džirfou/ 11am. /'dži-.ngaj; petting /pe'tir)/ паф. /'pe-.ting-/; slang /sleey/ 
nam. /s'leng-/; sliding /slai'dir)/ nam. /s'la:jding-/; pwing /suitj/ nain, /svi-.ng-/; 
westinghouse /uest'irjhaus/ nam. /'ve:stinkhavs/. 
V slovarju sta samo dve »napaki«: pri geslih yankee in yankeeizem, kjer 
je v angleščini tudi /#/, je zapisan navaden n: /jœn'ki/ in /jsenkiizem/. 
7. P o l g l a s n i k n a m e s t o e , o a l i a : Y nekaterih besedah, ki so 
predvsem angleškega izvora, predlaga slovar izgovor polglasnika, ki j e pre-
vzet po tuji predlogi, npr. alderman /э:Гс1этэп/, barjnan /ba: 'mon/ itd. Ce bi 
ta polglasnik v slovenščino prevzeli, bi se pogostnost polglasnika v sloven-
ščini zelo povečala. Mislim, da bi se bilo tu bolje držati tuje pisne podobe 
in namesto polglasnika izgovarjati e, o ali a. 
V to skupino sem uvrstila tudi primere, ki se v angleščini končujejo samo 
na polglasnik, ker je končni r onemel, in ki osnovo podaljšujejo z -j-, npr. 
freeholder -ja. V slovarju je zapisan izgovor /fri:'houlda/. Če bi dodali končni 
r (/f'ri:houldar/), bi morali sklanjati /f'ri:lwu1dra .../, ker bi polglasnik v ne-
zadnjem zlogu pri sklanjatvi izpadel (prim, esquire -ra /isk'oa:jar isk'va:jra/). 
Zato predlagam izgovor po pisavi. 
Primeri: alderman -a /a:'ldaman/ nam. /'o:ldermen ali 'adderman/; barman 
/ba:'man/ nam. /'ba:rman/; badminton -a /ved'minta/ nam. /'ba:dmintan/; barrel 
-a /bœ'ral/ nam. /ba're:l/; chancellor -ja jčari sala/ nam. /'čamselor/; catchup -a 
/ке'сар/ nam. / 'ke:čap/; chesterfield -a /čestafild/ nam. /'če-.sterfild-/; 
charleston -a /ča:'lztanl nam. /'ča:rlstan/; Commonwealth -а /кэ'тэпиеЮ/ nam. 
/'komonvslt/; computer -ja 1kampju:'ta/ nam. /kamp'ju:tsr/; cutaway -a jk\ta-
uei/ nam. /'ka:tavej! ; entrefilet -a /atrafih'/ nam. /antrefi'le:/; entreoue -ja 
/ätraDÜ'l nam. /antre'vi:/; explorer -ja /ikspla'ra/ nam. /iksp'lorsr/; freeholder 
-ja /fri:'houlda/ nam. ff'ri:'ho:lder/; gentleman -a /džeritlman/ nam. /'dže:ntal-
nun ali 'dže:ntlemen/; hansom -a /hœn'sam/ nam. /'hsmsom/; jobber -ja /džaba/ 
nam. /'dzo:ber/; joker -ja /džorika/ nam. /'džo:ker/; landrover -ja /lœnd'rovaj 
nam. /'h:ndrover/; laser -ja /lei'sa/ nam. /le: j sur ali 'la:ssr/; leader -ja /li:'dal 
nam. f'li:der/; madison -a /mœ'disan/ nam. /'me:disan/; management -a 
/mœ'nidzmant/ nam. /'memidiment/; maxwell -a /mek'sual/ nam. fme:ksvd 
ali 'ma:ksosl/; menu -ja fmainü'f nam. /nuni:/; outsider -ja /autsai'da/ nam. 
/aot'sa:jdtr/; ranger -ja /reiridža/ nam. /'re:jndžer/; self government -a /self-
gAvanmant/ nam. /self'ga:vernment/; Selfmademan -a /selfmeid'man/ nam. 
/sslf'ms.-jdmen/ ; sportsman -a /spoils'man/ nam. /s'po:rtsmm/; squatter -ja 
/skuo'ta/ nam. /sk'vo:tsr/; starfighter -ja /sta:'faita/ nam. /s'ta:r'fa:jter/; tailor 
-ja /tei'la/ nam. /'te:jlar/; teenager -ja /ti:n'eidža/ nam. /'ti:nejdžer/; thriller -ja 
/Grila/ nam. /t'ri:hr/; water closet -a juo:'ta klozit/ nam. /'vo:tcr k'lorzit/; 
yeoman -a /јоитап/ nam. / ' jo:vmm/; yeomanry -ja /joumanri/ nam. 
fjo:vmmri/. 
8. N e p r a v i l n o m e s t o p o l g l a s n i k a a l i b r e z n j e g a : Y be-
sedi cercle je predviden polglasnik na napačnem mestu: /ser'kla/; slovenski 
izgovor je /'s£-:rkal/. V treh besedah pa ni polglasnika, kjer mislim, da bi moral 
biti: eagle /i:gl/ nam. I'i:gal/; label /lei'bl/ nam. fh:jbal/; steeplechase /sti:'plčeis/ 
nam. /s'ti:palčsjz-/. 
9. /i/ + V n a m e s t o /ij/ + V : Jezikoslovno gledanje na izgovor pisnih 
zvez i + V v prevzetih besedah je sicer neenotno0 /ij/ + V ali /i/ + V — vendar 
pogoste pravopisne napake potrjujejo izgovor /ij/ + V. Zato smatram izgovor 
/i/ + V za neslovenski. Hiat je mogoč samo na meji sklopno združenih mor-
femov (npr. antialkoholen). 
Primeri: addio /adi'o/ nam. /a'di:jo/; estancia /estarisia/ /cs'ta:nsija/; plu-
viôse /pliivioz'/ nam. /plivi'jo:z-/; sierra /sieVa/ nam. /si'js:ra ali 'sjs:ra/; Dul-
cinea /dulsine'a/ nam. /dulsi'ne:ja/. 
10. /л/ n a m e s t o /a/ : Glas [л] v slovenščini ni fonem, kakor j e v an-
gleščini, j e samo prosta varianta kratkega /a/ v večinoma končnih zaprtih 
zlogih (npr. jb'rtd b'ra:ta}). Zato je izgovor glasu [л] v sredini besede -neslo-
venski, pa tudi v drugih položajih je primernejši izgovor [a]-ja, ki ga govori jo 
po vsej Sloveniji, medtem ко [л] samo tam, kjer v narečju poznajo vokalno 
redukcijo. 
Primeri: country /kxritri/ nam. /'ka:ntri/; covercoat /k\vakout/ nam. 
/'ko-.vtrkot ali 'ka:verkot/; cutaway Jk\'tauei/ nam. / 'ka:tavsj/; dumping 
0 Prim, članek Jakoba Riglerja, H kritikam pravopisa, pravorečja in obliko-
slovja v SSKJ, SR L 1971, 440—443. 
/dAmpir/f nam. /'damping-/; lunch /l\nč/ nam. /'la:nč/; onestep /um'slep/ nam. 
/'va.nstep/; run /r\n/ nam. /'ra:n/; self government /selfg\'vanmant/ nam. 
/selfga-.vernment/; slum /sl\m/ nam. /s'la:m/; slump jslKmp/ nam. /s'la:mp/. 
11. / o u/ n a m e s t o /o / : V nekaterih primerih iz angleščine ima slovar 
dvoglasnik /ou/ (oziroma /оџ/), kjer bi bil po mojem občutku veliko boljši 
/o/. Če je /ou/ v izglusju besede, nastanejo težave pri sklanjanju. Ali se mora 
npr. jingo /diiy'ou/ sklanjati /diir/'oua/? Mislim, da ne. Zato bi bilo bolje, če 
bi bila že v imenovalniku končnica -o. (Tako še San Francisco, Ohio, kar izgo-
varjajo nekateri naši napovedovalci z [оу) na koncu.) V primerih, ko je /ou/ 
sredi besede, bi ga bilo sicer mogoče obdržati, vendar mislim, da je bolje, če 
take besede prevzamemo z jo/. 
Primeri: freeholder /fri:houda/ nam. /f'ri:'hol:dsr/; gocart /gou'ka:t/ nam. 
/'go-.kart/; jingo /diitfou/ nam. / diimgof ; joker /dzouka/ nam. /'dio-.ker/; Old 
Hailey /ould bei'li/ nain. /'o:ld 'be-.jli/. 
12. M e d z o b n i š k i p r i p o r n i k : Slovenski knj ižni jez ik ne pozna 
medzobniških pripornikov. V prevzetih besedah, ki imajo v izvirni (angleški) 
obliki / 0 / ali /S/, bi morali izgovurjati glasova, ki sta j ima po akustičnem 
vtisu najbližja, to j e ft j in /d/. — Zanimivo je, da pri besedah iz španščine 
slovar ne zahteva medzobniških pripornikov. 
Primera: Commonwealth /кэ'тэпиеЮ/ nam. /'kamonvelt/; thriller /Brila'/ 
nam. /t'ri:hr/. 
13. S i r o k i / э / n a m e s t o o z k e g a / o / : D v e besedi, ki imata v an-
gleščini široki /D/, ki pa sta se v slovenščini že uveljavili z ožino, imata v slo-
varju še vedno širino: 
hobby /ho'bi/ nam. fho:bi/; knockout /nak'aut/ nam. /'no:kavt/. 
V 
14. N e p r a v i l n a d i s t r i b u c i j a n e z v o č n i k o v : Na koncu be -
sede pred premorom in kadar prva beseda ni predlog ali predpona, druga 
pa se začenja z zvočnikom ali samoglasnikom, in sploh na sredi besede pred 
nezvenečim nezvočnikom, so v slovenskem knj ižnem izgovoru možni samo 
nezveneči nezvočniki. Tega pravila se Slovar tujk ne drži. Tako ima pri be -
sedi angström zapisan izgovor fang'ström/ namesto fa-.nkstrem/. Isto napako 
sem zasledila tudi v SP 62 ([angstrom]) in v SSKJ [ângstrem]. V SSKJ v uvodu 
sicer piše, da je treba upoštevati splošna pravila o izgovoru nezvočnikov, ven-
dar ta pravila niso nikjer navedena. 
To pravilo bi se dalo zelo enostavno zapisati. Lahko bi zapisali npr. apart-
heid -a /a'pa:rthajt -da/. Še bolj enostaven pa je zapis /a pa-.rthajd-/, pri čemer 
črtica pomeni, da se zveneči nezvočnik izgovarja po pravilih o razvrstitvi. 
To pravilo bi morali zapisati v uvodu pri transkripcijskih znamenjih. Za tak 
način zapisa sem se odločila tudi jaz. 
Primeri: ängström /ang'ström/ nam. /'a:nkstrem/; apartheid /apartheid/ 
nam. /a'pa-.rthajd-/\ blitzkrieg /blickrig/ nam. /b'li:ckrig-/; charleston /ča:'lztan/ 
nam. /'ča-.rlston/; chesterfield /čestafild/ nam. /'če:sterfild-/; happy end fhœ'pi 
end/ nam. fhe:pi end-/; jazz /diuez/ nain, /'die:z-/; landlord /lixmd'la:d/ nam. 
fle:ndhrd-f; Lloyd /lojd/ nam. flo-.jd-/; meistergesang /maj'stergezang'/ nam. 
/'maijstergezang-/; nivôse /nivoz'/ nam. /ni'oo:z-/; oddfellow lad'felou/ nam. 
/'o:tfslov/; pluviôse /pliivioz'/ nam. /plini'jo r/,-/; porridge /pa:'ridž/ nam. 
[pa:ridž-/\ pound /paund/ nam. /'pa:vnd-/\ quiz Ikoiz/ nam. /k'vi:z-/; raid 
/reid/ nam. /'rs:jd-j; railroad Ireil'roud/ nam. /'re:jlravd-/; Reichstag /rajhstag/ 
nam. fra:jhstag-/; Schutzbund /šucbundf nam. /'šu:dzbund-/; tweed /tui:d/ nam 
/t'vi:d-/; whig /uig/ nam. /'vi:g-f. 
15. D i f t o n g i : Tu j element v Slovarju tujk so tudi diftongi v be -
sedah iz angleščine. Slovenski knjižni jezik nima diftongov. Tu je jez i čne 
u- jevske oziroma i - jevske diftonge zamenju je z zvezami V +/v/ oziroma 
V + / j / . 
Primeri: cooercoat /k\'vakout/ nam. fka:vsrkovt ali 'ko:verkot/; Downing 
Street /d au'ni TJ stri:t/ nam. fda.vnink st'ri:t/\ ferry boat /fe'ri bout/ nam. 
/'fe:ribavt ali 'fs-.ribat/-, foul /faul/ nam. / 'fa.vl/; gauleiter /gaulajter/ nam. 
/'ga:vlajtsr/; knockout /nok'aut/ nam. /'no:kavt/; oddfellow /ad'felou/ nam. 
f'o:tfeloof; out /aut/ nam. /'a:vt/\ outsider /autsai'da/ nam. /avt'sa:jder/; petti-
coat /pe'tikout/ nam. /'pe:tikavt/\ pound /paund/ nam. /'pa:vnd-/; railroad 
Ireil'roud/ nam. /'rt:jlravd-/-, show /sou/ nam. fio:v/; stout /staut/ nam. /s'ta:vt/-, 
toast /toust/ nam. /'ta:vst/; westinghouse /uest'irjhaus/ nam. /'ve:stinkliavs/; yeo-
man /jou'man/ nam. fjo:vmsn/; yeomanry /joumanri/ nam. /'ja-.vmenri/. 
cutaway /k\tauei/ nam. / 'ka:tavsj/; Davisov pokal /dei'oisov.../ nam. 
j'dc.jvisav.../', destroyer /distra'ia/ nam. /dist'ra:jer/\ digest /dai'diestf nam. 
j'da:jdiest/\ Empire /em'paia/ nam. /'e:mpajar/\ esquire /iskuaia/. nam. 
Hsk'oaijar/-, fight /fait/ nam. / 'fa:jt/; grape fruit /greip fru:t/ nam. /g're:jp 
frut ali gre.p frut/; knight /nait/ nam. /'na.jt/; label /lei'bl/ nam. /'le:jbal/-, 
laser /lei'sar/ nam. /'leaser ali 'la:ser/-, liftboy /lift'bai/ nam. /'U-.ftboj/; Old 
Bailey /ould bei'li/ nam. /alt 'bsjli/; outsider /autsai'da/ nam. /avt'sa:jdsr/; play-
boy /plei'boi/ nam. /p'h:jboj/; raid /reid/ nam. /'re:jd-/; railroad /reil'roud/ nam. 
l're:jlraod-/; railway /reil'uei/ nam. / 're:jlvej/; ranger /reiridža/ nam. /'re:jndžer/; 
Selfmademan /selfmeid'man/ nain. /self'me:jdmm/\sliding /slai'dirj/ nam. /s'la:jd-
ing-/; speedway /spi:d'uei/ num. /s'pi:dvej/; spitfire /spit'faia/ nam. /s'pi:t'fa:jar/; 
squire /skuaia/ nam. /sk'va:jar/; starfighter /sta:'faita/ nam. /s'ta:r'fa:jter/; 
steeplechase /sti:'plčeis/ nam. /s'ti:palčs(j)z-/; tailor /tei'la/ nam. /'tn-.jlar/; taylo-
rizem /teilori'zem/ nam. /tejla'ri:zam/; teenager /timeidia/ nam. /'ti:nejdžer/. 
Dvojnice v pisavi in izgovoru: Y slovarju sem našla 24 primerov, ko so poleg 
besed s tujo pisno in glasovno podobo zapisane tudi pisno podomačene va-
riante. Tem besedam izgovor ni predpisan, zato se seveda i zgovar ja jo po 
pravilih za izgovor knj ižnega jezika. Večinoma daje slovar prednost tuji 
pisni in glasovni podobi, samo v nekaterih primerih je na prvem mestu 
podomačena. 
Primeri: addio in adijo-, arrondissement in arondisma; barrel in barél; 
chanson in šanson, šansona: charleston in čarleston; conférencier in konfe-
r ans je-, coulomb in kulön; dauphin in dofén; début in dein ; dessin in desén; 
engineering in inženiring; etuda /izg. tudi etii'da/; fiihrer in firer; gocart in 
gôkart-, jazz in džez; jersey in džersi-, match in mèc-, swing in sving-, tein in 
tén-, tweed in tvid; waterproof in vdterpruf-, western in véstern-, whig in v ig; 
whist in о ist ; yankee in jénki. 
Vsi primeri, ki so napisani na drugem mestu, imajo v oglatem oklepaju 
zapisan jezik, iz katerega beseda prihaja, in za geslom »gl. tujo besedo«, npr. 
sving -a m [iz angl] gl. swing. 
Slovar dopušča dvo jnice v razmeroma majhnem številu primerov. Skoraj 
povsod daje prednost tujemu zapisu in izgovoru (izjema j e npr. šanson). 
Besede, ki imajo že podomačenc dvojnice , so vse prece j pogosto rabljene. Če 
že dopustimo tujo pisno podobo, bi morali vztrajati pri domači izgovarjavi. 
Od navadnega uporabnika jezika ne moremo zahtevati, da bo znal tvoriti 
glasove vseh različnih tujih jezikov. Y praksi j e podomačen izgovor že ve-
činoma uvel jav l jen , vsaj kar se tiče navadnih ljudi, ki j im ni do j ez ikov -
nega snobizma in ki marsikdaj sploh niso sposobni pravilno izgovoriti tuj 
glas. 
Pri mnogih besedah, ki so že sprejete v naše besedišče, pa ni naznačena 
nobena varianta. Tako je npr. pri besedi badminton naveden samo izgovor 
/bœd'mintan/, pa vsi govorimo fba:dmintan/. Tako tudi naslednji primeri: 
Bellevue /belvii'/ namesto /bel'ui:/; brandi) /brœn'di/ nam. /b're:ndi/; camp 
/kœmp/ nam. /'kemp ali 'ke:mp ali 'kamp/; cercle /ser'kla/ nam. fse:rkal/: 
cherry brandy /čeri brœn'di/ nam. /'še:ri b'remdi/; computer /kampju:'ta/ nam. 
/kamp'ju:ter/; enjambement /ažabma/ nam. /anzamb'ma/: hobby /ha'bi/ nam. 
/'ho:bi/; lotion /losjö'/ nam. /las'jo:n/; maxwell /mek'suel/ nam. /'me:ksvel ali 
'ma:ksvel/; menu /manu/ nam. /те'ni:/; peugeot /pozo/ nam. /pe'zo:/; playboy 
/plei'bai/ nam. /p'h:jbaj/: slang /slœi)/ nam. /sle:ng-/; speedway /spi:d'uei/ nam. 
/s'pi:dvej/; supermarket /sju:'pama:kit/ nam. /'supermarket/, 
Izgovor prevzetih besed v SP in SSKJ — Zanimalo me je, ali Slovar tujk 
pri izgovoru prevzetih besed sledi Slovenskemu pravopisu. Zato sem pregle-
dala SP 50, SP 62 in SSKJ. Y teh treh priročnikih sem našla zapisanih 72 
besed, ki sem si j ih izpisala tudi iz Verbinčevega slovarja. Ugotovila sem, 
da j e posebno v SP 50 in SP 62 še prece j tujih glasovnih prvin, vendar so 
nekatere, ki so še v Verbinčevem slovarju, že ^zamenjane s slovenskimi. 
Tako ne moremo reči, da se je Verbinc pri predpisovanju tuje izgovarjave 
na pol citatnim besedam naslanjal na Slovenski pravopis. Navajam primere, 
ki sem j im izpisala: 
1. V SP 50 in SP 62 j e še predviden predsamoglasniški [y] : SP 50: /brôd-
wej\, [wôl strit\, \wôterklozet\; SP 62: [џдilstrit], [nébstar], [uéstarn], [huig/uig], 
\џ1 st]. 
2. Prav tako je v obeh pravopisih predviden izgovor labializiranih prednje-
jezičnih samoglasnikov ü in ö: 
SP 50: [belvii'] [fcürf], [тэпй ' ], toda: kalkil, \debi]. 
SP 62: I angstrom], ( belvii'] [fcürf], [fü'rer], ( gransenjö'r], [menü'l [ši joring] , 
toda: kalkil, [debi]. 
SSKJ nima več labializiranih prednjejezičnih samoglasnikov, namesto njih 
ima ustrezne nelabializirane: |angstrem], |apersi], [brimer], [fcirf), |debi], 
[etida], [firer], [gransenjêr]. 
3. Distribucije nezvočnikov ne upošteva poleg SP 50 in SP 62 tudi SSKJ: 
SP 50: |dzêz], [slèngJ; SP 62: ]àngstrôm], |dânsing], ]dâyning strit], [dzéz], 
[šijoringI, ]slêng], [huig/uig]; SSKJ: [àngstrem\, [apârtliajd], [hêpi ênd], 
4. SP 50 predvideva kračino sredi besede, tam, kjer v knjižnem jeziku ni 
mogoča: [brèndi], |dèndi]. Tako tudi SP 62: ]brèndi], toda [dêndi]. 
5. /ее/ je povsod zamenjan z <?, è, ponekod z é ali z a: SP 50: [forèmii], 
/dèncli], [rfžez], [meč], [s/èng]; SP 62: badminton, [bânjo'béndio], [barél], 
Ibrèndi], [dêndi], Handikap, |dže'z], [mêc], [slêng], \jénki}; SSKJ: badminton, 
Ibéndxo], barél, ]brèndi in bréndi], [dêndi in déndi], [hêndikep], [hêpi ênd\. 
6. Nosniki so povsod zamenjani z navadnimi ustnimi samoglasniki: SP 50: 
šansonéta, [kulôn], [anžambma], [lên] ; SP 62: šanson, [konferansjé[, [kulön[, 
Idofên], [doajên], [anžambma], [gransenjö'r], tén; SSKJ: šanson, konferansjé, 
[kulôn], [dofên], desén, [doajên], ]anzambmâ], |frontispis], [gran pri], [grau-
sen jêr J . 
7. Angleški >nemit r je povsod izgovorjen: SP 50: [Uder], [âutsajder], 
[môterklozet] ; SP 62: [béstseler], [dzêrsi], [Uder], [ây/sa/der], [uébstar|, 
[uébstarn] ; SSKJ: barman, béstséller ]-ele-], charleston [ča'r/s-], [kompjüter], 
cooercoat gl. koverkot, [êrl], gô-cart [-kârt]. 
8. [y], ki je v Verbinčevem slovarju fonem, v SP in SSKJ sploh ni: SP 62: 
[angstrom], [dânsing], ]damning strît], [šijoring], [slêng], [jénki]; SSKJ: [ang-
st rem[. 
S l o v a r t u j k j e delo, namenjeno najširšemu krogu uporabnikov, ki se 
vsak dan s reču je jo z vedno več j im številom tujih besed, ki prodira jo v naš 
knjižni jezik. Avtor v uvodu slovarja piše, da je v njem poudarek na razlagi 
po jmov , jez ikovna vprašanja pa da niso v ospredju. Med jez ikovna vprašanja 
sodi tudi izgovor. Pri besedah, ki se nj ihova glasovna podoba razlikuje od 
pisne, j e v slovarju podan izgovor, prepisan iz s lovarjev jez ikov, iz katerih 
besede pr ihaja jo . Pri tem ni nobene razlike med citatnimi in na pol citatnimi 
besedami. To j e vsekakor velika pomanjkl j ivost tega slovarja. Morda j e tako 
zaradi udobnosti, kajti včasih se j e težko odločiti za ustrezen poslovenjen 
izgovor, in to vzame nekaj časa, morda pa ravno zaradi tega, ker jezikovna 
vprašanja niso v ospredju. Vendar j e za pravilno uporabl jan je prevzete be-
sede poleg n jenega pomena potrebno poznati tudi njen pravilni, tj. slovenski 
izgovor. Morda j e v tem, da j e v slovarju podan izvirni izgovor na pol pre-
vzetih besed, skrita tudi Breznikova misel, da bomo s tem dosegli čim manjšo 
uporabo tujk v slovenščini. Mislim, da to ne drži. S tem bomo dosegli kveč -
j emu neprimeren izgovor prevzetih besed in težave pri n j ihovem pregibanju. 
7,ato moramo besede, ki so sprejete v slovenski knj ižni jezik iz drugih jezi -
kov, prilagoditi knj ižnemu jeziku tudi v izgovoru. Zdaj so vsaj nekatere že 
trden del slovenskega besedišča in zaradi nj ih se slovenski glasovni sestav ne 
more spreminjati s tem, da bi sprejemal foneme tujih jez ikov. 
Marjeta Pečar 
Ljubljana 
LITERATURA 
Jože Toporišič: Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika, SRL XX, št. 3, 
Ljubljana 1972. 
Slovenski knjižni jezik I, 1968 (1. izd. 1965). 
Slovenski knjižni jezik 4, 1970. 
Slovar slovenskega knjižnega jezika I, 1970 (uvod).