»L t___Mit 4.J največji riotcrbki w9* nik v Z«dinjenib drisvali NASLOV vedniitn in nprav-nižtvt: 1M1 W. 22b4 PUc« Ckicag*, 1Q. '#3- /i 'V-. -•»jMSiS v - . / .«.r OFFICIAL QRGAH OF THE GRAND CARNIOLIAH SLOVENIAN CATHOLIC UNION The Isrgest Weekly in the United States of America. Imm4 ererf OFFICE: 1981 W. 22nd Place Chicago, 1U. No. 14« Stev. 14. as Second-Clan Matter January 18, 1915, mt the Pott Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912. Chicago, I1L, 11. aprila (AprU) 1917 Leto 10. VOJNA MED ZDR. DRŽAVAMI IN NEMČIJO NAPOVEDANA DIPLOMATIČNA ZVEZA MED IN ZDRUZ. DRŽAVAMI PREKINJENA. WIL80N0VA RESOLUCIJA SPREJETA V KONGRESNI ZBORNICI. Washington, D. 0., 6. aprila. — Po 17 ur trajajoči debati j« bila dana« zjutraj nekaj minut po 3. uri sprejeta Wilsonova vojna resolucija x 373 proti 50 glasovi; v senataki je bila ta resolucija odobrena že predvčerajšnjim i 80 proti 6 glasovi. Vsebina in jedro le resolucije je, da naj se takoj proglasi vojno stanje med Združenimi državami in nemško vlado Že če* dan se je v kongresni zbornici med debatiranjem opazilo, da je bilo le malo (100) zastop nikov na strani demokratskega vodje W. T. Kitehina, ki je foil s svojimi pristaši nasproten pred sednikovemu priporočilu za proglasitev vojnega stanja. V svojem daljšem in izbornem govoru je po-vdarjal, da mu vest ne dovoljuje glasovati za vojno. Število teh se je pa h koncu znižalo samo na 50. Negativno, ali nasproti so glasovali sledeči kongresniki: Almon, Bacon, Britten, Browne, Burnett, Cary, Church, Connolly is Kansasa; Cooper iz Wiseonsina, Davidson, Davis, Decker, Dill, Dillon, Dominkk, &cli, Frear, Fuller ia IHinoisa; Haugen, Hayes Hensley, Hillard, Hull Iz Iowe; Igoe, Johnson iz South Dakote; Keating, King, Kinkaid, Kitchin, Knutson, La Follette, Little, Little, London, Lundsen, McLemore, Mason, Nelson, Randall, Miss Rankin, Reavis, Roberts, Rodenburg, Shackle-ford, Sherwood, Sloan, Stafford, Van Dyke, Voigt, Wheeler, Woods iz Iowe. Miss Rankin iz Montane, prva in edina zastopnica v kongresu je glasovala proti vojni. Dasiravno so jo silili drugi, da naj glasuje z večino, jim. je s tresočim glasom rekla: "Jaz bom držala z mojo domovino — vendar ne morem glasovati za vojno." Vsak kon-gresnik je ibil poklican po imenu in je moral ust meno voliti. Večina teh je bila pri glasovanju mnenja, da veže Združene države Čast in ponos boriti se za pravice čl o ve-čanstva in ohranitev svetovne demokracije. Ko je bilo glasovanje zaključeno s popolno zmago predsednikovih pristašev je nastalo v zbornici nepopisno navdušenje. Par minut zatem je "Speaker" Clark vojno kongresno zasedanje do prihod-resoliicijo podpisal ter prestavil njega ponedeljka. PREDSEDNIK WILSON PODPI- SAL VOJNO RESOLUCIJO. Washington, D. C., 6. aprila. — Predsednik Wilson je danes ob 1 uri in 11 minut popoldne podpisal v kongresu sprejeto resolucijo za proglašenje vojnega stanja med Združenimi državami in Nemčijo. Zaeno je predsednik Wilson tudi odpoklical pod orožje, ali pod zastavo vso mornariško milico In vso mornariško rezervo. Predsednik je danes tudi podpisal uradno proiklamacijo o vojnem stanju med Združenimi državami in Nemčijo. V tej proklamaciji prwi predsednik ameriške državljane, da hi ga v tem kritičnem času v vseh zadevah podpirali. Mornariški department je takoj zatem na sledeči način obvestil vse svoje pododdelke, postaje, ladjedelnice in bojne ladje: "Predsednik je podpisal od kongresa sprejeto predlogo, ki razglaša vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo." POVEČANJE AR1UTO8. Washington, D. 0., 6. aprila. — Prihodnji teden se ho vršilo v kongresni zbornici glasovanje za povečanje naše armade; takoj prvo leto se misli povedati število iste na 1 milijon mož, drugo leto pa že na 2 milijona. V prvi vrsti se bo skušalo doseči to število s prostovoljci, če bi pa število teh ne NEMCI RAZSTRELILI SVOJO BOJNO LADJO. Washington* D. C., 7. aprila. Semkaj se uradno poroča, da je foerlo »noči ob 8ih (washingtonski čas) pomožns nemška krizarka "Cormoran" v Aprs pristavišču na ameriškem kolonijalnem otoku Guam nalašč razstreljena. Ta kri-žarka je bila ondi že dlje časa internirana. Ko je zahteval guverner tega otoka, da naj se častniki in vojaštvo uda, so se Nemci u-stavljali interniranju; vendar se je končno posrečilo oddelku vojakov naše mornarice odvesti s sabo 12 nemških častnikov in 321 nemških mornarjev; 2 častnika in 5 mornarjev, ki so bili še skriti na "Carmoranu" je bilo pa ubitih vsled razstrelbe, katero so saqii povzročili. ✓ Cormoran je bila sprva ruska trgovska ladja; isto so Nemci zaplenili še 3. avgusta 1. 1914. Dne 14. deč. 1914 je dospela pa na o-tok Guam, na svojem potu pToti Južni Afriki ker ji je pošel premog in živež. Tedaj, jo je guverner dotičnega otoka ukazal internirati. DOMOLJUBNI INDIJ ANCL Oklahoma City, Okla., 7. aprila. Blizu Law t ona in Fort Silla se zbira do 1000 mož broječa skupina Indijancev Comanche plemena. Poglavar teh Indijancev je brzoja^io naznanil predsedqiku Wilsonu- da so ti Indijanci takoj pripravljeni iti v vojno z< Neioce. Vso oprayo, orožje in ko-nje^si bodo Indijanci sami preskrbeli. « JO; ostali ameriški konzuli se bodo j ki jo odobre tudi Člani v sedem-▼rnili domov v kratkem. najstem rudarskem okraju. Prvi- Vlada Združenih držav je na-krat so bili premogovniški opera-prosila sedaj španskega poslanika, torji prisiljeni priznati moč organa Dunaju, da naj zastopa interese nizacije. Združenih držav;, Avstro-Ogrsko Točke v pogodbi so v glavnem bo zastopal ▼ Združenih državah sledeče: švedski minister v Washingtonu. 1. osemuroi delavnik. V Združenih državah je sedaj 2. Priznanje organizaeije in da približno 50 avstrijskih konzular- prispevke za organizacijo odte-nih uradnikov, nevpoštevši urad-! gnejo operatorji od mezde, nikov pri poslaništvu v Washing- 3. Mezda se poviša za šest ce~i-tonu. Vsem tem bo naša vlada pre- tov pri toni, »ki tehta 2000 funtov. Skrbela in zagotovila varno poto-; Povišanje mezde velja za delo s vanje proti svoji stari domovini; pikom in strojom. v-obče se sodi, da se bodo ti av. strijski diplomati pridružili nemškim konzulom, ki so na potu semkaj iz Kitajske in Kube; potovali bodo vsi skupaj čez Srednjo ali Južno Ameriko, od tam pa dalje preko morja na nekem danskem parniku 4. Vse spore, ki nastanejo med družbo m rudarji, rešuje razsodišče, ki sestoji iz rudarjev in operatorjev. 0 5. Plača za voznike, pokladalce tračnic in drugih delavcev je določena v posebni lestvici. Vsem Par avstrijskih diploma-, delavcem, ki delajo zunaj rudni-tov bo baje prestavljenih v Mehi- ka, se poviša mezda za petnajst ko in Južno Ameriko. odstotkov. Avstrijski poslaniški namestnik; 6. Pogodba velja od 1. aprila baron Zwiedineck se je izrazil na- 1917 do 31. decembra 1918. KUBA IN PANAMA BOSTA PO-MACTALI ZDRUŽ. DRŽAVAM. Washington ,D. 0., 8. aprila,-*-Sinoči ob 7 uri je predsednik Kubanske republike podpisal v kongresu sprejeto resolucijo za napoved vojnega stanja Nemčiji. Pri tem je kubanska vlada takoj zaplenila 4 nemške • parnike v pristanišču Havana. Tudi republika Panama se bo pridružila Združenim državam v sedanjem vojnem času; vlada te republike je pravkar obljubila, da hoče ščititi in varovati ozemlje ob panamskem prekopu pred kakim sovražnim napadom. MARTHA WASHINGTON ZA- . ^ PLEN JENA. New York, N. Y., 9. aprila. Znani parn£k Martha Washington, last Avstro Americana parobrod-ne družbe, ki je plul pred leti med Trstom in New Yorkom, je danes tukaj carinska oblast zaplenila in tovorni parnik "Himalaja", tudi last te parobrodne družbe. Oba parnika sta se nahajala internirana v Brooklynu že od počet ka vojne (meseca julija 1914). AVSTRIJA PREKINILA DIPLOMAT. ZVEZO Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. pram časnikarskim poročevalcem, da zelo obžaluje, da je prišlo do tega koraka; zaeno je rekel, da pri tem ni naravnost pripisovati vzroka in povoda njegovi vladi, r|K* ?*.JUm*iji, ki je prisilila svojo zaveznico do tega. Je-li bo tudi Bolgarija in Turčija prekinila diplomatične zvezo z Združenimi državami, še sedaj ni znano. Washington, D. C., 9. aprila. — Vsled pritiska Nemčije je včeraj avstro-ogrska vlada prekinila di-plomatično zvezo med Združenimi državami Vsled tega se je mudil danes vodja avstro-ogrskega poslaništva, baron Erich Zwiedineck pri državnem tajniku Lansingu, ter ga je naprosil, da mu vrne po-verilne listine in izda potni list zanj in za poslanika grofa Tar-nowskija. Ravno v tem času je ameriški poslanik is Berna v Švici obvestil svojo vla&o, da je Avstro-Ogrska že včeraj prekinila diplomatično zvezo z Združenimi drŽavami in da je uročila potne liste poslani-škemu namestniku Joseph C. Oreyu. Ameriški poslanik Penfield je zapustil Dunaj že minulo soboto in ni o nameravanem pretrga-nju diplomatične zveze še nič vedel; Penfield se nahaja sedaj v AVSTRIJA BO NAPOVEDALA VOJNO ZDRUŽ. DRŽAVAM. Washington, D. C., 9. aprila. — Ker je vlada Združenih držav zasegla vse avstro-ogrske tovorne parnike, nahajajoče se v raznih pristaniščich, je sedaj pričakovati, da bo Avstrija vsled tega napovedala Združ. državam vojno. To bo ukrenila po izgledu Nemčije, ki je že svoječasfno napovedala vojno Portugalski vsled zaplembe nemških parnikov v Lizboni. Vendar bo v tej zadevi ameriška vlada zelo previdna in ne bo stopila z Avstrijo preje v vojno sovraštvo, dokler nam ne napove Avstrija prva vojne. Avstriji bodo skoraj gotovo sledili tudi Bolgarija in Turčija. Predno bi v tem sluičaju sprejele Združ. države, vojno napoved bo šel predsednik Wilson zopet pred skupni kongres da se to vprašanje reši. S prekinjeno diplomatično zvezo med Združeniipi državami in Avstro-Ogrsko je washiingtonska vlada zelo zadovoljna, ker se bo na ta način otresla tajnih sovražnikov in skrivnih zarotnikov ,v vrsti številnih avstro-ogrskih konzulov. Rudarjem, ki kopljejo premog s strojem, se poviša mezda za 20 odstotkov, rudarjem, ki delajo s pikom pa za 13 odstotkov. Za rudarje, ki delajo za plačo na dan vjcud^iku, se poviša mezda j raznih ulogah. Ta igra je baš se. vsem hudim in da bi ji naj podelil zmago na vseh črtah ter zopetni mir vsemu svetu. * V naši slovenski cerkvi sv. Štefana smo imeli slovesno Vstajenje že v soboto zvečer ob pel 8. uri. K tej slavnosti je prihitelo kakor vsako leto obilo vernikov od blizu in daleč. Tudi na velikonočno nedeljo zjutraj ter ofo lOih je bila cerkev natlačeno polna. Cerkveni pevski zbor je pel znane velikonočne pesmi dokaj »zborno in v občno zaddvoljnost. Tudi naši vrli Gorenjci so se postavili letos s potrka van jem v zvoniku, da so se naši, v bližini stanujoči Amerik a-n-ci kar čudila. Kakor se nam poroča je znašala ♦ letošnja velikonočna kolekta nekaj nad $1100.00. —V nedeljo, dne 22. aprila popoldne in zvečer bomo pohiteli vsi v cerkveno dvorano na So. Lincoln St. n W. 22 PL, kjer priredijo dilet ntje društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote dve šaljivi enodejanki m sicer; "Pru-sko-francoska vojska" ter "Bu-eek v strahu." Omenjamo le, da se v pni igri ne bo streljalo kakor v današnji vojni, pač se bo pa treba iz srea smejati nastopu Igralcev v za 27 odstotkov, zunaj rudnika pa za 15 odstotkov. Na ta način se je končal večlet danjira razmeram prikladna. Tudi druga igra burka "Bueek v strahu" bo gotovo povzročila med gle- ni boj rudarjev proti izkoriščanju, dalci in poslušalci dosti smeha in Gmotne pridobitve so velike, še zabave. Uloge so v najboljših ro-večje so pa normalne, ki bodo | kah. Glavno vlogo v tej igri — u-vplivale na rudarje, ki še niso l0f?0 Postopača bo igral nas organizirani. znani komik Ivan Gradišar. Prva Zmaga "suhačev". 'uprizoritev se prične ob 2 popol Dne 3. aprila so se vršile v raz-! dne, druga pa zvečer cb 8ih. Vsto- Zmaga rudarjev. Charleston, W. Va., 9. aprila. Rudarska organizacija je izvo-jevala veliko zmago v državi, v kateri so rudniški baroni ravno-tako nasprotovali organizaciji kot v Coloradu. Poslužili so se vseh sredstev, da uničijo gibanje za organizacijo. Rudarje so metali, v ječe, izganjali jih nasilnim potom, sploh niso bile zanje veljavne pravice, ki jih daje ustava vsakemu ameriškemu državljanu. Pet in dvajset tisoč rudarjev ne bo več izročenih samopašnosti podjetnikov, ampak delali bodo po pogodbi, ki je veljavna za obe stranki: za rudarje in operatorje. To je prva velika zmaga rudarjev po večletnem trudapolnem organi-zatoričnem delu, ki je stala tudi mnoge denarne žrtve. Na zborovanju zastopnikov operatorjev in rudarske eksekutive Svtai in je na povratku v Ameri-hw pretresli vse točke v pogodbi, nih naših državah mestno in o-krajne volitve. Zaeno je bilo na glasovanju tudi vprašanje o u-vedbi prohibicije. Temperenčna stranka je zmagala v sledečih znanih večjih mestih : Springfield, 111., Madison, Wis. in Duluth, Minn. Vsa ta mesta bodo postala v prihodnje suha. Slika iz ameriške kaznilnice. Ravnatelj držaA*'ne kaznilnice v Lawton, Okla. je pred nekaj dnevi dovolil jetniku rf. Seiglerju 2 meseca dopusta, da se sme povrniti na "homestead" k svoji družini, ikjer si bo v tem času toliko prislužil, da bo plačal zahtevani državni da^vek. Po prest an ih počitn icah bodo Seiglerja pozvali nazaj v ječo, kamor je bi'1 lansko leto do smrti obsojen vsled nekega umora. 2 in pol centni novci. Državni zakladničar v Washingtonu, D. C. se bavi z vprašanjem in predlogo, da naj bi se u-vedlo v Združenih državah tudi 2 in pol eentne bakrene novce v velikosti in obliki sedanjih centov. Z uvedbo te vrste denarja, si bo a-meriško ljudstvo prihranilo na leto okrog $100,000.000 ker mora sedaj na drobno plačevati blago, ki je vredno le 1 in pol centa 2 in pol 3 bi pol itd. do dolarja — po 2c, 3c, itd. . Lokalne vesli. —Tako željno pričakovana Velika noč je zopet minula. Hvala Bogu, letos smo jo obhajali tukaj še v miru, ali brez kakih posebnih dogodkov, čeravno je bila to prva naša Velika noč, odkar se nahajajo tudi Združene države v vojnem stanju z Nemčijo. Kako in kje jo bomo obhajali drugo leto, še ne vemo. Baš te praznike smo lahko prosili v cerkvi našega Zveliča rja in Kralja miru, da naj bi ohranil saj ljubo nam novo domovino pred pnice se dobijo že sedaj v pred-prodaji po 25 in 35c pri sledečih rojakih in v sledečih lokalih pri: Martin Senica, 2020 W. 23 Str., pri Math GriJl-u, 2317 So. Kroll Str., pri Ant. Gregorich-u 2112 W. 23 Str., pri Jos. Zupančiču, 1824 W. 22 Place, pri Anton Stonieh-u, 1630 W. 22. Str., v trgovini Pr. Banicha, 1858 W. 22. Str., Martin ! Kremescu, 1903 W. 22. Str., John i Zefranu, 2317 So. Lincoln Str., Fr. Grrll-u, 1818 W. 22. Str., pri bratih Fabjan 1932 W. 22. Str.; v slov. gostilnah Mrs. Ivane ' Poglajen, vogal So. Robey St. in W. 23. Str., Josip Penko-ta; 2236 So. Wood Str. i«n pri Martin Nemanich-u, 1900 W. 22. Str. Vstopnice so na prodaj tudi v pisarni uredništva "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Place. — Rojaki in rojakinje ! Kupujte že sedaj pridno vstopnice in ne pozabite na to prireditev dne 22. aprila! —Slovenska postaja št. 16211 M. W. of priredi v soboto zvečer, dne 14. aprila v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave. veliko spomladansko plesno veselico, s prijaznim sodelovanjem Slov. peskega in tamburaškega zbora "Lira". Vstepniua 25c samo za moške. Društo sv. Štefana K. S. K. J. se bo te veselice udeležilo korpora-tivno; člani naj se zbirajo v navadni zborovalni dvorani točno cb pol 8ih, odkoder odkorakajo skupno v veselično dvorano.^ — Od odbora društva " Jugoslovan*' J. S. K. J. v Chicagu smo bili naprošeni priobčiti naznanilo vsem ostalim slovenskim društvom našega mesta, da bo to društvo priredilo letos na predzadnjo soboto v septembru (22. sept.) svojo redno letno plesno veselico v Narodni dvorani. Toliko v blago-hMno upoštevanje, da ne bosta morda kar dva slovenska društva priredila kake veselice na gorio-menjem dan. s© j i dmuHva sv. Petra i« it, 62, Bradley, 111. v jan. Je® jeno, naj bi se bratje bolj udeleževali društvenih sej. bi se tri mesece zaporedoma 1 seje, plača 25 eentov 'Stenic Na seji dne 1. aiprila t. 1. je bila ta določba zopet obnovljena in potrjena. Naj bi si torej bratje aa-pomnili enkrat za vselej, in ne prihajali z fegrovori: Nisem vedel, ker vem, da vsi dobro vedo. Sploh »Slani, kateri se ne udeležujejo sej zavoljo kakorsnekoli malenkosti, kažejo s tem malo zanimanja zA dru-fitvo in so v obče malomarni v spokiovanju društvenih dolžnosti. Društvena pravila so narejena od društvenih udov, in za društvene ude m ne za druge ljudi. Če kateri sob rat — a ko se mu naloži kazen zavoljo nespolnova-nja pravil precej grozi z izstopom od drnitva, gotovo pokaže s tem, da mu je j a ko malo nnar za društvo in visi takorekoč samo na e-ni nitki pri društvu. Gotovo takemu bratu ni maj* obstanek in napredek društva. Gotovo ne more društvo na takega uda, bodisi žc kdorkoli, računati kot na trdnega in zanesljivega uda, kateri je pripravljen tudi kaj žrtvovati za društvo v slučaju potrebe. Tudi lepo in prijazno opominjam naše sobrate, naj bi se vsak ogibal na seji in izven seje tistega, kar imenujemo osebno žalje-nje. Marsikateri brat misli, da sme očitati drugemu bratu karkoli hoče. Pa to ni tako. To je kaznjivo in protipostavno že iz van društva. Toliko bolj je pa to krivično napram društvenim pravilom, katera priporočajo krščansko ljubezen in bratsko slogo med društvenimi brati. Žalibog, da je malo udov, kateri bi včasih vzeli društven«, kakor tudi Jednotina pravila v roke ter jih prečitali, potem bi vsaj vedeK kaj je pravilno in kaj je nepravilno! Ne mislim jaz s tem nikogar žaliti, ampak le opozoriti brate na sovraštvo in neslogo med brati. Tudi opozarjam brate na velikonočno dolžnost, da se ho zamoglo pravočasno potrdilo poslati duhovnemu vodji. Louis Sterbenz, tajnik. h tri ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. Willard, Wi*. — Veliko se piše in govori o združenju Jednot, o sirotišnici, a kar je največjega pomena, važnosti in koristi za Jednote in društva, o tem se ne sliši ničesar in to je naseljevanje Slovencev, o čemur, dragi sobrat-je in sestre K. S. K. J. Vam pošiljam tukaj par vrstic v prevda-rek. Naseljevanje je največjega premisleka vredno vprašanje. Naselje vann je po mestih spravlja ljudi v sužnost kapitalistov, kateri delo dajejo in plačujejo po svoji volji; naseljevanje po farmah človeka oprosti sužnost i in ga napravi svojega lastnega gospodarja in gospoda. Na farmah je seveda tudi ftreba delati, ali kar delaš, delaš za se in kar zaslužiš, zaslužiš tudi za se. Stanujte po mestih, ali kakor hitro si kaj prislužite v tovarnah in jamah, kupite si kos zemlje ali pa celo farmo, da postanete prosti in svobodni in svoji lastni gospodarji. Sobratom in sestram K. S. K. J. svetujem za naseljevanje zlasti "Willard, Wis. kjer se je že precejšne število Slovencev naselilo in kjer je še mnogo lepe in rodovitne zemlje na prodaj, farme po 40, #0, 120 in 160 akrov, vse poleg ali pa blizo železnice. Vsa ta zemlja leži v istem pasu kakor dežela kranjska in je za to za nas Slovence posebno pripravna, ni prehud mraz po zimi in ni prevroče po leti; rase pa vse. I?iaiyo tukaj društvo sv. Družine, spadajoče h K. S. K. Jed-noti, kateremu je predsednik John Bajuk, tajnik Frank Perov-šek, zastopnik Jos. Pekolj; na t^ može in sobrate vsak lahko z zaupanjem obrne za še natančnejša sporočila, najbolje je pa za vsakega, ki hoče kaj kupiti, da pride sam na Willard in si svet ogleda. Glavni in pooblaščen prodajalec zemlje je naš društveni sobrat g. Ignac Česnik, Willard, Wis. S pozdravom do vseh članov in Cenjeni »obrat u Jaz mislim, da ni bilo še nobenega dopisa iz naffe Soudan %- Tower naselbin« v nafiem glasilu; zatorej, ako vam je prav, priobčite sledeče vnstice: NaAa naselbina »pada med najstarejše a J i med prve naselbine v tukajšn-em železnem okrožju; tako je tudi tukajšni želesni rudnik adi O. I. M. Co. Soudan Mine prvi, ki je začel v Minn, poslovati. Redno se je pričelo v tem rudniku ilelati dne $5. marca l. 1884; torej je od tega časa 33 let. Prvo leto, do 31. julija 1884 se je odposlalo saimo 65 ton rude; toliko rude se sedaj naloži skoro na eno karo. Leta 1884, dne 1. julija je tudi prisopihala semkaj v Tower prva lokomotiva iz Two Harbois, Minn. Lokomotiva je imela šte vilko 3 in se je ž njo pripeljal tačasni inženir, ali sedanji super in tendent Duluth Iron Range že lezn. družbe. Leta 1916 se je ravno isti inženir z isto lokomotivo pripeljal v Tower na takoimenovano spominsko »lavnost 20. ali 201ct-nih naseljencev na Range; to ,it bilo dne 23. in 24. avgust ji H) Ki. Naj bo omenjeno toliko o preteklosti. Pri tej priBJd moram še sporočiti, kako se izdaj tukaj dela; vseh skupaj nas je v tuk. rudniku zaposlenih do 300 rudarjev plača je sledeča: v jami od $3.00 do $4.00 na dan; na površju od $2.50 do $3.50. V tukajšni bližnji okolici ni nobenega stalnega ali večjega dela;- pred par leti je "ronal" tu pri Tower Junction tako imenovani 4'North America" rov ( mane); mogli so ga za nedoločen čas zapreti, ker je prihajalo vanj preveč vode; ko se malo zrak očisti bodo začeli csuševati to jamo in z — vodenimi delnicami žepe nekaterih breapametnežev. Zdaj pa še malo o naših društvih. — Tu imamo 3 moška in 1 žesko podporno društvo. Naše dr. sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. t Jednote je najmočnejše v članstvu in z blagajno; drugih ne omenjam, ker ne spadajo v našo Jednoto, Tukaj so vsi slovenski možje v društvu ievzemši treh. Kar se tiče verskega življenja, smo na dobrem, ker imamo že 12 let stalno vue hvale in spoštovanja vrednega jrfovenskega duhovna v osebi Rev. Josip Ferjančiiča. Žal, da moram h koncu poroča ti tudi o smrtnem slučaju, ki je zadel našo Soudan naselbino. Dne 29. marca t. 1. je namreč umrla članica našega društva in Jednote, rojakinja Ana Peče, v starosti 40 let. Tukaj zapušča žalujočega moža in sedem (7) nedoraslih otrok, izmed katerih je star najinlaši 3 leta, najstarejši pa 14 let. Poleg teh žalujeta za puerano umrlo tu živeča dva njena brata John in Anton; —mekjena Mesaba Range še en brat; nekje v Michiganu pa njena sestra, omožena Ooyednik. Vsej tej, tako hiulo prizadeti družini, izrekam tem potom svoje iskreno sožalje—. Nekaj se govori o zopMnem štrajku, pa misritim, da ne bo nič. Vsakdo je namreč prepričan, da je boljše imeti vraibea v rokah, kakor pa loviti purana na strehi. Tako se je tu v Minnesoti že dvakrat poikazalo, da nepremišljenost in naglica ni nikjer dobra. K sklepu pozdravljam vse člane in članice iti mladi naraščaj naše Jednote. zastopnik dr. št. 4. K. S. K. Jednote. lovalo; če bi 1 tli droi kboM VX1 ga stara a takhn županom kakor tukajšna "Ck«en'\ ali " ska stranka, ki spoznava sam sebe in nekaj svojih za dobre, drugi na-rodi pa bi mu dobro došli samo takrat, ko bi oddali glasove sanj. t $ Kandidat za župana republikanske stranke pa je pisal v svojih le-tafcih grehe še starega mestnega odbora; pa je pri tem tudi sam prizadet. Oba ta dva županska kandidata sedaj mnogo obljubujp-ta volilcem raznotere urade i. t. d. Nekemu Slovencu je celo obljubljeno, da dobi plačano polovico tlaka, kadar bode delal nove ga. Torej, cenjeni rojaki SJovenei, odkod bodejo oni dobili vse to plačano? Morda plačajo ti mo$jfe iz svojih žopov?! Sv, plačali bo dete vse to vi samn pri letnih mest nih davkih in posebnih nakladah, ki jih bo več kakor jih je se kedaj bilo aiko pride kateri izmed teh dveh na površje. .Tretja, 4t Workingmcna" stranka se je pa ustanovila, ker mnogo ljudstva ni bilo zadovoljnega s prvima dvema kandidatoma za župana. "Workingmens" stranka pa olmtoji iz dobrih mož, oziroma fantov. Kandidatje te stranke so: Za župana (Slovenec) Anten O-berstar. Za odbornike: Frank Zupančič (Slovenec), Peter Johnson, John Janoviez. Za klerka: Friderick Ilofmeister. Za sodnika: Alojz Mavric (Slovenec). To so vsi dobri možje, oziroma fantje, kateremu moremo zaupati. Oni bodo zavrgli stani sistem ter bodejo uvedli novega, po katerem jim bode mogoče najbolje gospodariti in storiti kaj dobrega in hočejo tudi dokazati, da se s tem denarjem, kar ga itedaj mesto dobi — vsako leto — lahko popravi eno ali drugo stvar v mestu, ne da bi se davkoplačevalcem nakladalo vsakokrat velike posebne davke. Zato pa pofeivljam vse Slovence in Sloverake v Rockdale, ne dajte se podkupita in ne verjemite ničvrednim obljubam, tki vam do hajajo od drugih »trarnk, kakor tudi ostalim narodom priporočani, da pridete vsi na volišče, dne 17 aprila in volite " WorkingmenV' ali kandidate delavske stranke". Davkoplačevalec. Rockdale, 111. (P. O. Joliet.) Cenjeni g. urednik,: — . Prosim, da priobčite ta dopis, da mi bode mogoče razložiti 0 prihodnjih volitvah, ki se bodo vršile dne 17. aprila tega leta v Rockdale, 111. Cenjeni Slovenci v Rockdale 1 Bliža se dan, ko se bode odločilo, kedo bode gospodaril v prihodnje, v našem malem mestu; na volitvi bodejo dve stare stranfke in ena nova, ki je predvsem dobra stranka ,prve dve stranke so starega kalibra, ki vodijo me.* t o po svojem starem sistemu, po katerem ne bo pri&lo mesto nikdar na boljšo stopinjo ; denar se ^porablja v nepotrebne svrhe, mesto pa pri starem ostaja; vsi poznate može, ki «o Rockdale, 111. 6. aprila 1917. Naše mesto ni ravno zelo veli ko, toda napreduje na vseh straneh, radi tega smo lahko Rockdal-čanje ponosni, da živimo v lepem kraju in napredujočim mestecu. Se bolj ponosni pa bodemo lahko, če se pokažemo 17. aprila t. 1. kot en mož, da se borimo za napredek in izvolimo ol>čespoštova-nega in priljubljenega rojaka Antona Oberstarja, županom našega mesta. Rojak Anton Oberstar, kakor znate je kandidat za župana na ta-koimenovanem 44 Workingmens Ticket." Toda rojaki, — naj bo de kandidat ene ali druge stranke, to nima sploh pomena. Gleda se na osebo. In .ravno sedaj rojaki in rojakinje imamo lepo priliko iz voliti svojega čiloveka županom, ki bode ne samo nam v Rockdalu, marveč vsem rojakom sirom Amerike v ponos. Opustimo osebne mržnje in nevoščljivosti, zavist in nasprotstva. Podajmo si bratske roke in pojdimo z največjim ponosom na volišče prihodnji torek 17. aprila in volimo vsi za našega rojaka Anton Oberstarja, županom našega mesta, kakor tudi za ostale slovenske kandidate, ki so na raznih tiketih za različne urade. To je prva priložnost, ki smo jo Slovenci kateri k rat irtieli v Rockdailu, izvoliti si svojega človeka županom, in skoraj bi smel trditi, da je zadnja, če se ne potrudimo in ne potegnemo skupaj kot ena oseba. Zavedajmo se svoje narodne dolžnosti, opustimo vse drugo. Pojdimo vsi, moSki kakor ženske in volimo za naše rojake! Zapomnite si pregovor, ki pravi : Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti! Član K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. Cenjeno uredništvo: — Lepi so bili dnevi v naši slovenski naselbini od 25. marca do 1. ni; saj ni bilo tukaj tako verske pobožnosti že celih 6 let; pred toliko leti je namreč vodil tu sv. misijon JJev. Josip Polak. Ko smo sedaj slišali ganljive besede Rev. K. Zakrajška, smo se nehote spomiujali tudi danih obljub za časa zadnjega sv. misi-jona tukaj v Pittsburghu. Lepe pptoožnosti smo imeli v četrtek zvečer dne 29. marca t. 1. in v soboto zvečer dne 31. marca. Prvi dan smo pred izpostavljenim Najsvetejšim ponovili svoje trdne obljube in sklepe za prihodnost; tedaj so šli naši nedolžni o troeiri prav pred oltar, kjer so prosili Oospoda v presv. R. T. odpuščanja za našo nezvestobo, ker nismo spolnovali vsega, kar smo pri zadnjem sv. misijoni obljubi li; enako smo videli v soboto ve Čer nedolžno mladino okrog Marijine podobe, kako so otročiči ponavljali to posvečenje Mariji; pri tej priliki je marsikomu porosilo oko, tako je bil ta prizor ganljiv. Posebno krasen je bil sklepni dan sv. misijona, ko se je udeležila tega sklepa cela slovenska naselbina in tudi številno vernikov druge narodnosti, tako da je bila nafta slovenska cerkev Matere Božje ta dan natlačeno polna. Nikakor se nismo preje tako medsebojno poznali po narodnosti; a ta dan se je pa videlo koliko vernih rojakov iu rojakinj je še v Pitts-burghu, Pa. Torej Slovenci in Slovenke držimo tudi v prihodnje skupaj v verskem in družabnem oziru. Saj imamo lično slovensko cerkev, dobrega slovenskega duhovnega pastirja, imamo sestre u-čiteljice, ki tako lepo podučujejo našo mladino. Imamo tu več slovenskih katol. društev spadajočih h K. S. K .J. kjer se človek lahko zavaruje za slučaj bolezni in smrti. Imamo tudi naš krasen K. S. Dom, torej ne potrebujemo sedaj drugega kakor zastopnosti in složnega delovanja med seboj. K sklepu se lepo zahvaljujem tudi v imenu drugih faranov Vam e. g. Mertel ker ste nam preskrbeli zopet sv. misijon, katerega imo bili že tako potrebni. Iskrena hvala Rev. Kazimir Zakrajšku O. F. M. za trud in prekrasne pridige za časa minulega našega misijona; hvala vsem ostalim jjg.: duhovnikom, ki so prišli pomagat v tem sv. času. hvala lepa pa tudi vsem našim častitim sestram učiteljicam iz reda 4'Notre Dame", ker so naše otroke tako lepo naučile pevati slovenske nabožne pe- vse in shajalo spomine na cerkveno petje fce enkrat vsem vala! Živela slovenska 'alC^' . Trempus, 4f vse m nič ni kaznjivo. lie še V0Č, pravijo, da je katoliška Citatelj morebiti mislis, da se cerkev naravnost pogubna za člo-izmišljujeni, da bi grdil vero sbo- ve6tvo Xaj so v„eti za t^^no uči in doka-1 bla|?ar ubogega Človeštva, ali jih tematično gotovostjo uči in do-ka zuje to psihologija (duseslovje).— smem vprašati, koliko domov so NEKAJ STRAŠNEGA Po svetu naj doni grom resnice: et stopil v svet . Živel sem s črnko, ljubkoval Francozinjo, igral z Američanko, | vozil se z Danko, oženil se z Nemko. Vse so pa hotele, da bi jim bil zvest; a jaz sem jim pridigoval, da j je zvestoba prevara. Ko sem pa sam Okusil, kako boli .nezvestoba,] potem sem — ne! o tem aiočem govoriti. To so podrobnosti, med I katerimi so se vrstili mučni odrno-] ri — razdraženo pohajkovanje prazno dolgočasen je — izmučen o-1 blip — podžigamo hrepenenje. Med te presledke sem pa zopet vpletal I umetnost, vino, znanstvo, pivo, godbo, ples, književnost, ljubeani-| eanje.in gledališče. Zdaj pa (star sem 30 let) hrepenim po tistem ve-1 Lik eni odmoru (sunrti), v katerem ni nobenih presledkov . . . dokon-1 čal sem. Ne morem več, ali vendar: nočem več . ..." In tako za-1 peljanega nesrečnika proslavlja! svobodomiselni list "Dcr Weg" za "zmagovaiea in juna(ka!" Tako svobodomiselno življenje pa zmaga in junaštvo! Ali ni svobodomiselnost blodo-! miselnost ? Kaj pravi slavni pesnik Goethe o monizmu! Pravi, da se mu »di monizem tako starikav, prazen in mrtvaški, da komaj prenaša njegovo navzočnost, Z moniamoin, pravi, se toliko pridobi, kolikor izgubi, naposled ne ostane drugega kakor mawla ničla olii "zeror (Oerm. B. 1912 No 58.) Resnicoljub. Osamela miadika. Ra- crne Počasi vstaja tema iznad me . . . Pri mestnih vratih čaka sveti Peter, na kaaneniti klopi čaka jutra. Navdušene mu prsi polni . ra» dost. V veselju takem je na gori Tabor šotore hotel tri postaviti... Na strehi prve hiše pa petelin zapoje zori svoj pozdrav navadni; natika živo v Petrovem sporni nu njegovo davno, najtemnejšo noč.--:-- • t • Tam na dvorišču, sredi trume, pri ognju roke si je grel premrle ; prevroča duša se mu je hladila, prezebli so prejšnji lepi sklepi... A iz dvorane sodne krik na 'krik po dvoru se je širil: "Kriv je smrti!" — Kot blisk je sinil Petru strah po licih, kot rezek dih prevel mu je vso dušo, oklenil lepe sklepe — v led.. Raz smehljajoča ustna vratan-ce trditev trpka vanj je viknila: "A! Tudi ti si hodil z Nazaren cem!" "Verjemi, žena! Jaz ne po znam!'' Na strehi pa je dvignil izincd perja petelin glavo. Vztrepetal s pe ' rutmi in, kakor da mu ni nikamor sila, počasi kljun odpiral in zapel.. Apostol se je skrii za širen ste ber. — MRes! Tudi ti si eden izmed o i nih T' nov,- Škodoželjen je zapreti «?las. "Prisezam ti pri teinplu, da jaz nisem!" - Petelin je med perje vtaknil kljun ... Pretesna čustva so nesrečneža pregaiala izza stebra do izhoda; a množica mu je zastrla pot: "Ua! Ti si ž njim ibil! Saj si Galilejec!" "Prokleti jezik vseh nevedne-I zev! , -1 Prisezam vam |>ri vseh prerokih naših: I oveka te«a ne poznam.' Petelin drugič zganil je s perutmi, / pogledal doli na dvorišče frum-no, mo3i nabiral v vedno širšem vratu, moči nabiral — pomenljivo pel ... Oj, ta poredni petelinov klic! Besede ostre . . . rezki kriki... vse, vse »bi mu v duši s časom onemelo. A kje potihne, kdaj -potihne v prsih ta nagajivi petelinov klic!! ... In iz dvorane med vsestranskim krikcan Najvišji in Najnižji gre uklc-njen tam mimo ognja . . . mimo stebrov . . . mimo Petra . . . *4Neznanec'' znanca milostno pogleda . . . Kot soinčni žarek po premrli roži, po Petrovi je duši ta pogled is gorkoto in svetlobo in milobo o4edenele lepe tajal sklepe, odrevenele Wage božal misli... I11 prva kaplja je pritekla 7 leda, rosi 1 a prva solza iz oči.a Za njo jih je priteklo sto in sto.--- Objokanec je bežal . . . bežal.«, bežal tje na grobove dedov in prerokov. Na oljikove list»> — žive strune blažilno mu je mrak zasviral pesem: "Neznani potnik! Mir s teboj Oospodov!'' "KakoT! Jaz nisem litel z Gospodom biti, pa naj bi mir Gospodov bil z menoj T" Naprej . . . naprej do drage Oljvike gore! V presilnem begu je zadel ob skalo . . . Moj Bog! . . . Kako mi je naročal takrat v preroškem duhu: "Simon, ti si skala!'' Res! V hladnosti sem ves podoben skali, a v trdnosti še kamenček ane zmaga. "... in 11a to skalo . . ." O, nikar, nikar!— Če« goro veter jc zapihal vlažen, kot da bi nosil v sebi tiste sol neodvisne, kaže. da je v oni dobi Francija do tepa dosti prrpcmogla, ker je poslala Združenim državam na pomoč svoje vojno brodovje in vojaštvo pod slavnim generalom La == rast ameri&ke naklonjenosti m prijateljstva do nas, ki pcataja vedno večje. Mi se borno torej borili zdaj skupaj za svobodo narodov in bodočega človečanstva. &edaj visi Fayette-jem. Francija je bila|bodočnost sveta na nitki; fltdaj se dalje P^a^ k je pred celim sye-| nahajamo vsi na križpotju; ena pot vodi svet do krivice ter zla, ze, nedavno v smrtnem strahu po- rošene . . . Dreves vršički so se zibali, ob veji se je veja krivila. In Petru se je zdelo — les še-peče v vprašanjih samih ln očitanjih Ti sam, ti sam si se zatekel 1 nam?! Kje Njega si, kje NJega si zapustil T Še včeraj si mu ves goreč obetal ljubezen, srčnost, vero in zvestobo . . . O, kol ikra t je v senci teh dre ves govoril tebi milo in proseče o vdanih ovcah, o pastirju dob rem, o vinski trti, o mladikah nje nih . . . ! Ti Peter, ti mladika osamela, povej nam; kje je vinska trta tvoja? Odgovora ni mogel najti ta krat. ' A danes Peter lahko odgovar ja: V višini cvete vinska trta mo ja; oživljajoča rosa jutranja rosi krog mene kakor nje slad kost . . . Le poj, petelin! Vzdrami brate svoje! Zapojte vsi, po strehah vseh za po jte: ne dvakrat! . . . večkrat! Jaz bom več kot trikrat razkril meščanom: kak ini On je znan. — Le naznanite mestu zlati dan . Silvin Sardenko. Prijateljstvo med Francijo in Zdr. državami Med nobeno drugo državo republiko, oziroma med nobenim drugim narodom na svetu ne via da že leta in leta toliko prijatelj stVo, kakor med Francijo in Zdru ženimi državami; ta prijateljska vez je stara že približno 150 let m izvira od ono dobe, (1. 1776) ko so postale Združene države ame toni 1. 1776 pripoenala novo lju-dovlado Združenih držav. V trajen znak vednega prijateljstva med Francijo in Združenimi državami je 1. 1880 podaril francoski narod mogočen kip "Svobode" (Statue of Liberty) ki stoji na Bedlovem otočku v newyorškem pristanišču. , Leta in Jeta so potekala od o-nega časa. Kakor marsikatero evropsko državo, tako je zadela sedanja svetovna vojna tudi Francijo; že tretje leto se bori za svojo domačo grudo, za svobodo in pravico in skuša potisniti mogočnega Nemca s fiancoskega zasedenega ozemlja. Ne, da bi držali ravno s Francijo, vendar ji moramo dati priznanje, ker se že toliko časa hrabro vzdržuje in odbija sovražnika, ki se je 1. 1914 in 1915 že bližal Parizu. Kdo si za/more misliti veselje ill navdušenost, ki je navdala Francijo pred nekaj dnevi, ko se je njena največja prijateljica (Združene države) izrekla za vojno in da ji hoče priskočiti v tem kritičnem času na pomoč. Iz Londona se semkaj poroča, da so angleški in rrancouki avijatiki dne 4. t. 111. metali letake na nemške zakope po vsi obmejni fronti. Ti letaki so vsebovali dobesedno in necenzurirano besedilo vojnega govora, katerega je držal naš predsednik Wilson dne 3. t. 111. v kongresu. Kmaiu ko se je zvedelo v Parizu o velepomembnem Wilsonovem govoru, jc poslal francoski predsednik Rajmond Poincare predsedniku Združenih držav sledeči brzojavni pozdrav: Pariz, 5. aprila 1917. V trenotku ko prihaja velika a-meriška ljudovlada na dan, da bo vsled Vašega plemenitega priporočila nastopila s silo orožja za pravico in svobodo na poeflagi svoj ill idealov i 11 tradicij — vsled tega ta korak francosko ljudstvo odobrava z najbolj globokimi čuvstvi in bratskim pripoznanjem. Dovolite mi g. predsednik da Vam opetovano izražam v tej resni uri zagotovilo ravno istih občutkov, kakoršne sem Vam nedavno razložil, ti občutki prijateljstva so se pa zadnji čas še povečali. Trdno sem prepričan, da izražam ameriškemu ljudstvu misli vse Francije, njeno veselje in ponos ki bije v naših srcih vsled medsebojnega prijateljstva. Ta vojna bi ne dosegla svojega končnega pomena, če bi se iste ne vdeležile Združene države vsled pritiska sovražnika. Vsakdo, kdor nepristransko misli bo zanaprej res zaanogel spoznati, da je bil nemški imperializem oni, ki je želel sedanjo svetovno vojno, ki se je* na isto pripravljal in ki je isto napovedal. Vse to, je ta imperializem ukrenil radi tega, da bi dospel do nad gospodarstva celega sveta. V tem času je dosegel le odpor v zavesti človečanstva. Z Vašim govorom, ki ga ne bo zgodovina nikdar pozabila ste se ovekovečili pred vsem svetom kot zaščitnik civilizacije, kateri je že kršitev mednarodnih postav grozila. Cast Vam vsled tega g. predsednik in Vaši čislani domovini. Sprejmite izraz mojega preudane-ga prijateljstva Rajmund Poincare." Dne 5. aprila 1917 je poslal francoski predsednik še eno pozdravno brzojavko in sicer namenjeno ameriškemu ljudstvu.^ Ta brzojavka se je glasila sledeče: "Pariz, dne 5. aprila 1917. V pozdravnem naznanilu katero sem si dovolil poslati danes zjutraj predsedniku Wilson 11, sem žal le bolj površno in v naglici izrazil čutila, katera ima sedaj vsa Francija do Združenih držav Pred nekaj dnevi sem opazoval na clyscjskem vrtu kako že poga nja nekaj malih drevesc, katera mi je 1. 1915 doposlal iz Amen kc eden izmed vaših domačinov Ta drevesca so krasila nekdaj vrt okoli hiše nepozabnega nam Lafa-yette-ja in so dospela preko morja zdrava rn čvrsta kakor jc še dandanes čvrsto prijateljstvo med Združenimi državami in Francijo. Lansko spomlad so bila pere-teh drevescih še malo sla- druga pa do pravice in miroljub-ja. Mi smo si izvolili zadnjo pot in bomo ponosni, če bomo smeli hoditi po tej prosvkljeni poti z mogočnim ameriškim ljudstvom." SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUftTVOV CLEVELANDU, OHIO. Dne 7. decembra 1916 se je m-korporirala družba "Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo," (Slovenian Building & Loan Association) za Cleveland in okolico. Ker je država jako natančna glede teh korporacij, je trajalo skoro tri mesece, da so bila pravila končno odobrena od državnega oddelka za Building and Loan Association. Dne 12. marca je prišlo dovoljenje, da se začne lahko takoj poslovati. Našim ljudem je še mail o znano o stavbinskih in posojilnih društvih, ki so pa razširjena posebno med Čehi in drugimi narodi. Samo v državi Ohio, je več kot 638 Stavbinskih in Posojilnih Društev, ki «0 vsa naravnost pod državnim nadzorstvom, in vsa dobro uspevajo. Slovensko stavbinsko in posojilno društvo je inkor-porirano za $100.000.00, to je en tisoč delnic po $100.00. Deluice se plačujejo 11a mesečne obroke po $1.00 na mesec ali vse skupaj na enkrat. Kdor plačuje po $1.00 na mesec, bi imel plačano delnico v 6 letih in 6 mesecih, torej plača le $78.00 za delnico. Ker se denar obrestuje med tem časom. Na ta način ima vsak priliko hraniti kot na Banki. Družba ima tudi pravico po postavali sprejemati hranilne vloge, na katere se plačuje po 5% obiesti. Namen stavbinskih hi posojilnih društev je v prvi vrsti, da »e navadnim delavcem pomaga priti do svojega doma in posestev, ker lahko vsak plačuje na mesečne obroke, kar ni mogoče na banki. Kdor si izposodi denar postane sam delničar in plačuje denar, kakor vsak drugi delničar. G4avni natneu Slovenskega stav-binskega in posojilnega društva je, pomagati rojakom, da si vsak ča« lahko po#»odijo denar od domačega podjetja, in pod ugodnejšimi pogoji, kakor ga dobijo na banki. Glavno pa je da vse obresti in dobiček od posojenega denarja o-stane med našimi ljudmi, in ne gre v žepe kapitalistom, ki lastujejo banke. Vsak navadni delavec, ki kupi delnico postane nekak bankir za one, ki rabijo denar »na posestva. Vsak direktor bo rojakom rade volje pojasnil vse, kar se tiče tega društva, tako da bo s časoma vsak rojak zvedel, kako velike koristi bo to podjetje za fiuanč-ni razvoj nase4bhie. Imena direktorjev jamčijo da se bo vse vršilo pošteno in v korist naselbine. Prvi direktorji so: Anton Kaušek, Frank (*Wi»e, Joseph Plevnik, Paul Schneller, August Kaušek, Anton tirdi-, Joseph Kalan, .Joseph Demšar, Math. Brajdič, Paul Gozdanovič, Jernej Knaus, Michael Set nikar, Joseph Smreka r. Urad Slovenskega Stavbmske-ga in posojilnega društva je na 6202 St. Clair Ave. Po "Slogi". Iveri. Marsikdo se korajžno ponaša, da bi šel rad 11a vojsko in bi 4ant vse posekal — če ne bi imel doona zadržka. Megle ne moreš razpihati tudi nc z največjim kovaških meh um. • - Norec najde vedno večjega norca, ki mu l)o pel hvalo. * Mrzel denar razerreje tudi ona srca, ki niso za ljubezen vneta. • • Svet je sdehememu lawtno zrcalo. človeku Z denarjem si ue moreš kupiti niti trohice ljubezni, pač pa cele •tone sočutja. se a na botna; letošnjo spomlad so se pa močno razvila, tako da bodo imela v poletnem času velike liste ;jaz « predstavljam v teh drevescih I laž zanjo reklamo S tem, da resnico prikrivaš, de- K ne Tel«fc>n: Canal 2487. $0.60 ..............$1.< ••••••••••••••$1« OFFICIAL ORGAN of th« GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA I—nod every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: Wwl 22nd Place, Chicago, Phone: Canal 2487. 11L Subscription rate: For Members, per year. For Nonmembers .. •.. For Foreign Countries.. Kocka je padla. Kakor bo ostal zadai j i teden meseca julija 1914 za vedno zapisan v svetovni zgodovini, tako bo o-stal zapisan tudi Veliki teden leta 1917. Na sv. Ane dan pred tremi leti je Avstrija proglasila splošno mobilizacijo, •kmalu zatetn je pa napovedala vojno Srbiji in njenim zaveznikom. Letoe, na Veliki petek, dne 6. aprila se je pa izvršil v glavnem mestu Združenih držav velevažeii spominski dogodek, ko so Združene države formalno proglasile« vojno stanje aned njimi in vlad-o nemške vlade. Predsednikova resolucija za napoved vojnega stanja je bila že 3. aprila sprejeta v senat*&i zbornici z 82 proti 6 glasovi, tri dni zatem pa v kongresni zbornici z 373 proti 50 glasovi, končna deba^za sprejem te resolucije je trajala v kongresni zbornici celih 17 ur, tako da je prišlo do sklepnega glasovanja šele ob "četrt čez 3. uro zjutraj. Ko je predsednik Wilson dne 3. aprila že proti večeru x kongresu Pirečital svojo velevažno poslanico za napoved vojnega stanja, so segle njegove besede vsem senatorjem in kongresnikom ali zastopnikom ljudstva globoko do srca; radi tega je bila tudi "Wilsonova resolucija s taiko večino sprejeta. Pri tem ne smemo zato nikakor obsojati predsednika Wilsona; v svpjem govoru ali poslanici je razložil namreč vsem navzočim in kasneje tudi vsemu ^ameriškemu ljudstvu, čemu ga je gnala misel za napoved vojnega stanja med Združenimi državami in nemško vlado. Senatorji in kongrcsaiiki so končno uvideli, da ima pi edsed nik Wilsonv tem oziru popolnoma prav in vslcd tega so odobrili njo govo resolucijo. Za to vojno stanje je glasovalo torej ameriško ljudstvo po svojih zastopnikih v kongresu. Predsednik Wilson je razložil v kongresu koliko krivice je zad&-la nemška vlada že Združenim državam tekom sedanje vojne. Kruti nemški imperializem je zahteval že do sedaj do dvesto naših žrtev, ameriških podanikov, katere so nesrtaki podmorski čolni potopili brez usmiljenja ; nemška vlada je dalje kriva, da trpi ameriška trgovina veliko škodo, ker so ji zaprte nekatere važne točke na •morju; nemška vlada je zadnji čas po svojih dobro plačanih vohunih v Združenih državah povzročila tudi dosti škode pri raznih raz-strelbah; dognalo se je, da je hotela berolinsba klika preplaviti vse Združene države s takimi vohuni in je vsled tega Berlin sam in prvi izzival našo vlado na vojno. Dalje je hotela nemška vlada podkupiti in pregovoriti Mehiko, da na i stopi v ofenzivo z Združenimi državami; Američani niso bili torej varni svojega življenja pred nemškimi zarotniki ne doma in ne na morju; s tako državo ne more nihče milo postopati in je bila po sodbi predsednika Wilsona napoved vojnega stanja že davno potrebna in umestna. Če ibo tebi tvoj sosed vedno nagajal, ti škodoval ali celo moril člane tvoje družine, ga ti ne boš zato božal in smatral pravim sosedom, temveč pravim sovražnikom. Kako pride sploh milijonov duš broječe ameri-ljudstvo do tega, da hi moralo se je nemžki cesar v tem zelo motil in da je se najti na »vetu škarje, s katerimi se bo zamoglo njegovo visoko stoječe brke malo p ris trik: i . Predsednik Wilson je v .svojem govoru povdarjal, da v obče ne sovraži nemškega naroda, da gojijo Združene države Se vedno sočutje in prijateljstvo do njega, da nemški narod nikakor sam ni kriv sedanje evropske vojne pač pa nemška vlada (ikajzer), ker je pred 3 leti napovedal vojno brez ljudske volje in vprašanja. Vojno se je napovedalo le vsled želje in prizadevanja gotovih vladarjev in njih privržencev valed nadgospodar-stva in slavohlepja; v dosego tega so si pa zbrali ulbogo ljudstvo za svoje orodje, da preliva sedaj po nedolžnem kri. Predsednik Wilson je dalje o-menil, da se Združene države nočejo nikakor boriti za dosego kaj ozemlja, denarja ali časti, temveč edinole za ohranitev civilizacije, ki je bila zadji čas že na tehtnici. —"Pravica narodov je več vredna kot mir", je rekel predsednik "in vsled tega se moramo boriti za stvar, ki smo jo hranili vedno v naših srcih in to je — demokracija, boriti se moramo kot tiki tudi za pravice onih, ki nimajo pri svojih vladah nič prava — za pravice in svobodo malih narodov — za u-vedbo svetovne pravice, za svobodo in varnost vseh narodov, da bo ves svet enkrat za vselej prost.*' Predsednik Wilson je svojo poslanico zaključil s sledečimi besedami: 44 V dosego tega 'moramo posvetiti in žrtvovati naše življenje, naše imetje — naše vse — kar smo in — kar imamo. To ukrenimo s ponosom onih, ki se zavedajo, da je napočil dan za Ameriko, da je pri volji in opravičena žrtvovati svojsega tega lahko raz vidimo glavne in tehtne vzroke čemu so stopile Združene države nemški vladi na prste. Tu gre v prvi vrsti za odpravo neomejenih pravic, moči, sile in vladanja nemškega cesarja, za uvedbo enakopravnosti in civilizacijo med vsemi svetovnimi narodi in za dosego trajnega miru. Kdor te velevažrfe tbčke in načrte dobro premišljuje, bo sleherni soglašal z idejami in nastopom našega predsednika Wilsona. Kako se bo spor med Nemčijo in Združenimi državami končal* ne moremo še za danes govoriti. V obče pa -lahko sodimo, da bo naša mogočna Unija dosegla svoj zaže-ljeni cilj in bo š tem pripomogla do prejšnega svetovnega blagostanja in tako zaželjenega miru. To ji iz srca privoščimo, za to smo pri volji ji pomagati v vseh zadevah, kaikor ji bo v tem pomagalo tudi na milijone in milijone ameriških domačinov in državljanov raznih narodnosti. Pozor ameriški Slovenci! morali toliko časa, da se sklene so- pet mir med Nemčijo in Združenimi državami. Kdorkoli izmed naših rojakov nima do danes še prvega papirja naj se takoj jutri polnri, da ga dobi, kajti previdnost v takih resnih časih je dosti vredna. Kdor ima pa morda prvi papir že 2 leti in živi tukaj v Združenih državah že 5 let (zadnje leto neprestano v eni državi) naj naredi takoj pro-fajo za drogi naturalizacij ski papir, da se mo.rda ne bo enkrat ke-sal. Važna opomba. Prvi papirji so veljavni samo za dobo 7 (sedem) let. Ako imate vsaj prvi papir, ne boste imeli nobenih sitnosti, če bi prišlo tudi do vojnega stanja med Avstrijo in našo Unijo. Kdor želi kako , pojasnilo glede pridobitve prvega ali drugega papirja, naj se obrne pismeno na u redništvo našega lista. Še en važen nasvet imamo do o nih naših rojakov, ki še niso ameriški državljani in sicer: Ker živimo v vojnem stanju bodite vsi zsfto oprezni kar delate in govorite v javnosti. Pri tem zopet svetujemo prizadetim, da naj pre-čitajo vojno proklamacijo pred sednika Wilsona, priobčeno na tej strani lista.Ne zabavljajte čez Zdr. države, njeno vlado itd. Ne hvalite Nemčije, ker ta je sedaj naša sovražnica. Nič se vam ne bo zgodilo, če boste izpolnovali postave Združenih držav, če boste mirni in tihi. Tozadevno je izdal dne 6. t. m. generalni pravdnik Gregory vsem okrajnim pravdnikom sledečo proklamacijo: "Naroča se Vam, objaviti sledeči oglas:— — Nobenemu naseljenemu Nemcu, ki ni bil zapleten v kak čin proti interesom Združenih držav, se ni treba bati ,da bi ga nadlegoval justični deparment dokler se ravna po sledečem svarilu: "Obey the law; keep your mouth shut! Izpolnuj postavo; drži jezik za zoUmi!" V prvi vrsti se nanaša ta pro-klamacija samo na tu živeče Nemce, nedržavljane, a ozira se tudi na druge osebe, ki bi skušale kaliti javni mir. Nič se Vam ni treba bati, da bi vam vlada ali kdo drugi storil kaj krivice glede vaše osebne svobode, vašega premoženja in lastnine. Denar, ki ga imate v raznih bankah je vaš, in ostane vaš; nihče vam ne bo odvzel niti centa. Pustite ga lepo v miru tam kjer je — shranjen na varnem. Doma vam lahko denar zgori, ali vam ga tatovi ukradejo. Ravnajte se po teh navodilih pa ne boste imeli nikakih ne-prilik! w V Združenih državah živi približno 200.000 Slovencev došlih sem kaj iz starega kraja; to je že precej lepo število. . Kdo nam pa zamore povedati, koliko izmed teh ima dandanes ameriški državljanski papir? Stavili bi 100 proti 1, da izmed teh nima niti dobra polovica prvega, ali drugega papirja. Baš sedaj je nastopil čas tudi za ameriške Slovence, ko je treba to stvar resno premisliti. Tudi mi živimo sedaj v vojnem stanju; kaj ravno nam bo ta vojna prinesla še ne ve nihče. Zaenkrat je Amerika zapletena v vojno samo z Nemčijo, in je tudi pretrgana diplomati-čna zveza med Avstrijo in našo vlado; prav lahko se pa kmalu razmere zasučejo tako, da bo nastalo sovraštvo tudi med Avstrijo in Združenimi državami; tega pa ne bo zope't nihče drugi vzrok, kot nemški kajzer. Dal Bog, da bi ne prišlo nikdar do tega koraka! Vsled napovedi vojnega stanja med Združenimi državami in Nemčijo so izgnbili v javnosti tu živeči Nemci nedržavljani precej u-gleda, daeiravno ne vsled njih lastne krivde. Vlada bo sedaj pazila nanje s posebno ostrostjo. Le či-tajte tudi na tej strani priobčeno predsednikovo vojno proklamacijo, nanašajočo se v prvi vrsti na tu živeče sovražne podanike (ne-naturalizirane Nemce.) Velik udarec & te Nemce je tudi dejstvo, Predsednikova vojna proklamacija. Vojna proklamiaeija, katero je predsednik Wilson dne 6. aprila t. 1. razglasil se iglasi sledeče: — "Ker je v »kongresu Združenih držav na podlagi ustavne pravice odobillo skupno resolucij« senat-ska in kongresna zbornica, datiramo z današnjim dnem, da obstaja vojno stanje med Združenimi državami in cesarsko nemško vlado, ki je sama to vojno stanje natve znila Združenim drŽavam — se to stanje s tem uradno proglasa in sicer na podlagi točke 4067 državnega pregledanega statuta, ki se glasi sledeče: Kadar se napove vojna med Zdr. državami in kakim tujini narodom, vlado, ali kako roparsko v-padno silo, ki bi skušala groziti teritoriju (ozemlju) Združenih držav, naj predsednik v tem slučaju objavi v javnost proklamacijo na vse moške državljane, na vse moške podanike sovražne države ali vlade in sicer v starosti od 14 leta dalje, ki živijo tačasno v Združenih državah in še niso pravi natu-ralizirani državljank da se slednji podvrženi omejeni svobodi ter se jih lahko zapre ali pošlje nazaj, ker so podaniki sovražnika. "Predsednik ima popolno pravico v takem slučaju izdati potre-prolklamacijo na ljudstvo in navodila, kako naj se taki podaniki ravnajo napram Združenim državam v vojnem času; on ima dalje pravico določevati kje in kako naj taki inozemski podaniki stanujejo, ali pa laihko bivajo v Združenih državah. Predsednik ima dalje todk 4068, 4069 statutov so narejene'fie druge določbe v zadevi inozemskih sovražnikov. Vsled tega sedaj jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, proglaiSam vsem onfen, katerih se to kaj tiče, da oibstaja vojno stanje med Združenimi državami in cesarsko nem&ko vlado. Jaz naročam posebno vsem Uradnikom Združenih držav, civilnim, ali vojaškim, da naj bodo sedaj v tem vojnam stanju posebno poeorni in vestni v izvrševanju svoje dolžnosti in službe. Zaeno kličem vsem ameriškim državljanom, da bi vsi vdani in zvesti do svoje domovine, ki je bila že od ustanovitve posvečena načelom svobode in pravice — izpolnovali postave te domovine, da naj bi dajali nerazdelno in voljno pomoč v taki meri, iki bi bila določena ,od ustavnih ob last i j v svrho vodstva vojne, da bi se z njimi dosegel uspeh ter gotovi in pravi rnir. Na podlagi oblasti in pravice podeljene mi po ustavi Združenih držav in v gorioznačenili točlkah pregledanega Statuta, jaz s tem dalje proglašam in naročam* da naj se sledeče obnašajo in vedejo napram Združenim državam vsi moški domačini, državljani in podaniki Nemčije v starosti od 14 leta dalje — ki žbvijo v Združenih državah in fte niso pravilno natu-raliziraiw in katerih se ta proklamacija tiče na podlagi gorinavede-nega pregledanega Statuta: Vsem podanikom sovražnika se naroča, da naj se mirno zadržijo napram Združenim državam in naj se ogibajo vsakojakegu prestopka javne varnosti, da naj ne kršijo post in v Združenih držav in njihovih teritorijev; da naj se izogibajo pred dejansko sovražnostjo, ali dejanjem, informacij, pomoči aLi kake udobnosti v korist sovražnikov Združenih držav. O-pozarjani jih, da naj se natanjko drže vseh določb in predpisov sedaj, ali v bodoče izdanih po predsedniku. Dokler se l>odo ravnali v smislu postave ki teh določb se jim ne bo ničesar žalega naredilo, kar se tiče varnosti njih življenja iu sedanjega bivališča; smatralo se bo iste kakor vse druge mirne o-sebe, «ki postave izpoinujejo. Pri tpn» bi se lahko uvedlo le gotove omejitve, ki ibi bil« potrebne v njih lastno varnost iu v prilog varnosti Združenih držav. Vse podanike Združenih držav se s tem o-pominja, da. naj se mirno zadrže in da naj prijateljsko postopajo z onimi podaniki sovražne dežele, ki šo pri volji spolnovati postave kakor vsi ostali podaniki Združenih držav. Vsak sovražni podanik, ki .bi se ne hotel zadržati tako, kakor tukaj predpisano, bi bil podvržen vsem drugim tozadevno predpisanim kaznim; lahko bi se takega zaprlo, zahtevalo od njega varščino ali ga pa prisililo, da bi se moral od iuikaj vrniti v wojo staro domovino. Na podlagi dane mi oblasti s tem toraj proglašam sledeče določbe, katere smatram umestnim za ohranitev javne varnosti: 1.) Noben sovrani podanik ne sme nositi pri sebi nikdar in nikjer strelno orožje, orožje ali kako drugo vojno potrebščino, ali samo dele iste, municijo, Maksi-movo .puško ali strelno orožje, ki ne proizvaja pOka, dalje ne sme nositi tak podanik pri sebi eksplozivnih snovi ali stvari za izdelovanje iste. 2») Noben sovražni podanik ne sine imeti ali lastovati za rabo najsi'bo že v tem ali onem mestu ("kraju) in času kak zračni letalni stroj (aircraft), ali brezžični brzojavni aparat, ali sploh kake vrste signalno napravo, ali kako tajno sestavo iz številk, 'kak papir, listino ali knjigo pisano, ali tiskano s tajnimi številkami ali nevidnim črnilom. 3.) V takem slučaju naj se vse premoženje sovražnega podanika zaseže od vlade Združenih držav. Ta določba velja torej za talke o-sebe, pri .katerih h^se našlo v posesti kak izmed gorinavedenih predmetov. 4)Sovražni podaniki se ne smejo nahajati,ali bližati več kot pol milje oddaljeno kaki zvezni, ali državam utrdbi, taborišču (Camp) ar-zenalu, postaji za aeroplane, vladni ali mornarični bojni 'ladji, ladjedelnici (Navy yard) tovarni a-li delavnici za vojno municijo, ali kakega drugega Velika za vojne potrebščine. ti pram vladi aii koiigr*fe Združenih držav, ali napram kakemu drugemu vladnemu pododdelku; ne sme napadati odredb, in zadržanja Združenih držav, oseb ali lastnine kake osebe v vojaški, mornariški ali civilni službi Združenih držav, njih teritorijev, distrikta Kolumbije* ali kake mestne oblasti. 6.) Noben sovražni podanik ne sme izvrševati, ali povzročati kako sovražno dejanjer (čin) proti Združenim državam, ali dajati sovražniku kake informacije, pomoč in podporo. 7.) Noben sovražni podanik ne sme živeti, vstopati ali ostati v kakem kraju, katerega predsednik od časa do časa označi kot prepovedanega za bivanje in vstop, kar bi povzročilo nevarnost javnemu miru in bi kršilo Varnost Združenih držav. Vtem slučaju dela lahko izjeme samo predsednik Združenih držav, da daje takim osebam posebna dovoljenja. 8.) Sovražnega podanika katerega smatra predsednik iz gotovih vzrokov nevarnim, ker je pomagal, ali ker hoče pomagati sovražniku ter postaja s tem javnosti in miru Združenim državam nevaren, vsled kršenja teh določb — se lahko spravi v kak posebni kraj določenem od predsednika. Iz tega kraja se ne »me dotičnik podati ali celo zapustiti Združene države na podlagi tozadevne predsednikove določbe. 9.) Noben sovražni podanik ne sme potovati iz Združenih držav če ne dobi od predsednika ali so-dnije potrebnega dovoljenja, ka kor je to v točkah 4069 in 4070 preglednega statuta označeno. 10.) Noben sovražni podanik se ne sme izkrcati, ali stopiti na tla Združenih držav drugje, kakor v to od predsednika predpisanih krajih. 11.) AJko potrebno, se lahko izda ukaz za splošno popisovanje vseh sovražnih podanikov, to pa radi tega, da se omeji prestopke gorinavedenih določb in varnostnih predpisov. 12.) Predsednik laiiko pooblasti maršala Združenih držav, ali njegovega namestnika ali kake druge uradnike, da spravijo vse sumljive osebe v ječo, vojaško taborišče, a-
  • . K dr. Marija Majnika 154, Peoria, 111., 22285 Cubinek .Josip 41, 1000., spr. 15. mar. 1917., dr. št. 24 čl(ic). PRISTOPILE ČLANICE. K dr. ^v. Štefana 1, Chicago, 111., 8103 Gosuič Marija 37, 500., spr. 3. mar. 1917., dr. št. 304 čl(ic). K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 8104 Jaklevič Anna 16, 1000. -8105 Glavič Jožefa 24, 1000. — 8106 Žagar Anft 28, 1000., spr. 18. mar. 1917., dr. št. 500 čl(ie). " K dr. Sv. Jan. Krstu. 11, Aurora, III., 8107 Corenec Antonija 27, 500, spr. 4. mar. 1917, dr. štt. 67 čl(ic). K dr. k v. Barbara 40, Hibbing. Minn., 8108 Nosan Neža 29„ spf. 4. mar. 1917, dr. št. 122 čl(ic). • K dr k sv. .Jožefa 43, Anaconda, Mont., 8109 Mogus Mary 29, 1000. — 8110 Domitrovič Jessie 33, 1000., spr. 20. mar. 1917, dr. št. 139 r-i(iv). K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8111 Bosiljevee Marija 39, 1000, spr. 11. mar. 1917, dr. št. 291 čl(ic). K dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, lnd., 8112 Vidmar Marija 33, ■t000., spr. 14. mar. 1917., dr. št. 77 čl(ic). K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 8812 Plut Ana 43, 500, spr. 18. mar. 1917., dr. št. 116 čl(ic). K dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8114 Lavrič Franca 30, 1000., .spr. 11. mar. dr. št. 215 čl(ic). K dr. Mar. 0is»t. Spoč., 85, Lorain, Ohio, 8115 Kure Marija 24, 1000. — 8116 Kus Regina 26, 500. — 8117 Sinionič Hermina 32, 100. spr. 11. mar. 1917, dr. št. 42 člauic. K dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8118 Vranešič. Magdalena 35, 1000., spr. 5. mar. 1917., dr. št. 44 čl(ic). K dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 8119 Kočevar Marija 36, 1C00., spr. 17. mar. 1917., dr. št'. 26 članic. K dr. sv. Ane 134, Indianapolis, lnd., 8120 Perkovič Marija 24, 500., spr. 11. mar, 1917, dr. št. 37 članic. K dr. sv. 4uie 139, La Salle, 111., 8121 Plantau Ana 22, 500., spr. 11. mar. 1917. dr. št. 37 članic. K dr. .sv. Rozalije'140, Springfield, lih, 8122 Germovšek Katarina 17, 1000., «pr. 15. mar. 1917, dr. št. 36 članic. K dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, 8123 Bobnar Neža 17, 500. — 8124 Pucel Doroteja 17, 500. — 8125 Jerič Marija 18, 500. — 8126 Novak Marija 23, 1000. — 8127 Skerl Pavlina 25, 1000. — 8128 Peš-kar Margareta 32, 1000., spr. 18^ mar. 1917, dr. št. 44 članic. K dr. sv. Družine 151, Indianapolis, lnd., 8129 Faletič Antonija 39, 500.. spr. 16. mar. 1917., dr. št. 34 čl(ic). K dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minu., 8130 Tanko Karolina 19, 1000. — 8131 'Vadnar Terezija 21, 1000. — 8132 Trdan Ana 21, 1000. — 8133 Samsa Marija 23, 1000. — 8134 Brictz Franca 23, 500. — 8135 Koshir Franca 24, 1000. — 8136 Bižal Bernarda 26, 1000. — 8137 Kožar Terezija 27, 1000. — 8138 Ostruh Johana 30, 1000. — spr. 4. mar. 1917., dr. št. 56 članic. K dr. Mar. Cist. Spoč. 160, Kansas City, Kans., 8143 Silič Marija 26, 1000, spr. 4. marca 1917/ dr. št. 18 članic. SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 20029 Oražen Karol 16, 1000. — 18835 Sever Ivan 19, 1000. — 20031 Cerar Anton 19, 1000.— var Josip 23, 1000. 21. mar. 1917, dr. št, 330 čl(ic). Od dr. sv. Jan. Krstn. 13, Bbvabik, Minn., 13139 Kadunc Ivan 23, 1000. 22. mar. 1917, dr. št. 53 čl(ic). Od dr. sv. Roka lp, Allegheny, Pa., 20582 Karin Gabriel 38, 1000. 20. mar. 1917, dr. štt. 173 čl(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 12537 Keriu Michael 38, 1000., dr. št. 63 čl(ic). Od dr. sv. .Jožefa 55, Crested Bat te, Coto., 20705 Somrak Josip 38, 1000. — 21158 Grahek Jakob 40, 1000. 20 marca 1917, dr. št 100 čl(ie). Od dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7025 Cvetkovič Josip 19, 1000. — 21004 Kovačič Josip 18, 500. 21 jiiarea 1917., dr. št. 144 '•Hie). Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20707 Tortič Matija 23, 1000. — 21071 Gigurič Marka 22, 500. 15. mar. 1917., dr. št. 155 «H(fc). Od dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 21920 &tembal Ivan 26, 1000. 18. mar. 1917, dr. štt. 55 čl(ic). Od dr. sv. Jožofa 112, Ely, Minn., 6542 Grebene Ivan 29, 1000. 23. mar. 1917., dr. št. 95 el(ic). Od dr. sv. Roka H3, Denver, Colo., 20620 Mihelič Ivan 24, lo6o. — 20412 Soberk Josip 39, 1000. 22. mar. 1917., dr. št. 58 čJ(ic). Od dr. Marije-Majnika 154, Peoria, 111., 21624 Petkovšek Andrej 26, 1000, 11. niar.' 1917, dr. št. 24 čl(ie). Od dr. sv. Štefana 159, Delagua, dolo., 21175 Kreševič Anton 27, 500. — 21186 Krulc Josip 37, 500. 22. mar. 1917.,'dr. št. 23 čl'(ic). Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 21676 Dijak Josip 24, 500. — 21876 Novak Anton 26, 500. — 19965 Prah Ivan 30, 500. 23. mar 1917, dr. št. 306 čl(ic). Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11369 Korin Ivan 26, 1000. 26. mar.,1917, dr. št. 424 čl(ic). Od dr. sv. Barbara 68, Irwin, Pa., 5774 Bedek Ivan 34, 1000. 22. mar. 1917., dr. št. 11 čl(ic). Od dr. sv. Martina 75, La Salle, I1L, 20163 Zorka Josip 18, 500. — 13470 Ojnik Franc 23, 1000. — 11482 Kolantti Josip 24, 1000. 22. mar. 1917, dr. št. 79 čl(ic). Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2352 Fink Matija 28, lOto). 26. mar. 1917., dr. št. 347 čl(ic). Od dr. sv. Barbara 40, Hibbing, Minn., 19062 Vintar Alojzij 20, 1000. — 19338 Peček Franc 33, 1000. 26. mar. 1917, dr. št. 112 el(ic). Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo,-Colo., 21731 Paehek Ivan 17, 1000. 26 mar. 1917, dr. št. 500 čl(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 19680 Vrabec Franc 18. 1000. 27. mar. 1917., dr. št. 124 čl(ic). Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 16478 Kočevar -Josip 16, 1000. — 20917 Cjčič Ivan M. 21, 1000. 26. mar. 1917., dr. št. 140 čl(ic). Od. dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13384 Staudohar Ivan 20, 1000. 31. mar. 1917., dr. št. 298 čl(ic). SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Ane 120, Forest City, P., 7841 Potokar Franca 33, 1000. 26. mar. 1917. dr. št. 118 članic. Od dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4088 -Bedek Marija 31, 500. 22. mar. 1017. dr. št. 11 čl.(ic). , • Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, lil., 6128 Ojnik Angela 24, 1000. 22. mar. 1917. dr. št. 79 čl(ic). Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, M run., 5543 Grebene Rozalija 24, 1000. 23. mar. 1917. dr. št. 95 čl(ic). Od dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 7619 Prijatelj Marija 38. 1000. 15. mar. 1917. dr. št. 56 članic. Od dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., 7433 Zaver! Elizabeta 26, 250. 19. mar. 1917. dr. št. 63 članic. Od dr. Marija Cist. Spoč. 160, Kansas City, Kan., 7737 Kle-pac Neža 30, 1000. 20. mar. 1917. dr. št. 18 članic. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio., 19151 Joželj Ivan 18, 500. 22. mar. 1917. dr. št. #34 čl(ie). K dr. sv. Alojzija 52, Ind'polis, lnd., 13257 Klobučar Franc 22. 1000. — 4664 Jug Matija 29, 500. — 16287 Matelič Friderik 43, 500. 18. mar. 1917. dr. št. 75 čl(ic). K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 19002 Nemanič Martin 41, 1000. 19. mar. 1917. dr. št. 193 čl(k»). K dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa., 15514 Dolenc Leopold 16, 1000 3. mar. 1917. dr. št. 74 čl(ic). K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 413 Matekovič Jurij, 18, 1000. — 5574 Matekovič Marko 27, 1000. 22. mar. 1917, dr. bi 231 či(ic). K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown,* Ohio. 21593 Jakšič Josip 30, 1000. 23. mar. 1917. dr. št. 131 čl(k). K d i*, sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio. 16581 Pucelj Gregor 34, 1000. 17. mar. 1917. dr. št. 210 čl(ic). K dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 20051 Ostanek Alojzij 19, 1000. 18. mar. 1917. dr. št. 215 čl(ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Tri mountain, Mich., 16355 Broz<»-vič Matija 18, 1000. — 7881 Pleše Josip 29, 1000. 20. mar. 1917. dr. št. 91 čl(ic). SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio. 995 Skebc Jera 31, 500. 22. mar. 1917. dr. št. 534 čl(ic). PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., k dr. sv. D nižine 5, La Salle, lil., 19670 Komačar Peter 35, 500. 23. mar. 1917. 1 dr. št. 304 čl(fc>; 2 dr. št. 148 čl(ic). Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20336 Malovrh Mihael 17, 1000. — 2737 Malovrh Jurij 36, 1000. 10. mar. 1917. 1 dr. št. 421 čl(ic). 2 dr. št. 534 čl(ic). Od dr. Mar. Pomočnice 17, Jennyli-nd, Ark., k dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 1183 Ocepek Frane 29, 1000. — 6797 O-cepek Martin 32, 1000. — 6633 Golar Josip 43, 1000. 11. mar. 1917. 1 dr. št. 18 čl(ic), 2 dr. št. 43 članov. Od dr. sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 15399 Simonič Ivan 29, 1000. 4. mar. 1917. 1 dr št. 49 čl(ic). 2 dr. št. 55 čl(ic). Od dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, III., k dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., 13046 Snedic Ivan 29. 1000. 4. mar. 1917. 1 dr. št. 90 čl(ic), 2 dr. št. 53 čl(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., k dr. sv. Jan. Krstu. 14, Butte, Mont., 19482 Gregorič Franc 24, 1000. 17. mar. 1917. 1 dr. št. 88 čl(ic/, 2 dr. št. 199 čl(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda 144. Sheboygan, Wis., k dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 13849 Kovačič Ivan 27, 1000. 19. mar. 1917. 1 dr. št. 124 čl(ic). 2 dr. št. 104 čl(ic>. PRESTOPILE ČLANICE. Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1668 Malovrh Marija 33, 500. 10. mar. 1917. 1 dr. št. 421 či(ic.) 2 dr. št. 534 čl(ic). Od dr. sv. Vida 25, Cleveland. Ohio, k dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, 961 Modic Karolina 25, 500. — 997 Malli Helena"9? 500. — 982 Znidarsič Marija 34, 500. — 5173 Pelan Johana 42 1000. 5. mar. 1917. 1 dr. št. 534 čl(ie), 2 dr. št. 64 čl(ic).v Od dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., k dr. Mar. Sed Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5992 Radojčič Ana 22? 100. 11. mar. 1917. 1 dr. št.' 150 članic, 2 dr. št, 290 •čl(ic). Od dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., k dr. sv. Družine v ■■■HBnHHfl Steelton, Pa., k dr. »v. Nikolaja Ana 34, 1000. 18. mar. 1917. 1 dr, St. članic, 2 dr. fit. 49 čl(ic). ' Od dr. av. Veronike 115, Kan«aa City, Kan., k dr. Mar. Cist. Spoč. 160, Kansas City, Kana., 3337 Cvitkovic Terezija 34, 1000. 15. mar. 1917. 1 dr. St. 99 ilanie, 2 dr. ftt. 18 članic. Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., k dr. Kraljica Mejnika 157, Sheboygan, Wis., 5045 Valentinčič Marija 22, 500. 8. marca 1917. 1 dr. št. 124 čl(ie), 2 dr. at. 64 članic. ^ Od dr. »v. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., k dr. s*. .Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 4055 Kovačič Jožefa 22, 1000. 19. mar. 3911 1 dr. št. 124 čl(ic), 2 dr. št. 104 čl(ic). ODSTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jan. Krstu. 60, Wenona, 111., 15353 Zupančič Josip 17, 1000. 19. mar. 1917. dr. St. 53 čl(ic). Od dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, HL, 18350 Miknš Ivan 25, 500. 18. umT. 1917. dr. št. 113 čl(ic). Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountahi, Mich., 20387 Fadlje-vič Martin 31, 1000. — 17928 Štimac Štefani 29, 500. 20. mar. 1917. dr. št. 91 čl(ie). Od dr. sv. Pavla. 118, Little Falls, N. Y., 24129 Leskovec Josip 19, 500. 18. mar. 1917. dr. št. 32 čl(ie). Od dr. sv. Štefana 159, Dela^ua, Colo., 21168 Tomsk; Mihael 19, 500. 22. mar. 1917. dr. št. 23 čl(ic). Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19667 Omerza Josip 31, 500. 23. mar. 1917. dr. št. 306 čl(ie). Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 21093 Woodshuk Josip 34, 500. 22. mar. 1917. dr. št. 79 čl(ie). Od dr. sv. Jožefa 55, Created Butte, Colo., 21441 Stukel Štefan 38, 1000. 20. mar. 1917. dr. 5t. 100 čl(ic). Od dr. sv. Frančiška Hal. 29, Joliet, lil., 21949 Zbačnik Ivan 2M, 1000. 11. febr. 1917. dr. št. 346 čl(ic). odstopile Članice. Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 5823 Zvouarič Rozalija 29, 1000. 19. mar. 1917. dr. št. -37 čl(ic). Od dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 6165 Kavčič Katarina 19. 500. 13. mar. 1917. dr. št. 49 članic izločeni član. Od dr sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 10128 Kristan Ivan 30, 1000. 21. mar. 1917. dr. št. 80 čl(ic). izločena članica. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3203 Kristan Fraiic^ 25, 500. 21. mar. 1917. dr. št. 80 čl(ic). članica zvišala zavarovalnino $500. na $1000. Pri dr. sv Ane 120. Forest City, Pa., 78878 Svete Ivan 21, zviš. 1. mar. 1917. dr. št. 118 članic. znižal zavarovalnino $1000. na $250. Pri dr. sv. Jan. Krstn. 60, Wenona, 111., 17805 Krampa Pavel 24, zniž. 22. mar. 1917. dr. št. 53 či(ic). josip zalar, , gl." tajnik K. S. K. J. Sla sva ob potoku a* metinimi'hišami, ko si mi nsalahko in za hip, kakor bi se me dotaknila lepa, božajoča misel, naslonila z gloriolo svilnatih las ovenčano glavo na raimo. Ničesar nisi rekla. A čutil setm, da mi je vsa tvoja ljubeča duša govorila: "Upaj!" • Res, bridko loči življenje! In neuamil jeno! Prišli so težki časi. V največji ljubezni in v najhujši boli človek — molči. Oskrunile bi seveda svetost ljubezni, onečastile bi niiste-rij bolesti. Molčal sem. Molčal proti vsemu svetu, saj vsem bil samoten tujec v njeni, proti tebi. Želela si molk. A v sanjah mi je prišla včasih in dopolnjenje skrivnega hrepenenja. Marsikdaj je prišla v goste po dneh najbolj bohotno cvetočega trpljenja. Obiskala me je, vsa dobrotna, ko je vse srce žarelo od krvavordečih rož, vse prebodeno in ranjeno od skrivne bolesti, ki nihče na svotn ni vedel za njo. Le ti si jo morda — slutila. Ali se me je tedaj usmilil dobrotni Bog, mož bolečin, sam ves ranjen in raztepen od žgočih udarcev? Zakaj glej, nenadoma so se razcvetele na krvavih gredah liolečin bele lilije tihe sreče; nepričakovano je prišlo dopolnjenje nekdanjih sanj o sreči. Na visoki gori sva. Nad nama se Ah, saj si iz najlepše pravljice: iz pravljice o sreči življenja. Tesno ob tebi srečni tvoj izvoljenec.—Vsa cerkev je polna ljudstva. MisM vseh pa so polno občudovanja tvoje krasote; dedoma morda tudi polna tihe, skrivne zavisti. Daleč od tebe, čisto v ozadju cerkve pa stojim jaz, ob hladen steber oprt. Bled, tih mož, s smrtjo v srcu. A ti ob oltarju vsa žareča v »reči. ''Bog te blagoslovi!" — Končtffio. Vračaš se od oltarja, cvetoča, najlepša mlada žena, drhteča ob možu, v blaženstvo pogreznjenem. Že si ob meni. Ali me ni zadeli za hip tvoj pogled? »Solza v njem? Ničesar ti ne očitani, ljubi jena. I glava. Zdelo se mi je, da je Blagoslovi Botg z vsem svojim bla-|mam naložen pretežek križ. goslovom! Čemu si zadrhtela ? Kaj povešaš kresno kronano glavico, ti najlepša vseh cvetk? Ali tudi ti nisi srečna? Ali tako deli življenje svojo srečo ? Zaplakal sem sredi sanj. pT*et resi j i ve skupine "Jezusa v grob polagajo." Nikoli do tedaj se nisem pogreza il tako globoko in s takimi dušnim ume vanj eni v glebečine bolesti Žalostne Matere, kakor tisti večer, lil nikoli do tedaj u'lcai tako natanko, bolj z očmi srca 11 duha nego s telesnimi očmi viJcI slednjega bolečega vztrepeta >.ia njenem trpečem obrazu. Ah, Najdražjega ji polagajo v greb! In aH so djali kdaj meni v grob ktga dražjega? O Mater Dolorosa — m jja mati! — Morda tudi tvoja ?.. . Vzdrhtel sem ..." Kdo ve, kdo ve ?" Sporočili so mi: "Moži se!" Sporočili ko mi, da'bi me ranili. A je bila laž v njih besedah. Zaročila si se res. A tvoj ženin ni od tega sveta. Ženin tiste dolge vrste svetih devie in mučenic je, ki so iz ljubezni do Njega razdale vse svoje imetje ter so z močnim srcem zapustile svet in njegovo mamljivo, a kratko krasoto in so, Dolgo sem klečal pred Madono. Malone do tal mi je klonila ra-Nc moreni ga nositi! Omagam, zrušim se pod njim v prah, v obup. Zunaj je sanjala čudovita tiha noč, kakor blagoslovljena s sveto-nočnian blagoslovom, s svetonoč-nim mirom. Mirno je bilo v so-bi, tiho in svečano ka'kor v cerkvi! Ive srce je jokalo, jokalo v neskončni boli, i h telo brez solza. C'uj, kaj se je nenadoma (gla-shk>? Ali se je oglasilo ob meni, ločeno zbliža in združi. boči ažurno, smehljajoče se nebo. j himne pojoč, darovale svoje živ-Pod nama je ves svet zatopljen v; ij^iije m svojo k ni zanj, ker je On belem jezel-u megla. Midva pa sva j poprej darovali svojo kri in svoje — tik pod prestolom božjim —| življenje iz ljubemu do njih. Za sama s svojo ljubeznijo .. . Na, njH, mhUjivo življenje, ki so ga samotnem otoku sredi morja sva,,^me rade odvzele svetu, jim je v dremajo čemi logu aau javili ci-j darovi drugo, neminljivo življe- Čez deželo besneč vihar. Lomil je drevje, globoko k t leni je pripo-gibal cvetke v vrtu. Mnog.in je poknntl najilepse cvet* in jih bit:: usmiljenja trebil v blato. Bliski so švigali, grom je bi&ul, d:-v je je ječado, hreščalo, padalo. A zdaj, proti večeru, glej, je mir v prirodi. fifaet&č solz? v >o na nežnih bilkah skrbno, kakor za velik praznik umite trave—ču 1-no, drevje je padalo in leii brez življenja m brez moči, a slabej'ti trav« je v svoji }>onižnosti zniagi-la jezo nevihte. Cvetja blerti v novi lepoti, odkar se je zjasnilo lice nebeško, in je spet prijav o aažarelo nebeško oko. Ne vse stvarstvo se sipljejo dobrotni, toplotni njegovi žarki, kakor v tolažbo Zemljanom, v pomirjenje zbeganim dušam: mnogo je zlomil »i uničil vihar v divjem svojem besu, mnogo je izruval s srdito, neusmiljeno svojo roko, a mnogo spet zaceli čas . . . Tako so šli mimo viharji mojega življenja. Mnogo so izruvali. polomili, uničili. A od njihovega razdejanja se upira oko v prihodnost, ožarjeno s tihim, svetlim upanjem: pride večnost, ki vse zaceli, pride novo življenje, ki vse s stene, s silke Madonin©? Ali se je oglasilo v meni samem ? Noč je. Klečim pri mizi, ko pišem sklepne !>esede, blagoslov svoj in svoj amen. Iz spoštovanja do Njega, ki "Kaj žaluješ? Glej, saj vaju •ssnirtjo ČenriZap . in prišel je dan, ko si klečala v belem nevestinem oblačilu ob;si mu zdaj posvečena, klečim, in iz oltarju, da se za vedno zaročiš Iz- spoštovanja do tebe. k>i te blago- V težkih arah. Iz zapiskov umrlega prijatelja. Spiaal Ksaver Meško. Kakor čudovita pesem mi zazvoni v srcu, ko se spomnim tebe.! . Bogomila, ki si brla vsa sreča in — dasi nehote — vse gorje mojega življenja. Vsa krasota in vsa sladkost, kar jih more zamisliti človeško srce, in ki mi je duša kdaj sanjala o njih, so združeni s daleč ne za ves pri rodni čar, komaj da sem se ga domislil z bežno mislijo. Videl sem le eno krasoto, ker pred sdboj sem gledal tebe, ti čudežna prikazen iz najsladkejših moj Mi sanj. "Povejte mi kaj lepega!" Kaj ti naj povem, ti zlati otrok? Z navadno, človeško besedo? Ne, govoriti bi ti moral z angelskimi jeziki, v najlepši pesmi. A nobena še tako čudovita pesem bi niti od dolegla tvoje krasote. tvojim sladkim imenom, z blago- j \ajlepša pesem si ti sama, slavo- slovljenim spominom na tebe. spev Stvarnikov. Tvoj pogled je Sedaj, ko je življenj« solnce vroči odsev globokih, večno skriv-prekoračilo poldan in se nagiba k nostnih njegovih misli; tvoja uste-večeru, mislim mirneje in na tiste j ca so odsev blagoslovljenega davne, čudežne dni. In zdaj smem; zapisati, kar mi je klilo in cvetelo, in kar je skelelo v srcu vse dni od onih lepih časov, ki se mi zde danes "kakor sanje, v pravljičnem kraljestvu presanjane. Kje je oni solčni dan, z zlatimi črkami zapisan v mojo dušo in v moje življenje? Zakaj najusodnejši je bil v mojem življenju. Oni dan, ko je usoda poslala tebe prvič na mojo samotno pot mojega življenja. Pomladi je bilo. Nikoli nisem doživel druge take pomladi, ne prej, ne slej. Bilo je na jugu, na zgodovinskih, klasičnih tleh. Kolikokrat sem Sanjaril v mladih dneh o tistem bajnem nebu, o tistem čudežnem solncu, ki sije vse drugače nego pri nas, o tistih blestečih zvezdah, ki gore talil doli na vedno jasnem, sinjem nebu povsem drugačno krasoto nego hledc lučke naših noči. A kaj je bilo tisto veliko, vroče solnce proti tvojim očem, kaj blesk enih plamtecih ivezd proti žaru plani e-nie, ki so nenadoma zažarele v me pod ažurnim italijanskim nebom in so me spekle in se mi vžgale v srce, da jih ne pozabim vso več-ndst več! Tako naju je daleč od domovine pfvič seznanilo in združilo življe-1 nje. In spočel se je v srcu blaženi nemir tihega upanja, začela se je skrivna sladkost strahu in trplje-prve, pred svetom skrbno skri-ljubezni. smehljaja njegove osrečujoče milosti; tvoj deviški obraz njegove večne lepote, njegove brezmadežne svetosti in neizčrpne dobrote. Strme in drhte sem se z božajo-čim pogledom pogrezal v tvojo krasoto. "Povejte mi kaj lepega, gospod." Cuj, ta glas ali ni odmev pesmi, ki jo po jo angelski zbori svojemu Stvarniku in Gospodu na slavo in čast ? Kako bi govoril jaz s slabotnimi svojimi besedami ob taki himni? Odtedaj so ti sledile vse moje misli v neskončnem oboževanju in tihem, čistem hrepenenju. ujaf tdlji In tistega dne se spominjam, ko sem ti v kupe ju sedel nasproti, ves pogreznjen v goreči baklji pred teboj, ves omamljen od čara nedotaknjenega devišta in rajske svetosti, ki je kakor gloriola obsevala tvojo angelsko prikazen. Po naj krasnejšri h krajih naše domovine je hitel vlak. A nisem videl njenih lepot, nisem se brignl In spet je pomlad. Po polju greva. Kakor v sanjali stopam ob tebi. "Kako dolgo sem čakal! Kako dolgo hrepenel hi trpel." "Glej, saj sem vedno mislila na te. A saj veš, da ne morem in ne smem.'' Ob nama je zelenelo in cvetelo širno polje. Vse je drhtelo v ljubezni in v hrepenenju. V višavi je vriskalo nebo, zemlji naproti — ali je bil morda le glas škrjartčka, nebeškega poeta, vriskajočega visoko v sinjem ozračju, da ga ni bilo mogoče videti? In iz zemlje je puhtelo in duhtelo mogočno hrepenenje v višavo, nebu naproti. Boječe, nežno sem se dotaknil tvoje male, mehke roke. Pustila mi jo si. Sklonil sem se k njej, da jo pojjubim. 14 Kaj poljubljaš t okovieo ?'' Nejasna, hladna slut nja je za vela skozi srce, da mi je zadrhtelo: "Rokavica nama loči roki. Morda ostaneta ločeni za vse življenje Zakaj življenje loči mnogokrat tako neusmiljeno." Morda čutila ti isto; "Po isti poti naju še vodi korak in najina mlada ljubezen. A nemara se nekega dne najini poti nenadoma lo čita in gresta daleč narazen." pres. Morski valovi pojo njim iu nama pesem uspavanko. Ob bregu se kakor v sladkem ritmu ziblje čoln, ki sva sc pripeljala v njem. Iz globine svetega gaja strme v naju z napol oslepelimi očmi razvaline vectisočletnega pa-gansketga svetišča. Sicer aiikjer .nikogar. Pač! Nenadoma so stegne ob prvem mraku čez morje široka, pohlepna roka. Druga ogromna roka seže sem iz cipres. Tih glas zaprosi iz daljave, iz dremavega gaj« . . . Po tebi seže, ljubljena tebi vzdihuje. Tebe prosi: Prkli!" ... A ti se tesno pri vi jas k meni: "Tvoja sem. Čuvaj nief Ne pusti me od sebe!" — "Saj te ne pustim, draga!" — V lastnem •stanovanju sva. V majhnem, tihem budoarju. Sedim pri mizi. Pišem. Ti stojiš ob meni. Včasih se mi tiho nngneš čez ramo, pogledaš v rokopis. Včasih se me mehko dotakneš z drobno, ljubečo roko. Ničesar ne rečeš. A t\Noja roka govori in blagoslavlja: tvoja bližina blaži in posvečuje, tvoj pogled zbuja življenje, daja moči, čara iz duše, čudežno svetje. Dvignem pogled od rokopisa k tebi. Tvoje oči gore v ljubezni, kipeča irsteča se smehljajo v tihi sreči. jTedaj začutim ves blagoslov tvojega bitja. In glej, hipoma mine vsa utrujenost ; z mlado, silno močjo zapolje že inalodusno srce; spet široko in! smelo razmahne krila ml dela izmučena duša. V hipu objame ves širni svet s kipečo fantazijo, do neba se dvigne v drznem poletu . . A nenadoma plamen pokonci. "Ali odhajaš, ljubljena? — Ostani! — Ostani!". Stegnem roke, da te objamem. A kako naj zadržim bežeče sence, v nič se gubeče prikazni? "Sanje! —Sanje!" Tiho zajokam v vročo blazino. A da bi izjokal vso dušno bol — do sodnega dne bi moral plakati. Bridko loči življenje, neusmiljeno ! Sveta veselje! Tudi v meni je bila hladna jesen in težeča žalout. Neprestano sem tedaj mislil nate. Kaj naj ti pošljem za poročni dar? Mirtin venec? A če mi ga vrneš? Zakaj kdo ve, ali še misliš na-me? Ne, ne pošljem ti tako eenega darila. Pošljem ti najdragocenejše, kar imam, kar ti morem poslati in darovati : ves blagoslov svojega si4a . . . Ko sem v dolgih nočeh, ves izžgan od pekočih misli, ki so me neprestano žgale v glavi, potrt od bolesti, za kratke hipe zaspal, sem gledal v sanjah tvojo poroko. Gori ob oltarju, kopa jočem se v morju luči, stojiš v dolgi beli obleki, kipečih laseh mirtin venec, tvoje ga neomadeževanega devišta posvečeno znamenje. Zračen pajčo lan, kakor iz najnežnejših nevesti nih sanj stkan, te vso zagrinja ka kor z bajnim čarom najčudežnej nje. K sebi jih je povabil, da pojo ob njegovem prestolu apo-kaKptiško pesem, ki je nihče ne more peti razen devie. Tisti večer, ki sem ob njem dobil sporočilo, da si dala slovo svetu in si preitopila prag tihega samostanskega svetišča in zavetišča, kjer hočeš darovati nebeškemu Ženinu svoje srce in svojo krasoto, ki je svet strmel v njo ves zavzet, sini dolgo v noč klečal pred sliko Madonino, posnetek Ciserijeve voljencu svojega čistega srca. Svečano gore sveče kakor največjem prazniku, ob rojstvu a&i vstajenju Gospodovem. Ves oltar je v cvetju. Sredi cvetja pa siovljam z vsem srcem wi z vso ob dušo in te prosim tvojega blagoslova. Nad mizo visi Križani. Z zaupanjem dvigam k Njemu pekoče oči. stoji Ženin tvojega srca. Ljubeče; z vdanost^) dvigaun k Njeniu liino kaže na svoje srce, plamteče od ljubezni, in te vabi z nebeško milim smehljajem: "Prkli, nevesta moja. iladka moja, in boš kronana!" In ovenčali so te s pajčolanom odpovedi, z znamenjem in darilom nebeškega tvojega Za ločenca. Tako si bila vsa Njegova, ki sem Njegov jaz! , Tako druži življenje. A druži po mnogem trpljenju . . . o Vse popoldne, ko sem pisal te spomine na odlegle dni, je divjali go izkušeno srce. In molim; •"O Jezus, Sin božji, glej, človek sem. Prizanewi mi! Če sem ljubil, ne zavrzi me, ne zavrzi! Glej, Ti, Izvor ljubezni, Učcnik ljul>czni, si mu ustvaril srce. lil le Ti veš, koliko sem trpel. In Ti najbolje ves. kako strašno č est o k rat loči življenje, kako globoke, žgoče rane seka .. . Odpusti! ... , A njo osrečuj, njo blagoslavljaj /. vscui svojim blagoslovom na vseh njenih potili vse dni njenega svetniškega živ- ljenja Amen! Amen!' mi m Dolžnosti uradnikov društev in podpornih organizacij. Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zave-že ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo; kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz! To ni nikakor prav, in sicer vslcd tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 6% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka. ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da šc nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nalrupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da sc bode vaš denar dobro obrestoval. Priporočamo se vam s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III. mm mM ll'llU-lij-Ul..Itiijijjl.lu.!.. .'...'J . J1. -.* itf Hii^' mm luUTC (Po "Hrvatski Zastavi," Chica- r>) 1 Deputacija pri cesarju. ("Slovenski Narod," 27. I.) — "Deputacija Kranjske dežele ho »prejeta pri cesarju v sredo 31. t. m. ob 2. itti popoldne. Deputacija je sestavljena iz korporativnega deželnega odbora, več deželnih poslancev vseh treh strank (liberalne, klerikalne in so-eialno-derookrat i&ne), ljubijanske-cjji kneaoskofa, ljubljanskega Župana ter ved županov in odbornikov ostalih večjih občin Kranjske." ("Slovenski Narod," 29. I.) — Župan in podžupan občine ljubljanske dr. Tavčar in dr. Triller sta odpotovala dauies popoldne na Dunaj, da se pridružita deputaei-ji cesarju." Preustrojitev Avstrije. ("Novosti," 31. I.) — "Te dni je izšel r "Piroler Soldatenzei-turtg' članek o preustrojitvi Avstrije, o katerem pravijo, da ga je napisal znani *nem«ki centralist dr. Kari Rit ter. Pisec 'zameta federalizem in zastopa potrebo dualiz-ma, a za samo Avstrijo strog centralizem. Zato naj se odpravi dosedanja delitev po deželah, pa naj Avstriji pripade sedem pokrajin: l)£eska; 2>Moravska m Šlezija; 3) Nižje Avstrijsko; 4) Gornje Avstrijsko in Salcburg; 5) Štajerska; 6) Tirale in Predaredsko (Vorarlberg); 7) Južna Avstrija, to je: Koroška, Kranjska, Goriška,Gra diska, Istra in Trst. "Pokrajine naj se dele na o-krožja, katera bi imela samoupravo, pod državnim nadzorstvom. Poteni mora vse, kar se tiče države, priti vseskozi pod državno u-pravo: sole, bogočastje, trgovina in obrt, narodno gospodarstvo, občinski posli, socialno zakonodaj-stvo itd. Niti provinci je, niti cele dežele se ne smejo urediti na osnovi narodnih avtonomij ali samouprav, ker bi tako nastale države v državi." Navajajo se tudi osnove za ureditev dragih dežel. Od Galicije da se mora vzeti vzhodni del in ga zdmžrtrz ttrrkovino v kraljevino Vladimirijo, pod vojno upravo. Rosno, Hercegovino m Dalmacijo da bi se morarto razdeliti med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijski del bi se imenoval "Kraljevina lllirija" in ta bi bila. pod vojno upravo. Galicija, Vladimirija in Ilirija bi bile "posebne dežele" Avstrije, v onem odnosu,v katerem se nahaja Hrvatska proti Ogrski. V avstrijskem ministrskem svetu bi i-inela vsaka taka dežela svojega ministra, a v državni svet, kateri bi nadomestil dosedanje delegacije, bi poslala vsaka po štiri poslance." ' • Dalmatinski Hrvati proti avstrijskim Nemcem. ("Hrvatska Krana," 27. I.) — "Nemški poeianec alpinec Ein-spinner m njeigovi .tovariši zahtevajo, da se njih soplemeniki po jeziku v Češki narodnostno obvarujejo od eventualne (slučajne) čes-k esupremacije (nadoblasti); a obenem pa nadaljujejo ono **taro navado, da se bavijo z Istro, Trstom in Dalmacijo, in to po načelih, .ki so lahko vse drugo, samo ne spoštovanje tuje posesti, tuje individualnosti, spoštovanje manjšine. A najprvotnejši je princip zaščite, da se tudi ta manjsin-a vpraša: ali kaj želi in kako? Mi nismo brezpravna raja, in baš radi itega smo iz svoje svobodne volje odbijali in sedaj odbijamo beneško desnico, akoravno nas je dolgih 400 let objemala, ali davila. Teh 400 let je mnogo daljše nego "historijsko pravo" poslanca Ein-spinnerja in njegovih tovarišev, kateri nam bodo dovolili tudi to, da kakor mi nimamo pravice vsiljevati hrvatske nadoblasti pokrajini, v kateri se je rodil poslanec Einspinner, tako iz istega razloga in stališča nrma ni on pravice, vsiljevati svoje pravo Dalmaciji, s katero ni v nikakem sorodstvu. "Vsakemu svoje, a nam nase, in ničesar o nas brez nas. To naj zna vsakdo enkrat za vselej!" Avstrijske reforme. ("Slovenec," 29. I.) — "Južna Avstrija bi morala — po mišljenju reformatorjev, ki se pojavljajo danes v Avstriji kakor gobe po dežju — biti sestavljena iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Trsta in Istre. Te pokrajine bi tvorile skupaj eno administrativno a4i itpfravno eetoto m bi imele skupaj le enega cesarskega namestnika. "Kaj znači 'Južna Avstrija' narodnostnem pogledu T Štajerska ima (po zadnjem uradnem popisu prebivalstva) 409,686 Slovencev in 1,034.476 Nemcev; Koro&ka ma 82.212 Slovencev in 313.988 Nemcev; Kranjska ima 490.978 Slovencev in 35,008 Nemcev; Pri morska ima 266.614 Slovencev 227.183 Hrvatov in 334.152 Ita lijanov. "Južna Avstrija" bi tedaj ime la 3,300.000 prebivalcev, od teh 1,400.000 Nemcev, 1,450.000 Slovencev in Hrvatov m 340,000 Italijanov. Po tetn bi vedno odločevali Nemci z Itadijani. Ako pregledamo to sorazmerje, potem razumemo, zakaj se tako naporno trudijo koroški Nemci, da pripadejo "Južni Avstriji" Nemški listi o drju. Gregorinu. "Zeit" (31. I.) donaša, da je iz advokatske liste izbrisan dr. Gre-gorin, pa dodaje: "O drju. Gregorju < javlja "Grazer Taigeblatt," da je igral posebno ulogo v življenju Primor-ja. Leta 1908. je sodeloval na Vse-slovanskem novinarskem kongresu v Ljubljani, kjer se je sestal z Rusi gene rad om Volodomirovom, grofom Bobrinskim, voditeljem kadetov Miljukovom, korespon-dentom za "Novoje Vremja" Ska-vinskim in mnogimi srbskimi poli-tičarji. Ko je grof Bobrinski po kongresu obiskal Trst, vodil ga je dr. Gregorin v Opčino in mu pokazal Trat « besedami: "To je največje jugoslovansko mesto!" Za časa balkanske vojne je hotelsko društvu "Grignano" (Gr-ljan), katero je upravljal dr. Gregorin, sklenilo, staviti na razpolaganje Srbskemu Rdečemu križu 15 sob za ranjene srbske častnike. Ko je začela Italija vojno, je odšel iz Trsta in odtedaj deluje v deželah Sporazuma kot clan Jugoslovanskega Odbora. V parlamentu je zastopal tretji goriški o-kraj." Naturalizacijske postave in določbe. senator Zdtnrfenih drfav? A.:: Por (6) six years. (fV>r siks jirs). Odg.: Za 6 let. Q.: How are the members of the House of Representatives lected ? (Hsu ar the members of the haus of reprizčntativs ilektedt) Vpr.: Kako se volijo člani zastopniške zbornice! A.: By direct vote of the people of each State. (Baj dajrekt vot of the pipl of ič stet). Odg.: Z direktno volitvijo državljanov posameznih držav. Q.: What is their term of office t (Vat iz der term of šfic?) Vpr.: Za katero dobo se izvoli zastopnik? A.: Two Years. (Tu jirs.) Odg.: 5$a dve leti. Q.: Does each State have the same number of Representatives or Congressmen? (Dos ič stet hev the sem number of reprizentativs or kangres-menf) Vpr.: Ali ima vsaka država jed-nako število zastopnikov ali kon grešnikov! "Answ.: No? Odg.: Ne. Q.: How many Congressmen are at present in the I>ower House or in the House of Representatives? (Hau meni kangresmen ar et prezent in the lover haus or in the haus of reprizentativs?) • Vpr.: Koliko kongresnikov je sedaj v spodnji zbornici ali v zbornici zastopnikov? Answ.: 435. ( (435) for hundred toerti fajf). Odg.: 435. Q.: Can a woman be elected President ? . (Ken a vumen hi ilekted prezi-dent ?) Vpr.: Ali je ženska lahko predsednica? A.: Yes, if she is otherwise qualified. (Jes, if ši iz odervajs k vali-fajd.) Odg.: Da ,če je za urad sicer sposobna. Q.: What is the difference be In deželo v vojnem času braniti Q.: Are there any other laws in the United States bwt those made in Washington? (Ar der eni oder los in the Ju-nšjted Stets bat doz med in Washington?) Vpr.: Ali je razun zveznih postav se kaj drugih postav v Združenih državah? A.: Yes; each State makes its own laws. (Jes ie stet meks its oun los.) Odg.: Da; vsaka država ima in dela svoje postave. (Dalje prihodnjič.) VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere stavi sodnik onim, ki prosijo za drugi, ali državljanski papir. (Nadaljevanje.) Odg.: Ne. Če predsednik zadrži kak zakonski predlog deset dni ne da bi ga podpisal ali vložil svoj veto, postane brez njegovega podpisa postava. Q.: Can the President prevent a bill from becoming a law? (Ken the president pri vent a bill from bikoming a lo?) Vpr.: Ali predsednik lahko prepreči, da zakonski predlog ne postane postava? A.: He can veto it and in that case it becomes a law only if Congress passes it again with a two-thirds majority. (Hi ken vito it end in that kez it bikoms a lo only if kongres pe-ses it egen vit a tu toerd mažori-ti.) Odg.: On lahko vloži svoj veto (prepoved) nakar postane zakonski predlog postava, če kongres še enkrat glasuje zanj z dvetret-jinsko večino. Q.: How many U. S. Senators has each state? (Hau meni U. S. senetors hez ič stet?) Vpr.: Koliko U. S. senatorjev ima vsaka država? A.: (2) Two. The Upper House or Senate at Washington, D. C., consists therefore of 96 Senators. ( (2) Tu. The Oper haus or se-net at Washington, D. C. kansists derfor of najnti siks senetors.) Odg.: 2 (Dva). Gornja zbornica ali senat v Washingtoriu, D. C. sestoji torej iz 96 senatorjev. Q.: Is the Senate elected bv the people? ' (Iz the senet ilekted baj the pipl*) Vpr.: Ali senatorje voli ljudstvo? A.: Yes, the Senator is elected hy direct vote of the people. (Yes, the senetor is ilekted baj dajrekt vot of the pipl.) Q.: What is the term of the office of a United States Senator? (Vat iz the term of the ofis ^f a Junajted Stets senetor? POROČILO O VOJNIH ŽRTVAH. Meseca novembra lanskega leta se je mudil v New Yorku znani Dr. John R. Mott, ki je zadnja leta prepotoval vse evropske države, kjer se vrši vojna. Časniškim poročevalcem je ta izvedenec pripovedoval sledeče: "V raznih bolnišnicah v Evropi leži danes najmanj 5 milijonov pohabljenih ter ranjenih mož in mladeničev. Ko sem se mudil pred letom dni v Moskvi, sem naštel 1200 vojaških bolnišnic samo v tem mestu; nekaj teh bolnišnic je bilo tako napolnjenih, da so ležali ranjenci kar po cestah in dvoriščih blizu bolnišnic. In pa vojni stroški! — Za Časa prvolet-nega bojevanja v Evropi sem preračunal, da znašajo dnevni vojni stroški 37,000.000 zlatih dolarjev; ko sem bil v drugič v Evropi so ti dnevni vojni stroški narasli že na $110,000.000." Zgodovina nam kaže, da je veljalo 20 največjih voj.*k tekom zadnjih 125 let samo $14,000.000.000; sedanja evropska vojna je pa doslej že požrhi nad 30 milijard zlatih dolarjev. — Za-eno se je Dr. Mott izrazil, da bo vojna trajala po njegovi sodbi še 12 mesecev. »V. v Ameriki? Ne sicer, vendar nekaj podobnega. Lepih Mohorjevih knjig tudi letoe najbrže ne bode. Toda tako težko jih pogrešamo. Dobro!—Zato je pa Zveza Katoliških Slovencev sklenila, da izda nekako nadomestilo. Za LETO 1918 bode izdala sledeči književni dar: 1. Koledar Ave Maria. V koledarju bode natisnjen imenik vseh udov po posameznih naselbinah, kakor ga je imel Mohorjev Koledar. 2. Iz življenja. Knjiga povesti namesto Mohorjevih Vecemic. 3. Iz srca do srca. Brošurica za naše razmere. 4. Angleško-slovenskl katekizem. — (Baltimorski) v slovenščini in angleščini. Vse te knjige bodo dobili rojakisamo sa EN DOLAR udnine, ako nam jo pošljejo vsaj do 30. aprila tekočega leta V vsaki naši naselbini, v vsaken društvo, v vsaki žup-■iji Iščemo POVERJENIKOV ki bi nabirali ude. Nabiralne pole, cirkularje za. razdelitev v reklamo, vsa pojasnila daje brezplačno, z veseljem tajnik Zveze. Zveza Katoliških Slovencev, 62 St. Marks PL, New York. Pomanjkanje delavcev v newyor-ški državi. Od 1. marca 1. 1916 do 31. januarja 1917 je bilo v državi New York 18,894 različnih inert ali služb praznih,za katere gospodar- !5 ji mi delodajalci niso m goli dobiti^] g potrebnih moči j. Osobito vlada \ s mestu New York veliko pomanj- S Telefon: Canal 80 •swvmwv %\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w wwwwwwww \ 1 v«., y.mi I« I«c uiiicrri.cc ženskfti poslov za h&na de- tl!eJ1J^,°0VernAnenI nf'thfk U:!la, ker ne prihaja iz Evrope vsi od lifted States and the GoveHa merit of Austria-Hungary? j (Vat iz the diferenc bitvin the j gavernment of the Juuajted Stets end the gavernment of Austria-Hungary?) Vpr.: Kakšen razloček je med vlado Združenih držav in vlado Avstro-Ogrske ? A.: Austria-Hungary is a Monarchy, the United States is a Republic. There they have an Emperor and we have a President. (Austria Hungary iz a monarki and the Junajted Stets iz a ripo-blik. There thej hev en emperor, end vi hev a Prezident.) Odg.: Avstro-Ogrska je monarhija (cesarstvoJ Združene države so pa republika (ljudovlada). Tam imajo cesarja, mi pa predsednika. Q.: Has the President anything to do with the making of laws? (Hez the Prezident eniting tu du vith the meking of los?) Vpr.: Ali more predsednik kako postavo narediti?' A.: No. Odg.: Ne. Q.: Or the Jndges? (Or the žožes?) Vpr.: Ali sodniki? A.: No, but they can decide whether a law is constitutional ori not. (No, bat thej ken disajd veter a lo iz kanstitužional or nat.) Odg.:: Ne, pač pa lahko odločijo* če je postava ustavne ali ne. Q.: What is the highest court in the United States? (Vat iz the ha jest kort in the Junajted stets?) Vpr.: Katero je najvišje sodišče v Združenih državah? A.: The Supreme Court nt Washington. (The Suprim kort at Washington.) Odg.: Zvezino vrhovno sodi-sče v Washington u. Q.: What is the duty of the U-nited States citizen ? (Vat iz the djiiti of the Junajted stets citizen?) v Vpr.: Kaj je dolžnost državljana Združenih držav? A.: He shall obey the laws and defend the country in times of wa.\ (Hi Sel obej the los end di-fend the kontri in tajms of vor.) ! vojne nič več deklet. 1—. . Xw l\\W\\\\\\\\\ \\\\\\\\\\\\\\\\x\\x\\x\\\\\v \\\\v\\v« Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. 8 ,„. Zaloga in prodaja pristnega domačega Tiaa. Točim vedno sveže izborno Ho*rb«rj«To pivo, fine likerje in prodajam izborne smodke. Cen j. gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago. Rojaki Slovenci redno dobro doili! Telefonska naprava v cerkvi. V kogregationalni cerkvi v Win-1 g netka, lil. je dal tamošnji pastor § napeljati telefonsko žice .s prižnice j = v vs* zadnje klopi eerkvč. To je j 5 dal narediti vsled tega, da lahko j-nekateri verniki, ki so že bolj glu-|| hi poslušajo ob nedeljah njegove ! = pridige. V vsaki klopi stoji po več 5 telefonskih aparatov, ki so mrav-!| nost s prižnico zvezani. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I Zi ilažik vinca rujnega, pošten kristjan življenje da. | DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" iT. 80. K. S. K. J., ALLEGHENY. PA. O ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Dom«, 67 in Butler St, Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1917: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj ProUelj, 972 Butler St, Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St, N. S. Pittsburgh, Pa. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; pomrtnina je $1000., $600. ali $260. Naie druitvo plačuje $5.00 bolniike podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri ie niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni a« mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi. NAJLEPŠA PRILIKA se nndi sedaj Slovencem in Hrvatom za nakup zemljišča v Forest Comity, država Wisconsin. Cena 1 akra je od $15.00 naprej. V tem kraju je še več Slovencev in Hrvatov naseljenih. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Zraven te nove naselbine Hiles po imenu so tovarne, kjer dobi lahko vsakdo in vsak čas delo. Cerkev in šola je že dograjena. Za natančna pojasnila se obrnite na: MARTIN LAURICH. 1900 W. 22. Place, Chicago, m. Dasir&vno je že 24 driav suhih v Ameriki, — v naši slavne/znani jS Chicagi pa še ne poznamo suše. % r Jaz sem ga letos napre&al zopet par tiso! "galonc", da nam ne bo r treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek". r Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna jS domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude- r čega in belega. Pokusite samo eno "galonco", — pa se boste prepri- 5 ("ali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega ~ gesla se držim jaz. JOSIP PERKO, | Slovenski gostilničar, t23< St. Wood Str. Chicago, III E HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Denar naložen pri nas je varno shranjen« Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Ždrui. drŽav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca : g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Počil jamo denar v staro domovino zanesljivo in po ujilijsa kura«. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto aa •hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer »o vedno varne pred ognjem in tatvino. Iadajamo men j ice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. NaSa banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS $150,000. Rezervni sklad $300,000. Ka Uata*. , iiaaiiMiii gobar se ni izneinadil rei»ierovo vprašanje. Povedal je, da brani ukaz govoriti o strahovih. Na Venierovo jezno opom bo, da bi bili morali prijeti strah, se je nasmehnil sobar: "Kdo bo lovil duhove . . Prekrižamo se — želimo miru ubogi duši . . "Vara pa pameti!" je udaril mali admiral z nogo ob tla, odpustil sobarja in se vrnil k dožu. Po kratkem razgovoru ž njim, «e je napotil admiral proti ječavn. Ko se je vrnila je klel neumnost ki malomarnost ljudi. "V rokah ste jo imeli, pa vam uide, v vaši bližini živi . . . Strašno . . ." "Kako vendar T" varaste doz. "Živi! Kdo bi Jo bil rešil iz Poz-zovt" "Kdo drugi nego lisjak Foscari ki dožin ja . . . Nihče drugi ne more do Pozzov. Samo iz vaših sob vodi skrit hodnik tja." — Naglo je pravil Venier, da ni videl nito-če mrtve Zore, da je ni nihče vrgel v Orfano. Pravil je o spominu, katerega ao slišali v ječi. Tako jo je iskal predrari Foscari. Zato ni Juri&a . . . Obvestil ga je Fosea-ri. Saj tiči vedno pri Rossiju. In nam nerazumljivi stavek v Rossi-jevem pismu na senjskega stotnika, svari Juriša . . Dož strmi v svaka, zeleni, bledi. Ali je bil kdaj kdo tako prevar jen? Zato sta Cecilija in Foscari tako sladka proti njemu . ... Pa se maščuje otoema ... O! Dožinja se ni bala smrtne kazni, ker meni, da jo odkupi usmev njenih ust. Toda le čakaj, kača! ... In Foscari . . . Zveza s tujo vlado se kaznuje s smrtjo. Umrjeta naj o-ba . . . Ha! Zato hodi Jela vedno v dogano . . . Zora je skrita varno v kraju, kjer je ne bi iskal nihče — v sobi, katero je delila prej z Jelo. O ti nedolžna, sladka soproga — zato me ni marala pustiti samega v dogano! "Hitro! Sluge! Straže! Zastavite vse uJiode! Idi-va, Venier . . . Lepa srna se skriva v Jeleni sobi. Vrata bodo zaklenjena. Preskrbite sluge, da jih odpro s silo . . ." Pod udarom kiadiva so se odprla vrata. Velika prijazna soba je bila prazna . . . Povsod čisto vzoren red, a nobenega sledu o Zori. Dož ukaže preiskati dožinjine dvorane, vso dogano. Nikjer nič. Sluge si namigujejo, se posmehu-jejo: Kdo ujame duha? ... A dož, ki sledi sam z Venierom preiskavi, potegne s tresočo roko trak raz mirto v predsobi . . . Zorm trak — dokaz, da je hodilo živo bitje tod ... Venier se udari po čelu. USla je se ponoči — o mi te*• venskim in hrvalkim tenant in ogrskim Slovenkam. Frank Petkovšek 720 Market Btr—t WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporrča Sloveneem v Wau-kegan iu okolici. in 60c po pošti. Jos. Triner, izde-, . , „ . lujoči kemist, 1333—1339 So. Ash-dožinja v dogovorjenem kraju, mu land Ave., Chicago, 111. (Advert.) Dr. Martin i). Ivec Slovenski zdravnik Mqrslataii-9arM«i Vrhovni xdravnlk H. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradne ara: 10—lt; •—T—t. Chicago tri«fon: UM. D«m 2191 L. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva In nefstareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. I POSKUSITE I I zaboj najboljše pive OLD LAGER katero isdotajo Citizens Brewing Co v Joliet, 111. North Collins Street. t trs. i