63. številka. Trst, v soboto 16. marci ja 1901. Tečaj XXVI .Edinost ., I i*'« eakrat aa dan. ruur. ne.iei1 \i j. uuitov. r>b 4. uri iff^:. ■»■a celo ............... krim 'ji pol leta.........1- - za ©etrt leta........ f _ 7Jt en mesec ........ - kroni Naročnino te plačevati naprej. Na na-» F^be bre* orilctf.f*T<- nf-fi^nire »p ut>r*vt. »e osira _ Po tobakarnab x Trutu <*e prodajajo po- tamezne številke po »i utotink <3 nvč : tT^n Trma pa po b utotink (4 avč. i Trl«fun it». H7U. O^lMl se računajo po vrstah v petitu. Za e ratno naročilo s primernim popiiHtom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oelaai itd. računajo po pogodb® Vsi dopisi naj »e poSiljnjo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edinosti Je noč Naročnino, reklamacije ni ojtlnoe »prejema uprsifniStvo. Naročnino in nifjaae je plačevati l««-o Trst. 1'redulSlto in tlakama ne nahajata t □lici Carintia Štv. 12. pruvnifttvo, In ■prejemanje ins«.r:itov v ulici Moli* piccolo Siv. :t, II. na-i-ti. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konzorcij lista „Edinost" 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slovenci in Čehi. I>«tpMiki nain. dajejo prav. Dogodki v parlamentu Da Dunaju potijajo, da je bilo jmv-em pravilno onu -^tališče. na katero >mo t-e luli mi {»ostavili nasproti taktiki češke delegacije. ali da izrečemo omi nožno besedo : z »•žirom na možnost češke ob»t r u k eij e. Med Slovenci, raz vneti m i po domačem l*oju, in zbeganimi, je (»ostalo običajno, da vsako stvar -rodijo ~e svojega strankarskega stališča. Oziri na stranko so jim postal iied i no odločilni, skoro do cela so izgubili tisto najlepšo in neizogibno lastnost za pravično prebijanje stvari: stvarnost in objektivnost. Strast je stranke zavela, da raesajo in kalijo pojme ob vsakem vprašanju, tudi najvažnejem in pt*sezajo2em najglobje v življensko korist naroda, ob vsakem vprašanju, če tudi ni v nikaki zvezi - strankarskim bojem in obseza -tvari, ki so nam skupne in za katere bi m »trli in morali skupno delati. Četudi preža vprašanje, ki ne tangira posebne koristi ni jedne ni dr upe stranke, pri nas je že tako navada: da se delimo v dva tabora, ki sta kongruentna z obema na Kranjskem pobija-jocima se strankama. V vsakem vprašanju vidimo tragičen in ob enem komičen prizor: tu »Narodovci«, tu * Slovencev ci« ! Pa inakari, da so vsi ene m -li ali o dobroti ali o slaboti kake stvari: kjer Jedni, tam ni družili : če so se ti j »os ta vili na desno, hite oni na levo. Tako se begajo p**jmi v javnosti, tako ne dobiva narod jasne slike o nobenem vprašanju. In tako je bilo tudi v razpravljanju o -tališču Slovencev nasproti eventuvelni češki • »l>strukciji. Pojmi so -e l»egali kakor da smo Slovenci ločeni v dva tal»ora: v privržence n nasprotnike obstrukcije. Mi smo se najodločneje uprli takemu tolmačenju stvari. Povdarjali smo, da ga v Slovencih ni človeka, ki bi bil načelno za i' -trukeijo, marveč da moramo le želeti, da pride do uporabe tega skrajnega sredstva v parlamentarnem boju. Povdarjali smo, da - moramo vsi želeti rednega parlamentarnega letovanja, ker ga morda ni naroda v Avstriji. ki bi tako nujno potreboval parlamen-T -.rae tribine, ker je le-ta - v očigled ne-•l>rohotnosti zisteina nasproti nam — jedino n:esio, - katerega moremo branit: svoje pra-v ter razkrivati krivice, ki se nam gode ! Ali rn: -m ► povdarjali še nekaj druzega : povdarjali -mo, da tudi Cehi sami niso načelni privržen«-! obstrukcije in da gotovo ne posežejo jh» tem sredstvu, ako se jim le ustvari inožnost, da se mu izognejo na način, k bo časten za ugled dičnega naroda njihovega. Iti dosledno temu smo otM»minjali ro-.ttif in zla-ti njihove voditelje, da morajo v {»oštevat i težavni položaj čeških poslancev ter unoeti, da se isti absolutno ne morejo kar a priori odpovedati orožju obstrukcije. Vsaki politiški abeceuar bi mogel umeti. da bi se s tein udali na milost in nemilost /.istemu in nasprotnikom in da bi bilo to usodno ttidi za nas. Ne smemo pozabiti, la je bila nemški obstrukcija ovenčana s sijajnim vspe-hom in s tem nekako legitimirana. Ako bi se bili torej Cehi brezpogojno odpovedali o Instrukciji, bi bila posledica ta, da bi nad parlamentom in vlado visel le Damokljejev meč nemške obstrukcije, to je : vlada bi vstrepe-čala v strahu le pred Nemci ! Ali treba praviti, kake jnjsledice bi imelo to, ne le za Cehe, ampak za avstrijske Slovane sploh ? Z doprinešenim dokazom o možnosti in jednaki intenzivnosti češke obstrukcije, so Cehi storili i nepreeenljivo uslugo nam vsem. To so ho-i teli Cehi in to so dosegli. Mi smo rotili naše poslance, naj se ne izjavljajo prenagljeno proti češki obstrukciji, marveč naj uporabljajo svoj vpliv, da Cehom ne bo trebalo seči po obstrukciji. In glej : Cehi danes ne obstruirajo in parlamentarna inašina deluje, ko se je vlada definitivno uverila, da tudi s Ceh' treba paktirati. Mi ne vemo, kaka je vsebina dogovora meti vlado in Cehi, ali o tem ni dvomiti, da se jim je jela bližati in Cehi — ne obstruirajo. Ali delajo tako oni, ki hočejo obstruirati za vsako ceno ? ! In posledice taktike Cehov ? So te, da se razmere na desni konsolidirajo in da seje na strani Nemcev znatno ohladila prejšnja njih uprav divjaška samozavest! Dogodki dokazujejo torej, kako prav smo imeli, ko smo grajali one slovenske poslance, ki so s svojimi prenagljenimi izjavami proti češki obstrukciji otežavali stališče Cehov. V dogodkih, kakor so se razvili, nam je došlo torej lepo zadoščenje. Zaključuje pa kličem zopet svoj ceterum eenseo: Cehi so glavna opora ostalim Slovanom že s tem, da — so ! Pa bodi tudi, da se ne strinjamo znjimi v državnopravnem vprašanju in vprašanju deželne avtonomije, mi Jugoslovani moremo biti na njihovi strani, ker so oni pr-voboritelji za načelo, ua katero jedino moramo opreti svoj obstanek in svojo bodočnost : za n a č e 1 o j e d n a k o p r a v n o -s t i, za tako ured bo držav e, v k a-t e r i 1» o m o g 1 o v s a k o pleme gojiti svojo narodno i n d i v i d u -v a 1 n o s t! Med- nami in Cehi mora biti stroga so-lidarnost v borbi za uresničenje tega načela. V ta namen mora biti med našimi in češkimi poslanci vsikdar tesen kontakt. Oni potrebujejo nas, a mi njih še bolj, ker oni so bogati, močni in narod, ki je na višini vsega človeškega znanja. Izrekuje jim torej zahvalo, tla so omogočili parlamentarno delovanje prosimo jih naj uvttžujejo vsikdar naše tužno položenje in naj nam gredo vsikdar na roko, kakor gre sreč-neji brat zatiranemu in proganjanemu bratu! Politični pregled. V TRSTU, dne IG. marca 1901. ]>rz&VHi zbor. (Zbornica poslancev.) Včerajšnja seja poslanske zbornice je pričela ob 11. uri in 20 min. zjutraj in je bila razprava mirna, stvarna, kakor da ni bilo nikdar obstrukcije. Po dovršenih forinalijah je stavil posl. H r zora d zopet vprašanje radi postopanja z nenemškimi intei pelacijami. Predsednik se je skliceval na svoje dosedanje odgovore. Na to so se vršile volitve v kvotno deputacijo (v ono deputacijo, ki {se ima pogajati s slično ogersko deputacijo za doloČe-nje kvote, to je, obojestranskih prispevkov za skupne potrebe}. Izvoljeni so t»ili: David A b r a h a m o v i c z , J a \v o r s k i , Fort, Kramar, K a i s e r, K a t h r e i n, Men-g e r, P o v š e, S c h \v e g e 1 in Kari Maks Z e d w i t z. Potem je prešla zbornica na dnevni red t. j., v nadaljevanje razprave o investicijski predlogi. Govorili so : Schois\vohl, Hi a n k i n i, Morsev, Hauif, Kolischer, Hrubv. j in Chiari, na kar so debato zaključili. Glavni govornik proti, posl. dr. K a i z 1, je pobijal predlogo samo s stvarnega stališča in je I povdarjal, da so razmere na državnih železnicah niso nič zboljšale. Rekel je nadalje, da on ne pripisuje drugi železniški zvezi s Trstom tako velikanske važnosti, kakor se jej sploh pripisuje. Pobijal je nizke železniške tarife, kateri tla koristijo samo velikim producentom. Odbijal je sumničenje, da bi bili Čehi proti predlogi iz sovraštva, do katerih dežel, ter je izjavil, da oni ne bodo mogli glasovati za predlogo, tudi če bi se spremenila v čem, dokler bo trajalo sedanje gospodarstvo državnih železnic. Glavni govornik za, poslanec Dober nig je izrekel železniškemu ministru priznanje za izdelanje predloge in trdil, da bodo investicije koristile severnim in južnim deželam, za katere slednje znacijo velik napredek. Predlagal je, tla se predloga izroči že-! lezniškemu odseku in je v imenu svoje stranke predlagal vrsto resolucij. Po nekaterih stvarnih popravkih so izročili investicijsko predlogo železniškemu odseku. Trgovinski minister je odgovarjal na različne interpelacije. Obljubil je, da svo-jječasno predloži načrt zakona proti nepoštenemu tekmovanju in da se uredijo razmere poštnih ekspediterjev; poštnim in brzojavnim PODLISTEK 4 Vladike Kmemkep pastirski list. (Dalje.) In zares, ni-li Čudno, da je temu siro masnemu ljudstvu žumberačkih gora, v ka-*er;h naj bi ga bila zalotila smrt — zasijalo novo življenje: a ona temna šuma, ki mu je me!a biti mrtvaški truga, »la mu je postala 7tega novega življenja. A kakov čuden preobrat je to, ki -e je dog«»dil v duši, v • M-ra bitju tega naroda ! Nekdaj neukrotljivi • »jevniki, jKfStali so mirni poljedelci. In za-počeli so neutrudno tlelo na vse «tran:. Kjer e padei teman gozd, nastale so oranice in dvignili se l»eli domovi. Višine ~o -e okitile z milovidnimi cer-kv .-ami, v katere dan^s z veseljem hiti na-■ ». -le ie glasu -kiadnoglasnih zvonov. Kaz-vii«» -e je bilo krasno versko življenje, a žniiru tud f-trotra nravnost, ki tra tudi danes -e diči. Krasnim spomenikom tega verskega življenja bo cerkev — ki bo s pomočjo Božjo skoro di'ila Metliko, zgradjena po gorečnosti tamošnjih vernikov naših. Kdo bi bil prorokoval nekdaj, tla iz teh Ijudij nastanejo kedaj jeklo-možje: da iz njih izidejo taki umovi, proevetitelji in vodje naroda, ki bodo radost sv. Cerkve, tolažba in čvrsta podlaga svoji škotiji, zaupna podpora prestolu, slava in ča-t vsej domovini?! In vse to je iz nekdanjih Uskokov storila vsemožna in milostljiva roka Previdnosti, izročivši jih zopet skrbnemu okrilju sv. Cerkve pravoslavno-katoliške. Zares je na vrlih naših žumberačkih vernikih na poseben način dobra Previdnost Kozja {»okazala delovanje Jezus Kristove Cerkve, pa mu je morda v nedosežni Svoji dalekovidnosti odredila še j»osebno nalogo v bod<»č-nosti ! Dal dobri Bože, da l»odo vsikdar vredni naloge, ki jim je namenjena že v sedanjosti ! Sedaj pa se spustimo polagoma z žura-beračkih ponosnih planin v plodne kraje ba- I škega nizozeralja! Pred nami vstaja nepregledna ravan med modro Donavo in motno Tiso. Milovidna je ravan, ko se v spomladi preliva po njej sočno zelenilo bujnih setev; ! a se z lazM'nega neba, ki se v boku spenja nad njimi, na daleč razlega žvrgolenje škr-janca. In zopet je divno, ko, pozlačeno v ognji žarkega poletnega solnca, zarumenevajo na njem pšenična stebla, iz katerih se sili očesu žarko rumena turščiča in se milo ogledava modra plavica. Ponosno se stebla upogibljejo poti težo polnega klasja, s katerim poigrava blagi vetrič; a tiho mu šepetanje se staplja s hvaležnimi čutetvi srečnega poljedelca v veličastno himno dobremu Stvarniku! A kolika radost je gledati, ko je prišel čas žetve, tla »sejalec in žetec prejmeta plačo svojo« — in, čim je napočila zora, zasečejo manipulantinjam, ki so nad eno leto v službi, nameruje se plačo nekoliko povišati. Prihodnja seja bo v sredo. Reforma tiskovnega zakona. V ministerstu se izdeluje baje nov načrt zakona s katerim se p?eiueui sedaj veljavni anakronistični tiskovni zakon. Važna sprememba ta ta, da se nekatere tiskovne pravde odtegnejo porotnim sodiščem in bodo o njih sodili senati. Take sosebne tožbe radi žaljenja časti in žaljenja Veličanstva. Dovoli se menda tudi slobodna kolportaža, ali vendar ne splošna. Važna vest. * Hrvatski» je došla iz turČanske županije (preko Budimpešte) važna i vest, da so Slovaki sklenili, da se udelježe prihodnjih volitev v ogrski parlament. Ta sklep turčanskih Slovakov utegne imeti velikih posledic, ako bodo njihov izgled posnemale tudi druge narodnosti na Ogrskem. Vojna v južni Afriki. Čim bolj gi-neva za Auglijo n-ada, da bi vojno v južni Afriki završila s takim vspehom, kakor so si ga mislili borzijanci angležki, ki so izzvali ta roparski poskus, tem bolje prodira v svet resnica, iz katere je razvidno, kako frivolno in brezvestno je bila izzvana ta vojna. Za sedaj ustajajo v angležkih vrstah samih možje, ki svare Anglijo, naj na časten način stori konec temu sramotnemu klanju. Tako je te dni dospel v London dosedanji finančni minister v Kapstadtu, Merriman, kjer hoče posredovati, da Anglija sklene mir z južnoafriškima republikama. Isti je pripovedoval členom gospodske zboruiee, da sti v Kapski koloniji vsaj dve tretjini Holandcev, napolnjeni z divjo jezo proti Angležem. Ti prebivalci so zma-gozavestni in verujejo v maščevanje v ne-daljni bodočnosti. V tej vojni so se vršila neopisna grozodejstva. Sovražtvo se je uko-reninilo globoko in donese Angliji gotovo trpkega sadu. Plamteče jo ogorčenje zlasLi radi krutega postopanja z ženami in otroci. Prebivalstvo na Kapu je tesno zvezano s soplemenjaki v republikah in občuti najgloblje te angležke grozovitosti. Veliko ogorčenje provzroča tudi dejstvo, da se angležke oblasti v državi Oranje dale uradno mesto nekemu — morilcu, Angležke oblasti sploh delajo s čudnim orodjem. Nadalje pripoveduje Merriman, da je ves severni T r a n s v a 1 še v rokah amerikanskih b r a n i t e 1 j e v dežele. Taka je torej resnica, ki jo pripoveduje — Anglež, odličnjak. In skrb za interes An-£a je privela v London govorit jim resnico in jih svarit, naj zaustavijo, kar so zapričeli v grešni pozrešnosti. kose kakor ljute kače, a pred kosci pada n«sie. Tu in tam sopihajo parni stroji, ki kakor golobi zrejo iz tega rumenega morja, gibaje se brez prestanka s težkimi kolesi ropotajočih mlatilnic, iz katerih se siplje obilje zrna vsakdanjega kruha. Lica marljivih gospodarjev se žare od radosti. Hvaležen jim pogled se dviga k nebu, usta šepečejo pobožno »Bogu slava!« Zrak se stresa silne vročine. Telo delavnih težakov se pari od marljivosti in toplote. Ne marajo za to, ampak veselo delajo ves tlan in si še s pesmijo sladijo delo. Še le ko se v mrak z vitkega cerkvenega zvonika, ki se izmed belih do-movov in zelenega drevja dviga k nebu, oglaša zvon na večerni pozdrav preblaženi Gospej, nehuje delo, potihuje spev ; in neumorne težaške roke se sklepajo na molitev. Delo se je zaustavilo, da se bo zopet nadaljevalo z rano zoro. (Pride še.) Tržaške vesti. Jlistni svet tržaški. Sinoči je imel mestni svet svojo VI. javno sejo jmmI pred-sedstvoni župana. Vlatin je zastopal namest-ništveni svetovalec vit. Jettinar. Navzočih je bil® .">4 svetovalcev. Župan je naznanil, da je drž. |M»lanec vit, Base v i daroval občini svoj dvorec Pontini i velikim delfin zemljišča, ki ga obdaja. Zupan je predlagal, da se veli kod uš- vira spremembo v stvareh na velikansko Vidite torej, da je Vaš občevalni je- korist p<»sebno za kmečke o 1 »čine — v kolikor toliko poznan vsaj županstvom ! Posamični kom ni zameriti, ako se niso pobrigali in zik italijanski. In sukali in stikali in plašili so jo toliko Časa, da se je revica res udala in oni imajo sedaj par — ukradenih >ezn«.nili z določili tega zakona, ali naravnost duš več ! neodpustno pa je. da so |K»samična županstva Le v tak namen kličejo naše ljudi na sekcije! še v p<>|M>lni temi o tem za kmečke občine Ad infinitum. Ali vprašal bi jaz, ni-li to ne- ži vljenskem vprašanju! Kje je krivda? Ali le čuveno, da nam delajo sitnosti in kratijo v malomarnosti županstev, ali tudi v brez- zlati čas v grdi namen, da bi nam storil; naj- hujo krivico, izvršili nad nami nasilje, kažnjivo po zakonu ? ! Ali je res ni roke, ki bi mogla zavsta brižnosti političnih oblastnij, ki morda niso ničesar storile, da bi se obline seznanile s uemu darovalcu izreče zahvala, na kar so j tem važajm zakonora in poskrbela, da o njega svetovalci v-tali s sedežev v znak ptitrjenja. |j|, ;zve V;4e prebivalstvo. Zakon bi se viti to |M»četje?! (Moje in ime dotične žene je Na t<» je mestni svet prešel na dnevni mora| dopoelati vsem županstvom in to v njih na razpolago za slučaj potrebe), red in dovolil kre.lit *63.000 kron za p« >-i jezikih ! Vsa kako pa je onim županstvom, ki Krasilo zadoščenje. Tudi > Naša Sloga« trebne nove naprave v mestni plinarni. O m ^ v tenjj jn ue ve(j0 kako se -edaj lahko je izvedela iz zanesljivega vira, da je bil tej t« k -e je svetovale** I>ollenz pri to- razbreraene stroškov, ki jim jih provzro- nedavno podpisau dekret, s katerim se naš ževaI, da je kljub temu, da se mestna pli- (-nj0 „»»einaki pripadniki, katerih niso dični Spinčič vzpostavlja v vse one pravice, nama vedi... raz-irja, razsvetljava v nikdar videle. v dolžnost, da si naroče novi katere je užival kakor c. kr. profesor in ki okoiiei -krajno |M»matijklji va. zakon o domov i ost v u in ga natančno prou- gn mu bile po krivici vzete pod vlado Nadalje so dovolili urez debate >e na- jn crpjj0 \y njega dobroto, ki jim jo Rinaldinija žalotnega spomina. — Poljski ! sle« 1 nje (»ostavke: 135*'31 kron za preskrb- jst| ligt vsklika : Večega zadoščenja si gotovo niti ! ijevanje obleke kaznjencem Tržačanom in Najnovejši jezik. Te dni je bil g. S. A. Spinčič sam ni mogel želeti, nego je to, ko (Tržačan) poklican na sekcijo za ljudsko štetje vidi, da je konečno zmagala pravica in da ubogim: 2i-,,»»"4~» K za otroške za izgnance: 231 kron a votlo in kron za razsvet- y Giotto Ju ^ £udiI; kako tla je je nestalo onih, ki so jamo kopali pod njim. Ijavo v javnih straniščih \* zaključek je trebalo seveeti slavni Spa- mogel zapisati občevalni jezik — sloven-1 Zopet iz Riemauj. »Primorski list« i ski! Kakor Tržačan da bi moral on govoriti zopet priobčuje dopis »iz Ricmanj«, v kate-»per triestin« {|io tržaški!) Ker prvi uradnik rem pravi, da se mi smešimo. Ha, ha, ha! ni mogel prepričati gos p. S. o potrebi »tr- L>a bi le hotel pomisliti, kako se on smeši s žaškega jezika«, je prihitel prvemu na po- temi dopisi »iz Ricmanj« pred vsemi, ki poznajo Ricmanje in Ricmanjce! ! Mi vemo radi neke naredbe, ki se je do poslal i šolskim vodstvom in s katero prepoveduje, da bi učenci v šolski sobi (NB. odkriti, kar je prava la>ka šar lat a ne rij a) (»ozdravljali na ta način, da dencjo desno roko na čelo, kakor — italijanski v o j a k i ! T** način pozdravljanja je bil namreč opazil šolski nadzornik v neki ljudski šoli v mestu. Spado-nija pa j»eče to. da tržaški učenci ne pozdravljajo več tak jaki. < > seveda, treba je začeti že v ljudski soli, ako we hoče, da učenčki |h»stanejo sčasoma dobri irredentisti. In zopet ponavljamo, da je ni, pa je ni irredente tukaj ! Primorski li>t uvršča tudi doni, siVer bi ljudje pozabili, da tudi še ži- „ * .»ji » moc se voditelj sekcije . votari nekje predaed.ik slavne demokratike. IZ|,raševaH so stranko, kako govori doma, dobro, kje se porajajo ti dopisi, kakor vemo Spa«l«*ni namreč pnvošč.l ta-le >špas, : )u.|>j na ^ ^ ^ v ^^ JfL^ kda. naše počenjanje, a je vendar hitel nam, Kaj se pa godi z onimi, ki, ali niso in- »brezvestnežem«, dopaslati svojo pastirsko kakcr italijanski \o- tejjf,entn^ ajj odvisni ali strašlji »*i ?! Te gotovo poslanico. zmešajo in zapišejo za lahone! «SloveiiCU». Mi smo bili nedavno ne-Neki naš delavec iz ulice Donadoni 14 koliko namignili o kardinala Missie — nase je vpisal za Slovenca. Ker so ga, ko je rodnem mišljenju. Kaže pa. da le — na kar so 0 _ raaHh stvareh, pa hočemo mi govoriti to o»lgo\arjamo Urez strahu: da mi ne na- lakoj f.rtaji ,slovensko« in zapisali: »ita- tudi o velikih, načelnih. padamo ne kardinalov, ne škofov in ne ka- |:.in,,, » . , . . rv i- ^ ... iiano« . |z zavoda sv. Nikolaja. Dolžnost me planov, ampak grajamo le tisto postopanje s \* ulj<»i Malcanton številka D ie hišni .i ^ u i- 1 * aiaicMiiuii ^ jc veze, da na tem mestu javno zahvalim gospo slovenskimi verniki in našim jezikom, kate- gospodar neki Vidich. Ta mož je izpol- Mactfk0V0f ^^ višega evidenčnega nadzor- rega se vesele - hl,era le,, Žulje in brez- n;U oziroma dal izginiti več pol za ljudsko i kj vsako ^ ^^ do|>ošilja 9Voj pri_ vere, m, se protivimo in se bomo protivili štetje, ne da bi bil izprašal stranke, kakov 8pevek Iatotako aela gospa Kenda, soproga t.st. nesrečni - ,H>ht.k, «pro Ikido pacis». jezik govore! e. k. uraet — nekoliko oU vsaki |iriliki 0na je meeželno sodišče me pregovorili, naj umaknem svoj vpisan i j dopisnico z naHlOVOm: »Zavod sv. Nikolaja«, je to zapleno svoječasno razveljavilo, a dr- slovenski občevalni jezik ter se priznam k zu\oir služkinj v Trstu.« Britko sem se na- žavni pravdnik je uložil zo,»er to razs<»dbo italijanskemu. smehnila. Zaloga služkinj naj bi bil torej za- utok na prizivno sodišče. »Piccolo« je takoj Najprej so me prijeli osorno, kako da vod poteln |,i \>\\\ vsj V8; zadovoljni žnjim ! naslednjega dne priobčil natančno poročilo sem mogel slovenski izpolniti polo? A ko so i7|>ira|j naj dekleta, kakor blago, ki je na one sodne razprave, med istim seveda tudi čuli moj primerni odgovor in so videli, da pr(Kjaj Tužna nam majka, kaj takega v 20. zaplenjeni članek, kar je provzročilo zopetno poznam svoje pravo, so opustili to in so me stf)|etjii ' zaplemlNi dotične »Piccolove« številke. jeli izpraševati v katerem uradu da sem na- Potrebno se mi vidi. da še enkrat |»o- Prizivno sooj»olnoma jasno, da je zaplenjeni Vidite, na c. kr. uradu vendar ne go- j jema v svoje varstvo dekleta, da se ne pokva- članek propagiral iredenti- vorite slovenski — kako ste mogli potem rijo moralno in narodno, kadar so brez službe, stične aspiracije. zapisati slovenski občevalni jezik? ! — Jaz Bistriti jim um, blažiti jim srca, navajati jih .Mi ne povdarjamo tega morda zato. ker pa »em jih zavrnil kategorično, da to njih h krepostnemu življenju, da postanejo enkrat *e veselimo zaplene. ampak le v namen, tla prav nič ne briga, v katerem jeziku da jaz krepostne žene in matere — to je vzgojevalni p< -tavimo v pravo luč steroopitno trditev vi- govorim v svoji službi ! Svoj občevalni jezik uamen zavoda! — Nada'ji humanitarni narokih in Še viših gospodov in ekscelenc, da sem jim že označil in — basta. Ali če že men je: skrbeti za njih zdravje in v slučaju v Trstu ni iredente. Najviša instanca je po- ooOejo vedeti, jim povem, d*t v dotičnem bolezni lajšati jim bolečine. Slednjič je na- trdila torej, da »Piccolo« propagira irredenti- uradu govorimo nemški, laški in slovenski, stične ideje. A to je list. katerega vse čita, Kateri je torej pravi občevalni jezik ? ! — men tudi materijalen: preskrbljati jim poštene službe, < laj a ti jim varstvo proti nedopu- No, ko so videli, da z menoj nič ne opra- I ščenemu izkoriščanju in navajati jih na šte- vijo, so me odslovili s kislimi obrazi. i denje s prisluženim denarjem, katerega nosijo ki |m» svojih zvezah takorekoč dela javno me-nenje tržaško. Sedaj pa vprašamo, je - li še kje na svetu država, v kateri ne bi oblasti na- Ob enem z mano je bila tudi neka v »Tržaško posojilnico in hranilnico.« stopile proti v-aki hip ponavljajočemu se udova Slovenka, ki s težko muko preživlja To so glavni nameni zavoda. Do go- očitanju, da tak o v list ti o b i v a d r- svoje otročiče kakor likarica. Tudi njo so spodinj pa se obračam z iskreno prošnjo, ž a v n o subvencijo in da se svojim |M>zvali iz jedinega razloga, ker se je bila da bi s primernim postopanjem s služkinjami molkom utrjajo vero v to gorostasno*t ! zapisala za Slovenko, oziroma z namenom, pomagale zavodu dosezati te nameue. Hva- To. dragi čitatelj, je slika razmer v da prekliče slovenski občevalni jezik ter Primorju, ki v polni meri opravičuje izrek, daje prizna italijanskega! Tn kako so jo sukali Avstrija se svojimi razmerami v Primorju ubogo revico, kako pritiskali nanjo ! Vpra- nekaka s|»ecijaliteta ined državami. šali so jo: kako govorite v onih hišah, ka- l»raje vredno! Leta I*'.**'), je bil skle- mor hodite likat? Na odgovor, da večinoma njen in |»otrjen novi domov i nski zakon. Človek bi menil, da je takov zakon, ki invol- italijanski, ker so dotične rodbine italijanske, so rjuli nanjo: ležen jim bo zavod in hvaležna jim bodotudi dotična dekleta. Torej ne zaloga služkinj, ampak vzgoje-valnica bodočih žena in mater naj bo zavod sv. Nikolaja. Ta naloga pa je težavna, mu-k«»polna, kajti malo je društev, s katerimi bi bilo spojeno toliko dela in toliko skrbi in — odgovornosti, kakor ravno z zavodom sv. Nikolaja. Zato pa, čestite gospe, prosim Vas še enkrat, pomagajte nam vršiti to težko človekoljubno in narodno nalogo. Ako vsaka izmed od Vas otme po eno bitje — bo že mnogo storjenega za vzvišeni namen. Me žene imamo hvaležno polje za svoje delovanje. Obdelujmo je ! Ne ustrašimo se, tudi če nam je še le orati ledino. Dober sad ne izostane. Tudi v našem zavodu ni še vse brez nedostatka. Človeško delo je in kar je človeškega je nepopolno. Kamo-li da bi bil popolen naš zavod v vsakem pogledu, ko so sredstva tako nedostatna ! Ali naša volja in trdna želja je, da se bo zavod spopolnjeval in da bo v čim veči meri dosezal svoj lepi. človekoljubni in vzvišeni namen. V to ime ga priporočam blago-naklonjenosti vseh blagih ljudij. Marija S k r i n j a r. »Vinarskega in vrtnarskega lista« tretja številka je izšla ter prinaša velezani-mivo vsebino: Kako si najlažje pripravimo cepljene Trte? — Sadimo sadno drevje! — Kako pridelamo zgodaj zelenjavo? — Olepšaj mo svoj dom! (s podobo). — Črtice iz potovanja po vinorodnih krajih na Tirolskem, Italijanskem, Francoskem in v Švici. — (Gospodarske drobtinice z mnogo kratkimi poučnimi članki. — Vprašanja in odgovori. — Naročnina (1 krona na leto) se pošilja na naslov : Slovenska kmetijska družba v Trstu (Via Geppa 1-t). Polom bančne tvrdke Alessandro Levi pred sodiščem. Predvčerašnjim se je vršila kazenska razprava proti Angelu Levi, lastniku bančne tvrdke Alessandro Jjevi radi zakrivljenega falimeuta. I>ne 'J4. sept. HJOO je odprlo trgovsko sodišče konkurz tvrdke Alessandro Levi, katera je imela 1*0,4(33.50 kron primankljaja. Polon* je nastal radi prevelikih stroškov, radi zlorabe zaupanja kli-jentov in radi preveč riskiranih špekulacij. Med drugim je važna (»osebno neka nota kreditnega zavoda, katera pravi, da j« imela tvrdka pri njej zastavljenih mnogo loterijskih srečk v skupni vrednosti 750.000 kron, katere je bila tvrdka že prodala drugim. Sodni dvor je kaznoval lastnika tvrdke Angela Levi na trimesečno ječo. l>ržavno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravilnika Mi-nio ; toženca je branil odvetnik dr. Oaurant ; sodni dvor jc bil sestavljen iz predsednika svet. Petronia in prisednikov svet. Mafteia, Moscheta in Ba.ve. Ponesrečena tatvina. Neka žena je opozorila včeraj popoludne v uliei Madonnina jednega stražarjev na nekega moža, ki je nosil na hrbtu zaboj sardin. Stražar se je približal možu in ga vprašal, kje da je dobil zaboj. Na to je mož izpustil zaboj na tla in zbežal. Stražarju pa se je posrečilo uloviti ga v ulici Spiridione in ga je s pomočjo druzega stražarja odvel v zapor. Stalo jn je mnogo truda, predno sta ga aretirala, ker se je branil z nožem. Imenuje se za Romana C. Močan pok v škedciijskcm plavžu. Nocoj ob pol uri [X>polunoči slišati je bilo močan pok, ki je pretresel zemljo kakor kakov potresni sunek. Ta pok je povzročila razbeljena žlindra, katero so iz škedenjskega plavža zlili v morje. Pok je bil tako močan, da so popokale šipe bližnjih poslopij. Poskušen samomor. V morje je skočil sinoči 2l?-letni čevljar K ran B. iz ulice Boseo. Nekatere osebe, ki so slišale padec, so takoj hitele na pomoč in potegnile mladeniča iz morja. Umrljivost v Trstu. . marca d.> vštevši i', marca, je umrlo 40 možicih in .">."> ženskih, skupaj 95 osel), proti 14'i v isti dobi lanskega leta, in sicer l 1 starih do 1 leta. 13 do ."» let, 7 do JO let, 7 do 30 let, S do 40 let, ~J\ do »»O let, do SO let in 3 nad -SO let. Povprečna umrljivost tega redna znaša 28*1 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 20, bolezni v sopihih v 2-S, enteritis v 1, legar v O slučajih, škrlatica v O. krup v 0 ošpi<*e 0 hripavica v 1 slučajih. Dražbe premičnin. V poned., dne iS. marca ob 10. uri predpolmlne se bodo v .sled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Rocol 152, vozovi in presiči ; v ulici deli' Istria ♦», 2B, hišna oprava: v ulici Ghega štev. i"> in v ulici Valdirivo štev. 12, hišna oprava ; v ulici Sauita štev. S, zastavni listi. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj -8.7, oi> 2. uri popoludne 12.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 75l*.5. — Danes plima ob 3.26 predp. in ob 7.21 Nanulu«, da .so se slednjič vendar našli spisi, ki jiii je št. ."»!♦. Kojansko posojilno in koiisuuiiio društvo vabi svoje člene na občni zi»or. ki se bo vršil v n«-deljo '11. marea (evetno ali oljčno nedeljoi ob 4. uri ftopoludne v prostorih društvene krčme v Rojanu. Ker b< Vesti iz Štajerske. Samo v Trstu.sta se dogodila dva slučaja, Keklania : Vsakokrat 60.000 kron je da so banke, ki so prodajale srečke na obroke, glavni dobitek loterije »Invaliden dank», kjer , - i i - -i t___i__se izplača z 20 °/„ odbitkom v gotovini folirale in so mnogi kupovale* sreek na obroke _ ' . . v. ,. * , .j Opozarjamo nase eenjene čitatelje, da & "i no zgubili ves vplačani den.tr. i vrfi|o sre^.kailj0 „ e p r e k 1 j i c 1 j i v o dne 2H. Kdor torej ne more kupiti srečke marca 1901. z gotovim denarjem, naj se obrne do zavoda, kateremu lahko zaupa in kateri mu pove tudi pravo vrednost srečke. Varovati pa se treba posebno onih agentov, ki ponujajo inozemske srečke, izlasti ogerske, nemške in belgijske. Morda bi lahko naša »Tržaška posojilnica in hranilnica«, kakor edini slovenski —--TRST denarni zavod v Trstu, prevzela tako obročno prodajanje srečk za naše ljudstvo, o čemer se jo menda tudi že govorilo nekdaj ? pop.; (»seka ob 11.41 pred|s>ludne in ob —.— popoln d ne. Požar. Včeraj popoiudne okoli ti. ure vnel >e je |*>žar v zalogi mirodilničarja Maz-zoli-ja, na stari mitnici št. Prihiteli ljudje so v kratkem [»ogasili ogenj. Za moške podružnico družbe sv. Cirila iII Metoda je došlo |H>t<»m uprave »Edinosti« : p reč. g. I. Marto v Bazovici 5 K, nekdo drugi «><1 i stota m 1 K 2<> st., v pu-šici pri gostilničarju Krel»elju 5 K *>0 st. in pri Jančku, oziroma Lenčku 1 krono 70 stot. Zavoda sv. Nikolaja je doposlalo potoni uprave «Kdin(n»ti» županstvo na 1 rno-vem 2<» K in uprava »Slovenskega Naroda«, c Ljubljanskega Zvona* in .Rodoljuba« v — Pravda proti »Slovenskemu O o spod a rju«. Javili smo že. da je bivši urednik »Slovenskega Gospodarja« imenom Janš^i — o čegar poštenjaštvu doni glas hipotečne banke je odobril razdelitev divi-tudi ob bregovih Adrije — hotel na razpravi dende po 7 in pol r.a vsako onih delnic, za j»otegni ti vrat iz zanjke s tem. da je ovadil katere se ni še izvršilo zadnje 5°/0 u plačilo, a po kron za one delnice, za katere se je to u plačilo že Izvrši lo. Ć isti dobiček za llHK) znaša 97.58«) kron. Ustaja na Kitajskem, izdanega TJENĆIN 15. (B.) Vsled diferenc, dopisnika, duhovnika Korošca, pa si je drž. navstalih med Rusi in Angleži glede mej na koncert, katerega priredi v ponedeljek pravdnik |>Hdržal pravico nadaljnjega po- lastnine naseljenja v Pekingu v obsežju ru- j ske koncesije, so se Rusi utaborili na prepor-nih tleh, Angleži st* se izdatno pomnožili, na straži st« 2 stotniji Hong-kougskega polka in 2 stotniji indijskih čet sti v rezervi. Na obeh straneh pričakujejo ukazov svojih čet. Aleksander Levi Minzi Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Brzojavna poročila. Avstrijska hipotečna banka. DUNAJ 16. (B) Občni zbor avstrijske pisea notice, radi katere je bil tožen. Ker iz v Kojanu. iver oo prvih |Kjroć;i nJ i,il razviden izid razprave, na dnevnem redu neka jako važna t--ka. so Hmo (lostavi|i . .j^j je s tem ^be, to spoštovani udje naprošeni, da ne bi nikdo je <{rtt^0 vprašanje*. In res se ni rešil : dobil Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrbuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cene brez konkurence. ^ ILOSTRO V ASI CENIŠ ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. izottlL Odbor. vprašanje«. Pevsko društvo »kolo< v Tr^tu vabi je 14 dni stn»gega zapora : frlede Ine mar«-a ob T. uri pop. pri »Ogrskem stof,anJa kralju«, uliea Commereiade ^t. '* (/.a kavarno Fabrisl. \"^jH>reil: 1. I>. Jenko: »Naprej«, koračnica, -viri g. Halek : »Vfueo čeških narodnih pesni , svira g«hIIml. Iv. pl. Zaje: »Napried bračoc, koračnica, |*»je moški zi*»r spremljevanjem orkestra. 7. a» Smetana: »Prodana nevesta-, b| < ibulka: »Ljul>ezenske sanje |h» plesu«, svira g^liia. h. Šaljiva igra : »Jožefov plašč*. Trgovina in promet. Kupovanje srečk na obroke. M. U. Dr. Ant. Zahorsky » priporoča svojo pomoč na porodili, abortih ^ in vseli ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordiniije uliea Carintia št v. S. otl i»-ll i n od -2-4. \V AS HING TO N 15. (B.) I » » » I » » f Keuterjeva ( N:» 0 mož v varstvo |K>slaništva. Sprejme St- proti primerni plilči. teri pa ni mogel biti kaznovan, ker je že SANGHAI 15, (B.) Keuterjeva pisarna Našlo v Se izve V uredništvu ..Kdiiiosti" umrl. Ta bi bil miloga hujše kaznovan in ne javlja: Na zborovanju upljivnih Kitajcev, ki —■ ■ ■ —- samo radi falimenta, temveč še posebno radi se je vršilo danes, so sklenili, tla je brzojavno goljufije, ker je zastavljal srečke, katere je pozvati podkralje, naj protestirajo proti pobil že deloma drugim prodal na obroke in je trjenju rusko-kitajskega dogovora glede tako za jedno srečko dobil denar od dveh žurije. strani, od onega, k' jo je prodal in od kre- Vojna V južni Afriki, ditnega zavoda, kjer je te že prodane srečke LONDON Iti. (B.) «Times» javlja iz zastavil. Ne smemo torej opustiti te prilike, Staatspruit dne 15. : (Aije se, da se vodi- da ne bi na podlagi tega konkretnega slu- telji Burov Botha, Dela rev in De\vet snidejo Slobodna zabava, na kateri bo sviral orkester. Na koaeertn bo sodeloval vojaški orkester |»eš|H»lka št. Petje l>o vodil društveni jievovodja F. Pertot. Vstopnina na koncert nč. za osebo; sedeži nč. Na obilno udeležl>o uljudno vabi odbor. _ . . .. , ^ - , . . . ... caja ojm»zarjah našega ljudstva, naj bo previdno na posvetovanje o položaju. Občni zbor »Kmetijske podružnice 0 naku|»ovanju srečk na obroke. Mnogokdo KAPSTADT 15. (B.) Pveuterieva pi-, t«sko kont« \elj>k< jutri \ nedeljo dne li. je t,nj prospekt, ki ga je dobil od sarna javlja: Danes je olx>leio za kugo 11 marca ob 1. uri ix<(»oludne v dvorani £osj>. . , - > . « , «_< . . r-. ^ 1 bankirja, koje plačal prvi obrok, ze prava oseb, inej njimt 1 Lvropejec. srečka. To pa ni res; ti prospekti so po pol- | n< ma ničvredni papirji, in (kar je najhuje) t niti ne pravijo, kakšna je nominalna (t. j. SIhW nasledki bolezni, kateri se na- ^ i , . . . . , m/ vadno izeimijo iz prav neznatnih želodičnih m prvi»tna> vrednost srečke, kise joie kupilo! » ■ ■ • • , ■ r slabosti, obvarujejo se j>opolnoma s pravo- 5 Toliko manj pa pravijo ti prospekti, katera (^a8no uporabo domačega sredstva »dra. Mand. i Tržaška posojilnica in hranilnica » i. uri popoiudne v dvorani Marina Lukše na Prošeku z nastopnim dnevnim redom : at Poročilo tajnika. 1») | m »ročilo blagajnika. c> jM»amični predlogi, d« volitev CMlUtra. Vesti iz Kranjske. Žalostna smrt. Posestnika Frana Erjavca so našli v gozdu — mrtvega. Sedaj pa poroča .»Slovenec*, da je ponesrečenec tednov ležal jk><1 snegom. Pokojnik je bil Ali tudi če nisino plačali dosti več za srečko, na | m it u na Grosuplje j»o zdravilo za svojega nego je vredna, vendar smo kupili mačka v je kurzua (t. j. prava) vrednost srečke. Znani so slučaji, da sleparske (večinoma inozemske) banke prodajajo srečke, katerih kurzna vrednost je morda kakih 30 do 50 kron, na obroke celo za 100 in več kron. Roze balzam za želodec*. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi, 203. — III. — Glej og 1 a s ! Domače zdravilo. Da se izogne morebitnega nesporazumljeuja, dovoljujemo si izrecno povdariti, da je izdelovanje in prodajanje in seri ranega izdelka bilo dovoljeno lezistrovana zadrnga : omajeaim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica!. Hranilne uIo?e s*e sprejemajo od vaakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4U 0 Rentni davek oii liraniluih ulog plačuje zavod ^am. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižho po 51au0. ua menjico po na zastave pO 51.,*',,. Uradne ure so: od ^—12 dopoludne in ut. 3—4 popoiudne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne iu vaaki četrtek od 3—4 popoiudne. Postno hranilnićni račun 816.004. 0 » { l # » » o<"-eta. Ker je močno snežilo, je bržkone zgre- žaklju. dokler nimamo srečke v rokah. Pla- odlokom e. kr. namestništva v Pragi od dne ■e tisti ki jo maja 1^95 št. G1266 in z odlokom c. kr. ^il |«»t. se zgubil, opešal in obležal v snegu, čuje se in plačuje za srečko, katere Pokojnik je zapustil udovo s * Književna ostali na pok. d e- stavil in ako banka falira, je zgubil oni, ki odgovaija og|as v polaera o!)9egu V8era do_ I>r. Stor, od- je plačeval obroke za kako srečko, navadno sedanjim postavnim določbam in oblastvenim ___i - i i , • • .... ministerstva za notranje stvari na Dunaju od sestimi otroci, je prodal, morda niti nuna, ali pa io je za- . . . Jiiri_ _ . _ ^ _, J . |J 1 • i j j diie 10. novembra 189o št. 1<4»54 ter da k s a n a Iv el vetn ii v Ljubljani, naznanja v »Slovenskem obroke in srečko. zahtevam. Velik grešnik. I*ovest. Ln-»ki opisal 11. X. Mamin - Sthirtjok. Po^l Pcdrarski. 1. »Dobil si ga?« je vprašal s suhim <; lasom. Zi>la/nil si ali kaj*.' se je razsrdil nanj Afknnzjj Ivanič. Ti si našel čas, e sprejmem jm»slednjega !« je zakričal jezno Atanazij Ivanič, mahaje z otrp-uelo od pisanja roko. »Ko bi tudi lastnega očeta privel, niti tega nim»m kam jKisaditi... V iesti številki je le še jeden prostor«. »Poset>en človek...« »Kaj meni to mar! Jaz imam same jx>-sebneže: Sleza ima s«demuajst duš na svoji vesti. Cečen se je pregrešil proti deveterim, Akvamarin se hi>če k štirim priznati... Ti pa mj pošljejo še nekakega |>ostopača ! Pridane"... Na mah se je videlo — služabnik božji...« Te besece niso napravile na Akakija ni-kakega utiša. Kakor da je zaspal na stolu kakor nekaka, iz vode potegnena riba! Po njego.'i potlačeni glavi so plesale posebne misli in nadzornik Afanazij Ivanič je bil prostak in bedak. V grabili so jetniki imenovali pristava Ježevo glavo intoime se ga je dobro prijelo, l-to tako je mislil *»edaj tudi Afanazij Ivanič, zroč čez očale svojega starega, dobrega prijatelja. Resnica, ježeva glava, ako bežeče nadškofe lovi po h i šali za popotnike. V tem hipu so priveli izza pregraje novega jetnika, opravljenega v jetniško haljo. Zdelo se je, da je sedaj še nižji in lice mu je bilo bledo. Toda temne oči so zrle iz-pod povešenih obrvi j s prejšno postodušnostjo in kratkostjo. Pristav Akakij je obrnil svojo pozornost na njegovo gosto brado, v kateri so se že belile srebrne niti in na temne lase, nekako čudno pospravljene pod širok okrajnik jetniškega pokrivala. »Dobro!« je zavreščal pristav ter pre-1 nesel oči na Afanasija Ivaniea. \ znemirjala ga je nekoliko okoliščina, Ida ga je jetnik ogledoval zupet z i»to |»ozor- i nostjo in se je — kakor se inu je zdelo — j ; še nekoliko nasmehnil. Oči so se njima za trenutek srečale i u pristav Akakij se je : umaknil. Ni bil človek slabega srca, toda ' tega |>ogleda ni prenesel. »Šesta številka«, je rekel s hripavim glasom Afanasij Ivanič. Jetnik-novinec je nezadovoljno korakal za ječarjem, zavijaje se v dolge škriee svojejet-niške halje in težko stopaje v velikih jetni-ških »kališkah« (šlebedrali). ki jih je imel na svojih nogaii. Z jedno roko je držal na prsih ohlapne škrice svoje halje, druga roka mu je pa visela nepremično kakor mrtvemu. Potoma je še enkrat pozorno ogledal pisarno in, ne požuri vsi se, jel stopati po strmih stop-njicah na temen hodnik, ki je vodil z ulice na jetniški dvor. Jeden konec tega hodnika, nagrajen z močnimi železnimi vratmi, je štrlel ven na ulico in tam, pri malih železnih vratcah, so se neprestano pozivali sorodniki in znanci jetnikov, čakajoči, kedaj bi mogli iste videti. Ta vrata so vsakega dne pogoltnila nekoliko žrtev. Drugi konec hodnika je vodil na jetniško dvorišče. Tu je pri zamreženih železnih vratih neprenehoma stal sražnik. Novi jetnik si je pozorno ogledal ves hodnik, ozrl se na vratca, za katerimi je ostala bela dnevna svetloba, ter pokorno stopal za urno stopajočim stražnikom. Sneženi in rezki hlad meseca novembra ga je prevzel. Budzko je odprl vrata. Mlad vojak brez brk je z zaspanimi očmi pogledal n »vega jetnika ter si po navadi obesil puško na ramo. (Pride še.) Slovet-i profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno tinkturo lekarnarja jMccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčujoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in teleano odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navadnem teleanem zaprtju Razpošilja se proti povzetju v Mjicab po 12 in većsteklsničic. jimoH^ OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC uri cirkn Si. Petu (Pisna rlosano pod UMsKo šolo) 4 4 I « i < I 4 4 priporoča *vojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke 1'o-tne narorl»e se izvrže v tistem dnevu. Odpo-iiijatev je poštnine pro?«ui. Prev,'t*m:t vsako delo na de1»eio in drol>no t»»r izvršuje i>!te z največjo untanjcnosijo i;i toi-nostjo [»'» konkuretiOnih cenali. /a innoirohrojne naročbe »e priporoča Josip Stantič čevlj. mojster » > I Dunajska filjalka ▼loge na knjižio« ■ ** Nnw posredovanje, posojala m vred-menični etkompt, vinkattr*n|e Ki rarvlnkuliranje obligacij. nostenskš banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Tum-uMM T8£istrovaiia zadruga z neomejenim jamstvom. V i.tiHH I. semenska ul. -t. 1.. I. rnoMr. Obrestuje hranilne vlosre. stalne, k; s naložb za najmanj jedno leto jm> i>o'0, navadne 4'/j0/« 'n vl"Ke na Cotito - eorrent |H» *>.t>0®/0. Sprejema hranilne knjižic« družili zavodov brez izgui»e »»bresti ter izdaja v zameno lastne. Kentui davek plačuje zadruga sama. Ilaje posojila na |H>roštvo ali zastavo na oletn » odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevan. t 'I ihViii računu p<» dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |m> 300 kron 1 krono na teden, ali daljših obrokih po d«»govoru. 1 >eleži se obrestujejo ]m» 6.1.r»7o- Vplačevanje vrši se osebno a!i j»otom i položnic na čekovni račun štev. I* radne ore: «m| —li? »lopoludne in od o—4 {»opoldne: ob nedeljah in praznikih od 1'—12. dopoludue. Čudovita novost! 1 krasna ura z elegantno verižico, dobro id«>ča, J- letnim jamstv. m . 1 imenitna magična 1 a t e r n a - ~J~> «1 r a ž e s t n i m i pori o b a m i : 1 kra-na špila za kravato sč si-mili bnljantom : 1 krasen koljer iz <>rjental-fkih biserov, najmoderniši Iišp za dame ; l garnitura gumbov za man sete in srajce iz najtin. duble zlata in patentov«no zaporo : 1 krasen ustnik za smotke : 1 zelo krasna novčarka «•-tneru povzetju za -amo 1 gld. !H» nvč. za nekaj časa pri tvrd k i H. Hirsch, Krakovo K. 19 Opazka: Kar nt- uiraja. denar nazaj. II' Dr. Rosa Balsam Glavnica v akcijah 20.000.000 k. Reservni zaklad nad 7,000.000 Centrala v Pragi, v Podružnico v Brnu. Plznu, Budejevicah. Pardublcah* Taboru. B^nešavi. Jglavi. Moravski Ostravi. Razsežno jamstvo Praško domače zdravilo >»| iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor l>o let obče znano domaće zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. ■I Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri čim orlu' Praga, Malastran. Ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogerske. v Trstu v lekarnah: let le lO K : anker repa-sirana, .'i okrovci 14 K : remontoir iz pristnega srebra, s lf> kamenčki, s ."» močnimi in bogato gravirani mi srebrnimi okrovci, k<»t najboljša ura pri poznana, izvenredno močna 1 b K : nikelnasta, dobro regulirana 7 K • >0 stot. najelegan tnejša verižica iz plaque Privabljiva novost! Koncertna piston piščalka vzbuja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja in nizke cene, veliko presenečenje. Brez sekiric zamore svirati vsak najlepše plesne komade, korač., pesni itd. Instrument ima L>s glasov, koje spremljajo kaj čudežno basi. Stane ."> K. Hogato ilnstr. cenik gratis. zlata zu gospode in dame 4 K. M. Rundbakin. Dunaj, IX., Berggasse 3 100 do 300 goldinarjev zam<>re}»> >i pridobiti o-ebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in »steno, brez kapitala in rizika z raz|M'čavanjeui zakonito d.....»jcnili državnih papirjev in srečk. Ponudi »e p. 1 naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse. 8. predzadnji težen. Srečkanje nepreklicno 23. marca 1901 Glavni dobitek v vrednosti 0O.OOCI KR0N v gotovini z I?0 "/0 odbitko m. Csillag - -vojimi ls.r> centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila "t ni jihvsled 14-me--ečne uporabe svoje*amo-iznajdene pomade. To so naj»lovitiše avtoritete prignale za jedino sredstvo, r:i ne provzroča izpadanja la*. povspešuje rast i*tih, poživlja la-nik povspešuje pri g« »spodili polno močno rast brk ter »laje že po kratki uporabi lasem na glavi kator ludi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim oživljanjem ("o najvišje star°sti. Cena lončka 1 gld. 2 gld. 3 gld- 5 gld. Poiiljaci po pošti vsak dan ako se 1 znesek naprej poilje ali pa s poitnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se po*i! ljajo vsa naročila Srečke „Invalidendank* po 1 krono. priporočajo : Josip lSolatlio. JI a ud I C.o. Jlereurlo Triestino. lu. \cu-m a n n. Henrik Sclii ffiinin n. ■^■•■i v— jEiVrl tr - i • - ^ IVAN SCH1NDLER Dunaj, HI. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja sr.itin Iranko katab»sre v %lo->en->k<^-italijaii»kem jeziku z več kakor 4tnik Dunaj. III Erdbergstr. štev. 12. Ana Csillag Dunaj I.. Seilergasse 5. Vino na dom LINEMENT. GAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi p znano iiTrmtno, bolečine hlaivrv mazilo dobiva -»e po so i-tot.. 1.40 K in po '1 K po v«eh lekarnah. t*ri vkupovanju tejr;i pov^otl priljubijenejra »loma« ega z»iravila naj <*e pazi e»lino le na originalne «tekleni«-e v zavitki z na-<« var--tveno znamko „&JJ)R<>" iz Richterjeve lekarne iti le te-iaj je trotovo. iste ? Prc istrsko r 7 Elizabetine ulice 5. r* * 32 Ih*1o vipavsko . . » 36 j»ristno. trunko v množinah od ~2'. naprej prodaja JoŽt* Fllliiin, gostilničar v Trstu, „Andemo de Franz" v ulici Geppa št. 14 Krompir za seme, izbrano lepo Ida^o iva se pri odjemu večje množine naj cene j i pri Ivanu Majdiču v Kranju i na (iorenjrtkem.) Motam ilobit« -»e zanesljivo predeaiee eisto »eme ilomare <š1ajer^k<*| detelje, let-ne detelje e ni delu o o o o o o zmerne tene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Zaloga tu- in inozemskih vin, špirita in likerjev iii razprodaja na debelo in drobno J. PERHAUC - TRST Via delie Acpe št. 12 (nasproti ..Caffe Centrale) 1\ elik izbor francoskejra šampanjca, penečih (lezertnih italijanskih in avstro-«»merskih vin, Kor«leaux, Hnr^iimler, renskih vin, Mosella in < 'hianti. — Rum. Konjak, razna zganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brlnjevec. ZH Izdelki 1. vrste, ori<*i | Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Hranilne vlosre Sprejemajo >e <»»1 vsaeegn.. če tu* 1 i ni član društva in se obrestu-jejo po 41/s"/o» ne se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in si<*er na menjiee po (1 °/0 in na vknjižbe po -V/*°/0- 1'raduje vsaki dan od '.t. <1<» ure dopol. in od "2. t mi je javiti slavn občinstvu in ceni. odje ' maleem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega I blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in j ženske obleke, flanelo. barvan in l>el barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije za krojače, kitničarke in iivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Ivan Godina klepar (limar) Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst. Naročbe za mnške obleke po meri z največjo' KaKor P"l,rave bodisi iz jednostavnoga izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, /a rabo po morju, in pri obrtnijah, tako nove |kakor očnostjo in natančnostjo. " " ! ali dvostroke^a pleha, zinka, lamarina, medi, Velik izbor blata za zastale in narodnih, bakra, pakfona itd. trakov za društvene znake. ivršuje kopke in slsaljke po naročbi. ar Vse po n*jni*Jih cenah. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. >adejaje se tudi v prihodnje podpore ceni. • - oiljenialeev in -1 občinstva, beležim -e n^uljudneje N na3nižlh cenah. .1/. A i te.