O vlogi kmečke žene
Kot smo zapisali v prejsnji stevilki glasila povzemamo tokrat nekaj bistvenih ugotovi-tev sekcije glede polozaja in vloge kmecke zene.
Proces industrializacije na eni in zmanjSa-ne razdalje med mestom in vasjo na drugi strani je pri nas v povojnem casu povzrocil, da se je velik del kmeCkih gospodarjev, predvsem mlade delovne sile zaposlilo v mestu. K temu je Je posebej pripomoglo po-druzbljanje zemlje v okviru kmetijskih organizacij. Stevilo Cistih kmetov oz. kmeckih gospodarstev je zelo hitro upadalo. Obstoje-Ca kmeCka gospodinjstva so se spreminjala v »polkmedka«. VeCina takih ali drugaCnih kmetov se danes tako ukvarjamo pretezno s proizvodnjo mleka in mesa. Ob tem si lahko takoj ustvarimo sliko, kaksen je polozaj in delei kmeCke zene pri tej proizvodnji, kjer je moz zaposlen v industriji. Njen delovnik se pricne ob peti uri zjutraj in konca ob dvaindvajseti uri zveder. Hkrati pa se kmefi-ka zena pojavlja tudi kot mati, zena, vzgoji-teljica in gospodinja.
Kmedko zeno smo v vsem povojnem casu skoraj v vseh ozirih zapostavljali, medtem ko smo delavko v tovarni, uradih in drugih institucijah vsestransko emancipirali, jo izo-brazevali, usposabljali, idejnopolitiCno vzga-jali in jo osvobajali dela. Vzporedno s tem se moramo vpraSati, kaj smo napravili v cilju vsestranskega osvescanja in usposabljanja kmeCke zene! Osnovna Sola, dela na kmetiji od jutra do vedera in morda obcasno preda-vanja in tedaji, le s tem se lahko pohvalimo! To se pravi, da za kmeCko zeno ni bilo nobenega organiziranega kontinuiranega izobrazevalnega dela! Temu lahko pridruzi-mo Se nezaupanje kmedke zene do novitet, saj smo jo dostikrat tudi razofiarali. Zato se tudi o kaksni pomembnejSi aktivnosti in pri-
sotnosti kmedke zene v druzbenopoliticnem zivljenju, o sodelovanju v drustvih, o nav-zocnosti v samoupravnih organih in delega-cijah ne moremo pohvaliti! Nekaj kmeckih zena sodeluje v organizacijah ZB, ponekod v drustvih, predvsem v pevskih in dramskih sekcijah, v organih in delegacijah druzbeno-politifrie skupnosti in SIS pa kmecke zene skoraj ne zasledimo!
TakSno stanje pogojuje se cela vrsta drugih faktorjev. Eden teh je zakoreninjena miselnost moskih, »6e&, zena naj opravi naj-prej domaCa dela, jaz pa bom sel na sesta-nek«. Zavedati se moramo namreC, da je povprecna starost teh kmetic od petdeset do petinpetdeset let. S tem je povezana tudi delitev dela znotraj druzine same in pa se dodatna obremenjenost zene s strani naj-mlajsega potomstva, to je vnukov. Prav tu pa se pojavi takoj naslednji problem, to je vpraSanje porodniskega dopusta, do katere-ga kmec'ki mozje nimajo kaj dosti zaupanja in so taksni primeri zelo redki! Zato je toliko bolj razveseljiva in vse pohvale vredna akci-ja KZ Ljubljana, v okviru katere kmecka
gospodarstva prostovoljno prispevajo po 1500 din kot solidarno pomofi za porodniske dopuste. Doslej bo ta sredstva koristilo 30 zena. Prav gotovo bi veljalo enako akcijo speljati v okviru KS Velike Lasce. Perec problem predstavljajo tudi pokojnine, ki so zlasti v primerih, ko je moz zaposlen v industriji, najveCkrat naslovljene na moza, Ceprav zena opravlja vecji del kmeckih opra'vil odnosno bolje receno gospodari na kmetiji! Pa tudi problem zakoreninj enega dedovanja marsikje kmecki zeni otezuje polozaj, saj je zaradi prepisa imetja tik pred smrtjo gospo-darja direktno ali posredno prizadeta!
Prav gotovo bo potrebno v okviru zadruz-nih organizacij nadaljevati z raznimi oblika-mi izobrazevanja in usposabljanja kmeckih zena s katerimi lahko prispevamo k dvigu njihovega izobrazbenega nivoja, s tem pa tudi k njihovemu vecjemu vkljuCevanju v aktivnosti KS in ob&ne. Seveda pa je pri tem potrebno bolj prisluhniti njihovim po-trebam in interesom.
Sekcija je ugotovila da je polozaj kme<S kih zena v prvi vrsti odvisen od ekonomskih pogojev in zivljenjskih razmer v katerih zivi- ~ jo. Zato je nujno v okviru obclne in mesta Ljubljane podpreti politiko pospeJevanja razvoja izven mestnih krajevnih skupnosti. Le tako bomo lahko zadrzali kmefiko in ostalo prebivalstvo v teh KS (zlasti v odroc'-nih vaseh in zaselkih) ter na tak na&n zago-tovili smotrno in Limbolj<>o izrabo vsega pro-stora in naravnih danosti.