Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vied za ceJo leto naprej 2 K, za pol letn 1 K. Naročnina za Nemřijd, Busno in drug« evropske ilriave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pu 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroOnmo m oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mesin. GOSPODARSTVO- Pridelujmo na Dolenjskem japonski kostanj. Na Dolenjskem vspeva pravi kostanj marsikje prav dobro, in siccr v gozdih. Posebno letos obrodil je kaj dobro. Dasiravno raste ta kostanj v gozdih, je vendar prav dobrega okusa ; le droban je in zato mu je rcna nizka. Po IG do 2U helerjev dobi se v Novem mestu že celi bokal takega kostanja. Ako bi bil ta kostanj debel, kakor je tako zvani laski „maron^\ prodajalo bi se ga laliko gotovo tudi po 40 lielerjev kilo, kakor ga protlajajo na primer na Goriškem ali v Lovrani v Istri. Debeli kostanj maron bi se seveda gotovo izvažalo, ker je jako cenjen sad. Na Dnnaju ga pečejo po mestu nasi Koèevarji in Hibničanje, Hog vé, koliko sto jili je, kateri si a tem služijo celo zimo svoj kruli. Ves kostanj dobivajo pa iz Goriškega, iz Istre in južnega Tirolskega. Ako bi pri nas na Dolenjskem pridelovali tak debeli kostanj „maron", dobivali bi ga laliko od nas, in ta kupčija bi vrgla našim kmetovalcem, kateri imajo po svojih gozdih dosti kostanjevega drevja, kaj lep denar. Tako dobijo pa le malo zanj. Da bi se debeli kostanj „maron" po Dolenjskem razširil, naročilo se je leta 1887 iz Slapa pri Vipavi precejšno število kostanjevih dreves cepljenih s cepiči marona, katera se je posadilo v kmetiški soH na Grmu, 'J'oda to drevje raatlo je le eno leto, kajti koj v prvi zimi je vse pozeblo. V drevesnici na Grmit pričelo se je tudi navadni kostanj v veliki meri pomnoževatl, da bi hc ga s cepiči marona požlalitnilo i« potem prodajalo. Do cepljenja pa niti prišlo ni, kajti tudi navadni drobni v drevesnico sajeni kostanj je pozebel. In zato se je opustilo nadaljno setev in opustilo misel, pomno-žcvati maron v drevesnici, Pae se je pa precej navadnega kostanja posadilo v neki del opuščenega šolskega vinograda v Cerovcih pri Smoleni vasi, da bi se ga tam pocepilo s cepiči marona, dobljenega iz Goriškega in da bi se na ta način vsaj debel kostanj pridelovalo. I^a tudi to je spodletelo, ker je tudi tam maron pozebel. Blizo v tistem čas« bilo je brati po nemških strokovnih časnikih, da imajo na .Japonskem jako lep debel kostanj „mango" imenovan, kateri baje tudi v severnih, nevinorodnih deželah prav dobro vspeva. Kmetijska Šola na Grma naročila si je koj iz Hrvaškega uekaj semena, pa zabadava, kajti niti eno zrno ni izkalilo. Par let pozneje naročila je pa cepičev in po-cepila je z njimi že prej navedeno kostanjevo drevje v Cerovcih. Pocepitev sponesla se je jako dobro, drevje raste prav dobro, ne da bi kedaj pozeblo, in letos se je tudi že prvi sad pridelal. To je kostanj, da ga je veselje videti, ravno tako debel in ravno tako okusen kakor je „maron". Na kilogram ga gre le GG zrn, med tem ko gre navadnega kostanja J 45, toraj več kakor Še enkrat toliko. Ker se ta japonski maron ali „mangu" tako dobro sponaša, kaže pač, da bi se ga po Dolenjskem upelje-valo povsod tam, kjer navadni kostanj dobro vspeva. To storilo naj bi se s cepljenjem na mlado drevje droJjno zrnatega kftstanja po gozdih. Cepiči se dobe spomladi pri kmetiski šoli na Grmu, če treba zastonj, f'epi se pa kostanj s prav dobrini vspehdni takole: Počakati je treba, da drevje popolnoma soČnt» (muževoj postane, da že ozeleni. Potem cepi se ga kakor pravimo „za lubad" {za kožo) takole: Deblo se prtžaga ter z ojstrim nožem pričeli. Na to se cepič, na katerem se pa le 5 do 6 popov pusti, ravno tako prireže, 'kakor za zeleno cepljenje vinske trte, le s tem razločkom, da si; mn na spodnjem koncu, naobtdveli straneh rćzne ploskve hibad nekoliko posname. Na podlagi prereže se pa hibad od zgoraj dol tako daleč, tla postane zareza nekoliko krajša oti rčzne ploskve na cepiču, in v tako zarezo zarine se cepič, katerega se še z motozom poveže ter vse rane s cepilno smolo zamaže. Ako je podlaga drobna, natakne se jej en sam cepič, ako je pa debela, dva. Po cepljenju paziti je na to, da se prehitro vezi ne porežcjo in ne odstranijo. Dokler ne dosežejo pognanki na cepičih dolgost male pedî, toliko časa naj se puste vezi kar na miru, ker sicer lahko veter že popolnoma zelene cepiče odvali. Posestniki kostanjevih bost, preskrbite si prihodnjo spomlad cepičev japonskega marona, in pocepite z njimi vsaj za poskušnjo nekoliko mladičnih kostanjevih dreves. Storite to tim bolj, ker dobite kakor že rečeno, v kme-tiški šoli na Grmu cepice tudi brezplačno, samo v pravem času, po zimi se je treba zanje oglasiti, da jili zamorejo na Grmu zgodaj narezati ter do časa cepljenja pravilno sliraniti. Jesenska dela po njivah. Na Dolenjskem se močno pečamo s poljedelstvom. To je pripisati ugodnemu podnebju, ki ga imamo po naših krajih za poljedelstvo. IVvič je že to veliko vredno, ker se v našem podnebju lahko pridelujejo najrazličnejše poljedelske rastline, drugič pa to, da imamo pri nas strniščno setev, s pomočjo katere je mogoče dobiti po dva pridelka na leto. Prav ta strniščna setev daje našemu poljedelstvu svojo veljavo, kajti s tako setvijo je mogoče veliko več dobiti od njiv, kakor Če sejemo samo po en sadež na leto. Vzlic tem U{foduim pogojem našega poljedelstva pa vendar ne dobivamo pri nas tako lepili pridelkov kakor ae hvalijo gospodarji po drugih deželah. Kaj je temu vzrok? — Zakaj ao naai pridelki v obće slabši? Ali mar zaradi slabše zemlje, ali zaradi slabaega obdelovanja io gnojenja? En sam pogled na naša gnojišča naa mora prepričati o tem, da pri nas ni najbolje akrbljeno za dobro gnojenje njiv. Le poglejmo, kako slabo se z gnojem ravna in kako alab gnoj se vozi na njive! In ce pogledamo, kako se naše njive gnojć, potem se do cela uverimo, da je pomanjkljivo gnojenje mnogo krivo slabšim vspehom, ki jili imamo pri naa v poljedelstvu. Mnogo krivo je pa tudi naše obdelovanje, ki ni tako skrbno kakor bi moralo biti. Pri nas se njive večkrat le za silo obdelajo, toliko, da so pripravne za setev. Da bi se pa zemlja z obdelovanjem v svoji rodovitoati zboljšavala in čiatila od škodljivega plevela, na to se pa pri nas premalo gleda. Da je le zorano, pa je dobro! Ali je brazda bolj ali manj plitva, ali je zemlja dosti zrahljana in očiščena ali ne, vse to jemljejo naši poljedelci premalo v poŠtev. V takih razmerah ni seveda nič Čudnega, ako se vzlic ugodnemu podnebju ne moremo kosati glede obilnosti pridelkov 2 drugimi deželami. V tem oziru so že Gorenjci mnogo pred nami. Le poglejte, kako skrbno imajo svoje polje obdelano in kako Čiste so tamkajšne njive. Tndi pri nas je treba napredovati v tem oziru! Naše njive bi morale biti bolj Čiate kakor bo in tudi bolje obdelane. Vse to ae da doseči, če je količkaj dobre volje pri hiši. Prav sedaj je cas, da se opravijo nekatera važna dela po naših njivah. V mislih imam pred vsem jesensko pra h o. Naša zemlja je po svoji naravi bolj težka, mestoma prav težka. Tako zemljo je treba rali-Ijati, da postane bolj rodovitna. To dosežemo najlažje z jesensko praho. Prazne njive naj se tedaj ne puščajo čez zimo v nemar, ampak naj se preorjejo in pusté v surovih brazdah čez zimo. „.Jesenska brazda dá na spomlad pol gnoja." Držimo se tega pregovora! Z jesenskim obdelovanjem se težka zemlja najbolje zrahlja, ker Čez zimo dobro prezebe. Veliko vreden je pa tudi zračni vpliv v taki zemlji, ker pripomore k večji rodovitosti. Če je zemlja dosti globoka, naj se jesenska brazda bolj globoko vreže, kajti v globoko obdelani zemlji vse rastline bolje vspevajo. Pri nas smo vajeni plitvemu oranju. Kjer zemlja vsled svoje kamenitosti ali pa vsled svoje prodnate spodnje plasti ne dopušča globokejega obdelovanja, tam moramo seveda tudi nadalje tako orati. Kjer je pa zemlja dosti globoka in sposobna tudi za globokejše obdelovanje, tam naj se pa začne globokeje orati. Posebno za deteljo, za tursico in krompir se priporoča globokejše obdelovanje. Drugo važno delo, ki se priporoča po naših krajih, je pa trebljenje njiv od kamenja. Po naših njivah je tuintam doati nepotrebnega kamenja, ki otežkuje obdelovanje, ki jemlje prostor in znižuje v vsakem oziru rodovitost njiv. Zakaj ga trpimo? Prav sedaj je čas, da ga trebimo in spravljamo stran. Storimo to in zbolj-šujmo tudi s takim delom rodovitost naših njiv. Zasajajmo koloseke! Zadnja leta je cena trtnim kolom zelo poskočila, tako da so danes trtni koli dvakrat do trikrat dražji kakor so bili pred desetimi leti. Dobre kole po primerni ceni je dandanes skoraj nemogoče dobiti, kaj bo šele čez nekaj let, ko naši gospodarji vedno le sekajo in nič ne sadijo, vinogradov je pa leto za letom več? Zato pa mislim, da je zelo umesten klic: zasajajmo koloseke! — Koliko je med našimi vinogradi nepotrebnega grmovja, da, celý ničvredne lioste, kar je vse samo zato tu, da se tiči, osobito kosi rede in nam grozdje obirajo, ali pa dá grmovje bližnjim vinogradom senco, torej zopet škodo dela. ProČ torej z grmovjem v vinogradih, zasajajmo pa na takih prostorih, ki niso za trto sposobni in kjer se ni treba bati, da se bode trtam senca delala, koloseke in ob enem tudi beke za vcžnjo trt. Vprašanje je le, kakšne vrste les naj sadimo v koloseke? Brez dvoma je, da je za kolosek najbolj sposobna akacija. Akacija zelo bujno In v vsaki zemlji med kamenjem, grmovjem itd. dobro raste, daje v štiriii letih čvrste kole, les je pa zelo trden, veliko bolj kakor smrekov ali pa jelov. Torej ni dvoma, da ni boljšega grma za kolosek, kakor je akacija. Edina njena napaka je, da pripravljanje kolov obtežuje trnje akaci-jevega lesa, ki je zelo bodeče, in da se kol rad krivi. Zadnje pa le, ako pride sveži v vinograd. Na Češkem radi tega zasajajo drugo vrsto akacije, ki je brez trnja, raňte zelo bujno tudi v suhih legali in to je lleasonova akacija (Robinia pseudoacacia Hessoniana). Postopa se pa tam na sledeči način ; Vsa za trto nesposobna zemljišča, kakor pušče^ pašnike itd. zasajajo z omenjeno akacijo in sieer z dve do triletnimi sajenkami v razdalji lV2m v kvadratu. Spomladi druzega leta se obrežejo iste 30 cm nad zemljo. Tekom poletja požene vsak grm več poganjkov, od katerih ae pustijo najmočnejši toliko časa rasti, dokler ne dosežejo potrebne visočine in debelosti. Nato se zopet vsi poganjki 25—30 cm nad zemljo obrežejo in se vpo-rabijo za trtne kole. Pri starejših nasadili daje ta vrsta akacije v treh do štirih letih zadosti močne kole. Ako računamo, da dobimo od vsakega grma v štirih letih le tri močne kole, da nam en kol le tri leta zdrži, potem razvidimo, da bi moral vsak oral vinograda, v katerem so trte zasajene 1 m 20 cm (1-20 m) v kvadratu, imeti 1800 akacijev grmov za kolosek. Ako so torej akacije aajene pravilno v kvadratu na iVam oddaljenosti, meri tak kolosek 4050 m^ = 1126 □ sežnjev. Kdor pa kolje impregnira, to je, namaka v strupenih tekočinah, kakor n. pr. v 5% raztopljeni galici, v katranu, karbolineju itd., ter s tem trpcžnost kolov znatno poveča, temu seveda ni treba tako velikega koloseka, ampak zadostuje polovico do tretine manjši. Da se ta vrsta akacije pri nas vpelje in izkusi, odločil se je podpisani, da spomladi prihodnjega leta naroči večjo množino sajenk Bessonove akacije. Dobro bi bilo, da se tej naročitvi pridružijo posamezni posestniki, občine, kmetijske podružnice itd. sploh vsak, kdor razpolaga čez kako za kolosek pripravno zemljišče. Kdor želi torej nekaj sajenk liessonove akacije naročiti, zglasi naj se vsaj do 20. novembra t. 1. pismeno ali ustno pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Hudolťovem. Konedno naj omenim, da naj se nikar ne opusti pridelovanje bek, ki 80 tako nujno potrebne za vežnjo trtnega lesa. lieke pa ne sudimo med trte v vinogradu, ker nam le senco delajo in trti škodujejo, ampak na Takih krajih (bregih, travnikili, paanikilij, kjer niso na «kodo. Posebno ugodno se sadijo kot obroba kolosekom. Opozarjam, da je za ^eŽnjo najfinejša siva vipavska beka, ki dela mnogo tankili sib, katere so melike kakor spaga. Sadike (kolci) te beke ec dobé pri poaestnikili na Vipavskem ali pa tudi pri vodstvu deželne kmetijske sole na Grmu pri liudolfovem. Bohuslav Skalický, C. hr. Tiiinriikí ti&dzurtiik v Hudolfuvem. rolitični [»regled. Gibanje za splošno in enako volivno pravico se je razširilo po vsej Avstriji. V raznih deželnih zborih, kakor moravském, slezijskem, tirolskem, nižjeavatrijskem in ćeskem so vaprejeli predloge raznili poslancev, da se razširi volivna pravica. Velike demonstracije ao bile tudi v iirnu, Lvovu, Inomost», Gradcu in Zagrebu, koder so soc. demokrati burno zahtevali splošno volivno pravico. Tem splošnim zahtevam se bode morala vlada vse-kako vkloniti, ker res prej ne bo miru in rednega dela. Uavno radi volivne preosnove so hoteli Nemci razbiti češki deželni zbor, a so jih Cehi naglo ukrotili: re vi ne pustite zborovati deželnega zbora, pa mi ne bomo pustili zborovati državnega zbora, in udali ao ae Nemci. Dne 22. oktobra je bilo na Kranjskem 16 shodov, ki 80 se vsi pečali z volivno preosnovo; 16 shodov na eu dan, to ni mala rec, naša stranka je pokazala tu kaj ume in zna in premore. In povsod so z največjim zanimanjem la navdušenjem poslniali naše govornike ter pritrjevali njih besedam. Povsod so se sklenile resolucije, katerili glavna misel je : Ven s splošno in enako volivno pravico. Kdaj bomo mi Dolenjci kaj več izvedeli o tem, ni znano za gotovo, a v kratkem se ima tudi pri nas vršiti par shodov. 25. oktobra je imel deželni zbor kranjski prvo sejo; prej ta veČer je slo na tisoče delavcev z lampijoni po Tjubljani, bila je velika demonstracija za splošno in enako volivno pravico. V tem znamenju se je tudi pričel deželni zbor. Najprvo je deželni glavar spoštljivo in prisrčno pozdravil novega deželnega predsednika Sclnvarza, ki je odgovoril, da je rad priSel v deželo, koder je prebivalstvo pošteno, vrlo in delavno. Sploh je novi deželni predsednik napravil najboljši vtis takoj prvič, ko se mu je predstavilo uradništvo deželne vlade. Povdarjal je, da je vladi potrebno zaupanje ljudstva ter se mora iz postopanja uradnikov videti ljubezen do ljudstva. Zlate besede, ki veljajo res pred vsem uradnikom deželne vlade, a tudi drngim. — Na dnevnem redu deželnega zbora so bile potem peticije za splošno in enako volivno pravico, katere so se pred sejo vdeležile deputacije kršč. socijalnega delavstva, meščanstva, obrtnikov in soc. demokratov. Naši poslanci 80 vložili predlog; Deželni zbor skleni: 1. Deželni red in volivni red naj se izpremeni na podlagi splošne in enake volivne pravice. 2. Ustavni odsek 12 poslancev naj v dveli tednih predloži načrt tacega zakona. Za oba predloga so glasovali tudi liberalni poslanci! Jim je vendar počilo uho, da je zanje, naprednjake, največjii sramota, če so proti sploâni volivni praviíů. In sedaj pravijo in pišeje ti ljudje, da niso bÍIÍ nikdar f!) proti splošni volivni pravici, da bodo zanjo vedno, a da se mora omejiti upliv duhovščine a tem, da se ji pred kaznijo prepove govoriti o volitvah na prižnici in v spo-vednici, vpeljati hočejo t. zv. „kancelparagrafi Otem bomo prilično «pregovorili se kaj več. za danes le-to : vidi se tem ljudem, da jih je strah pred splošno in enako volivno pravico, to je gotovo; dalje: lepi prijatelji in oznanjevalci svobode, ki hočejo drugim s paragrafi zamašiti usta! To niso več naprednjaki, ampak res nazadnjaki, kar jih je v koži. V ustanovni odsek so naši poslanci sami volili poslance: Arko, dr. Schweitzer, dr. Krek, dr. Šustersič in Jaklič; poslanci liheralno-nemške zveze naših poslancev niso hoteli voliti. Prihodnja seja deželnega zbora bo 3. t. m. Aha, liberalno nemška zveza! Zagrizeni nemški list „Deutsche Wacht^' pove na vsa usta, da imajo usodo Kranjske dežele vslcd tiste zveze v rokah enajsteri nemški poslanci, ki tvorijo veČino s slovenskimi liberalci. Lepo domoljubje to naših narodnili prvakov. Umrl je 28. oktobra ob 8, uri v Ribnici na^Ioma g. Primož PakiŽ, deželni poslanec in posestnik v Za-mostecu pri Sodražici. V sredo je bil še v dežeinenu zboru, a v petek je na poti proti domu obležal v Uibnici in tam umrl. liil je blag, odkrit značaj in marljiv poslanec, ki je mnogo koristil s svojimi bogatimi izkušnjami. ObČe spoštovani mož je bil za svoje zasluge od cesarja odlikovan z zlatim križcem. Naj v miru počiva! Na Ogrskem so se stvari zasukale malo čudno, toda ali na boljše, se ne more ravno reči. Cesar je za ogrskega ministerskega predsednika spet imenoval Fejervary-ja. Dovolil je cesar tudi razširjeno volivno pravico; pravico voliti bo imel vsak 24 Irtni ogrski državljan, ki zna brati in pisati in ima en glas, kdor pa ima neko gotovo premoženje ali je dovršil nekaj Šol, ima že en glas. torej dva. Tak način volitve imenujejo plnralni volivni način. Fejervarv upa s tem volivnim načinom zmagati in urediti zamotane ogrske razmere. Najbrže pa stî bodeta Avstrija in Ogrska ločili v nedavnem času, ker tako želi večina Ogrov. Srbski kralj Peter I. je otvoril v Helemgradu srbsko vseučilišče; zastopani so bili vsi jugoslovanski narodi, tudi Slovenci. Pa so vseučilišče že morali zapreti, ker niso hoteli dijaki tako redno prihajati k predavanjem, kakor je zahtevala učna oblast. Turčija je velevlastem dala na znanje, da ne mara, da bi jo kdo nadzoroval, kaj počne z denarjem v Ma-cedoniji. Zato bodo velevlasti poslale v turška pristanišča bojne ladije ; a nič se ne bati vojske, nad Turka se ne upa nobena država prva, menda zato ne, da bi ji ne očitali kako pohlepnost, ali kaj? Turčija pač ne zasluži toliko prizancsljivosti. Francoski predsednik je obiskal španskega kralja v Madridu in portugalskega v Lizboni. Povsod je bil slovesno vsprejet. Norvežani, ki so se popolnonia ločili od Švedov, sedaj volijo kralja; najbrže bo danski princ Kristjan Kari, ki se bo imenoval llakon ; to ime je nonilo prej več norveških kraljev. Neki francoski liât je pisal, da je Angleška ponudila bivšemu ministru Delcaaee-ju pomoc, če bi iz-bruhaila vojska med Francosko in Nemško ; Angleška bi bila napadla nemško luko Kiel in na Holuitanjskem postavila 100.000 mož na suho. Ali je res ali ne, verjetno je, ker Angleži so zviti, kar jih je. Nemški cesar pa je radi tega silno hud in nevoljen. Na Ruskem bo izbruhnila vsakčas splošna revolucija, ako še ni. Z volitvami v gosudarstvenajo dumo (državni zbor), niso zadovoljni ne kmetje, ne meščani, ne delavci. In grozijo vsakemu, ki bi ae dal volit. S silo hočejo pridobiti novo ustavo. Po celi državi štrajka več milijonov delavcev, pred vsem železničarjev. In tako vlaki ne vozijo več. Tudi vojaki ne morejo opravljati njih službe, čeprav so jih silili k temu, kajti puntarji eo razdrli železnične proge, porezali telefonske in brzojavne žice. Pred vsem so se revolucijonarji spravili nad Petrograd in Moskvo. V Moskvi so pokončali vodovod in uničili naprave za električno luč. Živeža ni več dobiti v mesto, tudi ne drv in premoga, zima pa je pred durmi, kar se pa dobi, je vse trikrat dražje, kot prej. Strajkajo dalje lekarnarji, in bolniki so brez zdravil, cestne železnice tudi veČ ne vozijo, tiskarji ne stavijo in ne tiskajo več časnikov, šole 80 zaprte, vojaštvo hodi v močnih oddelkih po ulicah in ima nalog, precej zares streljati, ako bi se ne razkropili ljudje. A tudi na vojake se ni več zanašati, mnogo izmed njih drži z ljudstvom. Revolucijonarji dele orožje in streljivo med ljudstvo. V Varšavi je bil velik požar, zaneten od upornikov. Podobno je tudi po drugih mestili: Lodzu, Harkovu, Libavi, Kijevu. Vrh vsega tega pa je car bolan in misli ubežati. NiČ ne bomo presenečeni, če dobimo v kratkem najstrajsncjsa poročila o krvavi revoluciji. Lump. (Prosto poBlovenjeao.) Pred par dnevi sem prišel na sroie novo učiteljsko mesto v neki vssi. Umevno je, du nisetn poznal vaùkih razmer kar nié Niti svojih sosedov nisem poznat, io me tudi ni nić gnalo, da bi ae kdo ve kako pobrigal za tako znanje. Preveć «nancev je slabo. Taki „dobri znanci" si vedno domišljajo, da si smejo dovoliti kaj več nego je prav in dostojno, in zato utegnejo človeka pripraviti v sramoto in škodo, da se mu niti ne sanja ne kaj tacega. Ktinôan je šolski pouk. Po ravni cesti, ki drži od šole preko šolskega vrta do vrtnih vrat io velike ceste, so stopali otroci lepo zvrstoma in paroma, kakor velevajo predpisi in naredbe. In jaz sem stal, tudi kakor velevajo predpisi in naredbe, pri vratih šole in gledal za otroci. Imel sem pa to pot še ma) postranski namen; pogledati sem hotel, kako bo vreme. Kajti popoludne sem se namenil obiskat bližnjega tovariša in se ran predstavit. Ko se tako z enim očesom oziram po otrokih, z drugim pa po oblakih, zaženo otroci mahoma strahovito vpitje; kakor »Tce se razkrope brez reda; velik del, zlasti deklice, pridrve nazaj k šoli, druga tolpa, najmočnejši dečki na čelu, pa jo ubere na veliko cesto. Kakor da je vrtinec šinil med otroke, tako je. Zaaopljene in prestrašene pribežo deklice, in vpijejo vse z enim glasom „lump, lump", a tudi z vaške ceste sem slišim krik .lump, lump". „Kdo je ta lump? Kaj pa hoče?" vprašam eno izmed deklic. „Roko nam hofie podati — pfuj!" mi odgovori, in cel 7.Mr vikne za njo „pfnj!" To je nemir in strah in prepla- šeaost, kakor da bi bila priletela sova prt belem dneva med ptice-pevke. Vpitje na cesti pa je vedno huje in huje. Kaj je neki to? 8krb in radovednost me žene, in kar naenkrat sem na cesti. Čuden prizor! Na cesti stoji mož, zares vzor strganega berača in capina. Dečki so se vstopili krog njega v krogu in ga obdali popolnoma od vseh strani. Strganec je iztegnil roku in jo moli enemu izmed dečkov. „Olrok, daj mi roko," pravi, in v glasu je nekaj milo prosečega. A deček, predrzen fantalin, udari starci z ravnilom po prstih. Za to junaštvo vsprejme pohvalo in smeh in pritrjevanje razposajenih dečkov. Starec nakremži obraz jeze in bolesti. Mrtvo (jko se mu strahovito zasveti. Iz ust mu privre g]a.s, ne morem ga opisati, a glas strašen, da me kar strese. A starca kmalu mine razburjenost, in spet mu postane pogled in izraz top, svetli-kanje v očesu ugasne, mrtvo gleda pi'edse in se široko, zoprno smeji, prav kakor vsi zastarani pijanci. „Dajte mi roko," spet blebeta in spet iztegne desnico proti dečkom. Gotovo bi ga bil spet kdo udiiril po prstih, da nisem nejevolje prevzet ostro zakričal nad njimi. Kakor bi trend, se raikrope, a domu Še ne gredo. Odmaknejo se za kakih dvajset korakov in gledajo in čakajo, kaj bo. „Lump" stoji pred menoj, Skoro spoštljivo se mi odkrije, in sedaj vidim bele, strašno zmršene in skuštrane lase. Z enim samim pogledom sem si ga ogledal. In v srcu se mi pojavi neprijetno Čustvo nezadovoljstva, kakoršno se oglasi v izobi'a-itenem človeku vselej, če ne ve, kaj bi rekel in storil. Ta starec me je zanimal, a ob enem se mi je tudi studil; to dvoje se je mešalo in bojevalo v meni. Pod kalnimi, motnimi očmi mu visita lici kakor dve Črni vrečici, siva, trda brada mu olidaja radeče-vijoličasti obraz, in stresa se sedaj pa sedaj p(t celem životu. Pijanec prve in najhujše vrste. Obleka strgana, umazana, .^tmeŠno zakrpana. Starec se mi studi, a vendar me zanima. Lasje bi bili lepi, da niso tako strašno skuštrani, in čelo je visoko, lepo belo ter se njega lepa barva prav nič ne vjema z napihnjenim licem. /„Ali ste vi gospod učitelj?" vpraša me starec mirno, tiho in popolnoma lepo, kar nič se mu no zaletava jezik. „Da, sem! Kaj hočete otrokom?" „Eden naj mi poda roko, druzega nič." „Pa zakaj želite to?" „Zato — ker — ker bi mi jako dobro delo. Komur poda otrok roko, je srečen." Ko to izreče, upre pogled vame. Osupnem. Videl sem enkrat ustreljeno srno, ki je pojemala; ravno tako nie je pogledala. Kaj je to? Kdo je ta starec? „Ne razumem vas," pravim z negotovim glasom in sežem v žep. „Kaj hočete?" Se enkrat me pogleda in kako žalosten, obupen je ta pogled ! „Niči" se odreže in obrne in jo krene po cesti navzdol. Ptjan je, prav gotovo, bržčas mu še pa tudi malo manjka. No, pa kaj me skrbi! Oe se bom brigal za vse take ljudi na svetu, bom imel dosti opravka. Pa nič mi ne pomaga stara obrabljena beseda „kaj me skrbi," beseda, s katero ljudje tako radi in malomarno zamore v sebi čut milosrčnosti, ki se oglasi, ako vidijo tujo nesrečo. Lump mi ne gre iz glave. Ko sedem k obedu, mislim nanj, ko malo zadremljem, se mi sanja o njem, in ko se popoldne napotim k sosedu in tovarišu, mi je neprestano pred očmi. Sam nase sem jezen, in se imenujem norca in tepca in mehkužneža, Tse zastonj; lumpu dam v duhu vse mogoče in nelepe priimke, vse zastonj, vedno in vedno mislim naiy. Kaj je to? Kdo je to? (Dalje sledi.) Družbil H\\ Mohoi'jii, Naša družba sv. Mohorja je ostala letos nekako na isti visočini kakor lani. Šteje namreč vkup 83.572 udov, 1026 manj kakor lani, dočim smo bili lani napredovali za 85é0 udov. Razmerje udov po posameznih škofijah, oziroma krajih nam kaže ta-le pregled: 1, Goriška nadškofija..... 9436 (- 157) udov 2. Krška šk» fija....... 6438 (- 33) n 3, Lavantinska škofija..... 25682 (- 1277) n 4. Ljubljanska škofija..... 33318 635) rt h. Tržaško-koperska škofija . . . 43Ô6 (- 259) n 6. Sekovska škofija ..... 613 (- 44) ti 7. Sfimboteljska škofiia . , . , 244 67) n Zagrebška nadškofija . . . . 468 16) n 9. Senjska in druge dalm. škfflje 291 c+ 89) n 10. Poreška šk»-fija...... 131 (+ 18) n 11. Djakovska škofija ..... 86 {+ 4) « la, Bosuiške škofije...... 204 11) n 13. Videmska nadškofija . . . , 239 (- 8) rt 14. Razni kraji....... 402 (" 125) TT 15. Amerikanci........ 161R 246) rt 1«. Afrika in Azija...... 255 f- 57) rt Skupaj . . t)H67i! (— 1026) udov. Številka v diužbemli „iUtih bukvnli", v kfttfre se vpisnipjo n» novo vslopivSi lulje. ,je oapredoT»!» od S52,040 do 259,984, toivj je vpisHnili 7 944 novih udov. 501.432 Mohorjevih knjig bode letos romalo med Slovence! rie dodam» to število oiiemii prfjŘnjih let, pridemo do «tevila 10.309.060 knjig, reči deaet milijonov tristoindevet tisuć 1er šestdeset knjig, katere je druiba sairm kot letna darila svojim ndom rflîidelila od svojega oiistanka sèm. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša nanićila, ponatisi itd. Dné 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje drnžbene knjige in prizadevali se bodemo, da iastiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje n knjigami jkí tej-Ie visti: Šk(pfiie: 1. Ljubljanska, 2. Goriška, S.Krška. 4. Tržaška, 5. Lavantinska, 6. Kazni kraji, 7. Amerika in Afrika. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige po-Hiljajo, n u j n o prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklaniHcij, ki povzroiujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo častitim poverjenikom povrniti posamezni udje. Odbor. DomaČe vesti. (Osebne vesti.) Dr. C. Liebscli» sekundarij v tu-kajSnji bolnici usmiljenili bratov, je imenovan primanjem na tolnici v Nazaretu v Palestini, Graška provincija je nainreô prevzela tamoánjo bolnico, katero hoće modernizirati. Od nas poslavljajoči se g. dr. Liebsch bo imel tam zelo obširen delokrog. Dal mu Bag obilo blt goslova ! — Pravni praktikant pri deL sodniji v Ljubljani g, Gabrijel Germ je imenovan za avsknitanta. (Za subprijorja) v konventu Usmiljenili brat,ov v Kandiji je imtnovan i. g. Fr. Franc Seraf. Dedek. Čestitamo! (Spremembe pri čć, duhovščini.) 0, g. Anton Plešič, kaplan v Št. Vidu pri Zatičini je prestavljen kot župni upravitelj naPnmskovo; č. g. Jožef Gregorič, žiipni Hpravitelj na Vrh« pri Sv, treb Kraljih, kot beneficijat v Št.^Vid pri Brdu — Ù. g. BVanČišek Vidmar, dosedaj kaplan v Šmiheln pri Novem mestu, kot kaplan v Bostanj in 6. g, Jlartin Pečarić, dosedaj kaplan v Boštanju, kot kaplan v Šmiliel pri Novem mestu. (Novi grobovi.) Umil je 19. oktobra t. 1. v Kandiji pri Novem mestu gospod Valentin Appé, hišni posestnik in pečar, v starosti 49 let. Dne 21. oktobra je bil njegov pogreb. Mnogobrojoa udelež-ba pri pogrebu je pričala o vsestranski priljubljenosti, ki jo je «žival ranjki v mestu, v Kandiji in njeni okolici. Zapušča poleg vdove štiri nedorastle otroke. — Umrl je v Podgori, župnije Prečina, 20, oktobra t. 1. Alojzij ErbeŽnik v najlepši svoji dfibi 24 let, — V pondeljek 16. oktobra vrnil se je od vojakov, kjer je pri artileriji pridno diislužil tri leta; a seboj jfl prinesel bolezen, katera ga je že v petek 20. oktobra položila na mrtvaški oder v največjo žalost pvojih starišev. Pokojnik je bil jako priljubljen. Doknz temn izvanredno lepi pogreb, katerega se je udeležilo nad 200 spremljevalcev, — Umrl je dne 24 oktobra t. 1, v Krškem gospod Andrej Fessier, kavarnar, v starosti 88 let; pogreb je bil 2t>. oktobra. Naj jim sveti večna luč! (V knezoškofijsko semenišče) v LjuVIjani so sprr-jeti v prvi letnik sledeči kandidati z Doletijskeg^i. Gg.: Fran èisek Žitnik iz Šmarja, Andrej Zupane iz Gorenje Krke Leopold Perme iz Prečine, Frančišek Omersa iz Cerkelj pri Krškem, Jožef Gnidovec iz Ajdovice, Anton Cernugeli iz Metlike. (Ponesrečil) je v cister. samostanu v Zatičini brat Guidon; padel je težak kos železa na njega, ko je pri popravljanju vodovoda pomaeal. (Šolske vesti.) Zi provizorično učiteljico na dvo-razredno ljudsko soIo v Brusoicah pri Novem mestu je imenovana gospodična Amalija Poljanec. (Spomenik) na grobn sň postavili hvaležni župljam v Velikih Laščah svojemu bivšemu, tnm umrlemu župniku L. Gerjolju. (Za obrtno šolstvo na Kr a n jskeru) je v državnem proračutin za 1. 1906 nastavljen znesek 126 097 K, in sicer ae porazdeli na sledi'će postavke; za umetn(--obrtno šolo v Ljubljani 70.530 K, za strokovnoMibrtno šolo v Kočevju 27.427 K, za čipkarsko šolo v Idriji 10 640 K, za obrtno-nadaljevalne šole na Kranjskem 17,000 K in za vzdrževanje strokovnih tečajev 500 K. (Srečolovno društvo „Nada") se je osnovalo v Ljubljaiii. Namen tega društva je dvojen, in sicer se namerava z nakupom srečk ali lozov dobiti dobitke, kateri dobitki so ali manjši ali pa glaini, t j. večji dobitki. Manjši dobitki ostanejo last društva, večji dobitki se pa razdelé med dru-štvenike. Manjši dobitki se zbirajo v posetien fond ali zaklad, iz katerega se odda določeno glavnico kot ustanovni znesek za prihodnje vseučilišče v Ljubljani, ostalo se pa naloži kot dijaška podporna oMtanova za vstučiliščuike v Ljubljani. — Zneski glavnih dobitkov se pa razdelé med drnštvHnike. Oas delovanja tega društva je odmerjen na 5 let in se začenja takoj, ko najmanj 1000 udeležencev podpiše po 1 K doneska na mesec. (Martinov večer) priredi v soboto dne 11..novembrjt „Dolenjsko pevsko društvo" za svoje člane. Lokal: pri „Štem-burji". Začetek: ob pol osmih zvečer. (Dolenjsko pevsko društvo) prične rednimi pevskimi vajami in sicer za dame vsak pondeljek in četrtek, z;» gospode pa Taak petek ob B. uri zvečer. Prva vaja za gospode v petek dne 3. novembra, za dame pa v pondeljek dne 6. novembra. Oas in dan se po želji večine udeležnikov lahko spremeni. — Kdor izmed gospodov čuti v sebi iievski dar in ima veselje do zborovfrga petja, pft ni zadržan po stanovskih poslih, razven tega mu pa tudi še ni zamrl čut do takega kulturnega dela, kot ga imajo v mislih pevska društva, izvoli naj se redno udeleževati na-lovedsnih vaj, ter tako društvu pripomoči k dosegi stav-jenega si smotra. Častite dame bodo še posebej povabljene. Odbor. (Z „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani") je sklenila pivovarna „G, Auerjevi dediči v Ljubliani", jaku ugodno pogodbo glede družbinega piva. Ker pa imenovana pivovarna ni imela namena, delati konkurence pivu ostalih domaČih slovenskih pivovaren in ker bi bilo v korist naši dmžbi, da se sklenejo enake pogodbe tudi z ostalimi slovenskimi pivovarnami — je pivovarna „G, Auerjevih dedičev" v Linbljani" radovoljno dovolila, da sme družba skleniti tudi z „Delniško družbo združenih pivovaren v ^aleu in Líškem trgu" slično pogodbo. (Za povzdigo hmeljarstva in sadjarstva) v Krškem je dovolilo vis. c. kr. poljedelsko ministrstvo kmetijski podružnici v Krškem podpore 1000 K. V letošnji spomladi je namreč sklenila kmetijska podružnica v Krškem, da napravi poskus z vpeljavo hmeljarstva ob Savi in da napravi drevesnico, Načelnik kmetijske podružnice v Krškem g. dr. Komih je na majhnem prostoru v obsegu 600 m^ zasadil hmeljne rastlinice in je že letos dosegel 60 kg. hmelja. S tem je dokazano, da bi ^se tudi pri nas na Dolenjskem slično v Savinski dolini na Štajerskem, lahko uvedlo hmeljarstvo, ki naj bi postalo nov vir dohodkov našemu kmetijskemu stanu Vendar pa je treba i tn še mnogo skušenj. V ta namen je ravno naklonilo ministrstvo to podporo. (Griía na Dolenjskem.) Po mnogih krajih na Do-lenjakeiu razsaja griža zlaati na Belokranjskem, kjer je že več ljudij vsled tega umrlo; mnogo jih pa bolehuje. (Mraz in zgodnji sneg) sta povzročila, da nimajo naši krilati prijatelji peřci prav nikake hrane. Vsa narava je pokrita s težko sneženo odejo, vse drevje je zaodeto v sneg, v tkkem 6asu pač ne morejo dobiti ptički skoro prav nič živeža na prostem. Obračamo se zaradi tega do vseh prijateljev narave, do starisev in do naie rahločutne mladine s prošnjo, da naj pomagajo našim ptičkom s hrano, da ne bodo le-ti poleg tega, da zmrzujejo, še stradali. Upamo, da naS klic ne bode ostal neuslišan! (Požar.) Posestniku Jakobu Mojškercu v Bizoku je zgorela dne 20. oktolara t. L po noči hiša. ákoda znaša okrog 2000 K, zavarovan je bil za 1000 K. (Snega) in dežja jft padlo v novomeški okolici v dneh 24., 25. in !f6. oktobra toliko, da je kazala padavina na vrtu kmetijske šole na Grmu, kjer imajo dežjemerako postajo, 9r6 mm višine, t. j. aljo bi sneg skopnel precej in bi voda ne spnhteU, ne odtekla po površju in se ne pogrezla v zemljo, bi stalo na vsakem kvadratnem metru prostora 91 6mni visoko. Prvi dan je zapadel sneg 20 cm visoko, padavina je znašala 307 mm, drugi dan j« padlo 28 cm visoko snega, padavine je bilo 42 4 mm in tretji dan je padlo še 12 cm snega in padavina je znašala 18 5 mm. (Služba monterja) je razpisana do lO.novembra t.l. za vodovod v Črnomlju, plača je 1440 K. Službo oddaja mestno županstvo v Ornomlju. (Eazglaa.) Ziradi prijavljenja v letu 1906 nab.iru novincev podvrženih mladeničev se daje sledeče na znanje. 1.) Vsak stavoiijlžni v letu 1883, 1884 ali 1885 rojeni mladenič dolžan je se tekom meseca novembra 1905 zglaaiti pri županstvu iste občine, v katerej ima domovinsko pravico, ali pa v katerej stalno biva. 2.) Kdor se zglaai pri kakem drugem županstva nego onem svoje domovinske občine, ae mora pri tej priliki legitimovali z rojstnim ali domovinskim listnm pri županstvu iste občine, v katerej stalno biva. 3.) Stavodolžne, kateri bivajo le začasno v inozemstvu, ali kateri si tako težko bolni, da so vsled tega ovirani, se ustmeno ali pismen') pri pristojnem županstvu zglasiti, naj zglasijo stariai, varuhi, ali pa drugi zanesljivi poverjeniki. 4.) Isti stavodolžni, kateri želijo doseči kako ugodnost ali olajsilo v izpolnjevanji dejanske vojne sluřbe v smislu §§ 31., 32,. 33., ali 34. voj. zak,, naj razmere, na katere opirajo ngodnostne pravice, najpozneje do konca februarija 1906 naznanijo pristojnemu okrajnemu glavarstvu, v ta namen služijo potrebna spričevala, rodbinski listi, oporoke, prisojilaa pisma in zapisniki o zapuščinskih obravnavah. Družinski listi morajo biti orerjeni tekom istega meseca po pristojnem župnem urada, v katerem se dotična prosuja uloži. 5.) Prošnje za dovoljenje stave izven domovinskega okraja, uložiti so tudi najpozneje do konca meseca novembra 1906. 6 ) Stavljenci, kateri opuate predpisano zglasitev, se bodo radi prestopka | 35. vojnega zakona kaznovali z globo 10 do 200 kron, oziroma z zaporom od 1 do 20 daij. * >)> (Anton Janežičev nemško-slovenski slovar) [Deiitsch slovenischřs Hand-Woi'terbuch] je ravnokar izšel v zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Četrti, predelani in pomnoženi natis. Priredil Anton Bartel. 1905. Cena: mehko vezan 6 K. trdo vezan z usnjatim hrbtom 7-20 K. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Gospodarske stvari, — (Vinski semenj v Novem mestu) Mestno županstvo v Novemmestu priredi s soáelovanjem kmetijske podružnice T četrtek po av. M)irtinu, dne 16. novembra t. 1. prvi vinski semenj in sicer v prostorih gostilue JaneaaKošaka v Novemmestu. Semenj ae prične ob 11. dopoludne, tako da zamorejo vnanji kupci pravočasno priti z železnico v Novo-mesto in da se lahko povrnejo še tisto popoludne domu, S prireditvijo sejma se hoče tudi v Novemmestu kot aredišSu vinorodne Dolenjske pospeševati vinsko kupčijo in vplivati na to, da se uravnajo vinike cene in da se letošnji dobri pridelek spravi čimpreje v denar. Ležeče je sedaj na vinogradnikih iu naših odjemalcih, da porabijo to ugodno priliko za napravo kupčije. Zato opozarjamo s temi vrsticami vse vinotržce, gostilničarje in vinogradnike in jih vabimo k obilni ndeležbi. Vinogradniki ! Poprimite ugodno priliko, ki se vam ponnja in prinesite v Novomeato 16. novemhra eno ali več steklenic letošnjega pridelka za pokušnjo. Vinotržce in gostilničarje pa prosimo, da se potrudijo k nam v Novomesto in da pokupijo letošnja vina, ki so prav okusna in dobra. Pokažimo, da nam je res na tem, da se kupčija olajša in da znamo ceniti take prireditve, ki so nam na dobro zasnovane! — (Nujna prošnja našim vinogradnikom!) Da se prostor za prireditev vinskega semnja primerno razdeli in prodajalcem prav odkaže, zato prosi odbor, da se vinogradniki, ki hočejo prinesti svoja vina na prodaj, priglasijo do 10. novembra t. I. pri mestnem županstvu ali pa pri kmetijski podružnici v Novem mestu. To je potrebno, da se zna cdbor ravnati. Želeti je tudi, da povedo pri tej priliki naši vinogradniki, koliko vrst vina imajo na prodaj. Dntična naznanila naj se sporoče ustno ali pa po dopisnicah. Pri tej priliki prosimo tudi p. n. županstva, da opozore na vinski semenj ^se vinogradnike in gostilničarje in da vplivajo po svojih močeh na dober obisk sejma, V ta namen se je razposlalo na županstva tudi potrebna naznanila, ki naj se prilepijo na javnih prostorih, — (KletarskI tečaji.) Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se nasi vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako Iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c, kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalický pri državni kleti v Novem mestu tekocn prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, mora se pismenim patom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t, 1, pri c. kr. vinar.skem nadzorstvu v Njvem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotiČniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v teiaj sprejet, bode pravoča^tno in sictir vsaj en teden pred pn-četkoin tečaja, pismenim potom obveščen. — (Nedeljski pouk za kmetovalce) Kmetijska podružnici je sklenila, da priredi tudi tekom letošnje zime pouk z\ praktične kmetovalca. Kedaj se prične s tera ponlcom, o tem bodemi) pozneje poročali, Zi danes opozarjamo na to nase gospodarje, gospodinje in kmetske mladeniče in jili vabiim», da se tega pouka pridn« udeležujejo. — Oo nedeljah sa shaja precej kmetskeg-i ljudstva v Novem mestu, Nimesto, da postaja po t"gu. naj se zbira v prostorih kmetijske podružnice, kjer aa bo skrttelo za to, da se spravijo v razgovor različna vprašanja, ki se tičejo kmetijskega napredka. Zavedajmo se toraj svojih stanovskih zadev in pnhajajmo mnogoštevilno v kmetijsko podružnico ! — (Zgodnji sneg in naše kmetijstvo.) Nepričakovano zgodaj je letos sneg zapadel. Napravil je zaraditeg.» ogromno škodo, pjisebno na različnem drevju. p'> sadnih vrtovih in gozdih. Napravil je pa tudi dosti druge škode. Ljudje imajo se veliko svojih pridelkov zunaj. R»pa, pesa in korenje je š*) zunaj. B jg ne daj, da bi sneg obležal! Kaj bo potem z našo prašičjo krmo? In kaj z nastiljem ! Djsedaj se ni iti;>glo še nič atelje napraviti. Škodo trpe pa tudi naše setve, Zim^ika atrn še ni povsod v z-îmlji ali sa je pa prav v zadnjem trenutku, tik pred snegom spravila v zemljo. Veliko potrebnega dela bo letos miralo izjstati na škoda, ki bo prav občutno zadela naše kmetijstvo, — (Molznim kravam je treba tečne krme.) Nič nI slabšega, kakor će dajemo kravam, ki nam imajo ko- Mfltiti 8 svojim mlekom, slubo knno. Kako pi naj krave ou Ťtlabi in nezadostni krmi mnlzejo? Mleko je zelo tečna tvarina, sestavljena iz na dragocenejših reáiimli snovi. Će ni potrebnih i-edilnili anovi v krmi, jih tudi v mleku ne more biti. V tem »iziru 81 moramo predstavljati kravje telo kot nekak stroj, kot nekak mlin. Kar pride noter, to pride ludi ven. Ùe dajemo kravam slabo krmo, ne moremo zahtevati ne dosti mleka niti dobrega mleka. Uvažujmo to in pokladajmo molKni govedi dobro krmo. To moramo toliko bolj vpoštevati, ker porabijo krave precejšen del ki'me za s/oj obstaneit, namreč zi vzdrživanje >voje lastne teiie in životoosti, kakor tudi za razvoj teleta. Kdor hože dobre vspahe doaeii s kravjo rejo, m')ra pokladati samo tećno seno ali otavo. Će pa drijem-) tudi slamo, potem ju treba dodajati tiidi moĚna krmila, kakor otrobi, oljnate tropine i. dr. Le na ta naćin bo vež vapehal — (Zatiranje gosenifinih gnezd) je po postavi z •kií vzame se l,ihk) eno třetino krompirja, I'a7nme se pa, da mora biti rahlo razsipčen ne pa spelut, —— Naznanila mestiieřía magistrata. (Scju olifi i nokcKEk oiiljoru v Budu 1 f o v eni ) dne 13. uk-iolim H)Or>, Nnv/ai;i: i'rcdsertiije I. Bvutovftlec in žiijinuov naniOBtnik k. Homiiim; Kvctovalra: ORorcntz, lînincr; odliorniki : kk.'lioidiiiî, Ciolia, lloievar, .(:ieiiï, Maaelj, Mogolić, Moraiic, Mriimor, dr. roniiik, likalo, .Smoia. ITiuok, Windindier; virilinti : BcrKitiFiiiii, dr. OrfratiKeKpbi, Robrtmia. Ziiiiimiikiir: Irtjtiik ^t.iikelj. .Suje so tli iidwleiii: na dojiiistu odsotni fr.žiijHUi in mestni odbornik g. (inutin. Gospod iiri'oiiiwtnik koniffttiijc Hklepinost ^dlmrii, otvori srJo, iineunjo kot. ovcrovatelja /«])isnika daniwnjo Ktijc OKoreiilM in Unintirja, tor jireide k dtiuvnoniu red»; 1.1 ÍJilťinje ziidnjuira zajiisiiikn L dno 18. řtoiilenibra 19U5 st. IJilTj. ZiipÍHnÍk so [irerifa. a.) Vq-litov odBRkov. f'rodno su jiriíiie / volitvijo v jiMiiinrane odseko, ojtoKori if, jirvoinestnik navKoř.o a:«- virilÍBt«, da imicjo, ako |j tov minejo i/.volitev V odseke, kur niso v l.o iiritiiomni v smislu S «''í' reiia torka .-t, — To iïijavi KS- viriliflt.ov, d« jiruvKaniujo i/.vulituv v iiosiinicKno udscke, mu izvuli o v isto «ledeéi ftojijiMljc: 1. Fiimtiéiii odsek : KÍÍ- (iitstin .\(ii)!r, načelnik, Uol fi liudovik, Moranu .lusiji, ( Ijidniiit.z Josi|i, dr.řílnno Karol, Windisclicr Alujiiij. 11. (loHiiKduritki odsek: kí{. Iloňevar Anion, naíulnik, Mi)({oliě.losiji, Mraimír Milia, iljíurcíiti! .Ihmíji, iioliriiian Viljuni, I'tiiek Vinku, III Tolitiijski odsek; linsiiiiiii Kiiriil, iiiiíulnik, lUirgmann ,!uhíii, dr. Uefmni'usrlii I'eter, Masulj Ivftii. Morane.Iusi >, Skiilu ( llniar, I V, Stavlieniudsek: Trnek Vinko, nařdnik, ih, Helranetisclii 'utur, íiiislin Adolf, Maselj Ivítn, (((jorcntK .losijj, Uusniau Kari)l, V, Viidovodtii odsuk: g^r. Ogiirout/. ,k)8Í)i, naétílnik, (iandini Vnjkart, dln) /.a davknfciki iimd in drnjíc iinančnu urndi; fndi ^amo /.a nadalj.^o duho ;> lul., kitkor icli iiiianf.ni erar, a lu ]iQd pojfojeni, (ia su Hpr in sieer oil)a»dii od tuijii jtrispevka: a) na Kandijo «70 K, II) t:a ^«bjovas anó K, (.'1 na Šrniliel ailf) K, d) (iotnavas K, JudiiiKiiino 1Ó K, fl na l orino.injifu l.W K, i)lii>ltm Trefena itiia v enako «vriio ii;i leto prispevati liiH K, kateri zn(^•ig ,mo. fo daljši debati, v katoro so posegli sprejme se z večino glasov prudlog mestnega odbornika g. Holia, kateri se gbiši: 1.1 Hestneinn žiipiinst.vii so miroíá, da ite olirne v tej /.adevi ita de^uini odbor 1er se vpraša, kako jo u plaéiloni mostnega starešiiislvn sjire raKlii^ni gg, mesltii odbornik' vodarine, katero jo doiufdl x odlokom St 12.771 x dne H. januarja !;)U."> občine ňmibel-.Stoiiifta in l'rei'ma, ker se isle kljnbn opoiniuovanjn od strani mostnega županstva radi plači!» prispevkov /a vodovod ne odîiovejo, ko je vendar duloieni rok trub mesi^ov v/-o 17. aprila IttO.i ziipadul. Si.l Se naroči mestnemij iupiinstvn, da dA to nadcvo v nataiičtio prouřit.cv upravnomu odsokn, kateri na^i poroía v priliodnji seji, b) Vodovoduumn odseku se naj iiaroiii, da tekom 11 dni sestavi natanCni /,ainani iztoi-nib pijj, katere ima posamozui posestnik v svoji biii v gori navudunib občinah, 1er da se od islib iztirja od deielnuga odbora dolotena pristojbina. Kateri posestnikov bi so'temii plačilu pristojbine jirotivil, naj so v btiio najteljaiii vodovod t.akoj — zapre — deniontira, .Sprejeto, 5) Poroftilo županstva o prošnji na doiclni zbor, rudi četrtega razreda na tiikajini dekliški šoli, v Btnisln 11 odlom. IJ drž. itak, k dne 14 maja IbHSI št. 02. f3. prvomcst.tiik opozori občinski odbor na sklieanjo deželnega zbora kranjskega cs dan 25. t. m. in ker jo vendar lu nukaj upanja, da bodo zboroval ter vsaj tmj-vitalnejJji vprašanja veub stanov kranjske dežele s Bvojim doloTanjom reàil, prudlaga, da mastna obůiiia vže dne l;t. »optombra 11)04 jiod šl. 7:J « kraj-nim Šolskim svetom vloženo prošnjo na e. kr. deželni Šolski svet za razširjenje tukajšne dokliřika šolo v fttiriraKrudnic«, katera jo bila vsled odloka z line 12. februarja t. 1. pnd št. ;i71 odbita ponovi in de/.(;lueinu ziioru predloži. 1'roSnja jo bila svoj čas odbita: Ker ima tukajšna dekliška trirax-rednica po zadnjih treh letih sarno 117 vsakdanjo šolo obiřknjočih učenk, no pa predpisano število :iOJ in v Kiiiiiiln g 11 toftka postave k dne a. maja 1883 drž. zakona s), kateii so glasi : „I» ož e I n e m u z ak o n oil a j » t v n jo )i I i d r ž a n o , znižati maksimalno število učeneov, katero jo odkazati jedui>tnu uiildjii," se pa prošnji ni moralo ii(£oditi, ker §0 je deželni odbor proti lomu izTokel. Deželni zbor pa tfl lahko rosi v smislu prej imenovane jiostave. Ker vendar ni tnkajšno dekli.ško &olo pritnerjat.i s kako vaško šolo, kajti tukajšno do-kliško šolo obiskujejo dekli(^^i inteligentnih meAčanski slojev — in ko o 8«U)0 nad 101} uradniških rodbin, — kateri boftejo dati hčeram tako VEgojo in izobraitbo, kakor jim gre )io stanu. — Da jn jm it.eviio našo trirazredno dekliško šolo obisknjočih uienk v jKijiročnem številu — Ireb let — samo 147, ko bi jih moralo biti jio postavi za štirirazr^dnieo jo pai ta vzrok, da jmšiljajo marsikatere rodliine svojo otroke (deklioel v šolo, kjer so veij-razrednice, kar je pai samo oti sebi umevno, saj vendar sleberni stariši želé, da se jim otroci tdeklieel kolikor tnožno, dobro izšolajo. M takim šolanjem iïvun mesta, jirovKroča se rodbinam zmitna in nepotrebna škoda, katera je sosebno občutna za nižju sloje meščanstva, je tndi vol-, ko jasnol Ako tudi nimamo sedaj predpisanega Stiivila šolo obisknjočih uienk za Štiri razredu ico, vendar je pa maturi al ves dnigi, kakor na vaških Šolah in gotovo bo svoj cas zakonodaja ei ravno ])rej oinenjuira zakona b § 11 pod točko ti, na tjike kraje mislili, kakor jo naše mesto, ker drugače bi biia ta toi;ktt v ij 11 tipleii brezj>omenibna, l^revcrjeni smo gotovo vsi, ako se naša tri-raKredna dekliška iola v I raîircdno raíširi, da bodcnio tudi v naj'krajicm ČASU imeli predjiisano šlcvilo — 20U — šolo obisknjočih ftolarie in še veliko boljši materijal kakor do sedaj, — Ta predlog in )M>ja8nilo se z odobravanjem BogbLsno sprejme, ter županstvu naroii, jiotrebno za štiri razredu i c.o jiri deželnem zboru izposlovnti kakor tudi našo deZelne poslanice za dos'igo tega najiTositi. — ti.) Slučajnosti. I.) It, Maselj' stavi sledeče interpebwije: Kako ojiravičnje slavno županstvo, da se dne 10. wptombra i. 1. ni uduleiilo odkritja l'rešernega sjiomeniku v Ljubljani? Alt jo slavno žujmustvo voljno )io Bvojili oficijubib zastopnikih v krajnetn Šolskem svetu novomeškem od poslednjega zahtevali, da nakupi nino/iui Ijodsko-šolskih otrok odgovarjajočo število od c. kr, deželnega šolskega sveta'priporočanib knjižic „.Slava freširnu". (i. jirvoinostiiik odgovori na le dve interpelacijo: Uh-žaluja, da ni bilo Itikajštio županstvo jirt Trušernovi slavnosti lU, septemtira t. I. po odposlanstvu /asiopano, a mu ni znano, zakuj županstvo ui to odredilo. ['o njegovem mnenjii mogočo radi tega ne, ker so svoj čas niti eden Kastopnik iz dežel, stolnega mesta I^jiililjano bodisi od strani mtislno občine, Slovenske Matira, l'isatoljskega društva itd. ni udeležil pogreba odličnega jiisatjilja g. .lanczn Trdine, kar bi Idlo gotovo na mestu in mogoi'e — kjnbu temu, da so je isti dan kasno pojiolndno ozir, na votVer v Ljubljani priť.ela samo Fnýcmova vesidiea in no slavmist Kujti odjaislanci, kateri bi se bili Trdinovega pogreba udeležili, bi tudi kMneje lahko š« prisofitovali pri Prešernovi veselici. Ker je to njegovo uasebiio mnenje, je prepričan, da bode g. župan, ko so ])ovrne iz dopusta, jiojasnil celo zadevo g. interpelantll, lU jia bodo /.nslopniki mHst.llPga županstvu v krujncm šolskem svetli na mestn ter xablevali in gotovo l.iidi dosegli, da se nukiipi dovoljno štuvilo knjižice ,,Slava 1'reširnu". — bi ti. dr. Í)efraneos(hÍ interpolira sledečo: Mběiiiski odbor je svoječB.sno sklenil, da je pripravljen, dovoliti stalno letno podporo višji dekliški šoli, katera naj bi se iz ťimimsova zapuščine ustanovila. Ker mo nstJiiiovitev višje dekliško šole V liudolfovetn zelo /anima, a ne morem izveiHti privntno ničesar zanesljivega, njjrašajri g. predsednika, jo li mu jo znano kaj o tem vprašanju (t. prvomeslnika pojasnilo se glasi ; Mestnemu županstvu o tem ni nič znano, pač pa njemu kakor članu liutičticga kuriitorja. Ker je pa šo stvar lajna, jiove samo toliko, da je vsa zadeva se v obravnavi, ter je mnogo upanja, da so za mesto ugodno reši, e) (i, Muselj interjielira dalje: 1. .leli slavnemu županstvo /nnno, da jo ministerstvo reiiio novomeško gimnazijsko vprašanje v smidu, da se staro jioslopje samo adaptira iio da bi se zidalo novo ])oslopje. 2. So mu li znani razlogi za dotično rešitev, 3. Kaj namorava iikreuiti. da bi so omenjeno vprašanje rešilo v smisla želja občine? — Nn to interpolafiijo po-jasni'g. prvoniastnik vso gimnazijo tikajof.e se znrleve pritiližno tJiko: Kavno danes je jirejelo županstvo nd tiikajšnega e. kr, okrnjnega glavarstva žalostno obvestilo, kntero jo doposlal r. kr. deželni šolski svel in v katerem sporoča, da jo c. kr, ministerstvo za uk in bogočastje sporazumno z c, kr. Hnančnim minislerstvoin zgradtw novega posloiija za gimnazijo oiUiilo (er odredilo, staro gimnazijsko mslopje adajMirati — popravili, l'rebeTeiTotifni nemško pisani odlok ter nai aljaje, fios[iorlii, jioglejmo si nekoliko v Icmn odloku navedene raïloge proti zidanju novega po,'dopja. ki jib c. kr, vhid« navaja, t, l)a bi mestna občina za zidanju novega gimnazijskega jioslopja premalo prisjievala, 2, Naša gimnazija iniii povprečno premalo dijakov, (1, Staro gimnazijsko poslopje so da se adaptirati — jiopraviti — oziroma iiaj hi stj k ti^inu stareitiu iiosbpju kaj iiri/idiilo ter spodojo pro»tore, kjer je Euiliij ljudiika lielïkii »olu, tudi vpurabilo za i^iinnaisijo ter bi »e ti tem iiniituo lirilimiilo. — Ali ui to vwe prej knkor roaii'no;^ Saj jo vendar niiSa obiiiim obljitbilH, diL diL r, kr. eiarjii, kar je zahteval e lirOKjiIatino prostor m novo primnazijsko stavbo. Kavno o nitši mali obiini ni c. kr. crar o)iravir:on, take nif.eve razloge navajati, ko je vendar vsakomur znano, da ni — v yirimerju —, niogoêe v t'eli ljubi Avstriji kraja, kateri bi toliko pri svojih »kroinnili moćeh prispeval ca OTiniCne KfTradbo, kakor ravno Novo musto. Zidalo je <;. kr. jio.štni in brzojavni mail, od katerega cclib 10 let je za to ncsiei^oo podjetje mostna blagajna vedno trpela in ravnu tako zidala jo poslopje za c. kr, finan<:ne urade, pri katcrili ae je tudi mnogo žrtvovala; za e. kr. okrožno soiiiSie odstoiiilo je dokaj svojega prostora in ho dnizetïa dokupilo; kí c. kr. okrajno glavar.^tvo dalo je no satiio nekaj obíinskepra prostora brezplačno, temní je zidalo tudi kanal, ii ktiteremu je prispevalo rteis 81J<)(I K. Ko se je jireložila državna cestii proti Jiršljinu, je dala tudi občina dokaj Bvojoiïa [iroiitorH in koliko pa âe za državni most fez Krko. — je paii vsakem» znano. .V seveda, vse to n nič. Kolikor mi je bilo možno v najflici si preskrbeti podatkov od drugih avstrijskih pi'i'iiizij, moram konstatirati, da iniii naia gimnazija povproiiuo število dijakov zadnjih let 240—250. ko imajo — v Avstriji — po drugih ůl gininazijnh pa le povpreimo Hevilo ud tub bi nimnazij ima b ffimuazij od I(jô—1T0 dijakov, 5 od 170 — 180 in 11 pii od 18U—'-'UO, toraj ííl gimnazij jiianj^ dija^v, kakor bi jib moralo imeti po povprečnem številu. Na.«» gimnazijirÎôraj, katera ima v povprečnem številu zadnjih petih let líW dijakov, zavzame med temi 51 gimnazijam: četrto mes.tg, ako se ]ui v/ame zadnje àolsko letu, to je 1()IM/1HU5, pa med Temi gimnazijatni deveto mesto. Torej je i/, vsej^a tega natančno razvidno, da naia irimnazija dovolj ilijaètva frukventira in da je tudi razloR e. kr. vlade iz trte izvit in jalov. Da Jia hoče vlada to staro poslopje, katero je jpopolnonm nerabno, ter je v groznem nasprotju vsem sanitetnim kakor liipieničnim prodpisntu, jiopraviti — Adaptirati — je pa že več, kakor neMmiiel. Dovolite, da Vam jirelierem neki dopis tukajšnjejra c. kr okrajnega iolskega sveta, kateri tjam to na.še poslojjje iirav dobro popiie. Dojiíh bo glasi: „ňt, 784. Krajni Šolski svet v Rii-dolfovem. Iz vsakoletnega poročila r. kr. okrajnega iolskega aailzornika T mestni deški Soli je rEizvidno, da prontori, v katerih jo šola nastaň ena, nikakor no zadostujejo, da so tako tesni in slabi, da bi «e morali iz zdravstvenih o/irov zapreti, — po v sramoto naprednemu mestu. Vsaka kmečka občina ima boljše šolske prostore nego mesto Rudolfovo, tiiko da so wlo okuli.^ke občine, ki zidajo nove Sole, spodtiknjo nad »lahimi šolskimi prostori v Kudolfovem. Skrajni čas je, da si zida liudolfovo, ki vendar v vseh druzih delih hvalcvri;dno napreduje, šolsko jioslopje, ki bo vstrezalo vsoti) predpisom. Krajni .iolski svet se vabi, da dogovorno z mestnim starešin- stvom vzame Řolska v ukriipih do konca :)ra. desinfekcijo v svojo oskrbo. Kadi tega stavim slnde-i predlog; Občinski odbor skleai ■. ^^tlo^a t^^ïkuiUev no vseh iialezl.iivib boleanib je za vse stanovalce Novega mešta obve/,na ter lo "T)ô izvr^evnlo mesto samo po svojih iisliižbenc.ih, V to svrho se naroča županstvu, da i 1.) takoj mtbftvi rrausnitaev riLzkuiiLlni siroj z vsemi iinnomocki v znesku do K; imdnči ob- o deiko šolo. Sedaj pa, ko so za nas preslabi ]io-o not.ril tz vsega se vidi, da nima vlaila prav nobenčpa tehtnega vzroka so npirati zidanju nove gimnazije in da nam mogoie le radi tega ne privošči prepotrebne gimnazije, ker smo .Sloveufi i in navduAeni Avstrijci in pndojalni, kajti Nemcem, in ako so tudi Si-hil-nererjanci, vso drugače in veliko boljši km h rože. Ker jo iz vsega razvidno, da nam jo vlada vso vef kakor naklonjena, treba je, da se za a z največjo vnemo poiirimemo. — ega moči, dela v dosego tega. kajti ugodno re.iitov tega pereiiega vprašan Trosim Vas, da vsakdo, kolikor jo v n^ za naše mesto je gimnazijsko vprašanju tudi življenskcga pomena. Torej ako hočemo si gimnazijo ne samo obdržati, temveč tudi obisk na njej razširiti, jo treba, da ilobi ta zavod tako poslopje, kakor ga je vreden in ]io-treben. in kjer se boiie mladina res lahko v světlili, zračnih, to je, zdravih tičilairjih podučovala, ne pa v takih — nezdravih — kakor o. kr. okrajni šolski svet z vfio pravico imenuje — na zdravju kvarila. — lindi tega otvorim o dopisu e. kr. deželnega šolskega svet»'razgovor. To zelo živahni in burni debati, v katero so )j0SPgli skoro vsi gg. mestni zastopniki z različnimi nasveti, katari so se odotirili. se je sprejel z burnim odobravanjem predlog g. Maseljna, ki so glasi: ['osebna deputacija občinskega sveta naj v gimnazijski zadevi kar najhitreje intervenira pri finančnem in nnnčnem ministerstvu na s posebno dobro jiodpno sjionifnico o celem vprašnnjii, prř-priča nčno upravo, kaka škoda bi bila za Šolo, za občino in tudi za driavo, Če bi obveljala gori omenjena rešitev. Ravno tako se je ttidi sprejel dodatni predlog g. dr. Poznika in druzih mestnih odbornikov: Mestnemu žiijianstvu se naroůa, da naprosi unSe jioslance, da se za to — za mesto življenjsko važno vpraSanje na merodajnih- mestih z vso vnemo zavzamejo, (t, dr. Defrancesehi stavi še sledčiia jtredloga z utemeljevanjem; al Slavni občinski odbori Ijeta 11)00 dne !iO. marca je sklenil občinski odbor, naj se na tozadevno [iroňnjo zdravstvenega okrožja novomeškega odgovori sleileííe; „.Mestna obiina je pripravljena odstopiti zaklad za stavbo bolnice, ako zdravstveno okrožje jired dovolitvijo zgradbe dokaze, da razjiolaga z zadostnimi sredstvi za zgraiîbo boluipe za ženske, ki bi morala stati v mestnem okrožju in bi zadostovala ÎiôtFetmm večjega obsega in proti temu, da se bodo v holaieo sprejemale revae ženske, ki so v Ruilolfovo pristojno, brezplačno v zdravitev." — tz j i red ložen cga prorařnna o upravi bolnice je povzeti, da namerava zdravstveno okrožja ustanoviti .bglnic» f H^i^Liosjeljan^ to pa le pod tem pogojem, ako ji podeli irbčTr pmifunTjitFnnfiTr"^ tem slnčajii plačajo uamrei- stroške z a v s e u b o ž n e bolnike dotične lie-želo. za nnio mestne nhoge tejl!ijd5:lej;a^Kranjaiîa. Ako obvelja zadnji odstavek prej citiranega sklepa, iinčla btido žeaska bolnica nepokrit [irinianj-kljaj. Namen ijiienovancmn sklepu je liil ]iač ta. da se jo hotelo mesto obvarovali bolniških stroškov za svoje ubtige. Ta bojazen jo jia neopravičena, ker plača bolniške stroške za vso nlioge dežela sama. Radi tega predlagam ; Klavni občinski odbor blagovoli sklep iz leta iO()p z dne 80, marcajr^ klicati ter skleniti sledej''_o: ,,Mestaa občina je pripravljena, odstopiti na podlagi predloženih jiroračimov zdravstvenemu okrožjn novomeškemu zaklad činstvo primernnn potom, da «e razkuženje po nalezljivih boleznih mora izvrSitl n Bicer na strošku hrid mestni občini za preteklo dolio treh let kakor strokovnjak pri raznih stavbah ter za interveniranje občinskih zgradb, napravo nairtov za r(',giila(;ijo ulic in cest, za niviliranjo trotoarja in interveniraajo pri lokalnih ogledih. Ob onem predlaga tudi, da se ga za ta dela honorira s 30(J K. Sprejeto. G. jirvo-mestnik prebere dopis c, kr, okrajnega glavarstva, tikajoč, so nedeljskega počitka. Ker jo rok treli dni za natančno jireučenje tC zndove prekratek in ker ta zadeva več ali niaiij Sjiada v področje obrtne zadruge, jiredlaga, da občinski odbor sklene, da se pridruži dani izjavi in mnenju obrtne zailruge, katera, bode svoje poročilo okrajnemu glavarstvu doposlala. Predlog se sprejme. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi g. jirvomestnik današnjo sejo. Mestno žiipsnst.vo v RuJolfuvem naznanja, da sii prošnje za podelitev O'sar Frwic-Josipoïe jiibilejne n»t.anove vložiti do 24. t. m., katero dobi ÏO oseb po 10 kron. fravico do te nstanove imajo vsi v mestu stanujoči reveži. Mestno županstvo v Endolfuvem hude oddalo >;a leto li)OG meatn» vožnje in bode v to sirbo dne 18. t, m od 11. du jiolo dvanajste ure dopoldne v mestni pisarni javna ilrAŽba pod sledečimi pogoji: 1.1 Oddaja voženj velja za čas od 1. jannarja di> 31, decembra — 2.) Za vožnjo přitrebni čas se en Jan poprej napove, vendar se mor»j ) „beo-vožnje tekom 12 nr izvršiti, sioer je županstvo opravičeno, vožnje na stroSke podvzetnika v dragem kraju za nsjiocelaui ías, preskrbeti, — 3.) Knpi Sute morajo ravno tako vchki biti, kakor taisti za einrï;tie ciste. — 4 ) filed« zalaganja peska za zidanje iu druge sotariue za mestne ulica iit okrajne ceste, se v okrsju navadna S:>tarinika iruga 3ficm visoka. 126em iiroka in l'42otit dolga kot normalna triiga, za cestno into in pesek pa truga 27 mernikov držeča, znlitev», in mora jindvzeinik vsak prmanjkljaj povrniti. Fodvzťtnik intifa nred priĚetkom zalaganja dati S.iiarinsko trugo uradno itmeriti. — 5.) Za zalaganje peska je isti it dosedanjega pugauSkega kamnoloma določen, TUPBtno županstvo vendar dovoljuje pedvz«t.niku, ako ima t-aigti primeren kamnolom na svojem p"flpstvu, da sme tudi iz tega zalagali. — 6,J Mestuo župatistvo zabteva od dražbenikov 10% vadiji. rizintnia kavcijo v enakem zne*kn. — 7, i Po sklepu in potrililn vsega zalaganja se dobi plačilo pri mestni blagajni. — 8.) Zaveze podvzetnika imajo na zahtevanje mestnega Županstva tudi za njegove pravne naslfdnlke iibvezno moč. — !),i Ta zapisnik, za katerega ima podvietnik kideke sam plačati, nadome-stiije pravilno pogodbo, in je tudi purok zn prevzete dolžnosti t. njegovo kavcij» in njegovim prenii>ženjem. — 10.' Pri tem se izrečno opomni, da ima ta EinanjŠevalna dražba samo /a navadne p-trebSčine mesta veljavo, in ni eventueino zidanje kake druge stavba v tem zapopadeno. — 11.1 Kraji za odlaganje ae od shičaja do slučaja ilolučijo. — 12 ) Za to dražbo se tndio praiem čam dosle pismene ponudbe (oferti) sprejemajo. — 13 ) Mestno županstvo ima od mestnega odbura pravico, dosežene zrnanjSevalne ponudbe jiotrditi, ne du bi bik» na zartii.io ponudbo vezano. — H.) Pripomni se, da v tej dražbi vožnje za sneg oilpeljavati niso zapopailene, ker si iiipaiistvo prMrži (iravico, za te vožnje tudi druge voznike preskrbeti. Tudi se bode isti dan oddala odgonska prijirega in odgonska braim za 1, Iftoe. za kar bode javna dražba od poln lH. do 12. ure dopoldne v mestni jnsarni. Zahvala. (245) Slavne „Dolenjske Novice" prinesle so v svoji 20. ate-Vilki članek, v katerem se mi je iSestitalo k jíOletnici mojega rojstva. — Vsled te^T» dosle so mi od nebrojnili prijateljev^ znancev in dobrotnikov od blizu in daleč raknovrstne čestitke. Ker se vkljub temn, da sem Se, hvala Boguf ćil in zdrav, vsakemu p. n. čestilcu posebej zahvaliti ne morem, izrekam tem potom istim prisrčno zahvalo. Čermošnjice, 30. oktobra 1905. žan Penca. ZAHVALA. (233) Zk izkasaiii), iskreno saûutje pavndum bolezui in sinni uaSega iskreno ljubljenega Boynnja, oïironift očeta, brSitBi in Rvnka. f^a^pocK A^îiloiitina Appé-tîi hišnega posestnika in pečarja kftkfir tnili xa m no no broj no, Ěíistno BpreniBtvo pri iiogrebu (lrBze),'ft nani rajnkega, izrekamo tem potom naj iskre aejšo zaljvnii). — Vzlnsti tie xnhTaljnjemo al. nieSfanski i^ardi in nje gou za modťino vezenje. Srila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi, Klektro-moturji za posamezne stroje za domaćo porabo. SINGER Go. šivalul stroji, deln. drnzba LjubUana, Sv. Petra cesta štev. 6. (i63-ii^) „Grand Prix." Najvišje odlikovanje. Pariz 1900 Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se ne M amela pogrešati TeÔ v nobenem gospodinjstvu, kadar se na-pmvlja vsakdanja kavlna p^aàa. o o o Z»lïMir«Jte Is izTime iítoJb k imenom .Kathreiner« In ne knpnJtB nUcoH, kar BQ odtelitujo odprto. ■ lavAtiliinli Î* Itk» ziirjei Imali ponči se sprejme takoj pri Peter Gorupiču, (211.3-3) kovaču V Kandiji pn Novem mestu. Ženitovanjska ponudba. Vdovec, 39 let star, s petimi otroci, z večjim premoženjem, In iepim posestvom, žeii poročiti od 30 do 40 iet staro dekle, oziroma vdovo brez otrok, katera mora znati vsaj nemško govoriti ter imeti zraven dobrega značaja tudi nekaj premoženja. Pismene ponudbe s priloženo 10 vinarsko znamko za odgovor so vposlati na upravništvo ,.Ool. Novic". (227-2-2J Hisa (200-6 4) lui proilaj v Kaiidiji st. 21, Ista stoji zraven mostu na pripravnejii prostoru za prodajalno ali kakorSuokoli obrt. Obsega 113 □ aežnjev, — Več pové Avgust Knafelc ravno tam. ŽELOD za seme kupi 0. kr. dvorni zalagatelj Béla Faragó t ZalaeKerszeg pri Gross-Kanisza na Ogrskem Ur sprejema ponndbe. nn ( 01 j( S n