PoTmfna phčaas v »oiovfaS Postgebiihr bar bezahlt DOMOVINA in KMETSKI LIST Venraltung and Scluiftleltung . Uprava In oredništvo: Puccinljeva 5 — Festbezugspreis jiihrlich * Naročnina letno Lir 24 — Elnzelvcrbaofapreto TeL 31-22—31-28 — Erschelnt vvliclientllcli • Izhaja vsak teden • Posamezna številka Cent. 80. Dogodki nam odgovorijo na vprašanje: Zakaj borba proti komunizmu črna kronika komunističnih zločinov nima konca Ljubljana je v zadnjih mesecih popolnoma spremenila svoj politični obraz in se spremenila v velik in odločen protlkomnuistični tabor. Obširneje smo poročali o božični spomenici, Id so Jo podpisali številni predstavniki slovenskega javnega življenja; na splošno željo se je podpisovanje razširilo med vsemi sloji in po vsem mestu. Vsepovsod so protikomunistlčna predavanja številno obiska na. Poleg podpisovanja božične spomenice pa je Ljubljana v zadnjih tednih manifestirala svojo odločno voljo za borbo proti komunizmu tudi na velikih zborovanjih; posebno pomemben je bil mogočni zbor našega delavstva, o katerem smo poročali v zadnji številki. Zakaj je Ljubljana proti komunizmu? Odgovor je tako jasen, kakor le kaj. Ne samo požgane domačije, ne samo nepregledni tisoči mrtvih in ranjenih žrtev, marveč venomer nova poročila o žalostnih dogodkih, koderkoli gospodujejo komunisti, vzbujajo v Ljubljani skrajni odpor. Poglejmo samo poročila, ki so prispela v preteklem tedna v Ljubljano! VISOKA KRVNA ŽRTEV DOLENJSKE ŽUPNIJE Na Dolenjskem pač ni fare, ki je komunistična vihra že ne bi bila krvavo prizadela. Med najbolj prizadetimi pa je župnija Skoejan pri Turjaku. Čeprav je majhna, je v enem samem letu, namreč lani, položilo življenje 45 svojih župlja-ix?v, samih krepkih mož in fantov, na oltar svoje domovine v borbi proti krvoločnemu komunizmu; Največ žrtev sta zahtevala junaška obiainba Turjaka sredi septembra ter nekaj dni nato zverinski pokol j ujetih turjaških branilcev v Velikih iAfičah. Pri bojih na Turjaku je padlo iz Skocjaua 8 mož ln fantov, od teh nekaj v boju samem, nekaj pa so jih komunisti pobili, ko so jim ob predaji Turjaka prišli ranjeni branilci v roke. Dne 11. septembra so komunisti v pri zori 11 v Velikih La$čah grozovit pokolj med turjaškimi ujetniki. Umoril) so takrat tudi 28 mož in .antov hs Skoo-jana. Prav tako s« bili. trije škocljanski župijatd med množico žrtev, ki so jih dne 18. oktobra komunisti enako zverinsko umorili v Ribnici. Pet protlkomunističnih borcev iz Skocijana je padlo v spopadih s komunisti že pred Izdajalsko zvezo med komunisti in badoglijevcl, zadnji pa Je bli ubit dne 12. decembra na Mokereu. Tako se le skromna, poštena, zavedna Skofijanska župnija *>i vse čase zapisala s krvjo v slovensko zgodovino. . UMORI NA PRIMORSKEM Primorsko prebivalstvo je po zlomu biidoglijev-cev žal v veliki meri nasedlo komunistični propagandi. Posledice niso Izostale. Začeli so se vr-stiti umori in so padli kot žrtve komunistične maščevalnosti zavedni slovenski možje lil ffilade-»1cH, ki so se pregrešili samo s tein. da so hototi Ijrtdl zbuditi lz. komunistične zaslepHenostl ter jih vrntl k pravi narodni zavednosti. Pretekli teden je prisuelo iz Gorice v Ljubljano poročilo, da no i komunisti pred nekaj dnevi priznali umor 15 p-i-murskllt rojakov. Umorjeni so bili že 5. novembra, a komunisti so ta svoj zločin doslej skrbno prekrivati, da jih ne l>i ljudje prehitro sore«riet1alL Med temi 15 žrtvami so trdi trije drb"vnikl: župnik Stipin ter kaplana Piščanec in Sluga. To se je zgodilo prav v tistem času. ko so komunisti poudarjali, da ne nbiorilo nobenega duhovnika. Tako je »osvobodilna fronta« prišla na Primorskem In Goriškem sedal s svoln pravo komunistično vsebino na dan. Umor 15 zavednih Slovencev ln Slovenk v Ce-knem ter nameravani »mor primorskih In goriških voditeljev «o neusmiljeno pregnali, očeta pa so vlo-v'i! z,Cini bolj kritična je ura, tembolj tvegani postajajo^ ukrepi vojaškega in političnega vojnega vodstva^ Lahko je možno, da se bliža trenutek, ko bo ed sam gram teže dokončno obrnil tehtnico zmag«! na nemško stran. To vedo nemški sovražniki i d nemški prijatelji. Dr. Gobbels je zaključil: Ml s« borimo ln delamo z močjo močnih src, ki so nezmotljiva, ker se opirajo na vero. Pretekli teden so angloameriški letalski teroristi poostrili svojo ofenzivo nad Nemčijo. Skoraj ni bilo dneva ali noči, da ne bi s severa p« tudi od juga hiteli v raznih jatah nad nemška* mesta. Toda zadeli so na Izredno močan odpor* kakršnega najbrž niso pričakovali. Tako je nem-* šo vojno poročilo samo 26. februarja javilo, da j»> bilo dan prej uničenih 166 sovražnih letal, po večini štirimotornih bombnikov, že v nedeljo pa. je bilo spet javljeno, da je bilo sestreljen'h 10« terorističnih letal. Razen tega so velike skupin« nemških letal opravile pretekli teden že celo vrsto povračilnih poletov nad London. Vsi ti nemški velenapad! so povzročili v Londonu velike požare in eksplozije. SevedsP so se medtem tudi ua vzhodu: frontf nadaljevalne hude bitke. V južni Italiji pa Anglo-američani tudi pretekli teden niso prišli v svoji polževskl ofenzivi skoraj niti za ped dalje. O stanju na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo od preteklega torka 29. t. m. naslednjo pregledno sliko: Vzhodno od Ketča in na prostoru pri Krivem Rogu so bili odbiti številni boljševlšlci napadi a velikimi sovražnikovimi izgubami, krajevni vdori pa v protisunki očiščeni. Na ozemlju južno od Pripjetskih močvirij m» se nadaljevali krajevni boji. Južno od Berezine in južnovzhodno od Vitebska so propadli pred našimi črtami močnejši sovražnikovi napadi. Na posameznih vdorih so bil* sovjetske čete po ogorčenih bojih iz bližine fxt-bite. Severnoznpadno od Nevelja je prešel 30vrafa nik z več strelskimi divizijam! v napad. Včerajšnji hudi boji so prinesli popoln obramiol uspeh. Vzhodno od Pskovskega jezera ln pri Narvf so ostal: ponovni sovražnikovi napadi bnea« uspešni. Topništvo je razbilo sovražnikova premikanja in izhodiščne postojanke. Močni oddelk1 bojnega letalstva so podpira® predvsem pri Krivem Rogu. pri Dubnu ln oli Pskovfekem jezeru z napadi v nizkem polet« ■ dobrim učinkom obrambne boje proti sovjetski« pehotnim in motoriziranim . kolonam, številni voz'la in več protiletalskih topov je bilo z boinp bami in obstreljevanjem uničenih. Na Arktiku so nemška brza bojna letala unt« čila sovražnikova vojaSka prebivališča Ob MuP« manski železnici. Pri težkih obrambn!h bojih v severnem to strmel v gladino ka-menlte plošče ta zdelo se mu je, da vidi tamkaj obraz pokojnega prijatelja. Ta obraz je resen, Očitajoč, proseva ga udržano zmagoslavje. Ta obi az se nekako dviga lz mrzle gladine kamna, raste in prerašča ves prostor okrog nJega. Rji ste, taste, raste---* 6e pred Jutrom je Petrovo mater prebudilo Ju epe nje lz sinove sobe. Našla ga je na tleh v težki blodnji, te katere se Je zbudil šele kasno popoldne. Zdravnik Je ugotovil precejšen možganski pretres zaradi padca. * Novo zelenje je preraščalo bregove, rTudi uro vpišite v spisek,« je rekel grobar. Peter je IzTegnil roko in izdavil: t Pokažite! — Pokažite meni!« Mrzel pot ga je polil. S spačenim obrazom j« strmel v uro. Mislil je, da kriči, ko je premikal ustnice, toda nihče ga ni slišal. »Ornega ura... moja ... ne ... njegova ura. Dvajset minut do ene!« Stal je tamkaj z uro v roki in strmel vanjo. Potem je pogledal okrog sebe in zakričal: •»Dvajset minut do ene!« Padel je po dolgem na trato. Obležal Je nezavesten. Prihiteli so ln ga diamili. Šklepetal je z zobmi in sikal nerazumljive besede. Mižal je ter skrival tisto, kar se je v gorečih kolobarjih sukalo pred skoraj ugaslo zavestjo: dvajset m!mit do ene prav ta natanko toliko, kakor je kazala ta prijateljeva ura na plošči nočne omarice, preden j« zginila tisto noč pred petimi leti. stalno izpreminja. Zjutraj, ko se zbudimo, Imamo drugačno območje zavesti kakor med delom dopoldne ali če začutimo proti poldnevu hudo lakoto. Razmerje med zavestjo in podzavestjo so Imenovali :> delno spanje«. Ce bi živele vse na S« Izkušnje, goni, občutki strahu in cilji Istočasno v naši zavesti, bi ne bili samo nesrečni«, temveč bi celo zblazneli. Zato je dobro za nas, da je mat-sikaj potisnjeno lz zavesti v podzavest. Vzgojen, v svojih motnjah uravnovešen človek drži te gone v svoji podzavesti na uzdi samo tedaj, kadar j« zavest povsem prevzeta po poedinlh močnih doživetjih ta čustvih se ta jez motenj pogosto poruši. V takih primerih pride do »afektnlh dejanj«, ki so morda povsem brezglava. Lečenje histeričnih ljudi S histeričnimi ljudmi je križ. Pogosto pomaga, če jim predočlmo njihovo podzavestno hotenje ln jih tako pripravimo do tega, da zavestno potisnejo v ozadje ta poželenja. Večkrat lahko spravijo v red zavest hipnoza m druge psihoterapev-tične metode. Načeloma si moramo biti na jasnem, da je histerija prirojen ali pridobljen defekt, torej prava bolezen. Nasprotno jo pa lahko seveda z vzgojo mladine na pregrado med zavestjo in podzavestjo ojačlmo. Voljo po uveljavljenju lahko oslabimo s tem, da otroka neprestano ne razvajamo. Potem bo histerično razpoloženemu pozneje laže obvladati kraljestvo podzavesti in njegove zagonetne prebivalce. Prvega je — obnovite naročnina! KAJ JE HISTERIJA? ga ne pozabi ln naj mu ostane zvesta, kakor je tudi on ostal nji evest do smrti. »Kako lepo!« sem rekel tiho, ko je pesem izzvenela. In sem ponovil: »čudovito lepo!« »To ste rekli z navdušenjem, Filip! Zakaj pa vplivajo ti stihi tako močno na vas? Ali ste sami pesnik... ali pa ste zaljubljeni«? Naglo sem pogledal njegov obraz, na katerem nisem opazil nobenega sledu posmehljivosti. To mi je potrdilo, da je vprašal docela resno. In tako sem odgovoril: »Pesnik se ne bi rad imenoval, čeprav ®em na tem poprišču napravil nekatere šibke poizkuse. In kot ljubimec ... nu, če že hočete vedeti Geoffrey — ljubil sem tako vroče, kakor le more ljubiti moški, toda...« Naglo sem odsekal. »A11 oboževana noče nič vedeti o vas?« ! Pomolčal sem ln ta molk je bil odgovor. »Zavidam vas, Filip, ako res lahko vroče ljubite,« je naglo rekel Geoffrey. »Po takem vam ljubezen res kaj pomeni. Ako bi vaša fevoljenka bik pripravljena združiti se * vami, bi vas to osre-Hio, kaj?« »Mar vas ne bi kaj takega osrečilo?« »Bil bi prijeten dražljaj — nič več. Naglo vzplamenim, naglo se Ohladim. Morda je tega kriva francoska kri v mojih žilah... kaj vam še nisem povedal, da je bil moj oče Francoz? Tja... v tem grmu pač tiči zajec. Toda z dušo nisem pri tem. Rad zapeljujem in primerjam... NI prav tako, porečete. Toda človek ne sme nikoli Obesiti upanja na klin in jaz sem skorajda prepričan ... da, skorajda Verujem, da sem naposled vendarle izgubil svoje srce...« Naenkrat je premolknil, naglo po jezdil nekaj korakov naprej in se motreče ozrl. Položil je dva prsta med ustnice, potem je dvignil rokb, da Spozna smer vetra. »To sem si kar mislil! Veter se je preobrnil. Spremeniti moramo smer in se rdečekožcem približati z druge strani. Nosove imajo kakor lovski psi.« Toplo nas je sonce grelo v hrbet. Očarljivo je v zraku dehtela pomlad. Na vejah je že brstelo popje in prvo zelenje. Rdeče cvetje divjih grmov je ostro vonjalo. Kmalu sva SDet dohitela one pred nami. Okorno so sedeli na »vejih konjih, pripravnih za plug ali voz, ne da bi bili kedaj sanjaM, da bodo lepega dne morali služiti za ježo. Ko sem pogledal jezdece, sem spoznal, da se je tudi v mojih tovariših pod vnanjim mirom jel dramiti nemir. Prav za prav bi moral zdaj sedeti v udobni sobi v Londonu, greti noge pri peči in pisati pesmi ali drame, medtem ko bi me v kavarni za oglom čakali tovariši peresa. O tem sem razmišljal. O, Linda, zavoljo tebe jezdim v-boj na življenje in smrt s krvoločnimi divjaki in ti si kriva, da mi besede ljubavne pesmi, ki jo je prej pel Geoffrey, nočejo in nočejo iz spomina! ... Veliki ovinek, ki smo ga morali napraviti zaradi spremenjenega vetra, nam je vzel mnogo časa in že se je mračilo, ko smo prišli na parobek gozda in zagledali nekaj šotorov, ki so ležali v večerni luči onkraj lahno položnega pobočja. Dim tabornih ognjev se je dvigal proti tihemu večernemu nebu in temne postave so se premikale med šotori in potokom sem in tja. Veter nam je prinašal različne vonje iz taborišča »Zdaj kuhajo,« je zadovoljno razložil Geoffrey. »Gro-zansko se bodo nažrli, potem se bodo primerno napili in nato tembolj trdo zaspali.« To ni bil več brezskrbni pevec ali nekoliko trudni lahkomiselni kavalir, marveč mož dejanja, odločen ln zavedajoč M svojega namena. Nakrmili smo konje, potem smo posedli in jedli. Eli je pristopil k meni s kosom kruha v eni in kosom sira v drugi rold. »Če se mi kaj zgodi,« je rekel mirno ln vgriznil v sir, »poskrbi za mojo ženo, Filip! Saj boš! Mali James potrebuje krepke roke.« ora za duševne sile, voljo človeka, da je končno »narava sama«, kakor pravimo, premagala bolezen. V resnici bolezen vselej premaga »narava«, če že človek ozdravi, zdravilo samo na sebi ne opravi nič, če telo ni več sposobno, da sc upre bolezni. Mnogi verujejo tudi dandanes, da skrivnostne duševne sile v človeku lahko premagajo bolezen ter da si vsa čudežna ozdravljenja smemo razlagati le s tem. Toda tudi te sile je treba z nečim prebuditi; včasih jih prebudimo s kakšnim »zdravilom«, ki je sicer samo np sebi povsem brez pomena in učinkovitosti. Čudodelni zdravniki Mnogo bolj kakor dandanes je seveda v starih časih, ko v zdravilstvu še ni imela besede znanost, imelo pomen »skrivnostno« zdravljenje, odnosno vse skrivnostno, kar je bilo z njim v zvezi; prav zaradi tega so se pa tudi lahko tem bolj uveljavljali sleparji, mazači, ki so se največkrat sami proglasili za čudežne zdravnike. Tedaj je bilo čudežn:h zdravnikov mnogo več; marsikdo je pa tudi mnogo laže postal čudežen zdravnik, ker pač Pravi zdravniki še v 15. stoletju je bilo zdiavnikov v pravem pomenu besede zelo malo. To so bili »liziki«, šolani zdravniki — doktorji medicine. Razumljivo je, da so bili pravi zdravniki že tedaj odločni nasprotniki mazačav in mazaštva. Iz zgodovinskih podatkov je razvidno, da so zdravniki večkrat ugovarjali proti naselitvam mazačev, ki so bili pogosto židje. Ne smemo pa m'sliti, da so bili vsi pravi zdravniki res tudi dobro šolani. Na tujih vseučiliščih jih je študiralo zelo malo. Nekateri so se učili sami, neposredno iz starih zdravniških knjig, predvsem v samostanskih knjižnteah. Posamezniki so se pa naučili zdravilstva tudi od starejših zdravnikov, podobno kakor se obrtni vajenec nauči rokodelstva od mojstra Sloves starih padarjev Od pravih zdravnikov moramo razlikovati pa-darje«. »Padarji« so bili v začetku v resnici kopališki mojstri (»Bader«), Kako so se prelevili v zdravnike? Vedeti moramo, da je bil v starih časih —* celo do najnovejšega časa — najpo* membnejšl zdravilni način — puščanje krvi. V starih časih so ljudje zahajali v kopališča predvsem zaradi zdravljenja ln ne zaradi snage. Zato so si tudi dajali v kopališčih puščati kri- Celo v novejšem času so n. pr. v Varaždinskih toplicah puščali preprostim ljudem kri. Puščanje krvi je bilo prepuščeno kopališkim mojstrom. »PadarjU so pa v starih časih tudi v kopališčih brili ln stregli. Da so se začeli pečati vsaj sčasom z vsemi zdravniškimi posli, Je tudi razumljivo. Ce so bili že mojstri za puščanje krvi, so pač lahko postali tudi ranocelniki. Tako so postali predhodniki kirurgov, Brivec ln »padar« sta bila v nekaterih zaostalih krajih čelo do novejšega časa Istovetna, Baje tu in tam celo dandanes brivci pulijo zobe. Zanimiva je zgodovina brivskih izveskov, pozl&ča* nih skled. V starih časih so »padarji« ali brivci postavljali pred biivnico skledo s toplo vodo, ko je bila pripravljena kopel, da so tako opozorili ljudi na lepo priliko. Pozneje je postala brivska skleda, sicer nekoliko spremenjena, stalen izvesek, ki ga brivci niso opustili tudi dandanes; podobni obrtniški Izveski so ostanek iz »cehovskih« Čas6v in večina obrtnikov jih je že opustila. Imeli so svoj pomen v časih, ko ljudje še niso znali čitotl ln še ni bilo uličnih napisov. V srednjem veku so bile urejene s patenti tudi pravice zdravnikov kakor vseh samostojnih poklicev; toda medtem ko so bih obrtniki in trgovci podrejeni, bodisi mestni ali podeželski, plemiški gosposki, sO se diplomirani zdravniki uvrščali po svojih svoboščinah med plemstvo. Po patentu cesarja Maksimilijana I. iz 1. 1517 ni smel na Dunaju zdraviti nihče razen na visokih šolah izšolanih zdravnikov, doktorjev. Iz zgodovine lekarn V starih časih tudi niso poznali lekarn v dandanašnjem pomenu besede. »Apoteka« Je bila nekaj časa prodajalna v splošnem, pa tudi slaščičarna. V lekarnah so v starih časih prodajali, predvsem dišave. Vedeti pa moram«, da so razne dišave nekdaj veljale kot zaščitno sredstvo pred nalezljivimi boleznimi. Tako so se branili predvsem kuge z dišavami, kisom in <' mom, ker so mislili, da se bolezen Siri po raku. Celo v prejšnjem stoletju, ko so bile že odkrite bakterije, sa odganjali kolero s kisom, raznimi dišavami, predvsem pa z dimom. Vendar so obstojale že precej zgodaj tudi prodajalne, kl so v njih prodajali samo zdravila m zdravilne potrebščine, v Nemčiji že v 13. stoletju. Na Dunaju so Imeli pravo lekarno že 1. 1405, a 1. 1457 so bili lekarnarji že včlanjeni v svoji zadrugi (cehu). Pravila so predpisovala, da smejo biti lekarnarji le ljudje, kl so bili izprašani od doktorjev in farmacevtov. Že tedaj »o morali zdravila prodajati po zdravniških receptih. Kakor zgodovina zdravilstva, je stara tudi zgodovina bolnic, ki so pa bile nekdaj seveda tudi drugačne, odnosno bolj primitivne kakor dandanes Vendar- ni točno znano, kdaj in kje so prvič Zdaj vzhaja mesec polagoma, a vedno više na nebo, preganja temino in obliva deželo z bleščečo svetlobo. Kakor da smo bledi duhovi, se pojavljajo naše roke in obrazi v noči. Eli moli pred napadom: »Vsemogočni naš Bog, ki si v starih dneh bil svojim meč in ščit, varuj v tej uri peščico svojih zvestih, ki gredo za pravično stvar v boj! Malo nas je in nismo vešči voje-vanja. Ako bo zmaga naša, te bomo častili zdaj in na vekomaj.« Kratko in skromno si govoril, Eli, hi če ti molitev vliva moč in pogum, je prav. Zavidam te, ker je tvoj glas zvenel tako čvrsto in mirno, ko si se zaupno obračal k Bogu. Nočem tajiti, da se tresem in drhtim. Ne streljam kaj prida, bežati pa še celo ne morem prav. Nekoč sem z enim samim strelom podrl medveda, toda to je bilo tedaj, ko je ogražal tebe, Eli. Nu, pa tudi Indijanci nas bodo ogra-žali ,čim se zbude. Geoffrey pravi, da po pijanosti niso tako kmalu budni kakor mi. Ampak, kako pa to ve ?... « Poslušam Geoffreyeve poslednje napotke za borbo, toda besede »o prazen zvok. Komaj in komaj razumem njih smisel. »Streljajte, ako morete, toda ne zanašajte se preveč na svoje puške, vzemite sekire in nože. Skušajte, da boste v dvoje ostali skupaj, da si bosta po dva in dva v sili pomagala. »Sovražniki imajo samo šest šotorov. Eli, Carter, Mark Pikle, Mike, Oliver Lomax in jaz — vsak izmed nas vzame po enega na piko. štedite s strelivom, saj bržčas ne bomo utegnili vnovič basati puške. »Merite v prsi, kadar streljate. S sekiro pa udrihajte med glavo in ramo — glavo lahko zgrešiš. »Bodite izpočetka čisto tihi. Naše življenje zavisi od tega, da jih presenetimo." * Iz zavetja dreves, ki so nas skrivala, stopimo na prosto in se plazimo po pobočju, obsijanem od meseca. Tako mi je, kakor da Utripa moje srce glasno od bobenoka. Skoraj pri vsakem drugem koraku udari železo mojega čevlja ob kamen in glasen žvenk preruši tišino. Bliže — vedno bliže. Ali se bodo prebudili? Ali se bo vsaj eden izmed njih zbudil in rekel sosedu: »Slutim nevarnost?.,. Prav tako kakor mi zdaj bi se pač tudi oni v temni noči priplazili do Ziona. Bog blagoslovi Geoffreja Montpelierja! Ako ostanemo živi, si lahko vzame v Zionu katerikoli kos zemlje in vsi skupaj mu zgradimo hišo, pa naj bo med nami prvi svetovalec. Zdaj zavohamo vonj mesa, ki se še vlači po ozračju, odkar so si pripravili večerno pojedino. In zdaj, ko smo se še bolj približali, lahko okrog šesterih šotorov razločimo razleknjene postave spečih med pojemajočimi ognji. Kako se Ie upajo tako brezskrbno ležati na prostem, ne da bi bili postavili straže! Gotovo so se do nezavesti napili in nato kar počepali po tleh. »Docela tihi bodimo, preden ne dospemo do taborišča,« je nekdo šepetal Geoffreyevo navodilo. Zdaj sva tukaj Andy in jaz in tik pred nama leži šest spečih moških z obrazom na zemlji, vsi obsijani od medle mesečine. Puški imava v rokah, toda še ne smeva streljati Imava ostro nabrušeni sekiri, ki sta podrli že marsikatero zajetno drevo. In noža imava, ostra, s svetlima reziloma. Andy drži svoj nož v desni. Za trenutek zaprem oči, ko vidim, kako po stari navadi preizkuša ostrino na svojem palcu, preden se sikloni, da bo brez šuma usekal. Jaz pa vzamem sekiro. Predstavljam si, da zidaj, ko sem oprijel leseno toporišče, ne bom čutil tako natančno, kako se ostrin«, zaseka v živo meso. »Je pač tako, kakor če podiraš drevo,« mi šine po glavi in potem še napotek: »Med ramo in glavo!« Za vihtim sekiro in trešim. Trojico od šestih ubijeva. četrti pa zarjuje, ko ga zadena moja sekira, in taisti trenutek zatuli nekje drugod neki drugi. Itt Že se je sprostil pekel. Obadva Indijanca od najine šestorice šineta pokonci. Stisnem sekiro pod pazduho in dvignem puško. Prvi strej zadene, zdajci sproži tudi Andy in nihče od šestorice se ne gane ve5^ Naprej! če so bili tudi drugi tolikanj srečni kakor midva, gre dobro, Toda zdaj so Indijanci vsi budni in se obupno bore na življenja in smrt. V noč odmevajo vzkriki bolečin in divje tuljenje, streli, zamolkli udarci. Neki moški, ki se mi vidi orjaški, plane iz nekega šotora — tik mimo Elija — pa naravnost nadme. Skušam se mU izogniti, toda že me strahovito udari v obraz. Omahnem, se zamajenv padem in začutim težko indijančevo nogo na svojem životu, ko zdrvi čezme. S poslednjim naporom ae dvignem- Spet stojim... omahujem, toda stojim. Kri mi curlja iz ust in zdaj nisem več človek. Zdaj M ne zgrozim zaradi udarca v živo meso. Hrepenim po njem. Če 14 ' 6TRAN O .^smmmammmmmmmmmmmmmmBamm ,/fačeli zdraviti ljudi v bolnicah. Najstarejša poro-jla o bolnicah so menda o »lazaretlh«, ki so vanje zapirali, odnosno v njih zbirali gobavce. V srednjem veku je bila gobavost razširjena tudi pri nas, zato je imela Ljubljana kakor vse večja luesta svoje leprosije, kakor so imenovali zavetišča za gobave. Zgodovinski viri pravijo, Ja je bilo v starih časih zavetišče za gobave na Rožniku. Pozneje je Ljubljana dobila lasaret na kraju sedanje šentpetrske vojašnice. Ime lazaret za bolnico izvira lz Italije, kjer so zavetišča, za bolnike Imenovali po Lazarju. Ko govorimo o starih bolnicah, jih ne smemo zamenjavati t mestnimi »špl-tali« ali hospitall, kakršnega je imela tudi Ljubljana, z zavetišči za obubožane meščane. Vendar ni bilo posebne razlike med zavetišči za bolnike, pravimi bolnicami, in hospitali. Menda tudi ime »špital« v pomenu bolnice Izhaja lz skupnega Imena »hospital« v starih časih, ko še niso delali razlik med zdravstvenimi in socialnimi zavodi. Zdravstvo v splošnem O organizaciji zdravstvene službe ne moremo govoriti v srednjem veku. V resnici so se pečali zelo z zdravstvenimi zadevami, predvsem zaradi kuge, toda primanjkovalo jim je sredstev, zdjav-stvenega osebja, izkušenj, pa tudi primernih predpisov. Kljub temu segajo začetki zdravstvene organizacije pri nas vsaj v 16. stoletje. Tako je znano, da so kranjski deželni stanovi zaposlili že 1. 1514 Jakoba Feltresa, »doktorja prostih ln zdravniških umetnosti« kot deželnega zdravnika. Plačo so mu določili 100 goldinarjev na leto, a še tega nI prejemal redno, tako da so ga po večini vzdrževali bolniki sami. Dela je Imel menda dovolj, saj je moral skrbeti za zdravje vseh deže-lanov. Da zdravstvene razmere v tistih Časih niso bile vzorne, je razumljivo samo po sebi. Umrljivost je bila zelo velika ln proti mnogim boleznim so bili predvsem brez moči. Da sta snaga ln zdravje najboljša zaveznika, se še niso zavedali, pa tudi ne. da žive v nesnagi. Niso imeli še dobre pitne vode (zlasti ne v mestih), ne kanalizacij; sonca niso znali dovolj ceniti in hiše niso bile zdrave, ker niso bile dovolj sončne ln zračne. Stanovanja niso bila še tako udobna, čeprav so bila nekatera meščanska ln zlasti plemiška Izredno razkošna. Kopalnic v hišah niso še poznali. Toda mesta so Imela javne kopalnice. Prav tako so Imeli kopalnice v samostanih. V srednjem veku je bilo kopanje nekaj časa velika moda, kar v splošnem ni znano. Velik odpor proti kopanju je nastal šele v 16. stoletju, ker Je duhovščina začela odločno pobijati nemoralo, ki se Je zelo razširila v parnih kopališčih, kjer so se ljudje zabavali dolge ure na dan ter prirejali celo pojedine. HITRO JE PRIJELA On: »Danes ponoči sem sanjal, da sem zaprosil za roko lepo, mlado dekle.« »In kaj sem odgovorila?« »Ženski vestnik Kako ravnam z dojenčkom Daj otroku dovolj zraka ln sonca. Tudi pozimi peljl otroka vsak dan za eno uro na sveži zrak. Daj otroku jesti vedno ob določenem času, to je na vsake tri ure. Ne razvajaj otroka s slaščicami! Ce dojenček joka, ga nikar ne Jemljl takoj v naročje; če ni lačen, moker ali bolan, bo že nehal jokati. Ako ga boš nosila ali zibala, si bo otrok to zapomnil ln ne bo hotel brez tega prihodnjič utihniti. Ne uspavaj dojenčka z zibanjem, položi ga v posteljico, bo že zaspal. Skrbi, da bo dojenček vedno snažen. Vsak dan ga okopi jI; kadar ga previješ, ga umlj z mlačno vodo ln potresi z otroško štupo. Ne suši nikdar plenic, ne da bi jih prej dobro Izprala; če le moreš, suši plenice na soncu. Ne dovoli nikomur, da bi poljubljal otroka, tudi sama ga ne poljubljaj. Ne imej otroka v kuhinji, ker mu sopara škoduje. Položi ga v njegovo posteljico v sobi! Ce je otrok bolan, pa ne veš, kaj mu Je, se posvetuj z zdravnikom. Nikar mu ne kuhaj čajev, ki' jih kdo nasvetuje. Otrokov organizem Je šibak ln ne prenese brez škode vseh mogočih poizkusov. Beri večkrat knjige o negi dojenčkov. Mnogo lahko pridobiš lz njih. Pazi, da ne boš prezgodaj otroka učila sedeti ln hoditi; otrok ima mehke kosti, lahko se mu skrivijo. Ne dovoli, da bi otrok nosil v usta Igrače ln trakove od obleke, tudi sesala mu ne dajaj. Ne pusti, da bi se otrok plazil po tleh; če pa hoče leztl, pogrni na tla čisto rjuho. Por na zimskem jedilniku Por Imamo na razpolago vso zimo, seveda, če smo ga dovolj pridelali. Zato bi ga morale gospodinje v zimskih mesecih, ko je trda za zelenjavo, še bolj ceniti. Tako je že pred sedanjo vojno pisala ugledna slovenska gospodinja. Por se iz-vrtno obnese kot dodatek aH začimba k raznim juham (krompirjevi, goveji, gobovi, zelenjadnl Itd.). Izboljša okus obari ln celo navadnemu ješprenju. Pridenemo kar celega ln ga odvzamemo, ko je Jed kuhana. S porom pripravimo dobro juho takole: zre-žemo ga precej na tanke kolobarčke ln jih vržemo na razbeljeno mast, kjer ga pustimo, da se praži. Ko se začne razpuščatl podobno kakor čebula, dodenemo na kocke zrezani krompir in žlico paradižnikove mezge in še dalje pražimo. Ko Je por že čisto razpadel in se oprijel krompirja, pomokamo, nato zalijemo, solimo in kuhamo, da je krompir mehak. Na drugI način pa por zrežemo na večje koM ln ga kuhamo v slani vodi do mehkega. Ko ja kuhan, ga sesekljamo ali pa kar pretlačimo na svetlo-rumeno prežganje ln zalijemo z vodo, V kateri se je kuhal. Okus Izboljšamo s poprom, z dodatkom enega ali dveh pretlačenih kuhanih krompirjev ln z raztepenim rumenjakom. Na juho lahko zakuhamo malo rlža, drobtinične cmoke ali pa damo kar opražene kruhove kocke. Por kot dobra prikuha. ki nam bo v sedanjem času lzpremenila Jedilni list, je pripravljen takole: v slani vodi skuhani por zrežemo na rezino, jih damo na prežganje, zalijemo z vodo ali Juho, da dobimo gostoto sladkega zelja, dosolimo, po. popramo ln ko nekaj časa vre, postavimo na mizo h krompirju, kakorkoli pripravljenemu. V slani vodi skuhani por zabelimo kot špargljo z drobtinicami. Mnogi ne prenesejo čebule na kislem krompirju, fižolu v zrnju ali stročju. Vs® te težave zelo omilimo, če narežemo namesto čebule por. Ker por ni občutljiv za mraz, si ga prav lahko pripravimo za vso zimo. Vzimljen V kleti ali v vzlmlšču med drugo zelenjavo na vrtu nam bo vedno na razpolago. Pomladi pa prid« na vrsto tisti, ki je prezlmll kar na gredici. Drobni nasveti Sadne madeže odpravimo iz belega platna, 6« nakapamo nanje cltronovega soka ln jih potem še dobro preperemo v mlačni milnici. Iz barvastega blaga jih pa odpravimo, če jih pomočimo v vodikov prekis, ki smo mu primešali salmlaka, nakar jih dobro izplaknemo še v čisti vodi. Svetli klobuki iz polsti (klobučevina) postanejo spet lepi, če jih zadrgnemo s finim peskastlm papirjem. Klobuke lz bele klobučevine pa lepo očistimo, če jih namažemo z mešanico magnezije ln vode. Ko se zmes posuši, jih potem dobro skrta-člmo. Tudi mešanica lz treh delov špirita, treh delov salmiaka in enega dela soli jih lepo očisti. Madeže od vroče posode odpravimo iz politira-nlh miznih plošč, če jih zdrgnemo s pepelom od cigar ln potem še dobro zdrgnemo s krpo, pomočeno z olivnim oljem. Neprijetno je, če na zimo opazimo, da so nam snežke in galoše razpokale. Ce z njimi pravilno ravnamo, pa to prav lahko preprečimo. Dobro očiščene snežke in galoše namažemo z dobro kremo za čevlje, natlačlmo vanje papirja in vsako galošo posebej zavijemo, potem jih pa shranimo na neprevroč in nepremrzel prostor. Zamudno strganje korenja si prihranimo, če korenje poparimo, nakar olupek z lahkoto oddrgne-mo s krpo. Krtače s pollranim lesom očistimo v milnici. Pollrano ploskev pa Je treba natreti z maščobo, ker se sicer polltura pokvari. Madeže od olja spravimo lz preprog z magnezij o in bencinom. Oboje zmešamo v kašo ln jo a palčico namaženo na madež. Kakor hitro se zmes strdi, jo odstranimo s krtačo. Ce madež še nI Izginil, namažemo kašo še enkrat na preprogo. utegnem basati puško, streljam. Porabljam puško za bat. Udriham s sekiro kakor blazen. Porivam nož v človelka, ki se drži moje roke. Se nikoli v življenju se nisem tako lahkotno gibal. Lahko tekam, f'.:ačem ob stran, se bliskovito obračam, sopem skozi kri, ki curlja iz mojega strtega nosu. Indijanec, ki leži plosko na tleh, seže po meni, me zgrabi za nogo in se boriva kakor dve divji zveri. Nož ima v desnici. Brez pomisleka sežem s prsti po rezilu, ne čutim nikake bolečine, prevzema me zgolj občutek zmagoslavja, ko se zdajci moj nož zarine v sovražnikov golt. Indijanec zahrope, potem utihne. Noža ne morem več potegniti iz vratu pa vzamem njegovega in že sem spet na nogah, se iznova vržem v vihro, ki me obdaja, v blazno, grozotno vihro. V pol ure je vse minilo. Bojišče je bilo pokrito z indijanskimi trupli, ki so ležala vse križem. Geoffrey in Eli sta hodila naokrog, se sklanjala nad one, ki so še hropli ali se gibali, in sta jim prerezala vratove. Sopuh vroče krvi je polnil ozračje. Visoko nad nami je sijal mesec in je negibno zrl na morišče okoli enega samega šotora, ki je še ostal. Bilo mi je, kakor da se v mojem životu pregiblje orjaška kača. Segel sem si z roko v obraz in začutil krvavo kašo — to je bil nekoč moj nos. Tedajci se je kača v meni naenkrat razpotegnila in šinila pokonci. Padel sem naprej in obležal. Naenkrat sem začul Mikeja ob sebi. »Upajmo, da ni kaka notranja poškodba,« je rekel zaskrbljeno. Ne besede nisem mogel izgoltati. Obrnil me je na hrbet. Strmel sem v nebo, ki se je blazno vrtila pred mojimi očmi. Še preden sem začutil steklenico med zobmi, sem že zavonjal rum, ki mi ga je skušal Andy vliti v usta. »Le pogum, Filip, skrnite!... Vem, kaj vam dobro de.« Z neskončnim naporom se mi je posrečilo, da sem srknil nekaj malega močne pijače. Kača v meni se je nekoliko skrčila. Blažilna toplota me je prešinila. »Jaz moram dalje, mnogi me potrebujejo,« je razložil Mike. šel je. Ko sem ležal še nekaj minut mirno na tleh, sem začutil olajšanje in sproščenje, dvignil sem glavo, potem život in sem se omahuj6 postavil na noge. Počasi, preudarno sem štel može, ki sem jih videl pokončne. Andy, Mike, Ralf, Eli, Oliver Lomax, Izak Carter, Jake Crane, Amos Beeton, trije bratje Piikleji in Geoffrey. Dvakrat sem jih preštel. William Lomax, Joe Stegles, Thomas Crane in Ti m Dendy — kje so pa ti? Ni jih bilo poleg. Zdaj je pristopil k meni Geoffrey Montpelier.« Ste srečno prestali, Filip?« je vprašal. »Da,« sem trudno odgovoril, potem: »In vi?« »Kdo bi verjel, Mike mora svoje šivanje še enkrat od kraja početi!« Geoffrey Montpelier je bil zadet na taistem mestu kakor prvič, prav enaka strahotna cunja mesa mu je visela čez obraz. »Kaj-pa drugi?« sem poizvedoval. »William Lomax in Thomas Crane sta mrtva. Joe Steggles je prav slab. Tim Dendy se še ni osvestil; bržčas ima počeno lobanjo.« »O Bog,« sem zaječal. Pomislil sem na svojce. »Prekleto srečo smo imeli, da smo odnesli s tako pičlimi izgubami. Razumite vendar, Filip, da smo vseh dve sto odstranili. Dve sto!« »Zato smo vam dolžni zahvalo!« sem mrmral predse. »O, ne, za to moramo biti hvaležni žganjarni starega Jonesa v Dixonvilleu. Večina njih je bila tako pijana, da sploh niso vedeli, kaj se jim je zgodilo.« • Vlekli smo se — mi sami, pa z našimi ranjenci in mrliči — na prostor, ki je bil nekoliko oddaljen od bojišča in smo čakali jutra. Naposled se je zdanilo. Toda jutro ni bilo tako bleščeče kakor včerajšnje, marveč turobno in sivo. Zdaj šele smo lahko videli, koliko nas je stala zmaga. Vsak izmed nas je odnesel rano, čeprav nisem nikogar videl s tako grozotno razdejanim obrazom, kakršen je bil moj. Mike je imel dela čez glavo. »Čujte, možje,« nas je ogovoril Geoffrev. »Dečki in starci indijanskega rodu lahko prisp6 vsaJk trenutek. Zdelani, kakršni smo, se niti s temi ne smemo več spustiti v borbo. Pa je tudi bolje, da jih pustimo v veri, da v Zionu živijo stotine belih mož. Dobro bo, če se vrnemo h konjem.« »Pa naši mrliči?« »Pokopali jim bomo tam gori pod drevesi...« (Dalje) Knjižna tombola Zimske pomoči LJUDSKA TOMBOLA c) 75 četverk po svetu| X Nemci v Ameriki. Danes živi v Ameriki 25 milijonov Nemcev. Pred svetovno vojno 1914-1918 je izhajalo v Ameriki nad 1000 nemških listov. Nemec Robling Iz Muhlhausna na Ttirinškem je ustvaril prvo ameriško svetovno čudo — brooklyn-eki most. Ko je bilo v ameriškem parlamentu leta 1789. glasovanje o državnem jeziku, je šlo za odločitev med nemščino ln angleščino ln samo z enim glasom večine je padla odločitev za angleščino. In odločilni glas je bil baje nemški — glasoval je za angleščino nemški poslanec. Med belo-kožcl v Ameriki so Nemci s 17.5% na drugem mestu. Na prvem mestu so Angleži s 44.4%, na tretjem Irci z 11.2%. Njim slede Skandinavci s 4.3%, Poljaki s 5.1%, Italijani s 3.6%, Holandcl s 2% ln Rusi z 1.8%. Ostali prebivalci Amerike so iz vseh drug'h evropskih in izvenevropskih držav. V Ameriki živi še 9 milijonov Židov. 14 milijonov zamorcev ter precej Kitajcev, Indijancev itd. Združene države so 17 krat tako velike kakor Združena Nemčija. Prebivalcev imajo pa samo 130 milijonov. X P°lkovni zdravnik »i je sam amputiral nogo. Kakor šele sedaj poročajo, je bil na Kubanskem mostišču zdravnik nekega nemškega ok topniškega grenadirskega polka težko ranjen v nogo, ki so jo zadeli izstrelki iz strojnice nekega •ovražnikovega letala. Da bi lahko nadaljeval •vojo službo, si je polkovni zdravnik sam amputiral levo nogo, si jo zasilno obvezal ter skrbel za deset nadaljnjih ranjencev. Sele ko le •vojo nalogo izvedel do konca, se je polkovni sdravnik dal odnesti na glavno obvezališče. X Sneg na Portugalskem, nenavaden pojav. V četrtek »o zabeležili na Portugalskem najnižjo temperaturo v zadnjih desetih letih Z južne Portugalske poročajo enako kakor s severne o 11 topinjah mraza. V Lizboni in več drugih krajih je v petek celo snežilo kar se ob tem času še ni nikoli dogajalo. V največje začudenje prebivalstva, ki takih prizorov še ni doživelo, ie bilo hribovje Cintra pri Lizboni v petek popolnoma pokrito s snegom, ki je dosegel v nekaterih krajih višino 20 cm. Bojijo se. da bo sedanji val mraza glede na poprej vladajočo sušo zelo neugodno vplival na žetev. X Ita|ijanski umetniški zakladi odpeljani v Južno Afriko. Dnevnik »South Afričan« poroča, da v zadnjem času, kakor trdijo johannesburški trgovci z umetninami, prihaja po tihotapskih poteh vedno več italijanskih umetnin v Južno Afriko. Posamezni johannesburški strokovnjaki «o že ugotovili, da je prispelo v Južno Afriko več zasebnih italijanskih umetninskih zbirk. Deloma gre za zelo dragocene slike. X Angleški vojaki se bojč, da ne M ostali po vojni brez kruha. Po poročilu velikega angleškega dnevnika »Daily Maila« naj bi se v februarju ali marcu vršila v Londonu konferenca angleškega Imperija o izseljeniških vprašanjih. Zamišljena Je oftlvidno pomiritev angleških vojakov, ki v brezštevilnih dopisih parlamentu ln javnosti izražajo vedno bolj skrb, da bodo ostali ob koncu vojne brez kruha. List poroča, da ministrstvo za kolonije izdeluje načrt za izseljevanje. Toda zastopniki domlnionov v Angliji se ne izražajo nič kaj dobro o tem načrtu. Na zadevna vprašanja »Dally Maila« Izjavljajo samo, da so Izučenl delavci prej ko slej v dominionlh dobrodošli in da Imajo najlepše izglede, kajti dominioni nameravajo zgraditi si z lastnimi sredstvi svojo industrijo. S tem Je izseljeniški konferenci sporočena smrtna obsodba. Industrializacija domlnionov vodi nujno k novemu povečanju angleške brezposelnosti. Konferenca Ima torej čisto agitatoričen pomen ter je samo slepilo za angleške vojake. Tudi če bi Imela resne namene, Anglija ne bi Imela za svoje vr-nivše se vojake pripravljene druge usode kakor Izselitev. X Konji v čevljih. Rimljani se prvotno niso borili proti krhkosti konjskih kopit s podkvami kakor mi. Takrat je bilo zelo važno izbrati za delo in rejo konja s trdimi kopiti. Kakor že Grki so tudi Rimljani utrjevali roževino kopita s smolo. Uporabljali so pa tudi pravo usnjeno ali pleteno obutev za konje. Končno Je bil izumljen železni konjski sandal, čigar podplati •o se dali pritrditi na kopiti ln privezati h gležnju. Tako se je razvila nekakšna podkev ali konjsko obuvalo, ki se je dalo obuvati in se-ruvati. Med tem razvojem je bila doba. ko so hodili konji obuti kakor ljudje. X Starost oken. Ljudje dolgo niso poznali eteklenih oken. Orientalci so imeli namesto oken mreže ali zavese. Kitajci so napenjali na okna tenko lakirano blago. Pozneje so delali Zimska pomoč Ljubljanske pokrajine vabi vse prebivalstvo, da se v največjem številu udeleži knjižne tombole v korist te prepotrebne človekoljubne ustanove. Namen knjižne tombole je dvojen: razširiti slovensko knjigo med prebivalstvo in s čistim dobičkom pomagati najpotrebnejšim. Ljudska tombola, za katero bomo prodajali tombolske karte po 10 lir, bo imela naslednje dobitke: a) 200 dvojk (kvatern — 4 številke v isti vrsti). Cetverka do« bi knjige ena do šest in: 7. I. Matičič: Petrinka. Notranjska povest. 8. I. Vaštetova: Umirajoče duše. Roman o F1« Robbl. č) 50 petorio (činkvinov — pet številk v Isti vrsti). Petrorica dobi knjige ena do osem in: 9. F. Podlim barski: Oospodln Franjo. Roman. 10. J. Mlakar. Spomini. (amb — 2 številki v Isti vodoravni vrsti), vsaka dvojka dobi: 1. Jurčič: Cvet in sad, roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka ln Ilustracijami profesorja S. Santla. 2. S. Gregorčič: Oljki, pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva Ilustriral Lojze Perko. 3. J. Dular: Krka umira, roman. Z ilustracijami akad. slikarja R. Debenjaka. 4. J. Slapšak: En starček je živel... Pravljice in legende Za 70 letnico pisateljevo z uvodom dr. Tineta Deebljaka in slikami prof. F. Podrekarja. 5. N. Veiikonja: Anekdote. Nova zbirka. S karikaturo avtorja, delo prof. F. Podrekarja. b) 100 trojk (tern — tri številke v isti vrsti). Trojka dobi knjige ena do pet In: 6. K. Mcško: Ob tihih večerih. Mir božji, Novele. Za 70 letnico avtorjevo, z uvodom N. Veli-konje. okna iz brušenih lastur ali iz ploščic živalskih rogov. Rimljani so krasili svoja okna s fino brušenimi dragulji ali alabastrom in marmorjem V pompejskih izkopaninah iz leta 79. p<> Kristu so pa že našli steklena okna. V tretjem stoletju najdemo v Evropi prve sledove steklenih oken. V onih časih pa seveda pri nas še nihče ni mislil na izdelovanje oken, kakor jih imamo zdaj. To bi bilo veljalo za velik luksus. Francozi so napenjali na okna fino obdelano kožo ali z oljem prepojen papir. Prve steklarne so izdelovale prvotno samo majhne, zelene, v svinec vsrtavljene šipe, ki pa seveda niso dosegale staroarabsikih svetilk, visečih v mošejah. Orientalci so poznali izdelovanje stekla mnogo poprej ln bili so v tem pogledu naprednejši. X Reforma ženske deiovhe službe v Španiji. General Franco je s posebnim dekretom odredil bistveno lzpremembo dosedanje ženske delovne službe. Odslej naprej so vse žene in dekleta od 17. ln 35. leta zavezane k delovni dolžnosti. Dopuščene so le malenkostne Izjeme. Po opravljeni delovni službi bo dobila vsaka žena izpričevalo, ki bo nujno potrebno za vsakršen položaj v španskih ženskih organizacijah. Enako morajo imeti žene ln dekleta, ki prosijo za potni list, ali ki bodo od 1. Januarja 1945. nadalje hotele pripadati umetniškim, kulturnim, športnim ali podobnim združenjem izpričevalo o opravljeni delovni dolžnosti. X Govoreči psi. Francoska Akademija znanosti pravi v svojem poročilu leta 1715, da je bil Leibniz tisti, ki je odkril, da tudi pes zna govoriti. Kakor piše Leibniz, se je nekje na saškem igral nekj otrok s psom, pri čemer je pes začel dajati od sebe' glasove, v katerih je tisti otrok ugotovil neko sorodnost s človeškimi glasovi. Otrok Je spričo tega skušal psa naučiti, da bi se še razločneje začel »po človeško izražati« i nga ie baje naučil trideset besed. To njegovo govorjenje pa je bilo seveda bolj podobno nekakemu odmevu, to se pravi, otrok je moral prej besedo spregovoriti psu na uho, nakar jo je ta ponovil. Na koncu svojega poročila francoske Akademije znanosti pa stoji, da Je Leibniz tudi sam videl ln slišal tistega psa. kako govori. — O drugem takšnem »pametnem psu«, ki je znal govoriti, pa poroča »Mercure de France« v svoli januarski številki leta 1728. Bil le to neki mestni pes, ki je imel navado, da je vselej, kadar se le vrnil domov, začel nekam cviliti in ea ni bilo mogoče potolažiti. Ta njegova navada ie privedla gospodarja na misel, da bi morda pes rad kaj povedal. Posvečal mu je odslej vedno več pozornost! Vzel je psa v naročje, ga prijel z eno rok oza zgornjo, z drugo pa za spodnjo čellust. in pes Je »govoril«. Njegov gosipodar 1e potem začel poljudno premikati zdaj zgornjo, zdaj spodnjo pasjo čeljust ter tako spreminjal pasji glas. Ob primernem premikanju čeljusti je gospodar dosegel, da Je pes precej razločno izgovarlal nekaj besed. Pravijo, da je na te način naučil svojega psa kakih šestdeset dvozložnih ali trizlož-nih besed. d) 25 tombol (15 številk na tablici). Tombola dobi knjige ena I do deset in kot dodatne dobitke še naslednja zneske za nakup knjig, po prosti izbiri: I. ton}« bola 5000 lir, n. tombola 3000 lir, m.—V. po 2500 Ur, VI.—Vm. po 2000 lir, IX,—XII. po 1500 lir, XIII.—XVH. po 1000 lir, XVIII—XXI. po 800 lir, XXH,—XXV. po 500 lir. žrebanje se bo pričelo na velikonočno nedeljo« Podrobnosti bodo sledile. • BIBLIOFILSKA TOMBOLA Zimska pomoč vabi prebivalstvo, da ae odeledfl v največjem številu bibliofilske knjižne tombolo v korist Zimske pomoči. Ker bomo izdali vso knjige bibliofilske knjižne tombole deloma v no* vem tisku, deloma popolnoma na novo, deloma nalašč za to priliko opremljene, bodo te knjige prav gotovo posebne vrednosti. Tombolske karte za bibliofiCko knjižno tombolo bodo veljale po 100 lir. Blbliofilska knjižna tombola bo imela naslednje dobitke: , a) 250 dvojk Vsaka dvojka dobi knjige: I 1. J. Jurčič: Cvet in sad. Roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka in Ilustracijami akad. slikar« ja prof. S. Santla. V večjem formatu In na bolj« Sem papirju kot ljudska izdaja. 2. S. Gregorčič: Oljki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva Ilustriral Lojze Perko. V! večjem formatu ln na boljjšem papirju kakor ljudska izdaja. 3. I. Pregelj: Na vakancah. Novela. Bibliofil. ska izdaja z ilustracijami akad. slikarja M. Preglja in z uvodom prof. B. Preglja, avtorjevih sinov, 4. F. Balantič: Sonetni venec: Blbliofilska iz« daja z lesorezi M. Tršarja ln uvodom dr. Tineta De beljaka. 5. Zbornik Zimske pomoči 1944. Bibliofilska Izdaja prispevkov slovenskih pisateljev, pesnikoVj umetnikov in glasbenikov. b) 120 trojk Dobitki so knjige ena do pet in: 6. N. Veiikonja: Otroci. Novela. Prirejena iz» daja. c) 120 četverk Dobitki so knjige ena do šest ie: 7. S. Jenko: Zbrani spisi. Prirejena Izdaja. 8. I. Tavčar: Cvetje v jeseni. Novela. BibliofU« ska Izdaja z Ilustracijami arh. Oražma. 1944 č) 70 petoric Dobitki so knjige ena do osem ln: 9. Siničič: Prebujenje. Izvirni roman. Prirejen« izdaja. 10. M. Male*: Cankarjeve risbe. Bibliofilsk« Izdaja. d) 85 tombol Vsaka tombola dobi poleg knjig od ena do da« set še posebne dodatne dobitke, in sicer: 1. Cankarjevi zbrani spisi; 2. Santlove Izvirne ilustracije za Jurčičev roman Cvet in sad; 3« Finžgarjevl zbrani spisi; 4., 5. ln 6. Pregljevi zbrani spisi, 7. Tavčarjevi zbrani spisi; 8., •., 10, 11 .ln 12. Originalni odtisi bakrorezov za blblio« f.lsko Izdajo Perkovih risb k Gregorčičevi odi Oljki; 13 Originalne risbe M. Pregljevih ihistra* clj za I. Preglja novelo Na vakancah; 14., 15,| 16., 17. in 18. Originalni odtisi Debeljakovlli ba« krorezov k Dularjevemu romanu Krka umlraf 19., 20. Debeljak Tine: Kitica Mickievviczevih. Z izvirnimi ujedankaml akad. slikarice Bare Rem« čeve. Tine Debeljak: šopek Cankarjevih pisem. Blbliofilska izdaja; 21. in 22 Zbrana dela Oton« Župančiča; 23. ln 24 Zbirka Slovenčeve knjižnicejj 25. in 26 Zbirka Naše knjige: 27. in 28. Zb:rkS Dobre knjige: 29., 30.. 31., 32. in 33. Štele; Slo« venski lesorez z originalnimi podpisi živečih umet« nikov; 34. Zbirka knjig: M. Kos: Zgodovina =lo« venskega naroda. F. Grivec: Knez Kocelj. kožar* Vodnik sodobna slovenskega lirika; 35. Rey« mont: Kmetje. 4 knjige. Dr Debeljak: Reymon* tovi kmetje v luči književne kritike. Katero dodatno tomb^n bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb. Podrobnosti bodo sledile. i smešnice ČUDNO NAKL.M Č.IK Gospod Pozabljivec se je udeležil domače zabave pri Kozamumikovlh. Ko se je drugo jutro ■budil z razbijajočo glavo, se je spomnil, da je prejSnjl večer zasnubil Kozamurnikovo hčer. Skotili je k telefonu, zavrtel znane številke in telefoniral: »Ali bi lahko govoril z gospodično Ančko?« »Pri telefonu,« se je oglasil nežen glasek na drugem koncu. »Tukaj Jože,« je nerodno dejal gospod Pozabljivec, »včeraj sem prosil za vašo roko, pa sem čisto pozabil, ali ste odgovorili da, ali ne?« Ančka je pa piav tako nežno odgovorila:, "Dobro da ste me poklicali. Pravkar sem namreč premišljevala, kdo je to bil.r GLOBOKA LJUBEZEN +Tone, aH me boš ljubil tudi potem, ko bom jrda in stara?« »Oh, dragica.« pravi Tone, »vem, da boš nekoč »tara, grša v mojih očeh pa sploh ne moreš nikoli postati.« PKVA SKKB Sosed priteče ves rdeč od Jeze h Oebularjevim ih pravi: »Vaši trije dečki že spet sede na moji jablani.« Mati pa vsa v skrbeh vzklikne: »Za božjo voljo. kje je neki četrti. Janezek?« KATASTROFA Prijatelj vpraša gospoda Korenčka: -Ali je res, da si kupil star železniški vagon za poletne počitnice ?« »Res Je,« pravi gospod Korenček, • vendar ga bom kakor mogoče hitro spet naprel prodal.« »Zakaj pa?« vpraša prijatelj. »Pomisli,« pravi gospod Korenček, »kupil sem ravno vagon za nekadilce « VREMENSKA NAPOVEDOVANJA »Torej, vi ste meteorolog? Ali se vam pa tudi kdaj posreči uganiti pravo vreme?« »Vselej, samo v datumu se včasih zmotim.« UPANJE Gospodinja pride domov ln najde pri služkinji v kuhinji mladega moškega. »Torej vi ste Ankln brat,« pravi prijazno. »Ali smem vprašati, ali Ima Ana še več bratov.« »Upam, da ne,« pojasni prišlec. V ŠOLI Učitelj da učencem nalogo, naj opišejo doživljaje vsakega dne v tednu.« Eden izmed učencev je napisal: »V ponedeljek sem šel z materjo in sestro v gozd nabirat borovnice. Potem smo jedli borovnica v torek, sredo, četrtek, petek ln soboto.« NERAZUMLJIVO »Ne razumem, zakaj sc ljudje zmerom tako gnetejo, kadar gredo iz kina aH gledališča Oe bi vsi na koncu ostali na svojih sedežih, dokler ne bi drugi odšli, bi se nikomur ne bilo treba gnestl.« TAKRAT SE SPOMNI žena možu: »Vselej, ko vidiš kakšno mlado lepo dekle, pozablS, da si poročen.« Mož: »Motiš se. dragica, takrat se šele spomnim.«- STARA LJUBEZEN Marjanca in Jože sedita na klopi v parku. Njuna ljubezen traja že lepo število let, zato Marjanca upravičeno vpraSa Jožeta: »Ali se ti ne zdi, da bi se morala midva poročiti?« Jože pa zamišljeno pravi: »Prav imaš, vendar hudo dvomim, da bi naju kdo vzel.« MLADI VRTNAR Gospod Cof ima vrt. Nekega jutra spet opazuje bujno zelenje po vrtu, ustavi se tudi pri solati, nekaj časa jo opazuje, potem pa modruje sam pri sebi: »čudno, vsadil sem glavnato solato, zrasli so pa polži. Narava je res čudovita.« LEPA VRSTA DOPUSTOV »Jože, aH si letos že imel dopust ?« »Seveda,« pravi Jože, »celo trikrat sem g« Imel. Prvič svojega, drugič, ko ga je Imela moja žena, tretjič pa, ko ga Je Imel moj šet« NISTA SE POZNALI Mlado dekle pride k dijaku na obisk. Gospa, ki jI odpre vrata v njegovo stanovanje, pravi: »Pro« sim, če pokličete gospoda Vodnika. Sem namreg njegova sestra.« »Zelo zanimivo,« pravi gospa, »ja« sem pa nj«< gova mati.« NAIVNO Tlnčkova žena piše pismo. »Katerega smo pa danes?« vpraša svojeg* moža. »Nimam pojma.« »Saj Imaš vendar časopis v žepu!« »Toda ta jo od včeraj « Domače idravilne rastline Kako jih nabiramo ln saHImo 43. VOLCIC aH bubika je po ustroju in obliki cveta nori« podobna, toda navadno nižja in bolj sočnata rastlina. Do 1 m visoko okroglo steblo ima navadne dva vrha aH tri. Pecljatl listi stoje premenoma po steblu in vejah. Po obrisu so suHčastl, rob ja cel; popolnoma so goli in vsi precej enako veliki. Ploskev je nekoliko grbasta ter po zgornji strani temnejše barve. Ki masti cveti ras to pošastne J no ob listnih pecljih. Venec Je zunaj svetlo-rjav, znotraj zelenkast. Plod je zelenkasta glavica, ki se odpira s pokrovcem. Volčič raste po senčnatih gorskih gozdih, pa tudi po dolinah ob jarkih, včasih v veHklh množinah. Iz listov in korenik izdelujejo jako učinkovita zdravila, ki jih pa more predpisati samo zdravnik. Glede nabiranja ln sušenja velja to, kar sm® povedali pri noiicL Pomni, da je volčič v vseh delih jako strupen! Križanka št. 9 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. obrtnik, 5. ztobnost. 12. udomačena žival, 16. peklenšček, hudobni duh. 18. država v Severni Ameriki, 19. jezero v Sibiriji, 20. v murvi, 22. svetopisemski oseba, 24 slavnostni, mrečani, 25. zločin, 26. predlog, 27. pesem. 29. svetopisemska oseba, 31 pritrdilnima (v narečju), 32. pokrajina na Hrvatskem. 33. žuželka, 34. okrajšano srbsko moško ime, 30. kurivo, 38. država v Aziji, 40. pristanšče v Sinji, 41. hrib pri Beogradu, 43. svetinja, zaščitno sredstvo, 45. vaja na orodju (množina), 46. je treba sedaj skoro na vsako stvar, ki jo hočemo kupiti, 48. vasi. 49. tiskarnlški delavec. 50. žensko ime, 52. grška črka, 53. stroji, 58. naklepni zloč!n, 61. denun-epskega naroda, 17. naravno bogastvo, 19. svetopisemska oseba 21. pokojnikova žena, 23. del noge, 25. kemična prvina, 26. kraj v senci, 28. vrsta žganja 30. pekova potrebščina. 32 oseba Iz Jurčičevega »Desetega brata«, 33. so ga včasih nosili zločinci, 35. letovišče v Posdižju, 37. mo--«ko Ime. M. v temi. 40. oče, 42. grška boginja, 44. Italiji?nskl spolnik. 15. tvegana pogodba. 47. naslov, označba .naziv. 49 število. 51. vojaška fdinica. 53. slovit francoski kardinal pred francosko revolucijo. 54. žensko Ime. 55. kurivo, 5«. jfora na Kreti, 57. hribovje na Primorskem, 58. fhtčajno pogoditi, domisliti se, 59. ž'valski glas, HO. določene barve, 62. predplačila, 63. nevestino premoženje (množina), 64. reka na Hrvatskem, 65. mesto v Nemčiji (fon.), 67. plezalcev« potrebščina. 68. začetek in konec abecede, 69. država v Aziji, 72. mil, dober, 74, zgoščeni kisik, 77. poziv, krik, 79. šop slame, 81. zavetišče, pribežališče, 84. število, 85. začimba, 86. osebni zaimek. 88. podrediti veznik, 90. kratica za akademski naslov, 91. osebni zaimek. 92. osph.ii zaimek, 94. v nogi. * REŠITEV KRIŽANKE ŠT. K Vodoravno: 1. sejati, 6. »talen, 12. k&toda. 18. opera, 19. svarilen, 21. kopun, 22. dira, 23. skat, 24. Amon, 26 roka, 27. okaran, 28. to, 30. Azijat, 31. mi. 32. Kolubara, 36. to. 37. st, 38. Lugft 39. lina, 41 os. 43. uin, 44. lub, 45. gala. 48. trs ,50. od, 52. prelat, 53. poguba, 54. Otokar, 55. al 56. žep, 58. deka, 59. Ema, 60. Or, 62. oj. M, Rože. 66. moda, 68. pl., 70. ro, 72. kanibali, 75. za, 76. aparat 79. no, 80. slikar, 82. pari, 83. Arest 86. svit, 88. lama. 89. Idaho, 91. plezalec, 94. p«-tek. 85. nkoli, 96. Aladar, 97. lopata. Navpično: 1. Sodoma. 2. epiki, 3. Jera, 4. Ararat. 5. ta. 6. Svarog, 7. tat, 8. ar. 9. H, 10t Ela, 11. nemiri, 13 ak, 14. Torino, 15. opoj, 16. dukat, 17. anatom, 19. SK. 20. no. 23. SN. 25. na, 28. tu, 29. ob, 32. kub, 33. lagoden. 34. Alabama, 35. Ant, 37. smelo, 38. Luter, 40. aroma, 42. sokol, 43. um. 44. laž, 46. age, 47. luk, 49. sta, 51. dar, 57. pok, 59. Edi, 61. Arapin. 63. Jeriho. 65. zabela, 67. Oliver, 68. Prilep, 69. baraka, 71. vpadi, 73. in, 74. bo, 75. pamet, 77. arak, 78. ta. 80. nt, 81-Kata, 84. rp. 85. sel, 86. sla. 87. lc. 90. ol. 92. tm, 93. ad, 94. po. »"»h- da« Knnsortlmn — Za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner. Direktor L R. — direktor v p., Igriška 8. — Sehrittlriter — urednik: Davorin Ravljoa, J«turiu»lf«t — novinar, Stari trg 7. — Fiir d le Ih-iiekerot — Za tiskamo »Narodna tiskarna«: Fran Jernn, Direktor — ravnatelj. Alešovčeva «. — Alte In Irfillmeh — vsi v Ljubljani.