CELJSKI TEDNIK GLASILOJOCtALISTlClE ZVEZE BELOVNEGA LJUDSTVA CEUE, 10. FEBRUARJA 1967 — LETO XXI. šT. 5. — CENA 50 p^ Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-6V, 21-76; oglasi in naročniki: 31-05, ekonomska propaganda: 30-85 NEURADNO - MILIJONAR Po neuradnih in nepotrjeiiili i)odatkih smo tudi na širšem celjskem območju re- gistrirali milijonarja. Delovni človek je namreč lani v decembru za svoje delo ne- uradno in neijotrjeno prejel milijon starih dinarjev dohodka. Kako je to mogoče? Mogoče. Zaslužil jih je. Zaslužil po pra- vilniku o delitvi, po pravilniku pa lahko vsakdo služi in zasluži. Po pravilniku bi bil lahko zaslužek še celo znatno večji. Za- kaj pa ne? Zakaj bi utesnjevali samo- upravno delitev po delu ter omejevali de- lovno iniciativo in sposobnost? Zakaj ne bi smel nekdo delati in zaslužiti — milijon? Zakaj, ko drugod po svetu tudi služijo mi- lijone? Zaslužiti milijon, četudi neuradno in ne- potrjeno, gotovo ni lahko, zato so pri nas milijonarji še redki. In še ti niso dolgo mi- lijonarji, kajti brž ko potrošijo eno samo paro, nimajo več milijona. Zaslužiti, zlasti pa sprejeti milijon v ekonomsko povsem normalnih in uteme- ljenih pogojih je morda celo laže, kakor sprejeti ga recimo iz virov družbenega kritja. Toda v obeh primerih je težko, če ima človek nekaj kritične presoje o vred- nosti dela pri nas in nekaj morale. Toda morala je relativna stvar; pravilnik pa tu- di. In bržkone je v takšnem pravilniku na- paka. Morda je v njem preveč gastronomi- je in astronomije in premalo geologije, ki bi upoštevala našo zemljepisno širino. Kdo ve? Vse je možno. Možno je celo za- služiti neuradno milijon na uradni napaki! DIHUR PROSIAVE OB KDLTURNEM PRAZNIKU OSREDNJA PROSLAVA V POČASTITEV SLOVENSKE- GA KULTURNEGA PRAZNI- KA JE BILA V CELJU 8. FE- BRUARJA ZVEČER V DVO- RANI NARODNEGA DOMA. NASTOPILI SO MOŠKI PEV- SKI ZBOR IVANA CANKAR- JA, ZBOR DPD SVOBODA CELJE, KOMORNI MOŠKI ZBOR IN MEŠANI PEVSKI ZBOR ZELEZNICARSKEGA DRUŠTVA FRANCE PREŠE- REN. V PROGRAMU PA STA SODELOVALA TUDI DVA RE- CITATORJA IN SOPRANIST- KA ZLATA ŽOHAR-KOZMU- SOVA, KI JO JE S KLAVIR- JEM SPREMUALA PROF. MAftENKA SANCINOVA. PROSLAVA JE IZREDNO LE- PO USPELA. VEČJI DEL ZA- RADI IZREDNO PESTREGA PROGRAMA, NEKAJ PA TU- DI ZARADI HVALEŽNE PUB- LIKE, KI JE TOKRAT DO ZADNJEGA KOTIČKA NA- POLNILA VELIKO DVORA- NO. TO SE V CELJU ŽE LEP ČAS NI ZGODILO, SAJ SO PODOBNE PRIREDITVE PO- NAVADI TAKO SKROMNO OBISKANE, DA JE ŽE KAR MUČNO. MED OBISKOVAL- CI JE BILO TUDI VELIKO PREDSTAVNIKOV JAVNEGA ŽIVLJENJA IN MLADIH LJU- DI. KARŠMBO SLOVENIJA Cez pet let? Te dni sta gospodarski in republiški zbor skupščine sprejela srednjeročni načrt razvoja SR Slovenije v letih 1966 do 1970. Ko sta Mirko Jamar in Inž. Tone Trlbušon pojasnjevala poslancem smotre načrta, sta med drugim po- udarila, da je srednjeročni plan podlaga za akcijo, načrt Izvajanja reforme. V načrtu je poudarek na tistih dejavnostih, od katerih je najbolj odvisen nadaljnji gospodarski in družbeni na- predek in ki so bile doslej ne- kolikanj zapostavljene v svo- jem razvoju. To so: razvoj kadrov in izobraževanja, znan- stveno-raziskovalnega dela, energetike in prometnega omrežja. Ako bodo izpolnjena predvi- devanja srednjeročnega načr- ta, potem bo čez pet let druž- beni proizvod, ustvarjen v na- ši republiki, za več kot tretji- no večji kot je zdaj. Ali bolj preprosto: na vsakih sto no- vih dinarjev lani ustvarjenega družbenega proizvoda (novo- ustvarjena vrednost -f amor- tizacija) bo v naslednjih petih letih prišlo še od 35 do 40 no- vih dinarjev. Izvoz blaga in storitev bo v naslednjih petih letih naraščal po stopnji 13 do 15 odstotkov na leto. še skokoviteje bo šlo navzgor v turizmu: devizni do- hodek se bo povečal po stop- nji 26 odstotkov na leto. Le kaj to pomeni? Devizni doho- dek se bo več kot samo po- dvojil. Vsaki stotici dolarjev, ustvarjenih s turizmom, bo- mo dodali še novo stotico, če ne celo poldrugo stotico. Osebna potrošnja bo leta 1970 za 50 odstotkov večja kot je bila lani. To se pravi, da bo bogatejši naš jedilnik, več bo- mo imeli za kulturne dobrine, laglje si bomo omislili tehnič- ne pripomočke v gospodinj- stvu, lepše bomo oblečeni in še marsikaj bo bolje. Načrt je še samo načrt. Da bi uresničili njegova predvi- devanja, moramo biti vsi do- sledni, od naporov vseh nas je odvisno, ali bo načrt postal resničnost. F. Šetinc DESET lET FOIKIORE Folklorna sekcija, ki dela v sklopu kulturno umetniškega društva Kajuh na Dobrni bo 12. februarja praznovala desetletnico obstoja. Ta jubilej je toliko pomembnejši in dragocenejši, ker gre za skupino amaterjev, ki v bistvu predstavljajo edino tovrstno skupino na področju celjske občine, ki še dela. Sekcijo vodi že od ustanovitve marljiva MARICA PASARIC. V teh desetih letih so s svojimi nastopi uspeli zbrati toliko sredstev, da so nakupili na- rodne noše in krili stroške gostovanj, saj družba doslej ni dala za delo sekciji niti dinarja. Sekcija priredi na leto več nastopov ter se udeležuje tradicionalnih gostovanj v okviru sodelovanja med mesti: Celje — Cuprija — Vinkovci. Folklorna sekcija sodi s svojim rednim delom med najdelavnejše sekcije društev na našem območju. V teh letih je s svojim trdim delom uspela naše prepogosto pozabljene etnografske znamenitosti približati ljudem vsaj toliko, da niso čisto utonile v pozabo. -ez Zebljica Kadrovske službe v mno- gih podjetjih se v glavnem zavedajo, da o kadrovskih problemih ni potrebno teo- retično razglabljanje. To prepričanje potrjuje tudi udeležba na nedavnem se- minarju, posvečenem kad- rovskim problemom, na katerem so pričakovali naj- manj 40 sekretarjev, ude- ležilo pa se ga je le 18. Ka- že, da so stvari več ko jas- ne in da tej jasnosti še takšni strokovnjaki nimajo več kaj dodati. Hvala bo- gu, da smo vse doslej dvi- gali toliko hrupa za nič — vsaj kadrovsko področje je brez problemov! EKSUIBICIJSKI NASTOP EVROPSKE EUTEfV CElJl drsalke v ritmu v ponedeljek so Celjani doživeli svojevrstno zado- voljstvo, ko so prišli k ekshibicij- skemu nastopu najboljših evrop- skih tekmovalcev — posameznikov in parov. Pozdrav svetov- nih prvakov bral- cem Celjskega ted- nika! Več na 6. strani! OB KRAJEVNEM PRAZMKU DOBRNE Na Dobrni so v polnem teku priprave za praznovanje krajevnega praznika, ki ga občani tega zdraviliškega kraja slavijo 16, februarja, na dan, ko je pred 23 leti slavna XIV. divizija bila boje na Paškem Kozjaku. V okviru letošnjega prazno- vanja bodo učenci osnovne šole krenili na pohod po po- teh Štirinajste in med potjo polagali vence na grobove padlih. V soboto pred praznova- njem bo na Dobrni gostovala dramska skupina iz Škofje vasi s partizansko igro He- roika, sekcija TVD Partizan pa bo organizirala dvodnevni ekipni turnir v namiznem te- nisu. Zatem bo svečana akademi- ja, ki jo prireja KUD Kajuh v sodelovanju z osnovno šolo, nastopali pa bodo tudi pevski zbor KUD ter osnovne šole in folklorni skupini. Tokrat se bo javnosti predstavil tudi pr- vi glasbeni ansambel z Do- brne. Organizatorji so pripravili tudi zanimivo predavanje o spomenikih iz NOB na našem področju, ki ga bo posredoval profesor Cetinič iz Ljubljane. -ez mm KROšL NAGRAJENEC PREŠERNOVEGA SKLADA MED LETOŠNJIMI NAGRA- JENXI PREŠERNOVEGA SKLADA JE TUDI CEUSKI IGRALEC SANDI KROŠL. NA SLIKI GA VIDIMO Z ŽENO MARJANCO, KI JE TUDI NJEGOVA DELOVNA TOVA- RISICA, IN STAREJŠIM SI- NOM v ENEM IZMED RED- KIH PROSTIH TRENUTKOV, KI JIH DRUŽINA KROŠL NAJRAJE PREŽIVI V PLA- NINAH. NA 6. STRANI BERITE VEC O NAŠEM PREŠERNO- VEM NAGRAJENCU. ANKETA O STROŠKIH Organizacijsko politični in republiški zbor Skupščine SRS sta prejšnji teden spre- jela odlok o izvedbi ankete o EDVARD KRANJC Na stopnišču velikega stanovanj- skega bloka se je za trenutek ustavil, se opravičil in zavil na- zaj. »Moram poklicati otroka, ki sta nekje na dvorišču. Že tričetrt ure sta sama. Žena odrine v službo, jaz pa se vračam. Delava v raz- ličnih izmenah . . .« Njegov glas se je izgubil za vrati, ki so se zaprla za njim. Buljil sem v vrsto praznih poštnih nabiralnikov. Zde- lo se mi je strahotno abstraktno. Namreč to, da vsa ta imena v re- snici predstavljajo ljudi, ki se vsako jutro bežno pozdravijo, ko hite v službo in znova popoldne, ko se vrača vsak s svoje strani. Punčka se mu je obešala na ro- ko, fant pa je stopal pred njma. Pred stanovanjem smo se vsi se- zuli. »Nikar se ne sezuvajte. . .« Vstopili smo v predprostor, ko- maj smo se vsi štirje varno po- čutili. Povabil me je v kuhinjo. Simetrično porazdeljeno pohištvo iz katerega je vel red. Nikjer no- bene navlake, vse poravnano, kot pravimo, vse na svojem mestu. »Zdravo! Jas sem Mojca.« je dejala punčka. Fant pa je z onega konca zrl vame. »Malo bom podložil, ne zame- rite, lažje se bova pomenila.« S štedilnika je snel pogreto juho m začel kositi. Trinajst let sta ze poročena. Oba sta delavca. Pred osmimi leti sta dobila stanovanje. Ta leta sta delala za opremo sta- novanja, za kruh in za obleke, mi je dejal. Ne pijeta, ne kadita ne zapravljata. Žena rada obisku- je kinopredstave; enkrat, dvakrat na mesec, on pa včasih 7.a\ije na nogometno igrišče. DVakrat Jia leto, šele sedaj, ko je sin že več- ji, zavijejo s kolegi na zabavo. Po navadi, se Edo takrat nekoliko »naseka«. »Jaz sem veseljak.« pravi! »Po vsak zabavi se najini odnosi z ženo spremene za en teden na raven odpravništva poslov. Kaj hočeš, ko enkrat začnem, mi pri- de, da bi vseniu svetu stisnil ro- ko .. .« Pospravil je drobtine s jKjlice in začel umivati posodo. Ko je končal, je prisedel. »Sicer pa najprej razčistiva.« »Kaj?« »To, da ta najin pogovor ne bo tešil tvoje poklicne radovednosti. Sicer pa tako in tako ne pišete o nas »malih« ljudeh. Kjerkoli po- gledaš v časopis, samo SRED- STVA, SUBJEKTIVNE in OB- JEKTIVNE TEŽAVE, TAKOJ MO- RAMO. brez kdaj in tako naprej. Kdaj boste prenehali z vprašanji, KAJ MENITE in začeli s KAJ SI TI STORIL, da ne bi bilo ali pa, da je tako, kot je?! Si upaš to napisati?« »Kaj?« »To, da je ta in ta TOVARIŠ včeraj rekel to, danes pa dela drugače! In če hočeš to, da ne boste polnili stolpcev s tistimi velikimi frazami, kako smo rav- no MI (samo MI) izvajalci refor- me, kako bomo ravno MI rešili vprašanje našega gospodarstva. ko pa je treba zgrabiti, pa ravno NAS ni! Napiši, zakaj iz^blja re- forma na ostrini. Napiši, zakaj reorganizacija partije, ko pa ve- nomer govorimo, da smo ra\Tio komunisti vedno tista GONILNA sila . . . Povem pa, tako med bra- ti, da so komunisti s svojim de- lom zvodeneli, da še vedno le razpravljamo . . .« »In kaj si ti naredil, da ne bi bilo ravno tako, kot trdiš, da je? In zakaj praviš, da se naj pogo- varjava KAR TAKO?« »Pusti me pri miru. Udaril sem po mizi. Povedal v obraz, ker sem bil prepričan, tako kot smo se zmenili ,da je treba rezati, BREZ MILOSTI rezati vse, kar ni v redu — pa me je tovariš opo- zoril, da naj bom strpen, da mo- ram upoštevati tudi SUBJEKTIV- NE FAKTORJE. In sem jih upo- števal. Ponudili so mi delovno mesto, kjer bom imel večji oseb- ni dohodek. Toda tam delaš pri 60 stopinjah temperature in vdi- huješ zrak, ki je strahotno na- bit s plini . . .« Nani DANES V CT življenjskih stroških prebival- cev v naši republiki. Anketi- rali bodo 18 tisoč gospodinj- stev — nekmečka, kmečka, mešana gospodinjstva In po- sebej gospodinjstva upokojen- cev. Vprašanja bodo zajela število članov gospodinjstva, njihovo izobrazbo, število za- poslenih, dohodke gospodinj- stev in stanovanjske razmere. Anketa, ki jo bodo izvedli v prvi polovici letošnjega leta, naj bi pokazala tudi, za kaj potrošijo gospodinjstva svoj denar. Rezerve niso v žepih zava- rovancev 3. stran Cenejša stanovanja 3. stran živeti polno življenje 6. stran Maloprodajne cene 7. stran 25 let dolgo vračanje 10. stran Ljubezen, politika in vo- hunstvo 10. stran v R E .M E .Ji? i"- FEBRUARJA Ohladitev s padavinami priča- kujemo okrog 8., 13., 14. In od 17, februarja dalje. V vseh primerih sneg do nižin. Vmes Izboljšanje In nadaljnja ohladitev. PISMA UMAZANO DELO... V zadnji številki ste pisali o umazanem delu oziroma o tem, kaj ljudje menijo o plači odva- ialcev smeti. Všeč mi je, da tudi vaš časopis ppsega s pisanjem na tista področja, o katerih najpo- gosteje in najraje molčimo. Nihče ne bo verjel in nihče ne ve, kaj vse ti odvaialci dožive. Sam sem dolga leta skrbel za snago našega mesta, da so drugi lahko govorili o lepem mestu. Veliko ljudi iz tega lepega mesta me je v letih, ko sem bil še mlaj- ši, pri delu zasramovalo, češ kaj si ne najdeš boljšega dela?! Pa to je bila še nedolžna oblika. Pogo- steje se je dogajalo, da me je ob- stopila skupina in me zasramova- la, mi razbrcala narnetene smeti in me ovirala pri delu. Še pred nedavnim sem zvedel, da je mlad delaven fant opustil to delo, ker ni rnogel več prenašati zasramo- vanj in nagajanja raznih občanov, šel je na upravo in rekel, da bo raje doma stradal, kot pa še na- prej trpel. In je odšel No pa, da vam povem malo več o delu odvažalcev smeti. Ti ljud- je delajo na normo, če se ne mo. tim, imajo sedaj v zimskem ob- dobju normo okrog 500 posod na dan. Iti kaj menite, koliko teh posod, ki imajo prostornino 80 litrov, ta skupina štirih mož iz- prazni na dan? Prepričan sem, da najmanj 750. Torej 750-krat dvignejo po približno 70 kilogra- mov. V snegu, dežju ali soncu... Škoda, da novinar ni bolj opi- sal vsebine njihovega dela ali pa vsebino vsaj ene posode za smeti, pa bi videl, če bi tudi tisti usluž- benec še vedno trdil, da zaslužijo preveč... Zakaj novinar ni kljub temu, da so mu anketiranci zamolčali svoja imena, objavil, kdo so ti ljudje. Zato pa je tako, ko takšne ljudi z dvojno moralo hote ali nehote zaščitite in ostajajo še na- prej »dobri«\ in »zavedni« držav- ljani socialistične države. Zakaj jih ne bi enkrat za vselej razga- lili? Nekje je treba začeti, pa bo marsikaj drugače. O. P. Celje ...IN PREDSODKI Sem Celjan iz bližnje okolice. Prečital sem članek Umazano de- lo in predsodki. Čudno se mi zdi, da v vsem Celju in okolici ni ni- kogar, ki bi odvažal smeti za 90 tisoč S-din mesečno. Res je, da je poklic »umazan«, ampak goto- vo so med nami še ljudj(^, ki niso tako bogati kot tisti, ki ne bi od- važal smeti niti za sto jurjev. Ka- ko težko je bilo včasih priti do denarja! Zdaj, kot kaže, ni tako in morda celo kruh brcajo po ulicah. Žalostno, toda mogoče bo marsikdo rad odvažal tudi smeti, če bo mogel, ali pa vsaj vrednotil tudi to delo, kot zaslu- ži. Mislim, da ne bi padla niko- komur krona z glave, če bi odva- žal smeti. Jože Gradišnik CESTA NI ASFALTIRANA Govorijo in celo pišejo, da je Partizanska cesta v Celju asfalti- rana. To pa ne drži. Asfaltiran je samo del te ceste — od mostu do zadnje hiše strnjenega nase- lja, torej petina ali osmina odse- ka. Partizanska cesta se namreč prične ob vhodu v tnestni park, konča pa pri gostišču Na griču. Neasfaltiran del ceste sicer po- pravljajo, vendar je vedno v ne- mogočem stanju. R F. Celje SLAVONIJA REKLAMA Rada bi nekaj povedala o ne- pisan enem potrošniku, ki je kt^ipil hlače v Slavoniji v Stanetovi uli- ci v Celju in so nastale težave, ker z ovojnega papirja s sosedom nista mogla razbrati teksta, ker cirilice ne poznata. Žalostno, saj je to jezik, ki ga mora znati vsak najbolj preprost človek. Potrošnik pravi, da ne ra- zume tovarne, da je na slovensko jezikcnmo področje poslala rekla- mo v cirilici. Zaradi peščice ne- pismenih ni potrebno delati spre- membe na ovojnem papirju. B. š. Celje PRIPOMBA: Ne moremo sogla- šati, kajti cirilica ni jezik, ampak pisava. Srbohrvaščina pozna tudi latinico, zato za Slovence ni greh, če so »nepismeni« v cirilici. Ker na Hrvatskem v cirilici ne pišejo, ni razumljivo, s kakršnim re- klamnim učinkom je na našem jezikovnem območju računalo to- rej hrvatsko podjetje, ko je na- tisnilo ovojni papir v cirilici!? Uredništvo KAJ JE Z ODVOZOM SMETI? Pri odvažanju smeti opažamo zastoj, posledica pa je ta, da se smeti kopičijo okrog smetnja- kov, kar ni Celju v okras, a še posebej ne higiensko. Ni mi zna- no, kje so vzroki, da odvozna služba ne funkcionira, vsekakor pa bi moralo podjetje Javne na- prave nekaj ukreniti. T. G. Celje MED TEDNOM PO SVETU če zapišemo: na vzhodu nič novega, bi to preveč spominjalo na Remarqua, a če bi zdaj poslali na Ki- tajsko ali v Vietnam tudi tega nenavadnega opazoval- ca družbenih dogajanj, bi se verjetno moral razoča- rano vrniti, ne da bi mogel poročati, kaj je res in kaj samo bav-bav. Kitajska rdeča garda je enostavno pobalinska in ne spoštuje niti osnovnih principov človeškega dosto- janstva, kaj šele, da bi sploh hotela vedeti karkoli o diplomatski nedotakljivosti. Poslaništva večine dr- žav so v stalni nevarnosti, oblepljena s sramotilnimi lepaki in obsojena na zmerjanje podnevi in ponoči. Najhujše je seve pred sovjetskim veleposlaništvom, zatem pred francoskim in našim. Ob odhodu sovjetskih državljanov so se kitajski kričači spozabili celo nad otroci in ženami, medtem ko so ob povratku zaustavili avtobus s sovjetskimi diplomati in ga zadržali na cesti do štirih zjutraj. Rdečegardisti in vojska pa se morata v pokrajinah Kirin in Fukien vedno močneje spoprijemati z »upor- niki«, ki niso pripravljeni za »kulturno revolucijo« plačati vsakršne cene. V Vietnamu se nekaj kuha, ugotavlja newyorški Times in priporoča, da bi prenehali posamezniki z neodgovornimi izjavami o premirju oziroma nadalje- vanju vojne, saj so ljudje že povsem zbegani in sploh ne vedo, kako se naj odločijo, če je tako v ZDA, kako je šele v Vietnamu, kjer gospodari orožje in nasilje? Trenutno je sicer premirje ob luninem novem letu, a kaj bo potlej? Bodo prenehali Američani vsaj z bom- bardiranjem, za kar se je izreklo javno in glasno kar šest senatorjev. Seveda je ostalih 94 še vedno v večini, da o osebnostih v senci sploh ne govorimo. Sovjetski premier Kosigin nadaljuje svojo turne- jo v tujini in se mudi te dni v Veliki Britaniji. Nihče sicer ne ve, kaj vse se nameravata pogovoriti Wilson in Kosigin, a britansko časopisje je sovjetskega gosta poz.dravilo zelo prisrčno. Domneve so različne, a vse kaže, da je le nekaj resnice v možnostih tesnejšega zbližanja med vzhodom in zahodom — zaradi kitaj- skega viharja, ki piha noro sem ter tja. Marca bo zasedal indonezijski ljudski kongres, ki bi naj v prvi točki obravnaval krivdo predsednika Slikama v lanskem uporu. ... IN DOMOVINI EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU. Športna dvorana v Tivoliju je bila spet gostiteljica pomembni prireditvi: evropskemu prvenstvu v umetnostnem drsanju. Organizatorji so dobili laskava priznanja. O športni dvorani, ki je bila že priča marsikateri ^membni prireditvi, gre sloves po vsem svetu. Dvorana, ki je bila pred leti predmet ostre kritike, je naenkrat postala ponos Slovencev, posebej Ljubljane. Tekmovalo je lepo število drsalcev iz 17 držav. Zlato so odnesli: sovjetski par Belousova-Protopov, drsalec Dunajčan Danzer in drsalka iz NDR Sevfertova, ter Diane Tovvler in Bernard Ford iz Anglije. ® BODO OBČANI ODPIRALI LASTNE PRODAJALNE? V Beogradu pripravljajo posebne predpise o zasebni pobudi v gospodarstvu, da bi tako odstranili številne pomanjkljivosti in neurejenosti. Ob tem so spet zaživele pobude, naj bi občanom omogočili odpirati lastne prodajalne. Taka dovoljenja bi dajali samo občanom v vaseh, kjer sedaj ni prodajaln in od koder morajo prebivalci na desetine kilometrov daleč pešačiti, preden pridejo do trgovine. H MODERNIZACIJA ŽELEZNICE. Skupščina skupnosti Jugoslovanskih železnic se zavzema za to, da bi čimprej nadomestili zamujeno. V izvajanju programa modernizacije železnice ugotavljajo namreč dveletno zamudo, ki pa jo je mogoče, kot pravijo, še nadomestiti. Pogoj za to je, da bodo vsa železniška transportna podjetja takoj storila ustrezne ukrepe in da se bodo odločala samo za tiste investicije, ki so- dijo v okvir programa modernizacije. KNJIGA O CELJU REPREZENTATIVNA PUBLIKACIJA BO IZŠLA LETOS Podobno kot že imajo v drugih večjih mestih, ho tudi Celje dobilo reprezentativno publikacijo. Izdajo knjige o Celju pripravlja uredniški odbor, ki ga je pred časom imenoval sklad za kulturo občinske skupšči- ne. V njem so Stane Terčak (gavni urednik), Risto Gajšek, Rado Jenko, Vlado Novak, Tone Skok in Berni Strmčnik. Kot je povedal Stane Terčak je misel o knjigi izšla iz potrebe,^ da bi v takšni obliki predstavili tudi Celje. V knjigi bo sodelovalo 12 zna- nih celjskih kulturnih in javnih de- lavcev, zajela pa bo vsa področja od 'geografskega in zgodovinskega pregleda, rimske Celeie in kasnejših obdobij do delavskega gibanja do 1918 in od 1918 do 1941. kulturbund na celjs'kem območju in NOB. Po- leg orisa kulture, šolstva in telesne vzgoje bo v publikaciji obdelan ce- loten gospodarski, urbanistični in komunalni razvoj mesta, pa prav tako turizem z znanimi zdravilišči. Po besedah Staneta Terčaka bo knjiga tiskana v bakrotisku na uvo- ženem umetniškem papirju in bo imela 200 strani večjega formata, od tega 60 strani fotografij in 2 ali več celostranskih barvnih reproduk- cij. Vezana bo v posebno platno s štiribarvnim ščitnim ovitkom in vložena v karton. Na koncu bo 12 strani povzetkov v treh jezikih. Čeprav je do izida knjige še pre- cej časa (izšla bo predvidoma no- vembra), si uredniški odbor spričo finančnih težav že zdaj prizMevai pridobiti potrebno število naročni- kov. Predvidevajo, da bodo vsaj po- lovico naklade (od skupno 2.000 iz- vodov) pokupila podjetja in ustano- nove, saj imajo zelo veliko poslov- nih partnerjev, ki jim bo »Celje« vsekakor najustreznejše darilo. Knjiga bo dostojno predstavila na- še mesto, to pa bo tudi njena naj- večja vrecjnost. dhr V PRIPRAVAH NA VOLITVE V ŽALSKI OBCINI STRUKTURA M ZADOVOlJUjE OD VSEH EVIDENTIRANIH LE ŠEST ŽENSK Na območju občine Žalec poteče mandat 18 odboniikom občinske- ga zbora in 18 odbornikom občinskega zbora delovnih skupnosti ter trem republiškim poslancem splošnega, gospodarskega in prosvetno kul_- turnega zbora. Prva faza predvolilnih priprav, evi- dentiranje možnih kandidatov za občinske odbornike in poslance republiške skupščine je zaključena. Za šestintrideset izpraznjenih mest v občinski skupščini je evidentiranih 68 možnih kandidatov — za občinski zbor 39, za zbor delovnih skupnosti pa 29. Za občinski z:bor so v vseh volil- nih enotah evidentirali najmanj po 2 možna kandidata, le v dveh pa sa- mo po onega. Slabše pa je v volilnih enotah delovnih skupnosti, kjer je kar v 9 volilnih enotah evidentiran samo po en možni kandidat. Struktura evidentiranih ni v cclo- ti zadovoljiva, saj je od 68 eviden- tiranih le 6 žensk. Še slabše je sta- nje pri evidentiranih za občinski zbor, kjer ni med 39 predlaganimi možnimi kandidati niti ene ženske. To dejstvo, kakor tudi nekateri dru- gi pokazatelji, kažejo na to, da so občani pri evidentiranju posamezni- kov predvsem upoštevali nekatere druge kriterije, kakor npr. doseda- njo akti-vnost, prizadevnost in po- dobno, manj pa samo strukturo. Ne- dvomno je v občini precejšnje Šte- vilo žena, ki imajo vse potrebne lastnosti, vendar pa pri tem nasto- pa objektivna ovira, da je naša že- na ob takšnem osebnem in družbe- nem standardu (pomanjkanje varst- venih ustanov, slabo razvite usluž- nostne dejavnosti) še vse preveč obremenjena in ne najde časa za večjo družbeno politično aktivnost. To potrjuje tudi dejstvo, da so po- samezne ženske na množičnih se- stankih občanov, takoj po tem, }co so bile predlagane, odklanjaile, da bi bile evidentirane in to predvsem iz teh razlogov. PREMALO MLADINE Starostni podatki kažejo na to, da je več kot polovica ali 37 evidenti- ranih starih od 25 do 39 let, 24 mož- nih kandidatov od 40 do 54 let in 6 nad 55 let. Starostna struktura je glede na to v glavnem zadovoljiva, pomanjkljiva je samo v tem, da je le eden mlajši od 25 let. Tudi pregled glede na šolsko iz- obrazbo je zelo ugoden, saj je od 68 evidentiranih kar 30 z višjo iz- obrazbo, kot pa je osnovnošolska, in sicer 16 s srednjo, 8 z višjo, 5 z visoko, eden pa ima zaključeno III. stopnjo. Od ostalih možnih kandi datov pa ima 6 popolno osnovnošol- sko izobriizbo, 32 pa popolno osnov- no šolo. 61 šE NI BILO VOLJENIH Po zaposlitvi je največ zasebnih kmečkih proizvajaclev in sicer 19, dalje 12 delavcev, 9 inženirjev in teh- ni'kov. Glede na panogo zaposlitve pa je kar 28 predlaganih s področja kmetijstva in gozdarstva, 15 pa iz industrije in rudarstva. Od eviden- tiranih možnih kandidatov je kar 61 takih, ki še niso bili voljeni v skup- ščino, 2 sta bila že enkrat in eden dvakrat. Od skupnega števila je 34 ali polovica članov Zveze komuni- stov ter 25 udeležencev NOB. Sko- raj vsii evidentirani so bili predla- gani na sestankih članstva Sociali- stične zveze in sindikalnih podruž- nic. Za možnega kandidata za republi- ški zbor je bil predlagan le inž. Zvo- ne PELIKAN, direktor Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu, za republiški gospodarski zbor sta evidentirana dva — Karel KOREN, direktor To- varne nogavic Polzela in Janez LE- NASI, dirokior Montane Žalec. Kot možne kandidate za prosvetno kul- turni zbor so predlagali, Ja/ico DI- MEC, upraviteljico osnovne šole Vransko, Janeza MEGLICA, pomoč- nika upravitelja osnovne šole Žalec ter Franca SEDMAKA, pedagoškega svetovalca. Printed in Yugoslavia Naše trafike so založene in ob- ložene z razglednicami, ki po svo- ji vsebini segajo nekako v tride- seta leta tega stoletja. V nena- ravnih barvah vidimo na njih na primer moškega in žensko v »srč- ku« ali na romantični travi za ro- mantično vodo, ki »nabirata ro- že«; fanta in dekle na vespi; žen- ske postave v bikiniju in tako dalje. Kaže, da so neznani avtor- ji zelo spretno in rentabilno vnov- čili svojo siromašno domiselnost, saj so v estetsko nevzgojenem potrošniku našli hvaležnega odje- malca. V zadnjem času se je med to živopisno kičasto robo pojavil novi dosežek fotografski tehnike — razglednica »printed in Yugo- slavia«, ki je bila najbrž name- njena izvozu v Nemčijo, a je za- radi takšnih ali drugačnih težav ostala na domačih trafikantskih pultih. (Čeprav smo v zadnjih le- tih uvozili tudi marsikakšno ne- umnost, kot na primer električne zobne ščetke, vendarle ni mogo- če verjeti, da bi si bil kdo omislil uvoz razglednic!) Gre namreč za razglednico, na kateri je na beli torti napis »Zum Geburstag« (za rojstni dan). Morda je anonimna fotografska služba hotela narediti uslugo nemškim turistom? Kakorkoli že, po mojem enoro- gem irmenju bi naredili še največ- jo uslugo sami sebi in svoji fo- tografski kulturi, če bi, zlasti v mednarodnem turističnem letu, izločili iz trafik vse take in po- dobne umotvore in jih zamenjali s črnobelimi posnetki magari iz naše čudovite narave. Morda ne bi bilo slabo, ko bi o ob tolikih združenjih, ki jih imamo, ustano- vili še združenje za preganjanje »pocukranih« fotografov! Kozorog I0.2.1967-Št.5 2 Rezerve niso v žepih zavarovancev ampak v boljši organizaciji zdravstva Z BOLJŠO POVEZANOSTJO ZDRAVSTVENE SLUŽBE BO NA CELJSKEM OBMOČJU MOŽNO PRECEJ PRIHRANITI Novi, zaostreni predpisi o višini sredstev za zdravstveno zavarovanje in nujnost, da sleliema Icomunalna sltupnost uskladi izdatke z dohodki, vse to je na celjskem območju postavilo v novo luč stare pomanjklji- vosti v organizaciji zdravstvene službe. Ne gre več samo za ugotovitve, da so skladi zdravstvenega zavarovanja iz leta v leto deficitni, organi- zacija zdravstvene službe pa preveč razdrobljena in predraga. V okviru akcijskega programa je sedaj nujno tem ugotovitvam najti ustrezne rešitve. ENAK POGLED TREH ZAINTERE- SIRANIH CINITELJEV NA EN PROBLEM Račun Zavoda za socialno zavaro- vanje pove, da bi pri znižani stopnji prispevka znašal primanjkljaj v zdravstvenem zavarovanju 700 do 800 milijonov, če bi v organizaciji zdravstva zadržali status quo in če ne bi poskušali najti organizacijskih izpopolnitev. Trije činitelji se naj- dejo iz oči v oči s temi predvideni- mi manjkajočimi milijoni: zavod za socialno zavarovanje, ki mora raču- nati z omejenimi dohodki, zavaro- vanci, ki bi bili prisiljeni primanjk- ljaje kriti iz lastnih žepov v obliki izrednega prispevka, in zdravstvena služba, ki mora po strokovnih me- rilih odločiti, katere dejavnosti in v kakšni organizacijski obliki so prioritetne in katerim neracionalno- stim bi se lahko odrekli. Kot pohvalno odločitev moramo vsekakor šteti, da na celjskem ob- močju ne nameravajo finančnega bremena, za katere^ iz rednih sred- stev ne bi bilo kritja, prevreči di- rektno na zavarovance v obliki vi- sokega doplačila k zdravstvenim storitvam. Pripravljajo namreč take predpise o doplačilih, da zavarovan- cev ne bi pretirano obremenjevali in računajo, da bo ta ukrep bolj vzgojen kot finančno donosen. Po sedanjih predvidevanjih menijo, da bi uvedba doplačil skupno prinesla le kakih 150 milijonov letno. Pol miljarde in še nekaj več bi bilo to- rej treba prihraniti neposredno v boljše organizirani zdravstveni služ- bi. »VELENJSKA SAMOSTOJNOST« NIMA TRDNIH TAL Iz pogovora z direktorjem komu- nalnega za\oda za socialno zavaro- vanje Milanom Loštrkom in z dr. Francem Fludernikom, ki vodi zdravstveni center celjskega območ- ja, je lahko videti, da je potrebno pri širšem načrtovanju reorganiza- cije zdravstvene službe in izvajanju akcijskega programa računati z bolj utrjenimi mejami zdravstvene- ga območja. Velenjske samostojno- sti »na črno« bo moralo biti sedaj konec. Ne denarja ne pametne osno- ve ni, da bi si znotraj skupnosti lahko privoščili izigravanje enotnih programov. Verjetno pa bo prišlo tudi do dogovorov o povezovanju s sedanjo koroško skupnostjo. V šir- ših mejah zdravstveno zaključenega območja bi potem ta del Slovenije imel vse pogoje, da na svojem teri- toriju nudi zavarovancem komplet- no zdravstveno varstvo, le z izjemo vrhunskih storitev, ko se bolniki zatečejo na zdravljenje v specialne, strokovno višje organizirane repub- liške ustanove. SANATORIJSKE BOL?MIŠKE POSTELJE SO PREDRAGE Okrog 35 f o denarja za zdravstve- no varstvo, to je približno milijardo din, porabijo v celjski skupnosti za zdravljenje v bolnišnici. Kje bi bilo moč najti prihranek,, ne da bi pri- zadeli zavarovance? Dokaj enotnega mnenja sta socialno zavarovanje in strokovna služba glede nujne dru- gačne porazdelitve bolniških postelj. Tako na primer v Topolščici, kjer zdravijo tuberkulozo, nimajo zase- denih postelj, pri tem pa imajo na svojem območju še oddelek za pljučne bolezni v brežiški bolnišjnici in v Novem Celju. Zdravljenje tu- berkuloze in pljučnih bolezni bi se dalo skoncentrirati v Topolšici, sproščene zmogljivosti v brežiški bolnišnici uporabiti za druge pre- natrpane oddelke, v Novem Celju pa tudi sprostiti del kapacitet z ostrejšo razmejitvijo med socialnim varstvom in zdravstvom. Računajo, da bi s spremembami pridobili ne- kaj postelj za razbremenitev prena- trpanih oddelkov, precej nestan- dardnih postelj pa bi lahko ukinili. Prav tako se zdi Celjanom neeko- nomsko vzdrževanje sanatorija Rav- ne pri Šoštanju, ki ima za nevro- psihiatrične bolnike okrog 30 bol- niških postelj. Uredili so ta sanato- rij s sredstvi republiškega sekre- tariata za zdravstvo na pobudo Zve- ze borcev. Nepomembnost zdravlje- nja v tem okviru se je z leti precej spremenila, stroški zdravljenja pa so sanatorijsko visoki, okrog 6000 din dnevno za bolnika. So resni predlogi za ukinitev tega oddelka, v kolikor pa se ustanovitelj s tem ne bi strinjal, bi moral, kot menijo v Celju, preskrbeti sredstva za na- daljnje delovanje. Z bolj Smotrno delitvijo dela med bolnišnicami, ki so na tem območju, delno računajo tudi z bolnišnico v Slovenj Gradcu, bi se dale zmogljivosti bolj s pri- dom in bolj racionalno uporabiti. Na slovenjgraškem območju pride na 1000 prebivalcev 10 bolniških postelj, na celjskem 7 postelj, kar je, skupno gledano, že tak nivo, ki bi zagotovil zdravljenje v bolj stan dardnih razmerah. NA VSAKIH NEKAJ KILOMETROV — ZDRAVSTVENA USTANOVA Glede na gostoto zdravstvenih za- vodov ta del Slovenije prednjači in večkrat smo že navajali neugodno povprečje, da je na vsakih 6 kilo- metrov po ena zdravstvena ustano- va v mreži zdravstvenih domov, postaj in obratnih ambulant. Zdrav- stveni dom Žalec se je že odločil in ukinil ambulante v Šempetru, Zabu- kovici in Libojah. Načrtu, da bi okrepili in koncentrirali delo v zdravstvenih domovih, pa bodo mo- rali najbrž slediti še v drugih ob- činah. iz kraja v kraj si na nekaj kilometrov skoraj podajajo roke obratne ambulante in zdravstvene postaje, pri tem pa prihaja do zelo neekonomskih pojavov, ko na pri- mer zdravstvena postaja na Bizelj- skem ne beleži več kot 15 do 20 storitev dnevno, ko je na primer administracija ZD Brežice veliko močnejša od strokovne zasedbe, ko so zelo različni normativi, koliko srednjega in nižjega kadra pride na posameznega zdravnika. V občini Šmarje imajo na primer kar štiri lekarne, reševalnih postaj pa imajo na celjskem območju kar osem s 25 reševalnimi avtomobili. Ob združeni mreži bi isto delo lahko opravilo 14 reševalnih avtomobilov, ne da bi za- varovanci kaj dlje čakali, kot ča- kajo sedaj. REORGANIZACIJA NE SME PRI- ZADETI STROKOVNEGA DELA O možnostih, kje in kako poceniti službo s funkcionalno povezanostjo zdravstva, bi se dalo reči še marsi- kaj. Najbolj važno pa bo, da po re- organizaciji strokovno delo ne bo smelo zašepati, zavarovanci bi mo- rali dobiti ustrezno oskrbo oziroma še boljšo. To ni prazna beseda, zlasti če imamo pred očmi na primer se- danjo organizacijo obratnih ambu- lant, ki so po večini strokovno in administrativno povsem samostoj- ne, pa bi bilo zdravstveno delo ne- primerno boljše, če bi se vezale predvsem strokovno na oddelek me- dicine dela pri zavodu za zdravstve- no varstvo. Tudi metodologijo dis- panzerskega dela bi kazalo nekoliko razširiti, vendar bolj zaradi solidne- ga varstva prebivalstva, kot pa za- radi začasnega reševanja personal- nih vprašanj. Skoraj gotovo je, da bo rlamreč prav pri vprašanju smo- trne zaposlitve kadra precej težav, čeprav ravno to ne bi smelo zavreti reorganizacije. Honorarne zaposlit- ve bodo gotovo manjše, kadrovskim normativom pa se bo potrebno pri- lagoditi tako v bolnišnicah kot v omrežju osnovne ambulantne služ- be. Veliko pa bo odvisno tudi od zavarovancev samih, kako bo dose- žena racionalizacija zdravstvene službe na ccljskem območju. Ce bo strokovna služba predlagala kon- kretne spremembe, bo zelo slabo, če bodo zavarovanci načrtom le na- sprotovali, češ da zgubijo to ali ono navidezno ugodnost. Pretehtati je potrebno, koliko taka ugodnost sta- ne, kolikšen je njen strokovni pK> men in se nato odločiti za boljšo varianto, ki naj prinese strokovno bolj učinkovito zdravstveno var- stvo, finančno pa bolj ugodno. MARIJA NAMORŠ Meierendum ni veseticu Dokler podjetje lahko proda svoje izdelke po ceni, ki je zanj ugod- na, nima težav. Tudi podjetje »IFA« jih ni imelo in bi lahko v miru ko- valo načrte za prihodnost. Žal pa se to ni zgodilo. Zakaj ne? Na to vpra- šanje ni težko odgovoriti. Vodilni delavci v podjetju so bili zadovoljni s poslovanjem, s finančnimi rezultati, ki so bili za takšno podjetje, kot je »IFA«, še kar ugodni. Živeli so v prepričanju, da se jim ne mo- re — če bodo nadaljevali zastavljeno delo — pripetiti ničesar hudega. Toda pozabili so na staro rcsnico, da mora podjetje svoje izdelke tudi prodati, če hoče živeti in napredova- ti. In če hoče prodajati, potem mo- ra po/jnati potrebe tržišča. Sedaj več- krat slišimo, da je »Ifa« zašla v te- žave zaradi reforme, ki je med dru- gim tudi zavrla nove gradnje, njihov glavni izdelek pa je bil — risalni aparat. In ker je sedaj manj gra- denj, je treba tudi manj načrtov in projektanti potrebujejo manj risal- nih aparatov. Ps.azon tega je refor- ma na njihov glavni izdelek pribila tudi 20" ,) davek, tako da je bil nji- hov izdeletk predraig. Sedaj stane boljši' risalni aparat na primer 265.000 S-din, pa še 20»o prometne- ga davka. Prodaja le-teh je zaradi vsega tega po reformi manjša za skoraj 80%. Vzroke za takšen »padec« prodaje pa bi lahko v podjetju iskali tudi drugje. Predvsem bi se morali že pred leti zavedati, da so risalni apa- rati izdelek, ki trenutno gre v de- nar, slej kop rej pa bo kupčije z nji- mi konec, ker so to le izdelki s so- razmeroma dolgim trajanjem, krog njihovih porabnikov pa precej ozek. Ce bi poznali tržišče, bi 'tudi ugo- tovili, da risalnih aparatov nimajo samo projektanti, temveč tudi teh- nični risarji. 2e ob tem podatku bi se morali zamisliti, kako preusme- riti proizvodnjo in kaj naj bo nji- hov novi glavni izdelek? Da bi izva- žali? želeli so žy, vendar so bile njiho- '^e cene precej višje kot evropske. Kako tudi ne bi bile, ko pa so mo- rali za vsakih delavčevih 100 dinar- jev pribiti še 730 din stroškov za re- žijo! (Pred prisilno upravo je v pro- izvodnji delalo 95 delavcev, pa še od tega jih je bilo npr. januarja lani 20 doma, ker ni bilo zanje dela, ^riedtem ko je bilo v režiji podjet- ja zaposlenih 125!) Vse to pa vod- stva podjetja ni vznemirjalo. Ker ri- salnih aparatov niso mogli več pro- dajati, so — preprosto — delali za ^logo, misleč »... slejkoprej jih bo- "lo prodali!« Žal, niso jih. . Delavci so opozarjali, da v pod- ne gre, kot bi lahko šlo. Toda ^'odstvo podjetja je imelo samo- upravne organe v svojih rokah, ob- činski forumi pa tudi niso mogli ni- česar ukreniti, dokler ni »zaškripa- lo«. Septembra lani jc prišel v pod- jetje »ifa« prisilni upravitelj. Da se lahko kolektiv za sedanji položaj zahvali le svojemu nekda^ njtcmu strokovnemu vodsitvu in ne- zrelim, premalo sposobnim članom .samoupravnih organov, dokazujejo \iekateri rezultati, ki jih je dosegel pod prisilno upravo. Prisilni upra- vitelj je zmanjšal »režijo« podjetja, sedaj dela v proizvodnji 115, v režiji pa 65 delavcev. Kako so razmetavali prej denar, pove struktura splošne- ga sektorja: sekretar, kadrovnik, vodja matične knjige, tajnica direk- torja, tajnica samoupravnih orga- nov in HTV-tehnik. Sedaj sta v tem sektorju zaposlena le dva: sekretar in tajnica. Za servisno službo so že v lanskem planu zapisali, da bo ime- la izgubo. V tej službi sta bila za- poslena dva, tretji pa je bil šef. Se- daj delajo vsi trije. Kako so delali in kako delajo sedaj, pove že poda- tek, da je imela servisna služba v devetih mesecih lani 9,7 milijona S- din prometa, ob koncu leta pa 17,8 milijona S-din prometa! (Prisilni upravitelj je prišel septembra!) Gal- vanski obrat je imel lani v devetih mesecih 4,5 milijona S-din prometa, ob koncu leta pa 13,5 milijona S-din! Takšne rezultate so lahko dosegli z boljšo organizacijo dela. »Ifa« se- daj ne izdeluje več risalnih apara- tov. Delati jih bo začela, ko bo po- šla zaloga. Pač pa kooperira z dru- gimi podjetji, pripravlja nekatere nove izdelke, lansko poslovno leto pa bo končala s 150 milijoni dinar- jev izgube, ki jo bo poki ila iz svoje- ga poslovnega sklada. Ce bo šlo ta- ko. kot kaže, potem ob letu ne bo izgube! . ^ Pustimo dobre upe m zelje ob strani in se vrnimo v realnost. »Ifa« izdeluje v kooperaciji z »Libelo« dve vrsti tehtnic, sodelovanje pa name- • rava še razširiti. Za kooperacijo je zainteresirana tudi »Libela«, ki zara- di raznih težav (pomanjkanje prosto- ra, »ozka erla« itd.) ne more tohko narediti, kot bi lahko prodala. Kaj pa pomeni 65 režijcev v podjetju »Ifa« ob 115 neposrednih proizvajal- cih, ni treba posebej omenjali. Zato zdrav razum naravnost sili k — iti- (Nadaljevanje na 4. strani) CENEJŠA STANOVANJA KRATEK OBISK V CELJSKEM STANOVANJSKEM PODJETJU IN »CINKARNI« »V zadnjih štirih, petih letih smo v Celju usposobili letno od 350 do 400 družinskih stanovanj. Letos jih verjetno ne bo niti pol toliko. Zato pa, tako kot tudi v drugih mestih, tudi v Celju močno narašča zani- manje za zasebno hišo«, je dejal v pogovoru Vlado Črešnik, direktor celjskega stanovanjskega podjetja, »fn še nekaj lahko ugotovimo: kup- ci ali če hočete — tržišče — vse bolj terjajo skromnejša, enostavna, ce- nejša stanovanja.« Stanovanjsko podjetje je že lan- sko jesen začelo na Hudinji graditi velik stanovanjski blp>k s 60 stano- vanji. Podjetje je upoštevalo zahte- ve tržišča in bo nudilo občanom razmeroma cenena stanovanja. Tako bo na primer trisobno stanovanje veljalo okrog 6.6 milijonov starih din, dvosobno 5,2 enosobno pa 3,6 milijona. Ce računamo, da bo v blo- ku stal kvadratni meter stanovanj- ske površine 126.000 S-din (vključ- no vsi stroški za komunalo), je to nedvomno dokaj nizka cena, saj pri- de v večini jugoslovanskih mest da- nes kvadratni met^r že na 140.000 S-din, marsikje pa tudi do 200.000 S-din. — Kako ste dosegli tako ugodno ceno? — Velenjsko gradbeno podjetje »Vegrad« je bilo najugodnejši po- nudnik in "bomo za cel blok plačali 310 milijonov. Prihranili pa smo precej tudi pri opremi, ki bo skrom- nejša. V kuhinjah na primer ne bo električnih štedilnikov, — Kdo pa bo prišel v ta stanova- nja? — Približno polovica družin se bo semkaj preselila iz starih, že dotra- janih hiš, ki jih bomo morali letos pomšiti. Drugo polovico stanovanj pa bodo ned\X)mno odkupile delov- ne organizacije, saj cene res niso visoke. Blok ima tudi centralno kur- javo. — Imate še kaj posebnega v le- tošnjem programu? — Med drugim se z »Vegradom« dogovarjamo za 20-stanovanjski blok, ki bi veljal, kot pravimo na ključ, okrog 110 milijonov. Ce se bomo pogodili, bi kmalu začeli s to gradnjo. VELIKO LASTNEGA DELA Celjska »Cinkarna« je že pred le- ti organizirala svoje delavce, da so si zgradili na Selcah naselje zaseb- nih hiš. Predlanskim, kmalu po sta- novanjski reformi, pa je zanimanje za individualno hišo še bolj nara- slo. Zdaj rastejo na Hudinji nove hiše kol gobe po dežju. — Na Hudiiaji imamo okrog 80 zasebnih graditeljev, je razlagal Ka- rel Sagadin, vodja kadrovsko-social- ne službe v Cinkarni. »Zavedamo se, da je zemlja dragocena in zato sku- šamo tudi individualno gradnjo čim bolj smotrno in racionalno organi- zirali.« Kakšne prednosti imajo zasebni gradi tej 1 ji v »Cinkarni«? Podjetje jim nudi brezplačno le usluge grad- benega tehnika in seveda tudi pre-^ cejšnje kredite (do 5 milijonov). Ljudje pa iprispevajo svoje delo, ma- terial in seveda tudi svoje prihran- ke. — Kdor hoče graditi na Selcah, mora pokazati 'Vsaj milijon,« je po- vedal tovariš Sagadin. »Ljudje zbe- rejo denar po vseh mogočih virih in kanalih. Poznam navadnega de- lavca, ki je prišel s hraniIrfo knji- žico, ^ njej pa ima 2 milijona pri- hrankov.*' — Torej ni res, \ar včasih govofe gradbinci, da se takšni /osebni gra' ditelji izognejo družbenim dajat- vam in da vise na ramah podjetja?« — To ne drži,« je pribil tovar;iš Sagadin. »Vse gre po zakoniti poti. no, vrh tega pa imamo v tovarni Seveda delamo roko v roki z obči- vrsto raznih strokovnjakov ~ mi- zarjev, inštalaterjev, zidarjev in drugih — ki nudijo graditeljem svo- je usluge v prostem času cenejc, kot gradbena podjetja. — Torej, če prav razumem, lju- dje na Hudinji, velifko delajo sami? — Tako je! To je izreden tempo. Ljudje se morajo več let tudi mar- sičemu odreči. — Ste kaj opazili, da bi zaradi po- večanih fizičnih naporov padla de- lovna storilnost graditeljev pr;i red- nem delu? — Teh pojavov nimamo. Nasprot- no! Opažamo, da se naši individual- ni graditelji zelo navežejo na pod- jetje. Vsi v redu opravljajo svoje delovne dolžnosti, to so vzorni, dob- ri, zvesti stari cinkarnarji, iki jih je hišica še bolj priklenila na tovar- no. Seieda pa je res, da so zvečine to mladi, zdravi ljudje, ki jih ne- kajletni povečani napori ne morejo prizadeti. IGOR PREŠEREN Ulica v cinkarniškem naselju Selce. Foto: J. Sever OBČNI ZBOR DRUŠTVA SOCIALNIH DELAVCEV VARSTVO ZAOSTAJA ZA RAZVOJEM ČASTNA CLANICA MAftIJA JANČAR O društvu socialnih delavcev, ki je imelo pred kratkim tudi svoj redni letni občni zbor, smo doslej le malo slišali, čeprav je bilo njiho- vo delo nadvse plodno. Na občnem zboru so udeleženci tudi ugotovili, da je ta tako važna seja družbene dejavnosti, že zdaj, v začetku go- spodarske reforme, deležna prema- lo pozornosti. Obljube in sklepi po- navadi ostajajo neizpolnjeni in se tako spreminjajo v prazne deklara- cije. Moramo sicer priznati, da se je področje socialnega varstva v zadnjih dvajsetih letih zelo razvilo, toda še zmeraj močno zaostaja za tempom razvoja drugih dejavnosti. Nekateri problemi ostajajo nerešeni — na primer mladinsko varstvo, skrb za zaposleno ženo, skrb za sta- re ljudi, disproporci v pokojnin- skem zavarovanju, problemi zapo- slovanja mladih itd. Res je, da je poklic socialnega delavca še zelo mlad — komaj 10 let — in da se potemtakem ne more primerjati s tradicijo zdravniškega ali p^ago- škega poklica, toda ledina je zaora- na. V Celju se bo treba končno le lo- titi gradnje doma upokojencev, ure- diti zdravniško ambulanto za stare ljudi, kot so to storili v Mariboru in Ljubljani, povečati bo treba ka- pacitete za varstvo šolske in pred- šolske mladine itd., kar vse bi mogli realizirati dp leta 1970. Na zboru so priporočili, naj bi ločili svet za zdravstvp in socialno varstvo — to se je v Celju že zgo- dilo — odborniki in poslanci, pa tu- di različni organi naj bi se v pri- hodnjem obdobju še odločneje zav- zemali za pravilno vrednotenje so- cialne politike ter vsako upravičeno dejavnost moralno in finančno pod- prli. Končno so izbrali še častno čla- nico društva. To je tovarišica Mari- ja Jančar, ravnateljica višje šole za socialne delavce v Ljubljani, ki je vse svoje sile in sposobnosti usmer- jala dolga leta v socialno in posebej še vzgojno delo strokovnih socialnih delavcev. R. F. PRIPRAVE NA VOLITVE Premalo mladine TUDI STRUKTURA NI NAJBOLJŠA Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Mozirje je pred dnevi analizirala dosedanje priprave na bližnje volitve. V občinski skupšči- ni poteče mandat 27 odbornikom, trem poslancem skupščine SRS, medtem ko volitev zveznih poslan- cev letos ne bo. Akcija evidentira- nja možnih kandidatov za odborni- ke občinske skupščine in poslance republiške skupščine je v glavnem zaključena. Za 27. izpraznjenih od- bomiših mest v občinski skupščini je evidentiranih 68 možnih kandida- tov, za občinski zbor 41, za zbor de- lovnih skupnosti pa 27. Le v treh volilnih enotah so evidentirali po enega kandidata, medtem ko so v vseh ostalih volihiih enotah eviden- itirali po več možnih kanriiidatov. Med njimi je tudi 12 žensk. Po sta- rostni strukturi jih je največ od 25 do 39 let. Starostna struktura je v glavnem zadovoljiva, le da je premalo kandi- datov v starosti do 25 let. Po šolski izobrazbi jih največ odpade na tiste z nedokončano in končano osno-mo šolo, sledijo pa jim s srednjo šolo. Med predlaganimi je tudi 9 kandi- datov z višjo in visoko šolo'. Po za- poslitvi jih največ odpade na delav- ce in zasebne kmetijske proizvajal- ce, sledijo pa jim uslužbenci, inže- nirji in tehniki ter vodilno osebje. Po panogah jih odpade največ na kmetijstvo in gozdarstvo, kar je tu- di razumljivo, saj sta ti dve panogi v občini najbolj razviti. Sledijo jim zaposleni v industriji, obrti in trgo- vini ter gostinstvu. To tudi v glav- nem ustreza razvitosti posameznih panog v občini. Od evidentiranih možnih kandi- datov je kar 62 takOi, ki še niso bili voljeni v skupščino in le 6 je takih, ki so že bili izvoljeni enkrat. To do- kazuje, da bodo prišli v občinsko skupščino v glavnem ljudje, ki bodo prvič izvoljeni. Med evidentiranimi je tudi 18 članov ZKJ in 18 udele- žencev NOB. Večina evidentiranih kandidatov za občinski zbor je bila evidentirana na nedavnih letnih konferencah SZDL, tako da je pri izboru sodeloval širši krog občanov, za zbor delovnih skupnosti pa so bili predlagam na sestankih družbe- no-političnih organizacij. Za možne kandidate za poslance republiškega zbora sta bila eviden- tirana dva kandidata, za organiza- cij sko-pol. zbor tudi dva kandidata in za soc. zdrav, zbor en kandidat. Na kandidacijsih zborih volivcev in zborih delovnih ljudi bodo orga- nizatorji SZDL seznanili volivce s potekom predvolilnih kadrovskih priprav in utemeljili predloge, ki so se izoblikovali v prejšnjih pripra- vah. —er Referendum ni veselica (Nadaljevanje s 3. strani) tegraciji, zlasti še, ker samoupravni organi in strokovnjaki v »Libeli« menijo, da bi bila integracija oziro- ma pripojitev podjetj'a »Ifa<^ tudi z njihovega zornega kota tako tehno- loško kot tudi ekonomsko upraviče- na. Kolektiv »Libele« pa je mislil drugače. Na referendumu ob koncu leta je bil »proti« (za pripojitev »Ife« jih je glasovalo 166, proti 220, odsotnih pa jih je bilo 74). Razloge za takšno odločitev niso temeljito proučili. Kljub temu_pa vse kaže, da so bile priprave na re- ferendum pomanjkljive in da je več članov kolektiva glasovalo po »ob- čutku« po svojih osebnih interesih. (Neka uslužbenka n. pr. je dejala, da bo glasovala »proti« zato, ker bi v primeru pripojitve morala hoditi 15 minut dlje v službo!) In ko so objavili rezultat, se je v »Libeli« sli- šalo vriskanje. Pripojitve torej ne bo vsaj pol le- ta še ne, pa čeprav bosta podjetji tesno sodelovali, pa tudi plačevali vsak svojo režijo in tako na leto vrgli skozi okno vsaj 100 milijonov S-din. VOJKO CERNELC Barvitost platen Vide Fakinove čeprav Vida Fakinova še ni raz- stavljala v Celju, jo utegne ta ali oni ljubitelj poznati iz bližnjih raz- stav v Mariboru. Izšla je iz ljubljan- ske akademije, kjer sta ji bila mdjstr.a Pregelj in Stupica men- torja. V domovini je mnogo raz- stavljala. Prav sedaj razstavlja tudi na mednarodni razstavi MIR, HU- MANOST IN PRIJATELJSTVO V SLOVENJ GRADCU. V zamejstvu se je udeležila pomembnih razstav (bienale v Aleksandriji, Bagdadu, Spittalu, mednarodna razstava de- žel Furlanije, Koroške in Slovenije). Prehodila je že lepo pot slikarskega razvoja. V sedanji fazi opeva naše kozolce sintetično. Nov vpogled je v tem, da se ne naslanja na folklo- ristično izročilo. Navzven se ločuje od mnogih upo- dabiteljev tega motiva, ko jo zani- ma le bočni pogled na kozolec, ki te od daleč spominja na križna zna- menja. Njene sinteze se oslanjajo na kultivirano barvno kompozicijo, ki je dostikrat tektonsko okreplje- na. Dasiravno je blizu abstraktnemu pojmovanju, so remiscence na re- alni svet žive. To ali ono platno_bi bilo po dekorativni plati dobra pred- loga za izvedbo v tapiseriji. Njena platna so dinamična (Večerni vzlet). Celjska razstava je prijetno ubra- na in vzorno aranžirana, kar je ž& domala stalna oznaka razstav Li- kovnega salona. Fakinovo uvrščamo med redke vrhove slovenskih umet- nic. Na njeni nadaljni poti ji želi- mo mnogo uspelih dosežkov. A.S. ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITA\JO OBČANOM SLOVENSKIH KONJIC OBtlMSKA SKliPSfllVA IM DKllŽKiiNOPOlITlfM; OR(iA!VIZAajE Kovaška industrija ZREČE ČESTITA DEIOVNIM IJIIDEM KONJIŠKE KOMUNE K OBČm- SREMl PRAZNIKU USNJARSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE Z OBRATI: REČICA OB SAVINJI LENART V SLOVENSKIH GORICA'H LJUTOMER MIREN PRI GORICI JUGOTANIN, SEVNICA ZAŠČITA, MAJŠPERK TER SKLADIŠČI IN PRODAJALNAMI V LJUB- LJANI, BEOGRADU, NOVEM SADU, PTUJU, MARIBORU, CELJU IN NOVI GORICI ČESTITA OBČANOM KONJIŠKE OBCiNE K NJIHOVEMU PRAZNIKU Letošnjega pusta so ponekod zakopali, vsepovsod pa močno zalili— s tem je norčij in šem za letos konec. Na našem področju smo znova doživeli organizacijsko neelastičnost, zato smo morali poškiliti na karnevalske prireditve izven meja našega območja. V Mozirju letos ni bilo tradicionalnega pokopa, v Žalcu ne kar- nevala — v Celju pa že tako nekaj let o tem ne govorimo. Pre- senetil so v Preboldu, kjer so v sredo popoldne kljub slabemu vremenu uspeli pripraviti lep pustni karneval. Posnetka prikazu- jeta kurente v Ptuju, ki jih je v nedeljo pošteno premočil sneg in dež, tako da kljub dobri organizaciji in velikim pripravam tradicionalnega kurentovanja ni bilo. Le posamezne, neorganizi- rane skupine so potešile več tisoč gledalcev, ki so kljub slabemu vremenu dopoldne prispeli v Ptuj. (Foto: J. Sever) 10.2.1967-št.5 4 v SMARSKI OBČINI ZAKLJUČENE KONFERENCE SZDL Vse večje sodelovanje občanov ANALIZA PROBLEMOV ŠE PRED OBČINSKO KONFERENCO krajevne kon. ference SZDL, medtem ko so bile dmge v glavnem zaključene že do 20. jaauarja. Vseh konferenc so se člaini SZDL udeležili v zelo velikem številu. Mi- mo tega je bila tokrat vsebina raz- prav precčj spremenjena, saj judje niso toliko razpravljali o tem, kaj bi jim morala nuditi občinska skupščina, temveč so ugotavljaJij kako bi mogli sami sodelovati in re- ševati težave v svojem kraju. Na spremenjeno vsebino razprav je nedvomno vplivala nadrobna raz. člemba dohodkov in izdatkov občin- skega proračuna, s čimer so se ob- čani seznanili in tako ugotovili, da v resnici ne morejo pričakovati ču- dežev od občinske blagajne. Tako so se v devetih ali desetih krajevnih odborih SZDL odločili za sofmanci- ranje v obliki krajevnih samopri- spevkov. Večina krajevnih skupnosti v ob- čini deluje zelo dobro in na konfe- rencah so ljudje takšno delovanje ludi pohvali, vendar je tudi nekaj krajevnih skupnosti, ki članov SZDL s sojim delom niso zadovolji- le. Zaradi tega so jih ljudje na kon- ferencah tudi kritizirali in predla- gali, kako naj delujejo v prihodnje. V glavnem so udeleženci krajev- nih konferenc SZDL v šmarski ob- čini razpravljali o kmetijstvu, ki je področno najbolj pomembno. V ocenjevanju kmetijske problemati- ke so se v mnogih krajih dotaknili odnosov v sodelovanju med kme- tom in zadrugo. S tem sodelova- njem večina kmetovalcev ni zado- voljna in predlaga številne spre- membe, ki bi jih naj zadruga uved- la v priho^je. Zatem so udele- ženci konferenc razpravljali še o zdravstvu in kmečkem zavarovanju ter o problemih šolstva. Vse razprave s posameznih kon- ferenc krajevnih organizacij SZDL obdeluje zdaj posebna komisija pri občinskem odboru SZDL v Šmarju, ki bo pripravila podrobno analizo problemov še pred občinsko konfe- renco, ki je predvidena okoU 25. fe- bruarja. Ko bo ta analiza izadelana, bomo o posameznih problemih na- pisali še kai več. Jezero v Pesjem ogroženo Obiskovalci Velenja vedo pred- vsem za Velenjsko jezero, ki je po- stalo zelo obiskana izletniška toč- ka, medtem ko vedo za malo jezero pri Pesjem v večini le ribiči. Toda temu jezeru grozi, da se bo osušilo, če ne bo nikogar, ki bi po- pravil jez na reki Paki. Ta jez je ob zadnjih hudourniških vodah od- neslo in zaradi tega se je dotok vo- de v jezero, ki je že itak precej slab, še zmanjšal. Centrala nekdanje termoelektrar- ne črpa iz jezera precejšnje količine vode in gladina je iz dneva v dan manjša. Ce ne bo novega jezii, bi se laJtfko jezerce osušilo, kar bi bila znatna škoda za velenjsko ribištvo. Zadruga : kmet ZAOSTRENI ODNOSI NA JAVNIH TRIBUNAH Občinski odbor SZDL v Šmarju je ugotovil, da se zaostrujejo odno- si v sodelovanju med kmetovalci in zadrugo. Kmetovali z mnogimi oblikami sodelovanja niso zadovolj- ni in želijo, da bi zadruga spreme- nila svoje odnose v sodelovanju s kmetovalci. Zaradi tega je občinski odbor SZDL v Šmarju nastopil kot pobud- nik za vrsto javnih triibim, ki so jih osredotočili na vprašanja teh od- nosov pod naslovom zadruga — kmet. Zelo živahne javne tribime v Virštanju, Kozjem, Šmarju, Zibiki in Bistrici os Sotli, ki so se jih ude- ležili kmetovalci v veliki večini, so pokazale, da je to ena izmed oblik, ki bi jo mogli uvesti kot stalno ob- liko za sporazimievanje med pride- lovalci in zadrugo. Predstavniki zadruge so na javni tribuni pojasnili številne zadeve, a za nekatere so zagotovili še poznejše odgovore. Prireditelji so sicer ugo- tovili, da je bila celotna problema- tika preveč obsežna in so se zato odločili, da bodo v prihodnje pri- pravili javne tribune z zoženim dnevnim redom. Zanimanje za rudarski muzej Muzej slovenskih premogovr^ov v Velenju so uradno odprli 8. oktob- ra lani. Doslej ga je obiskalo okoli devetsto ljudi; nekaj čez osemsto^ lani, letos pa okoli šestdeset. Četudi še muzej ni do kraja ure- jen, je urejenih dvanajst razstavnih prostorov v skupni površini 480 kva- dratnih metrov, Obiskovaci dobijo ob ""ogledu zgodovinski in tehnični pregled razvoja slovenskih premo- govnikov, kar je precej poučno za šolsko mladino, zanimivo pa tudi za slehernega obiskovalca mladega velenjsikega mesta. Za ustanovitev tovrstnega muzeja so se odločili predstavniM sloven- skih premogovnikov jeseni leta 1957 in takrat tudi sklenili dogovor o so- financiranju takega muzeja v nek- danjem velenjskem gradu. »Drogerija« se širi Trgovsko podjetje »Moda« je te dni začelo razširjati prodajne pro- store svoje poslovalnice »DROGERI- JA«, kajti sedanji prodajalni pro- stor ne zadošča več naraščajočim potrebam kupcev. Prodajalna je ves dan polna strank, ki kupujejo kozmetične iz- delke, preparate in fotografske po- trebščine. Razumljivo je, da je prav za izbiro tovrstnih izdelkov potreb- no dosti prostora, saj terja nakup dosti ogledov, preskusov in posveto- vanja. Ker bi radi v »Drogeriji« postreg- li kupcem najbolj sodobno, si bodo uredili tudi sodoben prodajni pro- stor, ki ga bodo razširili v prostore nekdanjega frizerskega salona Per- šič. Brivsko frizerski salon pa je do- bil nove prostore v Lilekovi ulici. Poslovalnica Drogerija ima v načrtu, da bo kasneje uredila tudi kozmetič- ni salon. VELENJE Evidentirani možni kandidati 1. OBCIMSKI ZBOR 2. Volilna enota — Cirkovce: Aubreht Franc, Rednak Martin. 4. Volilna enota — Gorenje: Drofelnik Franc, Ramenih Jože, Kumer Jože, Bizjak Ivan, Letonja Janez, Hanžič Ignac. 6. Volilna enota — Paka: Oštir Franc, Lapret Franc, Višner Vinko, Hudovemik Vinko. 8. Volilna enota — Plešivec: Smonkar Miha. 10. Volilna enota — Ravne: Kumer Ivan, Mevc Zdravko, Tajnik Jože. 16. Volilna enota — Šmartno ob Paki: Napotnik Karel, Pocajt Ivan, Zelenko Jože, Bizjak Stanko. 18. Volil- na enota — Šoštanj II: Urek Ivan, Mravljak Jože, Slatinšek Slavko, Ojstršek Ivan, Svarc Ivanka, Volk Miloš, Naraks Ljubo. 20. Volil- na enota — Šoštanj IV: Hudoletnjak Tomo, Novak Helga, Kurmanšek Alojz, Vrečko Mi- roslav, Vojar Avgust, Napotnik Ljze, Vengust Krista. 22. Volilna enota — Topolšica: GIo- bačnik inž. Jurij. 24. Volilna enota — Vele- nje I: Verdev Franc, Tekavc Jože, Ravljan Stane. 26. Volilna enota — Velenje III: Vog- ler Jože, Zagmajster Franc. 28. Volilna eno- ta — Velenje V: Gaberšek Majda, Lesničar Majda, Rabič Ivanka. 30. Volilna enota — Velenje VII: Bonač Franja, Mavsar Silva. Lu- sič Leopoldina. 32. Volilna enota — Velenje IX: Pristovšek Franc, Drolc inž. Branko, Bre- gar irts. Ivan, Sentjurc inž. Mitja. 34. Volilna enota - Velenje XI: Hudales Stane, Pečečnik rranc, Valenci Miha, Gorogranc Ivo. 2- ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Volilna enota — KOC, Oljka, Vodna skup- nost, GG, LIN: Drolc inž. Branko, Krapež »^eter. 6. Volilna enota — Chrom metal, Gu- "iTnica, obrt: Habjan Peter. 8. Volilna eno- ja: RLV L: Pristovšek Franc, Žolnir Mirko, Svem Jože. 10. Volilna enota — RLV III. Hor- inž. Matija, Gostenčnik Vinko, Koren Mar- Lipičnik Alojz, Uranjek Tone, Šilih Karel. Volilna enota — RLV V.: Romih Anton, ^epnik Pavel. 14. Volilna enota — TE Soš- Blagotinšek Frido, Melanšek Ivan. 16. ^oijlna enota — TU Šoštanj: Valentinčič Ve- Koslav, Klopec Danilo, Komprej Franc, Kopu- ^ar Rafael, Slatnar Janez. 18. Volilna enota — "•-'lavoi KZ Šoštanj, veterinarska postaja, Kmetje zadružniki — Bole vode, Sm. ob Paki, kostanj: Rojnik inž. Jože, Travner Avgust. 20. ^ enota — RSC: Mimik Anton, Lipov- Franc, Oremuž Vlado. 22. Volilna enota ^ II .osnovna šola Velenje, Knjižnica, DO glasbena šola. 24. Volilna enota — Bolnica Topolšica: dr. Rogel Jože, Polutnik ^ma. 26. Volilna enota — ZZZD, Dom po- r; D- Lekarna Šoštanj — Velenje, Sanato- Omi I>mitrovič Tatjana, Kordeš Štefka, ""»ladič Milan. POSLANCI republiški zbor: Primožič Martin, Ribič ^"sič Ivan, Kavčič Stane, Stanovšek •^"^anjo, Vrabič Olga. ki^spodarski ZBOR: Primožič Martin, 'jun inž. Franjo, Napotnik Alojz, Kovač Jo- Ivo. ^^^ inž. Janez, Aljaž Jože, Jamnikar PROSVETNI ZBOR: Arlič Fra- VqcV- Marija, Amon Albin, Vračko Božo, "^nnc Jože. POJASNILO Ob navedbi evidentiranih kandidatov za od- bornike in poslance skupščine občine Mozir- je so se vrinile napačne navedbe imen, zato naprošamo prizadete in bralce, da nam to oproste. Popravljamo: V volilnih enotah: Loke in Do- brovlje. Lepa njiva, Smihel nad Mozirjem in Radmirje so evidentirane osebe kot možni kandidati« za občinski zbor in ne za zbor de- lovnih skupnosti. Za splošni zbor: (volilna enota Ljubno) namesto Ambrol — AMBR02 Franc, (volilna enota Sevnica se mora glasiti — SAVINA), (volilna enota Lenart in Flor- jan pri Gornjem gradu) namesto Jeušnik — JELŠNIK Jože, (volilna enota Kokarje) na- mesto K rese j — KREFELJ Anton. Za zbor delovnih skupnosti: (volila enot SMREKA Gornji grad in ostali) namest Fran Miklavc —- FRANC in namesto Rok - ROP Terezija, (volilna enota Kmetijske za druge obrat Rečica ob Savinji) namesto Zve — ZVIR Alojz, (volilna enota Zdravstven dom Mozirje z delovnima enotama Gomj grad in Ljubno) namesto Kramar Tone - KOLENC Marko. Med volilno enoto Zdra. stveni dom Mozirje z delovnima enotama Gornji grad in Ljubno in volilno enoto Or- gan uprave Skupščine obične Mozirje je na- vesti: Volilna enota Šolstvo in prosveta — Luče in Ljubno — KRAMAR Tone (volilna enota pri objavi izpadla). « Republiška skupščina SRS: Republiški zbor: namesto RoberSek — DEBERSEK Jože, orgamizacijsko^poUtični zbor: namesto Kli- nar — KRAMAR Tone. MLADO SLOVENSKO MESTO VELENJE, KI JE OD NEKDAJ SLOVELO ZARADI RAZNOVRSTNIH SODOBNIH PRIDOBITEV IN BILO TAKO ZA VZORČNI MODEL SOCIALIZACIJE V NAŠI DOMOVINI, JE BILO MIMO VSEGA DRUGEGA ZNANO TUDI ZARADI VELIKE IN VSESTRANSKE KULTURNO-DRU2ABNE DEJAVNOSTI. HOTELI SMO ZVEDETI, KAKO JE S TO DEJAV- NOSTJO ZDAJ. MITJA LAP, direktor hotela Paka: V Velenju je kljub zimskemu času dovolj za- bavnega življe- nja, pač pa po- grešamo več kulturnega de- lovanja. Potreb- no bi bilo, da bi Svoboda vključila v svoj program več kulturnih prireditev. Ob kulturnih prireditvah pa se pojavi vprašanje obiskovalcev. Ce so kulturne prireditve izbranega značaja, ni ravno najboljši obisk in zato bi morala Svobo- da poskrbeti za takšen spored, ki bi pri- tegnil širši krog obiskovalcev. Verjetno še nismo izkoristili vseh mož- nosti, saj je znano, da Velenjčani radi obiskujejo vsakovrstne prireditve, kar so v preteklosti že dokazali. Zadnje čase je sicer zanimanje nekoliko popustilo in prav zaradi tega Bi bilo potrebno misliti na takšne prireditve, ki bi bile všeč šir- šemu krogu. Pričakujemo, da bomo še letos dosegli znatne spremembe in da bo do začetka sezone vse tako pripravljeno, da bodo s prireditvami zadovoljni domačini in tu- risti, ki bodo prihajali v Velenje. Jasno je namreč, da mesto, kakršno je Velenje, ne sme zanemariti vsestranske skrbi za zabavo in kulturno življenje. S temi dejavnostmi si je v preteklosti ustvarilo svoj sloves in obvarovati ga bo- mo morali tudi v prihodnje, če bomo hoteli s časom v korak. JOŽE GRAB- NER, predsed- nik ribiške družine: Velenje je še vedno znano po tem, da si vedno znova prizadeva za številne nasto- pe in priredit- ve. K ustalje- nim prireidt- vam, ki so na sporedu vsako leto enkrat ali celo več- krat, dodajamo vedno^ še nekaj novega, da bi tako popestrili "spored in pripra- vili zares za vsakogar nekaj. Vsa društva prispevajo svoj delež in tudi ribiči ne zaostajamo. Zabavnih prireditev je dovolj; odrasli najdejo razvedrilo v hotelu, mladina v mladinskem klubu. Ob nedeljah in praz- nikih je naravnost neverjetno živahno, saj so primeri, da igra na raznih krajih kar pet godb za ples. Toda nekoliko manj očitno je kulturno razvedrilo in ob tem je še i^sebej zani- mivo, da se kulturnih prireditev mladina ne udeležuje v zadostnem številu. Tudi starejši domačini z vsem niso zadovoljni. Manjka predvsem domačih prireditev, mislim namreč na možnost, da bi sami domačini priredili domače igre, kar bi verjetno imelo trojno korist: večja ude- ležba domačih v kulturnem ustvarjanju, povečan obisk mladih in starejših m več- je zadovoljstvo ob domačem programu. JURE JUG, di- rektor muzeja slovenskih pre- mogovnikov: o kulturi in zabavi imamo ljudje običajno zelo različna mnenja. Vseka- kor pa lahko z gotovostjo za- trdim, da si vsi v Velenju želimo več prireditev. Objektivnih možnosti je precej, saj raz- polaga mesto s sodobnimi objekti za kul- turno dejavupst kakor malokatero drugo. Redka so mesta z dvema galerijama, mi pa se lahko ponašamo z Napotnikovo ga- lerijo in stalnim razstavnim prostorom v delavskem klubu. Vsako razstavo si red- no ogleda šolska mladina, ne vem pa, kakšen je obisk sicer. Po zgledu drugih prireditev bi sodil, da je z obiskom sila različno. Nadaljnje možnosti nudita knjižnici Soštanj-Velenje, dobro delovanje delavske univerze, prireditve SLG Celje in drugih v kulturnem domu in podobno. Toda v^ ta spored je zelo relativnega pomena, če ocenjujemo njegov učinek po obisku, ki je zdaj dober, zdaj slab. Za razvedrilo je dosti možnosti, četudi je značilno, da so se po moji oceni do- mačini v zadnjem času razvedrilu neko- liko odpovedali. Kino je dbičajno zase- den; v zadnjem času tudi v kulturnem domu, kjer je v filmskem gledališču iz- bran spored. Skratka, če se kdo zanima, ima kulturnega in družabnega razvedrila dovolj, pa tudi ustrezno izbiro . EVGEN DRVA- RIC, upravnik Delavskega klu- ba: Dejstvo je, da je v Velenju veliko število prireditev, ka- terih se pa žal občani ne ude- ležujejo. Vseka- kor bi se orga- nizatorji še bolj potrudili, če bi ljudje z večjim navdušenjem sprejeli te prireditve. Zdi se, da je upa- danje obiska vezano z reformo, kajti ljud- je vse pogosteje opuščajo tovrstno razved- rilo. Poglejte, naši torkovi večeri so bili priljubljena tribuna — v zadnjem obdob- ju pa ni več udeležbe. Letos smo uvedli družabne večere ob sobotah, ki so našli širok odmev med predvsem mlajšimi, poročenimi občani. Skratka: kultumo-zabavnega življenja v Velenju je dovolj tudi za zahtevnejšega ob^a. Kot sem pa omenil, bi lahko bi- lo še več, če bi občani sami pokazali več- ji interes za prireditve, oziroma če bi sa- mi kreirali politiko prireditev. Trnoveljčani in Rdeči križ Redne letne skupščine krajevne oragnizacije Rdečega križa, ki je bi- la te dni v Tmovljah, se je udele- žilo lepo število članov. Prišla pa je tudi zastopnica skupščine Sociali- stične republike Slovenije, zastop- niki krajevne skupnosti, krajevne orgamzacije Socialistične zveze, predaval o prvi pomoči v zvezi z vsakdanjimi poškodbami v gospo- dinjstvu in o alkoholizmu. PoslušaL ci so izrazili željo, da bi bilo v pri- hodnje še več takih predavanj. Tr- novlje so že sedaj močan okoliš krvodajalstva. V delovni načrt pa so sprejeU še nadaljnje pridobiva- nje krvodajalcev. Pričakujejo, da bo odbor krajevne organizacije Rdeče- čega križa, ki ga uspešno vodi Pavla Arzenšek, to tudi dosegel. V novi odbor so izvolili še zastopnico do- mače organizacije Zveze mladine. Naj bi bil to uspešen začetek res- nega sodelovanja mladine pri do- mačem Rdečem križu! Pred krat- kim smo objavili poročilo o uspeš- nem delu postaje prve pomoči v Zg. Tmovljah. Ker pa je celotno ob- močje zelo obsežno, so sklenili usta- noviti še dve postaji prve pomoči. Pri tem si bodo usposobili potrebne sodelavce na 80-umem tečaju prve pomoči. Po končani skupščini so iz sred- stev članarine obdarili še socialno ogrožene občane svojega območja. Vse o kasko zavarovanju Zvedeli smo, da so novi za- varovalni pogoji in tarifa pre- mije že v veljavi. Da nove zavarovalne pogodbe bomo pri- čeli 'sklepati konec meseca februarja. Ali je nastopila kakšna ko- rektura v višini premije? Premija je od prvotnega predloga zni- žana in znaša: Ce želi zavarovanec v zavarovanje vklju- čiti še nevarnost p<^lave, doplača 30 % na premijo po gornji tabeli. Pravilnik določa plačilo pre- mije v enkratnem znesku za eno zavarovalno ieto vnaprej. Imate v načrtu kakšne olajša- ve? Znano vam je, da so premije namenjene za izplačilo odškodnin. Ce bi dovoljevali odloge plačil že pri sklepanju pogodbe, bi pri tem nastal zastoj pri izplačevanju odškodnijj. Zavarovanec mora plačati ob sklenitvi pogodbe najmanj polovico pre- mije, za razliko pa se dogovori z zastop- nikom o roku. Za kreditirani del premije plača zavarovanec obresti. Ali se zavarovanje v primeru prodaje vozifa nadaljuje pri novem lastniku? Jamčenje zavarovalnice preneha ob 24. uri tretjega dne po izročitvi vozila nove- mu lastniku. Za kakšno vrednost je vozilo zavarovano? Za vozila domače proizvodnje — nabav- na cena v domači trgovski mreži; za uvo- žena vozila — nabavna vrednost, določena po eksportni ceni v proizvajalčevi deželi, preračunana po uradnem tečaju v dinar- je, povečana za carinske, transportne in druge običajne stroške; za vozila, ki jih ni v prodaji — nabavna vrednost podob- nega, oziroma sorodnega vozila, določena po teh pogojih. Zavarovano vozilo navadne serijske pro- izvodnje štejejo brez dodatne opreme. Za vozila posebne izvedbe se računa dopla- čilo 50 %. Za vozila posebne izvedbe se štejejo: — vozila, ki jih zavarovanec posebej na- roči pri proizvajalcu; — vozila s specialnimi karoserijami; — vozila športne izvedbe. Ce želi zavarovanec vključiti v zavarova- nje tudi dodatno in posebno opremo (prtljažnik, radio, okrasna kolesa, pokri- vala, tapetne prevleke, ležalni sedeži, več prestav itd.), doplača na premijo 50 N-di- narjev. Kakšne so dajatve zavaroval- nice? Zavarovalnica povrne škodo na vozilu v višini stroškov za popravilo, zmanjšano za večjo vrednost novih nadomestnih delov (amortizacija). Amortizacije ni mogoče več zavarovati. Kolikor pa znesek popravila, zmanjšan za amortizacijo, doseže ali preseže vred- nost vozila na dan škode, zmanjšano za vrednost rešenih ostankov, je dajatev za- varovalnice določena po načelu ekonom- ske totalke, tj. v vrednosti vozila, zmanj- šano za vrednost rešenih delov. V PRIHODNJI ŠTEVILKI BO GOVO- RIL BORIS COP, ŠEF ODDELKA ZA KMETIJSKO ZAVAROVANJE O ZAVARO- VANJU ŽIVINE. 10.2.1967-Št.5 5 Na svečani akademiji v fi Iharmoniji so podelili Prešernove nagrade Med nagrajenci: Sandi Krošl Letošnje Prešernove nagrade so dvajsete v zgodovini slovenske kulture. Na svečani akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika v dvorani Slovenske filharmonije je nagrade razdelil predsed- nik upravnega odbora Prešernovega sklada Lev Modic. Prešernovo na- grado sta dobila pesnik Božo Vodušek in slikar Maksim Sedej, nagrade sklada pa je prejelo šestnajst ustvarjalcev z različnih področij umet- niškega delovanja. Med njimi je tudi edini Celjan Sandi Krošl, član Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Od tkanja niti do tkanja besed Sandi Krošl se je rodil 31. oktob- ra 1930 v Ljubljani, toda večino svo- jih let je preživel v Mariboru, kjer je bil osemnajst let. V Celju je zdaj že trinajsto leto. Poznamo ga kot človeka in poznamo ga kot igralca, vendar vseeno bolj kot igralca. Kakor je tudi neverjetno, je vse- eno resnica, da se je Sandi branil na odrske deske. Bil je upravnik knjižnice in čitalnice KUD Jože Her- manko v Mariboru,, ko je dramska skupina tega društva, ki jo je vodil pokojni igralec Jože Mlakar, iskala ustreznega igralca za eno izmed glavnih vlog. Spomnili so se Sandi- ja. Četudi ga je bilo strah pred po- polnoma neznanim svetom, ki ga je dotlej občudoval le od daleč, in če- tudi se je branil, da za igranje nima smisla niti daru, so ga slednjič pre- govorili. Ko je premiera uspela (igral je Damjanoviča v Nušičevem Navadnem človeku), je bilo konec njegovih sanj o študiju književno- sti in zgodovine. Takrat so se začele oblikovati v njem drugačne sanje, ki se še danes izpopolnjujejo, Sandi pa si prizade- va, da bi jih uresničil. In prav te sanje so preusmerile njegovo živ- ljenjsko pot. Opustil je študij v večerni gimnaziji in se prijavil k avdiciji za poklicne igralce v ptuj- skem Mestnem gledališču. Devet- najstletni mladenič je bil sprejet in 3. aprila 1950 je nastopil svoj prvi poklicni aganžma. Do jeseni je odi- gral tri vloge, a že 1. oktobra istega leta je bil redni študent na akade- miji za igralsko umetnost. Kakor mnogi drugi v tistih vihar- nih časih je tudi ^odi v letih^ po vojni izbiral med številnimi mc^no- stmi in priložnostmi. Gimnazijski študij je po takratni mali maturi prekinil preprosto zaradi tega, ker delavska plača njegovega očeta ni zadoščala za družino s štirimi otro- ki. Nekdo je moral pomagati. Sta- rejša sestra je že nadaljevala študij v gimnaziji in tako je bilo najbolj naravno, da je prijel za delo Sandi. To je bilo leta 1946. Zaposlil se je kot pisarniška moč v mariborskih bombažnih tkalnicah. V podjetju so kmalu ugotovili nje- gove sposobnosti in so ga poslali leta 1947 na izpopolnjevanje v CSSR. Trinajst mesecev se je učil tkalske obrti, a ko je ravno opravil izpit za sprejem na štiriletno tekstilno šolo v Brnu, se je njegova pot spet obrnila. Zaradi informbdroja se je moral vrniti v domovino. Spet je delal v pisarni, dokler ga niso za- poslili v knjižnici in čitalnici KUD Jože Hermanko. Po študiju na AIU v Ljubljani se je zaposlil v Slovenskem ljudsikem gledališču v Celju, ki mu je ostal zvest vse do danes. To je pot uspeš- nega mladega igralca, letošnjega na- grajenca Prešernovega sklada, ki nam je tolikokrat zburkal domišlji- jo, ko smo ga gledali v številnih vlogah domačega gledališča. Sandi Krošl: Hoederer Vzajemno iskanje boljšega sveta Razgovor z našim nagrajencem — Kakšne so tvoje misli in občutki ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada? Predvsem je to priznanje veli- kanska spodbuda za nadaljnje delo; pa ne samo zame. Mislim, da ta na- grada potrjuje vrednost dela celj- skega igralsikega ansambla v celoti, saj igTždstvo ni individtiabia zadeva. Zase osebno sem prepričan, da so v tej nagradi zajeta prizadevanja celega desetletja, za obdobje, ki so se v njem zvrstili uspehi in neuspe- hi ter z njimi nove izkušnje. Upam, da mi bo uspelo to prizmanje tudi v prihodnje potrditi. — In kakšni so tvoji pri- hodnji načrti? Za naprej? Kdo bi vedel? — Iz Celja so mnogi »zbe- žali«. Kaj pa ti? Nimam namena, da bi zapustil Celje, toda to ni odvisno zgolj od mene. Ce bo še dolgo trajal pritisk na igralčev žep, hočem reči. če bo delo igralca še dolgo vrednoteno slabše od administracije, »neposred- nega« proizvajalca in podobnih »ka- tegorij« prebivalstva, potem se ni trdba čuditi, če bodo mnogi še naprej uhajali drugam. — Kaj meniš o našem odno. su do kulturnih vrednot? Dokaz življenjske moči in vpli- va nekega naroda je njegova duhov- na moč. Inkamacija duhovne moči pa je umetnina: knjiga, kip, sUka, skladba, igralska upodobitev; torej pisatelj, pesnik, kipar, slikar, skla- datelj, glasbenik, igralec. So narodi, ki s ponosom povedo tujcem: pri nas živi in ustvarja ta in ta umet- nik. S ponosom in ljubeznijo! Tam vedo, da narod brez žive kulture, ni narod. Da bo slej ko prej žrtev tuje mish, tuje ideje ali hotenja. Pa mi? Smo ponosni na to, kar imamo? Ljubimo tiste, ki z močjo svojega duha in talenta dokazujejo svetu, da smo Slovenci še vedno živi, us- tvarjalni, sposobni samostojne misli in dejanja? Da, gotovo! Enkrat let- no — 8. februarja! 364 dni v letu pa si zatiskamo oči in ušesa, da bi ne siliša^ zahtev in prošenj teh čudnih ljudi, ki namesto konvertibilnih predmetov izdelujejo besede, misli, ideje, podobe, ki ne samo, da niso konvertibilne, temveč nimajo niti navadne dinarske vrednosti. — Še veruješ v vzpon celj- skega gledališča in žive umet- niške ustvarjalnosti? Trinajst let je dolga doba. Vsaj tako dolga, da človek požene kore- nine. Moral bi se čutiti Celjana, pa se ne. Kljub Icorendnam. In kljub naklonjenosti gledalcev. So ljudje, ki ljubijo bolj Potemkinove vasi kot stvarno vrednoto. Zame je kulturni ustvarjalec neprimerno več vreden od kulturnega posredovalca. Za mnoge v Celju pa ne. — Kako si se vživel v Celju? Rad imam celjsko gledališče. Vse svoje uspehe in tudi spodrslja- je sem doživel na teh celjskih des- kah. Z večino celjskih igralcev je tako. Pa tudi z gledalci, ki zahajajo v ta hram umetnosti. Žal bi mi bilo, če bi ta ljubezen in to vzajemno iskanje boljšega člo- veka in sveta zlagoma izginilo, ka- kor zlagoma zginevajo tiste drobti- nice, ki so doslej še hranile to — z revolucijo pridobljeno — narodno pravico, da imamo svojo lastno, slo- vensko ustvarjalnost vsaj na malce širšem področju in za nekoliko več- ji del Sk>venstva, kot nam je to dovoljevala stara, protinarodna oblast kapitalistične Jugoslavije. Sandi Krošl: Gornik V Živeti polno življenje PRAVI SILVA RADCENKO, PRVA DIPLOMIRANA KNJIŽNIČARKA s Silvo Radčenko govoriva isti jezik, vsaj takrat, kadar gre za otro- ke. Silva veliko piše o njih in zanje. In ko prebiram njene besede o pi- sani mavrici zlatem sončku in o muci s sosedove strehe, se mi zdi, da je vse, kar dela drugega, bolj nujnost, kot pa njeno veselje in težnja. Otroci in poezija, to je dvo- je SUvinih velikih ljubezni. Prvdih še nima — saj je šele letos končala višjo pedagoško šolo in »za to je pa res še čas,« pravi — poezijo pa ima. In še mnogo, mnogo drugih knjig, ki ji polnijo naročje, misH in knjiž- ne poliče, zakaj Silva Radčenko je knjižničar v celjski študijski knji- žnici in hkrati tudi prvi diplomirani slovenski knjižničar. »Pravzaprav se včasih niti ne za- vem, da sem že v službi,« pravi, se veselo zasmeje in strese svetle ko- dre. »"Na šoli so zelo forsirali vaje, tako da mi sprememba iz študenta v knjižničarja^ti ni povzročila to- likšnih težav kot sem pričakovala. Sicer pa so moje želje prav takšne, kot so običajno deklet mojih let: biti dober človek, se izogibati poti, po katerih hodijo tisti, ka niso več podobni ljudem, se izpopolnjevati in seveda tudi tisto, da bi imela nekoč lepo družino...« To je Silva uradno. Sicer pa je dekle, ki ima rada svetlo modro barvo, cvetje in tiste ure, ko grizlja svinčnik in piše pravljice, črtice," eseje in podobno. Takrat si dovoli, da razmišlja tudi o globljih rečeh, o tistih, ki bi jih površni znanec na prvi pogled ne prisodil temu vedno nasmejanemu in včasih kar preveč — da bi bilo lahko resnično — ve- selemu dekletu. Zatorej: »Kaj je zate knjiga?« »Od 7. do 14. leta — nujnost in še kaj (šola in prepovedani romani), od 14. do 22. leta — nujnost in ambicije (štu- dij in »poklicne« priprave), od ta- krat naprej pa poklic in delček pro- stega časa.« »Pa otroci?« »Veliko lepega, zato tudi veliko spominov v starosti.« »Gledališče?« Umetnost, ki mi je všeč.« »Ansamibel električnih kitar?« »Onkraj pekla so ljudje« (B. Pa- hor). »Mladost?« »Idealizem in optimi- zem. Nekaj, kar imaš in nimaš, a ti nekaj od vsega vendar ostane.« »Ljubezen?« »Vrtnica s trni. Brez njih bi izgubila svoj vonj in barvo, svoj ton.« »Modra barva?« »Barva, ki nosi nežnost, rahlo toplino in sanje. V njej sta nebo in morje in vse, kar je vmes.« »Cilji?« »Živeti polno življenje. In — morda se mi bo kdaj posrečilo izdati kaj od tega, kar sem napisala. Najprej pravljice. To je po mnenju nekaterih še najmanj neumno ...« in Silva se že spot smeji. Zdaj vam sicer nisem predstavila Silve Radčenko kot knjižničarja. »Prekratek čas sem še v poklicu, da bi ga lahko ocenjcvala, kot se spo- dobi,« me je zavrnila. Pa morda kdaj dn»gič, čez nekaj let, ko bo nabrala dovolj izkušenj. Ali pa tudi ne, kajti kdo ve, kako se življenje še zasuče. Morda tudi Silvo odpe- lje na druga pota. I. B. Seminar j i za učitelje Blizu 1500 udeležencev Medobčinski zavod za prosvetno-pedagoško službo v Celju je v zim- skih počitnicah izvedel obsežno akcij« izobraževanja za prosvetne de- lavce vseh osmih občin, ki sodijo v njegovo področje. Vsebina semi- narjev, ki je bila izredno pestra, je bila prilagojena potrebam' učitelj- stva po vrstah šoL Nekateri seminarji so bili na sedežih občin, osta- li pa v Celju. Zavodu je uspelo, da je dobil za predavatelje profesorje filozofske fakultete, visoke šole za telesno kulturo in pedapškega inštituta v Ljubljani, profesorje pedagoške akademije v Mariboru, strokovnjake zavoda za šolstvo SRS, sodelavce za- voda za prosvetno službo v Celju in druge priznane pedagoške strokov- njake, s čimer je bila zagotovljena kvaliteta predavanj. Dejstvo, da so bili udeleženci seminarjev zadovolj- ni s predavanji, dokazuje, da je bila izbira predavateljev in tematike pra- viilna. Težišče izobraževanja so bili eno- dnevni seminarji po občinah, ki se jih je udeležilo skupno 820 učiteljev osnovnih šol. Teme iso bile s področ- ja pedagogike, psihologije in jezi- kovnega pouka. Na posebnih semi- narjih, ki so bili v sedmih občinah, so obravnavali učni načrt za telesno vzgojo v 3. in 4. razredu osnovne šole. Dvodnevni seminar za ravnate- lje osnovnih šol in vodje vzgojno- varstvenih zavodov je med drugim zajel problematiko analitičnega spremljanja pedagoškega dela in pripravo predšolsikega otroka na šo- lo. Posebni seminarji so bili tudi za prosvetne delavce srednjih šol (oce- njevanje iln inostavah z državnimi prvaki na čelu. Tako bo velenjsJca prireditev prava revija ju- goslovanskih judoistov. Pred tremi leti je bilo Celje zad- nje prizorišče tega turnirja. Žal je nadvse agiilna in močna sekcija pri ŠD Olimp razpadla, ker v Celju ni bilo na razpolago milijon S-dinar- jev za nakup prepotrebne blazine in je taiko članstvo odšlo v druge slo- venske klube. Zato pozdravljamo pobudo Velenjčanov, da so prevzeli organizacijo te prireditve, ki bo od- slej tradicionalna z vsakoletno iz- vedbo v mestu Velenju, športnik in trener ing. Ivo Reya je bil mož tolikšnega kova, da si med jugoslo- vanskimi judoisti vsekakor zasluži vsakoletno spominsko prireditev. Naj bi tudi letošnja nedeljska pri- reditev v prekrasni telovadni hali v Velenju prispevala svoj delež k na- daljnji množični in kvalitetni ravni judo športa v naši republiki in drža- vi. Ob tem smotru bo letošnji III. mednarodni judo turnir za pokal ing. Iva Reye najprimernejša po- častitev njegovega spomina. J. K. Drsalke v ritmu Celjski hokejsko-drsalni klub je uspel, da je mednarodna drsalna zveza odobrila ekshibicijski nastop nekaterih tekmovalcev z evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju in skoraj pet tisoč Celjanov je ra- dostno vzklikalo in ploskalo nasto- pajočim. (Nadaljevanje na 7. sarani) 10.2.1967-St.5 6 OBVEŠČAMO VAS ŽTtv0 prometa MEGLA, LED IN HITROST IVAN VRAZIC je peljal z osebnim avto- mobilom iz Vojnika proti Celju. V močni megli in na poletloneli cesti jc vozil z ne- primerno hitrostjo, ko mu je na mostu čer Hudinjo v Škofji vasi pripeljal na- sproti s tovornim avtomobilom FRANCO VANON. VRA2IC je opazil tovorjank,' se zmedel in' zapeljal vanj. Pri trčenju sta bila hudo poškodovana voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik ALOJZ KO- LAR. Škodo na obeh vozilih so ocenili na 15.000 N-dinarjev. NEPREVIDEN PEŠEC Voznik osebnega avtomobila MIRKO VASTL je vozil iz Celja proti Ljubljani, ko je v Ločioi pri Vranskem nenadoma pred avtomobile«! prečkal cesto pešec MILAN JOHAN. Voznik trčenja ni mogel preprečiti in je s prednjim delom zadel JOHANA tako, da ga je odbilo na vetro- bransko steklo in od tu na cesto. Zlomil si je levo nogo, levo kračo in dobil pre- tres možganov. Patrola prometne milice je zahtevala prevoz ponesrečenca v celj- sko bolnišnico, vendar reševalnega a\'to- mobila ni bilo. TRČIL V TOVORNJAK Voznik tovornega avtomobila ALOJZ VOLLMAIER je peljal iz Žalca proti Celju. V Drešinji vasi — je izjavil voznik — mu je pripeljal nasproti neznani voznik oseb- nega avtomobila z dolgimi lučmi. Ker ga je to oviralo, je s smerokazom nakazal desno smer, zapeljal skrajno desno in za- ustavil. Takoj zatem je začutil udarec v zadnji del avtomobila, kamor se je zale- tel voznik osebnega avtomobila MAKS LlPICNIK, ki je vozil za njim. Pri nesre- či je LlPICNIK dobil lažje telesne po- škodbe. Na osebnem avtomobilu je škode za 8.000 N-dinarjev. ZAVIRANJE Proti Lučam se je peljal z osebnim av- tomobilom KAREL POGLEVEN, ko mu je v Raduhi pripeljal nasproti prav tako z osebnim avtomobilom DRAGO URANK. Ta je pred srečanjem močno zavrl na za- sneželi cesti. Zaneslo ga je na levo, kjer je trčil v drugi afvtomobil. Pri tem so bili lažje poškodovani KAREL POGLAVEN, njegova žena in vnukinja MAJA SIMONIC. Na voTsilih je škode za 4.500 N-dinarjev. PREVRNJENA PRIKOLICA Iz Velenja je proti Arji vasi vozil s to- vornjakom in prikolico JANKO KAISER. Vozil je 20 ton rezanega lesa. Pri vožnji navzdol po klancu nad Vinsko goro je na poledeneli cesti zaneslo prikolico na levo v pločevinasti ščitnik, da se je zaradi udarca prevrnila pod cesto. Za seboj je prikolica potegnila tudi osebni avtomobil, tako da je bil obrnjen nazaj proti Vele- nju in oviral promet do jutra drugega dne. Škode je priblžno 2.000 N-dinarjev. ALKOSKOP POZELENEL VIKTOR POTOČNIK, začasno na delu v ZR Nemčiji, se je pripeljal z izposoje- nim avtomobilom »Kompas« Ljubljana v trg Gornji grad. Na desnem ovinku je zapeljal močno na levo in se prevrnil po nasipu meter globoko pod cesto. Na av- tomobilu je škode za 2.000 N-dinarjev. Alkoskop ie pokazal, da je bil voznik pod vplivom alkohola. Vleki Brzovlaki proti Mariboru in Dimaju: Ob 0,25 (potniška tarifa) do Dunaja, 8,58 (potniška tarifa) do Dunaja, motorni brzi vlak proti Murski Soboti ob 17,46. Brzovlaki proti Ljubljani: Ob 7,03, ob 22,01 (direktni vozovi za Beograd). Brzovlaki proti Zagrebu in Beogradu: 5,06 (expresni) z direktnimi vagoni za Atene—Istambul, 22y01 (direktni vozo- va za Beograd). V Zidanem mostu zveza z Beogradom z vlaki, ki odpeljejo iz Celja ob 7,03 — brzi, 7,16 motorni pot- niški, 7,34 — pospešeni potniški. Vsi ti trije vlaki imajo v Zagrebu zvezo s Sara- jevom in Splitom. Iz Celja odpelje ob 13,20 potniški motorni, (v Zidanem mostu zveza z brzovlakom proti Beogradu in BitoH). 19,06 pospešeni potniški, zveza v Zida- nem mostu za brzi vlak Zagreb ob 19,49, ta pa v Zagrebu zvezo za Sarajevo in Split. Proti Rogaški Slatini: 5,30; 9,30; 11,00; 11,20; 12,05; 14,50; 16,20; 18,30; 20,10; Lo- garski dolini: 8,45; Lučam: 8,45; 11,00; 15,30; 18,00 — presedanje v Mozirju; Pre- boldu: 7,00; 9,50; 12,00; 14,15; 15,40; 18,40; 20,15; Laškem: 6,40; 8,00; 9,00; 10,00; 11,00; 11,30; 12,00; 13,15; 14,30; 16,30; 17,15; 18,30; 19,50; Rimskim Toplicam: 6,40; 10,00; 11,00; 12,00; 13,15; 14,30; 15,30; 17,15; 18,30; 20,00; Zidanem mostu: 6,15; 12,00; 15,30. ^knjige V naši knjigi so v zadnjem času prodali največ tehle knjig: 1. Rebecca, Maurier, 2. Van Gogh, Stone, 3. Zlati člo\'ek, Jokai, 4. Slavolok zmage, Remarque, 5. Zdravnikove dogodivščine, Kromin. ' Med gramofonskimi ploščami so najbolj iskane? CONTAL: 1. Huanita banana, 2. Stranac u noči, 3. Sezidal sem si vinski hram, 4 Suze liju plave oči, 5. Die Hulla Hawais. TEHNOMERCATOR posl. RADIO: 1. Se- zida sem si vinski hram, 2. Suze liju plave oči, 3. Huanita banana, 4. Lafina pesem, 5. Ti odluči. Opatija ELEKTRO: 1. Suze liju plave oči, 2. Sezidal sem si vinski hram, 3. Tamara, 4. Hulla Havvais, 5. Nemoj se ženiti. KINOMATOGRAFI UNION: Od 9. do 15. 2. »BEN HUR« amer. barv. Od 16. do 20. 2. »GRK ZORBA« grško-amer. METROPOL: Od 11. do 13. 2. »31» V SENCI« angl .-češki CS Od 13. do 14. 2. »SREČANJE Z I. ILINSKIM« sovjetski Od 14. do 15. 2. »LAŽNI ZAKON« ital. barvni CS DOM: Od 11. do 15. 2. »TIHO, TIHO CHARLOTTE« amer. barvni CS Od 15. do 16. 2. »POPULARNI TAKTI« amer. barvni CS glbeiije prebivelstve V času od 28. 1. do 5. 2. je bilo v Celju rojenih 25 dečkov in 24 deklic; poročilo se je osem parov. Umrli so: Bernard Emerik iz Celja, star 75 let; Založnik Drago iz Celja, star 54 let; Korošec Boris iz Ce- lja, star 2 dni; Kapitler Viktor iz Galicije, star 4 dni; štih Jožefa iz Kamene, stara 58 let; Hvala Ju- lijana iz Celja, stara 73 let; šket Julijana iz Hajnskega, stara 57 let; Hakl Roza iz Vojnika, stara 87 let; Remesenko Jelena iz Ce- lja, stara 88 let; Benkovič Marje- ta iz Ložnice pri Celju, stara 46 let. CENE SADJA IN ZELENJAVE, KI JIH JE POSNEL ZAVOD ZA CENE CEUE 8. FEBRUARJA 1967 TV od 12. H. do 18. II. NEDEUA, 12. 2. 1967: 9.05 Poročila (Ljubljana); 9.10 Oddaja na- rodno-zabavne glasbe z ansamblom Francija Korbarja (Ljubljana); 9.40 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.25 Badgastein: Smuk za moške — prenos (Evrovizija); 11.30 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke (Beograd); 12.15 Cham- pion — serijski film (Ljubljana); 12.55 Bad- gastein: Smuk za ženske — prenos (Evrovi- zija); 14.00 Nedeljska TV konferenca (Za- greb); 15.50 Miinchen: Evropsko prvenstvo v Južno-ameriških plesih — prenos (Evrovizi- ja); 16.50 Oberstdorf: Smučarski poleti — prenos (Evrovizija); 17.45 Izgubljeni v veso- lju — serijski fantastični film (Ljubljana); 18.30 Alpe d'Huez: Svetovno prvenstvo v štiri- sedežnem bobu — prenos (Evrovizjia); 19.00 Mladinska igra (Zagreto); 19.54 Medigra (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik- cak (Ljubljana); 20.50 Zabavno-glasbena oddaja (Beograd); 21.50 Stari filigrani (Skop- je); 22.20 TV dnevnik (Beograd). PONEDEUEK, 13. 2. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za- greb); 11.40 TV v šoli: Splošno o organskih spojinah (Ljubljana); 14.50 T V v šoli — po- novitev (Zagreb); 15.50 Ruščina — ponovitev (Zagreb); 17.20 Poročila (Zagreb); 17.25 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb); 17.40 Ri- sanke (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljublja- na); 18.15 Lepe pesmi so prepevali — sloven- ska narodna glasba (Ljubljana); 18.45 Zastru- pitve v otroškem obdobju — Otrok in zdravje (Ljubljana); 19.05 Za danes in jutri — prak- tični nasveti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 T V pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama t-Zagreb); 21.30 Resna glasba (Beograd); 21.45 Knjiga, gledališče, film (Beograd); 22.05 TV dnevnik (Beograd). TOREK, 14. 2. 1967: 18.35 Poročila (Ljubljana); 18.40 Torkov ve- čer z Vaškim kvintetom, Reziko Koritnik in Sonjo Hočevar (Ljubljana); 19.00 Kitajska — Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.40 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljub- ljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). f.«^ TV v 1L40 Angleščma (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobr^ (Be- ograd); 14.50 TV v šoli - ponovitev (Za- greb); 15.50 Angleščina - ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne i^p^r^J^e - p^ovitev (Beograd); 17.25 Poročila (Liublj^a) 7.35 FkSiciia - serijski film Ljubljana); 17.55 ?V oWn?k (Ljubljana); 18.15 druženje ra- dovednežev -- oddaja za otroke (Zagreb); f9 00 RepJrtaža (Zag^); 19.M Mozaik krat kega filma (Ljubljana); 20 PO TV dnevnik (B^grad); 20.30 Cik-c^k (Ljubljana) 20 35 Mrioslav Vilhar: Jamska Ivanka - TV igra (Ljubljana); 22.00 Jazz fesfiv^ na Bl^u (Ljubljana); 22.25 Zadnja poročila (Ljublja- na). ČETRTEK, 16. 2. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 Splošno o organskih spojinah -- IV v soii (Ljubljana); 16.40 Glasbeni pouk tev (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Vijavaja — Ringaraja — oddaja za otro- ke (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljublja- na); 18.15 Še en korak — mladinska tribuna (Zagreb); 18.35 Oddaja resne glasbe (Za- greb); 19.00 Vojno-revolucionarna lirika (Ljub- ljana); 19.30 Glasbena medigra (Ljubljana); 19.40 TV prospekt (Zagreb;) 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beogr^); 20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.10 OPERNI KONCERT V STOCKHOLMU (Za- greb); 22.10 TV dnevnik (Beograd). PETEK, 17. 2. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 15.30 Poročila (Ljubljana); 15.35 Predolimpijsika smučarska tekmovanja — sla- lom za ženske — posnetek iz Chamroussa (Ljubljana); 17.00 Zvezdica zaspanka — od- daja za otroke (Zagreb); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Brez parole — mladinska oddaja. (Ljubljana); 19.00 Victor Hugo: Ne- srečniki — IV. del (Ljubljana); 20.00 T V dnev- nik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.35 Jese- njin — biografski film (Ljubljana); 22.35 Zad- nja poročila (Ljubljana). SOBOTA, 18. 2. 1967: 9.40 TV v šoli (Zagreb); 12.00 Chamrousse: Predolimpijska smučarska tekmovanja — smuk za ženske (do 12.30) (Evrovizija); 14.50 TV v Soli — ponovitev (Zagreb); 17.15 Poro- čila (Ljubljana); 17.20 Drejček in trije mar- sovčki — lutkovna oddaja (Ljubljana); 17.40 Kje je, kaj je — mladinska odaja (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana); 18.30 Mladinski koncert (Beograd); 19.15 Ne- znani kraji — serijski film (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.39JIumoreska Vase Popoviča (Beo- grad); 21.30 Ben Casey — serijski film (Ljub- ljana); 22.20 Zabavnong'lasbena oddaja (Ljub- ljana); ----2^dn}a poročila. Odličen hokej športni dogodek sezone je bil prav gotovo nastop eminentnih drsalcev. Vendar pa smo tudi 24 ur pred tem uživali ob dogajanjih na celjski le- deni ploskvi. Ne verjamemo, da je bila še katera hokejska tekmia v Ce- lju tako zanimiva kot v nedeljo med ekipo našega prvajca Jesenic in če- škoslovaškega prvaka ZKL Brno. i Kot je znano, so zmagali Jeseniča- ni 5:4 in pri tem pri marsikaterem gledalcu vzbudili dvom o vrednosti češkoslovaške ekipe, ki je menda pri- šla s tretjo rezervno ekipo. Pesimi- stom v tolažbo naj povemo, da to res ni bila najboljša ekipa. Manjkalo je namreč nekaj reprezentantov (tu- di pri Jesenicah dva). S tem pa uspeh jugoslovanske ekipe ni nič manjši. Spomnimo se le minule ža- lostne turneje naše državne repre- zentance na Češkem, ki so jo prema- govale tudi razne mladinske in tret^ jerazredne ekipe. Sicer pa o vredno- sti češkega hokeja ni treba dosti razpravljati, saj je znana. Zato tudi uspeh naših igralcev ni kar tako. RABIO- CELJE Nedelja, 12. februarja: 11.00 — napoved ča- sa in programa, 11.05 — pogovor s poslušal- ci, 11.20 — obvestila, 11.30 — za nedeljsko razvedrilo, 11.45 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 — literarna oddaja, 13.00 — zaključek oddaje. V dneh od 13. do vključno 18. februarja bodo čestitke vsak dan na sporedu od 16.00 do 17.00, celjska kronika ob 17.00, obvestila pa ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: ponedeljek, 13. februarja: 17.25 — športni pregled, 17.40 — G. Gershwin; torek, 14. februarja: 17.25 — V galeriji kulturnih in zgodovinskih spomenikov, 17.40 — glasba z izjposojenih plo.šč; sreda, 15. februarja: 17.25 — iz dela celj- ske občmske skupščine, 17.35 — glasbena medigra, 17.45 — iz delovnih kolektivov; četrtek, 16. februarja: 17.25 — radijski felj- ton, 17.40 — francoske popevke; petek, 17. februarja: 17.25 — deset minut z zdravnikom, 17.35 — za vsakogar nekaj; sobota, 18. februarja: 17.25 — naši poslu- šalci cestiitajo in pozdravljajo, drugi del, 17.40 — za prijeten koneC tedna. Uspel tečaj brez snega šolsko športno društvo »Janko Herman« pri o.snovni šoli Žalec je v prvem tednu zimskih počitnic or- ganiziralo smučarski tečaj za začet- nike in boljše smučarje. 2e prvi dan tečaja ob novi vlečnici v Libojah je muhasta zima pobrala sneg in tečaj- niki so se preselili na Celjsko kočo. Dnevrto je odpeljal avtobus 35 otrok na tamkajšnje smučarske terene. Poleg tega so organizirali š(J celo- dinevni izlet na Pohorje, kjer so otroci preizkušali svoje znanje. Zad- nji dan tečaja so imeli še tekme v smuku za začetnike in veleslalomu za boljše smučarje. Rezultati — smuk pionirke do 10 let: 1. Wagner 28,0, 2. Horvat 34,9; pionirke nad 10 let: 1. Likar 40,5. Koren 46,9; ponirji do 10 let: 1. Hor. vat 30,5, 2. Ločiniškar 45,2; — vele- slalom pionirke: 1. Veber 53,2; pio- nirji do 10 let: 1. Lasnik 68,2, 2. Vovk 71,4; pionirji nad 10 let: 1. šemrov 40,8, 2.^ Veber 41,3. ŠPORT V KRATKEM Pretekli teden je bila skupina mladih plavalcev Neptuna na skup- nem treningu v zimskem bazenu v Ra\'nah. Ob koncu treninga so ime- li prijateljsko srečanje z ravenskimi plavalci in dosegli nekatere zelo dobrti rezultate. Posebno so se izka- zali najmlajši. DRSALKE V RITMU (Nadaljevanje s 6. strani) Seveda sta največje navdušenje požela tudi v Celju par Belousova- Protopov, četudi se Celjani niso nič manj ogreli za ognjevitega Avstrij- ca Emmericha Danzerja. Pravza- prav bi mogli zapisati, da so bili razigrani ob vsakem nastopu, kar dokazuje, da bi tudi v prihodnje želeli še več podobnih prireditev. Goste je v Celju sprejel tudi pod- predsednik občinske skupščine Ja- nez Kovačič, ki je vodjem ekip po- delil spominska darila, nastopajoče pa je obdaril domači drsalni klub s praktičnimi darili. V razgovoru z nastopajočimi smo ugotovih, da so vsi s Celjem nadvse zadovoljni in bodo prav radi še pri- šli. Med drugim smo naredili tudi majhno anketo med obiskovalci, ki so Izbrali za »Miss nastopa« prikup- no . madžarsko drsalko 2užo Sant- mikloši. Navdušenje in obisk nam nareku- jeta, da bomo čimprej uredili drsa- lišče do kraja, da bo moglo sprejeti več gostov in ga tudi opremili s streho, ki bo preprečila, da bi v primeru slabega vremena morale tako čudovite prireditve v Celju od- pasti. 2uža deli avtograme NK Žalec v denarni stiski Posamezne nogometne ekipe so se že pri- čele pripravljati za novo nogometno sezono. Nekatera moštva so že pritekla na igrišče in odigrala prijateljsko tekmo. Nekatera s pri- pravami še niso pričela, nekatera pa s teža- vo rešujejo finančne probleme. Med slednjimi je tudi NK Žalec, ki je za- padel v resno finančno krizo. Sredstva, ki so jim jih dala podjetja, so bila skromna in so jih porabili že v prvem delu tekmovanja. Za- radi pomanjkanja sredstev ne morejo skrbeti za mladinsko in pionirsko moštvo, kar pa pomeni osnovo za nadaljnji napredek. Pri tem bi morale biti zainteresnrane pred\'sem OZTK. Kolikor v prihodnjih dneh novoizvo- ljeni odbor ne bo mogel zagotoviti finančna sredstva, bo članska ekipa prav tako prene- hala s tekmovanjem, kar pa pomeni, da bi v Žalcu organiziran nogomet zamrl. T. T. KOMPAS OBVEŠfA VSAK DAN IZLETI NA ' DRSALNO REVIJO V CELOVEC od 9. do 20. februarja 1967 OSTALI IZLETI! 1. 1-DNEVNI IZLET v Trst. Cena po osebi 45 N-dln vključno potne listine. 2. V aprilu 1967 potovanje z letalom v MO- SKVO in LENINGRAD. Prijave do 25. febru- arja 1967. 3. 12-dnevno potovanje v aprilu 1967 v JE- RUZALEM — DAMASK — BEJRUTH — CA- RIGRAD in SOFIJO. Prijave do 15. 2. 1967. 4. 6-dnevno potovanje z avtobusom v RIM - FIRENZE — BENETKE dne 13. marca 1967. Prijave do 15. 2. 1967. 5. V času od 11. marca 1967 — 10-dnevno potovanje z avtobusom LOURDES — AVIG- NON — MILANO — PADOVO. Prijave do 5. marca 1967. _ 6. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGARI- JO, SSSR in TURČIJO v času od 24. 4.-3. 5. 1967. Prijave do 20. marca 1967. 7. 5-dnevno potovanje na ogled MEDNA- RODNEGA OBRTNIŠKEGA VELESEJMA v Mt)NCHEN. Prijave do 10. februarja 1967. 8. 3-dnevno potovanje v VERONO, VICEN- ZO, PADOVO, BENETKE v marcu 1967. Pri- jave do 10. februarja 1967. 9. v času od 14.—28. 3. 1967 15-dnevno pot^ vanje na SICILIJO. Prijave do 15. februarja 1967. 10. 4-dnevno potovanje na ogled DUNAJ- SKEGA VELESEJMA v aprilu 1967. Prijave do 15. februarja 1967. 11. v času od 11.—19. marca 1967 4-dnevno potovanje za gradbenike na ogled velike raz- stave BAUMA v Mt)NCHEN. Prijave do 10. februarja 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. MALI OGLASI KUPIM GLOBOK otroški voziček poceni kupim ali vzamem v posojilo proti odškodnim: Ja- vite na telefon 20-52. VSEUIVO hišo (v celoti) z večjim vrtom v Celju ali najbližnji okolici kupim. Plačam takoj. Vinko Javomik, Mariborska 175 Skofja vas. PRODAM ELEKTROMOTOR 2 KS 1 fazni, malo rabljen proda: Franc Jesenek, Dobje 28, Dramlje. ENOOSNO prikolico za traktor, nosilnosti do 3 ton prodam. Naslov v upravi lista. ŠTEDILNIK GORAN—kabinet prodam. Jo- že Jančič; Celje, Parti7anska c. 29. HIŠO, vseljivo maja prodam. Škofja vas 12. KOMBINIRAN, malo rabljen otroški voziček in »pancerke« št. 41 prodam. Požeg Justi- na, Cesta v Laško 61 — Celje. ELEKTRIČNI štedilnik Gorenje prodam. Škvorc, Celje, Trubarjeva 46 montažni blok. HIŠO z vrtom prodamj šmarjeta 70, f škofja vas. NOVO emajlirano umivalno mizo prodam. Naslov v upravi lista. SLADKO krmo proda Katerina Košec, Za- dobrava 127, Škofja vas. KLAVIR prodam. Naslov v upravi lista. BETONSKO zarezno strešno opeko prodam poceni. Draksler, Celje, Dečkova cesta 26. POHIŠTVO: spalnica in kuhinjsko ter sode prodam. Špninger Anton, Celje, Zagrad. AVTO 2 C v (spaček) prodam takoj. Naslov v upravi lista. NOVO dnevno sobo prodam zelo ugodno. Ogled od 16. ure dalje. Miro Grušovnik, Žalec, Velenjska c. 5. 2 KOBILI, ena stara 4 leU, breja — druga stara 12 let, prodam. Jože Štadler, Bistrica ob Sotli 70. STANOVANJE SOBO iščem, nudim instrukcije. Pismene po- nudbe na upravo lista pod šifro »TAKOJ«. ENOSOBNO stanovanje ali sobo v bližmi La- š-kega iščem. Plačam eno leto vnaprej. Na- slov v upravi lista. VELIKO sobo z vsemi pritiklinami zamenjam za s<»bo v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. OSEBI, ki mi odstopi stanovanje ali vsaj več- jo sobo v Celju nudim brezplačno stano- vanje izven Celja ob glavni cesti poleg avto- busne postaje. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje nudim proti zame- njavi. Jernej Centrih, Pečovnik. MATI z dveletno hčerkico išče enosobno sta- novanje v Celju ali bližnji okolici. Nudi do 200.000 S-din nagrade. Na vselitev še lahko počaka. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »DOM«. SOBO oddam. Naslov v upravi lista. KDOR mi odstopi večjo spbo, neopremljeno, mu nudim nagrado 100.000 S-din. Naslov v upravi lista. SOBO v Celju išče gradbeni tehnik — instru- ira strokovne predmete in matematiko za srednje šole. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »ČIMPREJ«. ZAPOSLITEV PRIUČENA natakarica se želi zaposliti v za- sebnem aH družbenem sektorju, v okolici Celja ali Žalca. Naslov v upravi lista. TRIČLANSKA družina išče upokojenko za varstvol-letnega otroka. Omladič, Žalec, Ložnica 7. STAREJŠO osebo, po možnosti upokojeno bolnišiko stre/.nico, ki bi stregla bolniku na domu, iščemo. Plačilo po dogovoru. Zglasi- ti se pri KOLENIK, Celje, Mariborska c. 76 a. HRANO in 200 N-din dam mlajši upokojen- ki, ki bi pazila na 6-mesečno deklico v do- poldanskem času. Naslov v upravi lista. RAZNO PREKLICUJEM in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel o tov. Dominiku Amonu iz Celja, Kajuhova 8, v času njegovega zdravljenja v Novem Celju. —7 Ivan Vidmajer. Tinka Pertinač, delovodja v »TOPRU« Celje, preklicujem izjave, ki sem jih izrekla v na- šem kolektivu na.pram Silvi Gobec in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Celje, dne 1. 2. 1967. OBVESTILO Po občinskem odloku o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini bodo veterinarji opravili cepljenje za leto 1967 za občino Celje po naslednjem sporedu: 16. februarja: v Strmcu — ambulanti od 8. do 9. ure; v Frankolovem — osemenjevalnici od 10. do 11. ure. 16. februarja: v Štorah — osemenjevalnici od 8 do 9. ure; v Slancah pri posestniku Kač Jakobu ob 11. uri. 17. februarja: v Dobrni — ambulanti od 10. do 12. ure; v Vojniku — ambulanti od 14. do 16. ure. 17. februarja: v škofji vasi — osemenjevalnici ob 8. uri; V Ljubečni — osemenjevalnici ob 11. uri. 16. in 17. februarja: za področje ožjega okoliša in bližnjih vasi mesta Celja na Veterinarski postaji Celje na Lavi od 14. 16. ure. 18. februarja: v šmartnem v Rožni dolini — osemenjeval- nici ob 8. uri. za psa. Isto velja za vse pse, katerih lastniki ne bodo prejeli vabil. V kolikor lastniki ali imetniki psov ne pripeljejo psov na cepljenje, se jim bodo psi na podlagi 6. člena občinskega od- loka o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti pasji steklini odvzeli in oddali konjaču v pokončanje. VETERINARSKA POSTAJA CELJE SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC RAZGLAS Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Žalec poziva vse občane in delovne organizacije iz naselij Žalca, Šempetra, Doberteše vasi, Prebolda, Dolenje vasi. Polzele in novega na- selka Parižlje, da v smislu 15. člena Odloka o prispevku za upo- rabo mestnih zemljišč Skupščine občine Žalec (Uradni vestnik 37/66) prijavijo vso koristno stanovanjsko in poslovno povr- šino, ki jo uporabljajo kot lastniki ali najemniki stanovanj- skih in poslovnih prostorov. Prijave niso dolžni predložiti vsi tisti nosilci stanovanjske pravice, ki stanujejo v stanovanjih last SLP, ki so pod upravo Stanovanjskega gospodarstva Žalec. Prijavo stanovanjskih in poslovnih površin so zavezanci dolžni predložiti najkasneje do 28. 2. 1967 Občinski skupščini Žalec. Tiskovine dobite v sprejemni pisarni Skupščine občine Ža- lec in na področnih krajevnih skupnostih. Oddelek za gospodarstvo Keramična industrija Liboje razpisuje prosto delovno mesto Šefa računovodskega sektorja Pogoji: diplomiran ekonomist s 3-letno prakso ali višja ekonomska šola s 6-letno prakso ali ESš z 10-letno prakso; štirimesečno poizkusno delo. Stanovanja nimamo. Razpis velja do 20. 2. 1967. Upravni odbor podjetja bo vloge obravnaval dne ,27. 2. 1967. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 10. februarja ob 15.30 uri: J. Benavente: LA MALQUER1DA. I. mladin- ski abonma in izven. Sobota, 11. februarja ob 15.30 uri: A. Dumas: 3 MUŠKETIRJI. I. šolski abon- ma. Sobota, 11. februarja ob 19.30 uri: A. Dumas: 3 MUŠKETIRJI. Abonma za de- lovne organizacije in izven. Ponedeljek, 13. februarja ob 16. uri: I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Gosto- vanje v Ptuju. Ponedeljek, 13. februarja ob 19.30 uri: I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Gosto- vanje v Ptuju. Torek, 14. februarja ob 17. url: A. Dumas: 3 MUŠKETIRJI. III. šolski abon- ma in izven. Sreda, 15. februarja ob 17. uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Abonma -za upokojence in izven. Četrtek, 16. februarja ob 19. uri: A. Dumas: 3 MUŠKETIRJI. III. mladinski abonma in izven. Petek, 17. februarja ob 15.30 uri: žarko Petan: BESEDA NI KONJ. I. mla- dinski abonma in Izves. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK TurisliCiie objave IZLETNIK CELJE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju Je dovolj prostih mest v zdraviUščlh Dobr- na, Rogaška Slatina ter v hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem, Pla- ninskem domu v Logarski dolini in dru- god. Rezervacije so potrebne samo za skupine ob sobotah. IZLET v UUBUANO Olepševalno in turistično društvo pri- reja dne 25. februarja izlet v Ljubljano, z ogledom opere Šaloma. Prijave še spre- jemajo v Turističnem uradu poleg kina Metropol. PREVOZNOST CEST IN SNEŽNE RAZMERE Vse ceste so prevozne, snežne razmere: Celjska koča 20 cm snega vlečnica dela, smuka dobra, Svetina 15 cm snega vleč- nica delaa Mozirska planina 40 cm snega, I.ogarska dolina 40 cm snega in Kogla 70 cm snega. Opozarjamo, da Je promet na Celjsko kočo ob sobotah, \ nedeljah in praznikih enosmeren. PRIREDITVE V Velenju barski program in ples vsak dan razen ponedeljka. V Celju imajo ples vsako soboto v SamaopostrežnI restav- raciji, v Rogaški Slatini in Dobrni pa vsako soboto in nedeljo. ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 11. do 18. 2. 1967: CIRIL UMEK, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (Vogal Dečkove in Kersnikove) Kreditna banka Celje podružnica Velenje prodaja rabljeno, a še upo- rabno peč centralne kurjave tipa Neo-vulkan I. Ogled navedene peči je vsak dan od 7. do 14. ure v ekspo- zituri banke v Šoštanju. EMO Celje išče za nove stro- kovne sodelavce več oprem- ljenih ali neopremljenih sam- skih sob. Ponudbe z opisom in na- vedbo najemnine sprejema kadrovska služba EMO Celje. 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete po ožji in šip ši domovini. Za šolsko mladino do 31. 3. še popusft. Posebni prevozi v Slovenj Gradec na razstavo Mir, humanost in prijateljstvo med na- rodi. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM- SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N-din. VIDEM (UDINE) - TRST za 51 N-din. ^ BENETKE dvodnevni izlet za 125 N-din. V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DALJŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANŽMANU: MUNCHEN za pet dni od 14. do 18. 3. za 496 N-din. Prijave do 5. 2. DUNAJ za štiri dni od 12. do 15. 3. za 329 N-din. Prijave do 10. 2. RIM za šest dni od 3.—8. aprila za 589 N-din. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Ažurno obalo Francije ali v Švico. Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na Cehoslovaško. V Italijo, na Madžar- sko in kombinirano po domovini in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU- PINE POSEBEN POPUST! ZA OR- GANIZIRANE SKUPINE PROGRA- MI PO 2EUI! ZA ORGANIZATOR. JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem p>odročju (aslasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE lURlSTICNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CELJE — nasproti kolodvoru, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA. IZLETNIK CELJE KREDITNA BANKA CELJE S SVOJIMI ENO- TAMI V CELJU, ŽALCU, MOZIRJU, VELENJU, ŠOŠTANJU, SLOVENJ GRADCU, DRAVOGRA- DU, RAVNAH NA KOROŠKEM, PREVALJAH, MEŽICI, RADLJAH OB DRAVI, SLOVENSKJ BISTRICI, SLOV. KONJICAH, ROGAŠKI SLA- TINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU, BREŽICAH, SEVNICI IN LAŠKEM ob- javlja novo veliko nagradno žrebanje za vezane vloge NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750 3 motorne kosilnice ^ l^^lriristoriev hirojev 3 mopedi 3 šivalni stroji 2 fotoaparata »KIJEV« 2 peči na olje Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo pri kateri koli naši poslovni enoti v času od 20. decembra 1966 do 15. aprila 1967 vložili in vezali najmanj 500 N-din z dobo nad 2i mesecev ali 1000 N-din z dobo nad 12 mesecev. VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 7-7,5 t Žrebanje bo v začetku meseca maja 67 Kadrovske koiobocije Kadrovse težave so tudi v našem podjetju pripeljale do splošnih težav. Nenadoma smo se znašli v veliki zadre- gi kajti slaba kadrovska struktura je nujno vplivala na proizvodnjo. Ker smo hitro ra- zumeli bistvo stvari, smo iz proizvodnje potegnili nekaj najboljšega kadra v admini- stracijo, formirali nekaj novih služb, c^prli nekaj novih vo- dilnih mest in stvar bi bila skoraj stekla. Pa je nenadoma nastal pro- blem, kam z administracijo. Vse pisarne so bile natrpane in delovno vzdušje je postalo nevzdržno. Pregosta naselje- nost pisarniškega prostora se namreč nujno negativno odra- zi na delovno storilnost. Admi- nistratorke so nehote motile druga drugo, zato so morale iskati rešitev v rekreaciji po mestu. Njihova produktivnost je padla in po predalih je bilo vse manj papirja. Podobno tudi novi vodilni delavci niso vedeli, kaj naj po- čno. Posedali so po pisarnah in zasledovali letni plan, se dolgočasili ali postopali. Med tem se je zataknilo v proizvodnji, kajti ne smemo pozabiti, da so od tam odšli najboljši kadri v administraci- jo. Ta ukrep je imel za posle- dico slabšo kvaliteto izdel- kov. Stvar je postala narav- nost zaskrbljujoča, zato je bi- lo treba hitro ukrepati. Sestal se je samoupravni organ, ki je imel izredno dolgo sejo. Pre- vladovalo je mnenje, da je tre- ba proizvodnji vrniti proizva- jalce. Nato je prišlo do raz- prave, kaj bo z na novo ure- jenimi administrativnimi pro- stori. Nič. Ostali bodo, kjer so, v najslabšem primeru se bo vanje naselila administra- cija, ko bodo proizvodnjo po- stavili na noge. Nekdo je ome- nil, da administracija breme- ni podjetje in da je bilo krat- kovidno razširjati upravo. Po- tlej so se pričele stvari zaple- tati in so se nazadnje tako za- pletle, da je prišlo do pravega samoupravnega čudeža. Izka- zalo se je, da samoupravni or- gan ni dovolj močan, da bi prekvalificiral poprejšnje od- ločitve nekaterih vodilnih. Ni- hče ni hotel nazaj v proizvod- njo. Rekli so, da poznajo sta- tut podjetja in da so prišli ta- ko iz proizvodnje, da bi težko postali spet proizvajalci. Kaj zdaj? Nazaj v proizvodnjo! se je oglasil nekdo. Mi jih ne bo- mo redili! Hočemo poštene dohodke za pošteno delo! Po dolgih urah je zmagala pamet. Zdaj je del admini- stracije v proizvodnji, ampak kaj ko tam ni pisalnih strojev in miz! Slišati je, da bodo u- stanovili novo službo za uva- janje administrativnih delav- cev v proizvodnjo in bodo v njej zaposlili vse tiste, ki že imaio prakso in izkušnje! ANALITIK Prekoračili smo Sotlo PRED 25 LETI JE SLAVNA ŠTIRINAJSTA DIVIZIJA NA ŠTAJERSKI DEL OKUPIRANE SLOVENIJE PRINESLA PLAMEN MNOŽIČNE- GA UPORA; TO JE BIL TUDI ZAČETEK JUNA- ŠTEV IN AGONIJE TE PROSLAVLJENE ENO- TE. V SPOMIN OBJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE »ŽIVI ZID« IZPOD PERESA STANETA TERCAKA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Odšel sem od grupe, ker nas je klical komandant Ilija Badovinac. Nahrbtnik sem pustil ležati kar ob cesti. Ko sem prišel nazaj je Lojze še sedel tam. Važno me je poklical k sebi. Začel je modrovati: »Stane, kajne, midva sva dobra prijatelja?« Prav rad sem mu pritrdil, saj smo imeli Lojzeta v vsej diviziji silno ra- di. »Kaj bi ne bila,« je nadaljeval, »saj sva oba doma iz ribniške doli- ne.« — »Menda ne boš hud,« je čez čas zopet povzel, »saj veš, če sva skupaj doma, je jasno, da si vse sku- paj tudi deliva.« Pogledal sem ga iz- pod čela. Nekaj se mi je začelo jas- niti. Takoj sem pogledal proti na- hrbtniku. Lojze pa je prav počasi iz- davil: »Veš, želodec me boli, popil sem tvoje žganje.« Res, pogrelo me je: žganja, ki sem ga nosil že več kot tri tedne s seboj za najhujše trenut- ke, ni več. Vsi okoli stoječi smo ga začeli gledati, a nič kaj prijazno. To- da Lojze se je hitro izmazal. Vsem okoli je brž ponudil cigarete. Koj smo bili potolaženi. Lojze jo je brž odkuril z bolnim želodcem in s sli- vovko v njem nazaj k svojim juri- šačem, kakor smo pravili Tomšičevi brigadi. Pa je bila tudi resnica. Ce ni nihče mogel zavzeti postojanke, Tomšičev- ci so jo. če ni šlo, kar po tomšičevce na pomoč, pa je padla postojanka za postojanko. Komandant Efenka in namestnik komandanta Ris sta se prav po »risasto« zaletela v najgo- stejši metež. »Nas že ne bodo, saj se ne imenu- jemo zaman Tomšičevci!« je večkrat poudaril Efenka. »Tomič-Brigade«, kakor so ji pra- vili švabi, si je znala med njimi ustvariti prav poseben ugled in spo- štovanje. Da to drži v polni meri, so dokazali Tomšičevci že takoj prvo noč, ko smo prekoračili Sotlo. Pri Bučah so jih Besarabci, Nemci in Kočevarji dobili pošteno po trdih bu- ticah, da so si zapomnili, kdaj so za- stavljali »Tomič-Brigadi« pot. Komandant Badovinac je prišel iz štaba brigade, »Fantje, danes smo mi na vrsti. Prvi bomo prestopili hr- vatsko-slovensko mejo, kakor se tu- di spodobi. Naš bataljon je določen za predhodnico, štajerska je naš no- vi dom. že to noč nas bodo sprejeli štajerski gozdovi.« Skozi mrak smo v daljavi opazova- li temne obrise Kozjanskega hribov- ja. V dolini pod nami pa se je leno, tiho valila kalna Sotla. »Kaj bo Sotla, saj je tako ozka, da jo lahko preskočiš,« je modroval Ja- nez, ki so mu bili znani ti kraji. »Res je ozka pa je globoka, marsikdo je že zagagal v njej,« mu je odvrnil Ivo. Počasi in previdno smo se ji pri- bliževali. Od vseh strani smo jo ra- dovedno in pazljivo ogledovali. »Ti- pali smo ji obisti,« kakor se je stro- kovnjaško izrazil komandir čete Ivan. Kmalu smo našli pripravno, že na- prej določeno mesto, ki so ga izbra- li hrvatski terenci. Toda dokler se ni popolnoma znočilo, se Sotli ni bi- lo varno približevati. Nemci so bud- no čuvali svoj rajh. Tukaj je bil »ki- tajski zid«, ki naj brani in čuva nji- hovo državo pred nižjimi rasami. Treba je bilo naseliti to zemljo s či- stokrvnimi in pravovernimi. Ker ni bilo dovolj Kočevarjev, so morali priti na pomoč Besarabci in Tirolci V pas Brežice—Krško so naselili dvanajst tisoč Kočevarjev, dva tisoč šesto Tirolcev in osemsto Besarab- cev. To so bili čuvarji meje. Za pla- čilo so prejeli najlepša posestva; na- selili so se v lepe, snažne slovenske vasi. Iz teh krajev pa so Izselili tri In trideset tisoč Slovencev na Hrvatsko In v taborišča v Nemčijo. Popolnoma se je zmračilo, ko smo se pritihotapili do Sotle, meje med Slovenci in Hrvati, ali tisti čas med Nezavlsno državo Hrvatsko in Tret- jim nemškim rajhom. Tukaj se je na zemljevidu končala oblast brez- glavnlka Paveliča, dejansko pa že pri stolnem gradu Zagrebu. O tem smo se sami na lastne oči prepričali. Ko- maj dobrih deset kilometrov od Za- greba smo dva dni nemoteno poči- vali. Sotla se je zvijala po ravnini v globokem koritu kakor srebrn pas, vsa zavita v lahko meglico, ki se je potegnila še tja na štajersko stran. Njive in travnike je prekrivala me- gllčasta koprena. Tik ob Sotli pa se je vijugala In nam zapirala pot nad tri metre visoka žična ovira. Na vsa- kih šest do sedem metrov so blll po- stavljeni močni tramovi, ki so nosili žično omrežje. B. Jakac: Jedkanica BRANKO FALE: G SO O hm z avtostopom PETEK, 12. 8. Že več ko dve uri čakava pri ben- cinski črpalki blizu Gottingena. Včeraj sva v neki restavraciji po- spravila vsak pol pečenega piščan- ca, nato pa sva se odpeljala proti Karlsruhe. Mesta si nisva ponovno ogledovala, ampak sva odšla na ce- sto, ki pelje proti Frankfurtu. Ne- kaj časa naju je z dvema Belgijce- ma vozil pijan šofer, vendar se ni nič zgodilo, čeprav je bila vožnja ves čas zelo napeta. Kasneje sva s pomočjo študenta iz Kalifornije na- šla mladinski dom. V dveh urah zvečer sva videla le del starega me- sta s katedralo sv. Bartolomea, ki jo krasi 95 metrski zvonik, plavajo- čo restavracijo na reki Maini, osvet- ljen razgledni stolp, ki je v bistvu silos za 20 tisoč ton ječmena, vendar ima na vrhu vrtečo se restavracijo, ki z višine 120 metrov nudi lep raz- gled. Vsekakor domiselna povezava kmetijstva in turizma! Nekaj časa sva štopala v smeri Kolna, "vendar sva si premislila in se pridružila dvema štoparjema, ki sta hotela v Hamburg. Najprej na- ju je neki študent peljal kakih 140 kilometrov, nato pa še drug voznik do bcncinskc črpalke blizu Gottin- gena. Imela sva srečo, kajti voznik iz Liibecka naju je peljal prav v Ham- burg. Izstopiti sva morala v pred- mestju, od koder naju je drug voz- nik odpeljal do podzemske železni- ce Tako sva danes do.scgla nov re- kord v stopanju, saj jc razdalja ^ Frankfurta do Hamburga 508 kilo- metrov. Spiva v nekakšni skupinski sobi, eni izmed mnogih športnih tri- bun, kar zopet potrjuje nemško iz- najdljivost. PONEDEUEK, 15. 8. Ob štirih popoldne sva na trajek- tu, ki plove po baltiškem morju na danski otok Lolland. Včeraj sva si ogledala Hamburg, drugo največje nemško mesto z blizu dvema mili- jonoma prcbivalccv in drugo največ- je pristanišče v Evropi. Ogledala sva si mestno hišo, ki so jo zgradili pred 180 leti v renesančnem stilu, šla sva skozi 450 metrov dolg tunel pod reko Elbo, ogledala sva si ba- ročno cerkev sv. Mihaela, sprehaja- la sva se po znani Recperbahn v mestni četrti St. Pauli, kjer so sama nočna zabavišča in ti zagotavljajo najboljše strip-tease. S štoparkami iz Nove Zelandije smo štopali proti Liibecku, vendar sta se onidve prej odpeljali, naju pa je nato pobral mlad oficir, kasneje sva se peljala s študentkama iz Stiitgarta, nato pa šla kakih pet ki- lometrov peš do skrajne točke ZR Nemčije. Ves dan naju je zeblo, kaj- ti severni veter je izredno oster. Ko sva se vkrcala na ladjo, sva z ve- seljem popila steklenico vina. Na krovu je bilo mnogo turistov, v no- tranjosti ladje pa kompleten vlak in več ko sto avtomobilov. Iz šole nam je bilo znano, da je Danska dvakrat večja od Slovenije, da ima 500 otokov, med njimi sto naseljenih, in polotok Jylland. Vsa mesta in vasi niso nikjer dalj ko 52 kilometrov od morja. Najvišji vrh Yding Skovhoj je za pol Šmar- ne gore. Leta 1963 je bilo na Dan- skem 4,750.000 prebivalcev. Danska ima visok 'standard. Po\i3rečna živ- ljenjska starost je 72 let (v Indiji 42, Afriki 36). Prestolnica Kobenha- ven šteje milijon in pol prebivalcev in je edino milijonsko mesto na se- veru. Danska ima mnogo trajektov in mostov, ki povezujejo otoke. V načrtu je gradnja mostu čez Veliki Belt, ki bo dolg 18 kilometrov (Zla- ta vrata v San Frančišku »le« 13,6 kilometrov!). Na Danskem sva bila sredi avgu- sta, ko je pri nas toplo, tu pa naju je zeblo, saj je bila povprečna tem- peratura okrog 14 stopinj. Kar je še treba reči o Danski, je to, da ima izredno razvito kmetij- stvo, saj je obdelano 66 odstotkov vseh površin. Zadružništvo pozna- jo od leta 1850 v mlekarstvu. Znane so črno bele pasme krav, ki dajejo letno po 3.500 in celo nad lO.OOO' lit- rov mleka. Po izvozu sira je Dan- ska na tretjem mestu na svetu, sve- tovno znane so konzerve polenovk v svoji pomorski floti pa ima več ko 1.000 ladij. Motivi iz Danske prestolnice POLITIKA IN RAKI Ganski delegat v OZN Joe Appiah se je nedavno tega pritožil pred no- vinarji, da mu je \'zelo tek, ko je na jedilnem listu v restavraciji poslop- ja OZN naletel na »reklamirane« ra- ke iz Južnoafriške unije. — To se mi zdi sabotaža sklepa PZN, da je treba bojkotirati izvoz in uvoz države, ki na svojih tleh vzdržuje najbolj ogaben rasi .stični režim, je tožil Joe. Pri vsem tem je zanimivo, da raki pi«nda sploh niso prišli v New York 'Z Južne Afrike, saj so bili kupljeni Jicki ne\vyorški ribarnici. Toda princip je princip, spoštovati ga je t»"«ba vsaj pod streho OZN!. DOJENČEK JE lUL KO SO GA VZELI - KOT ZREL MLADENIČ SE JE VRNIL K MATERI 25 LET DOLGO VRAČANJE • KO JE ZVEDEL RESNICO, FRANC NI IMEL VEC MIRU... • PRVO SREČANJE SlNA Z MATERJO - V ZAPORU. • PETINDVAJSETLETNIK SE UCl MATE- RINŠČINE. Terezija STRNAD je, kot sama pravi, najsrečnejša žena na svetu. Po polnih petindvajsetih letih iska- nja je spet objela sina, ki so ji ga, starega šest mesecev, odvzeli. Njien sin Franc Stmad seveda ni krhek dojenček, temveč odrasel mladenič. V Mariboru, v hiši številka 35 v šarhovi ulici, se je te dni naselila sreča. Bližnje Pohorje je svečano odeto v belo odejo, ko da se veseli z njimi vred. Terezija, sedaj ponqi£e. na Čeplak, je rešena 25 let dolge skrbi, njen sin Franc pa je našel ma- ter, svoj pravi dom. Terezija Stmad je leta^ 1941 30. maja rodila sina Franca. Bila je ta- krat mlada, še ne osemnajst let sta- ro delde. Njeno mladost je skalila vojna. Nemci so zasedli domovino, prišli pa so tudi v njen rojstni kraj Sv. Lovrenc pri Celju. »Naša hiša je bila med prvimi žrt- vami sovražnikov«, pripoveduje ma- ti Terezija. »Najprej so zaprli brata Jakoba, nato še sestro Francko. Oba so izgnali v Srbijo... Slutila sem, I da tudi z mano, inojim sinčkom in zaročencem ne bo bolje.« Z grenkobo v glasu se Terezija spominja tistih dni: ! »Najprej so segli Nemci po Jao- jem zaročencu Francu Ojstršku. Mo- ral je obleči vojaško suknjo, potem pa so mi vzeli tudi fantka in ga od- peljali v sirotišnico v Celovec. Na- zadnje so odpeljali tudi mene. Z mnogimi drugimi so me zrinili v ka- mion in odpeljali na Dunaj, kjer s«m morala trdo delati in trpeti pomanj- kanje. Najtežje od vsega pa je bilo to, da sem bila ločena od otroka, da nisem mogla uživati materinske sre- če.« Terezija je pisala pisma, šele po desetem pismu so ji iz Celovca od- govorili, češ, naj si ne dela skrbi. Malemu Francu se godi bolje kot vam, so sporočili. Terezija ni odne- hala. Trdo je verjela, da bo dobila sinčka nazaj, kdaj, tega ni vedela. Ko je bila vojna končana je nada- ljevala iskanje. Brez uspeha. Nobe- nega sporočila ni bilo, nobene sledi za izginulim sinčkom. Naposled, po dolgih 25 letih, je bil njen trud, njeno že na obup preha- jajoče iskanje uspešno. Njen sin je »nem«. Govori, toda ne materin je- zik. V hiši ob svoji materi se uči prve slovenske besede, ki bi se jih moral naučiti v najnežnejši mlado- sti. »Dobro se spominjam zadnjih de- set let«, pripoveduje Franc Stmad. »Ostalo je zgubljeno v meglici po- zabljenja. Otroških let se le medlo spominjam. Leta 1957 sem živel pri kmetu Petm Marchu blizu Celovca.« Ko sem ga vprašal, kako je prišel k Marchu za hlapca, Franc ni vedel odgovora. Povedal je le, da so March in njegovi vedno trdili, da je domač, da je njilK)v. Vendar je Franc dvomil, kajti razlika v letih med njim in Marchovimi otroci so bile prevelike. Franc je bil pri Marchu pastir. Skrbeti je moral za trideset krav. Leta 1957, pripoveduje Fianc, mu je sosed Freigassner v razgovoru povedal, da ni Marchov sin, da je le hlapec In da so njegovi starši Slo- venci iz Jugoslavije. Prvikrat je ta- krat dobil potrdilo svojih dvomov in zvedel, da je njegova mati Slo- venka. Zdaj Franc ni imel več mim. Ni in ni mogel vzdržati. Kri vendar ni voda ... Pri Marchu ni mogel več zdržati. Pobegnil je hi se potikal od kmetije do kmetije, služil zdaj pri enem, zdaj pri dmgem kmetu. Leta 1959 se je spet vrnil k Marchu, toda odnosi so bili zdaj že skaljeni. Niti on, pa tudi Marchovi niso več čutili prejšnjih vezi. »Tako sem ves razdvojen in razo- čaran zašel v družbo brezposelnili, delojnrznežev in potepuhov. Končno sem še znašel v zaporu. Dosodili so mi enajst mesecev,« pripoveduje Franc. Srečno naključje je bilo, da je mati Teresuja ravno v tem času spet pokrenila vprašanje izginulega sina preko Rdečega križa Avstrije. To- krat so ga našli po podatkih rojstva in imenu. (Ali ni to čudno? Zdaj ko je bil fant v zaix)ru, za Avstrijo ta- korekoč nezaželen, se je naenkrat vsa skri\Tiost odvozljala. Op. ured- ništva). »Najprej nisem mogla verjeti,« pravi Terezija. »Mislila sem, da je pomota. Plačala sem 700 šilingov, da so ga spustili. Moral bi odsedeti še mesec dni... Bila je sreča v zlu, da so Franca zaprli. Kdo ve, če bi ga drugače sploh našla.« Terezija pripoveduje kako je bilo, ko ga je obiskala v zapom. Tam so bili trije mladeniči skupaj. Nisem ga spoznala. Potem pa je Franc vstal, prišel k njej, jo objel in za- jecljal: — Mama. Si to ti? Moja mama? — Franc Stmad ima danes spet svo- jo mater. Nima pa očeta. Odkar se je pred 25 leti poslavljal od Terezije in sinčka se ni nič več culo zanj. Ali pa morda še živi? Kdo ve? Franc ima zdaj očima, Jožeta Ceplaka, ki je voljan, da mladeniča posvoji." V trisobnem stanovanju ima Franc svojo lepo opremljeno sobo, dogo- vorjeno pa je, da bo lahko delal v tovarni avtomobilov TAM, čim bo znal nekaj več materinščine. Do ta- krat pa bo treba vsaj deloma nado- mestiti izgubljeno. Mati in sin si morata toliko povedati, saj sta • do nedavnega bila eden drugemu tujca. Tekst in slike N. KRKLEC Spet se je srečno končala ena'od številnih tragedij, ki jih je vojna na- vrgla mnogim našim ljudem. Spet sta dva človeka srečna, nihče pa ji- ma ne more nadomestiti 25 let, kaj- ti Terezija ni smela uživati svojega materinstva in Franc ni nikoli imel pravega detinstva. Koliko jih je še? Koliko nepotolaženih materinskih src, koliko naše krvi na tujem, koli- kf^ modernih janičarjev? Prvo srečanje je bilo ganljivo Franc Stmad je šele po 25 letih iz- vedel, da so njegovi starši Slovenci Mati Terezija, najsrečnejša žena na svetu RADIOAKTIVNOST HUMOR Aforizmi Izkušnja je tisto kar ostane, ko je vse drugo pobral vrag. Zgodnja zima je novembrrr... Neznosnež je tisti, ki vedno iz- govori tisto, kar vsi mislijo. čemu je v javnosti ženska brez moža zapuščena, moški brez žen- ske pa romantičen? Ljudje pričakujemo v sploš- nem od države varčnost, v poseb- nem v našem konkretnem prime- ru pa širokogrudnost. Vezi navad so prelahke, da bi se jih otresli preden občutimo njihovo težo. Genialnost Američanov je v tem, da delajo vse tako, kakor da mora držati dvajset let, in tako, da je čez dve leti zastarelo. Nič početi je še vedno boljše kot z veliko tmda nič storiti. Občutljiv človek je podoben je- žu, ki se je rodil z obrnjeno kožo. Lažje je verjeti stokrat izrečeni laži kot čisto novi resnicL Bodočnost se bo izkazala hva- ležno tistim, ki imajo z njo potr- pljenje Dve vrsti dolgočasnežev sta; eni, ki vedno govorijo o eni stva- ri in dmgi, ki o ničemer ne go- vorijo. Napis nad pušico v cerkvi: Pomni — ničesar ne boš vzel s seboj! Lahko pa pošlješ vnaprej! Napredek telefona: Nekoč si lahko dobil napačno številko v svojem kraju, zdaj v vsej državi. Bodi žalosten, da boš lahko ra- dosten. Neumnost! Bodi rado- sten, to pa je že prvi korak k ža- losti. IJCBEZEM, POLITIKA m VOHUNSTVO V zadnjih dneh vojne 1945 je sedemnajstletna Hel- ga Wannenmacher pri Giistnu v bližini Magdenhurga rešila življenje sestreljenemu britanskemu pilotu Franku. S tem se je pričela razburljiva zgodba mlade Nemke. — Roke kvišku! je rekel eden izmed ameriških vojakov. — Hello boys! je rekel Frank in jim skušal v nar glici dopovedati ,da je na njihovi strani. Toda obrazi Američanov so bili mračni, in ko je hotel Frank spet povesiti roke, so buljil' in uperjali vanj svoje stroj- nice. — Ljubica, je rekel Helgi, — ne verjamejo mi. Pravijo, da moram z njiini; mislijo, da sem vohtm. Američani so odpeljali Franka. — Vrnil se bom! je še zaklical Helgi. Ze naslednjega dne se je vrnil v ameriški uniformi in potem sta se dva dni poslavljala. — Vrnil se bom in te odpeljal v Anglijo; potem pa se bova poročila, je rekel, ko je stopal v džip, s ka- terim bi se naj odpeljal v britansko cono. Vojne je bilo konec in ljudi ni bilo treba biti nič več strah. Helgi je bilo skoraj osemnajst let, to pa ni bila starost, da bi jo skrbela prihodnost. Kljub kata- strofi, ki jo je doživela Nemčija, sedanjost ni bila videti tako brezupna. Ljudje so delali malo, kajti de- nar ni imel nikakršne vrednosti, človek je bil srečen, če je bil sit. Helga je mislila le na Franka, ki mu je rešila živ- ljenje in ki se hoče z njo poročiti. Pisal ji je iz Bad Oeynhausna. Pisal je, da se vrača v Anglijo; naj poča- ka; da bo gotovo prišel ponjo. Toda to bo trajalo še nekaj časa. Prišla je prva čudovita pomlad. Bilo je zelo vre če. Pri Alslehnu teče reka Saale in tja se je Helga do-^ strikrat hodila kopat. Tu je imela tudi teto, pri kateri je vedno lahko prespala. Nekega dne so za stavo pla- vali do mosta. Helga je zmagala, saj je bila odlična plavalka. Ko se je obrnila za svojimi tovariši, je zfl- gledala na obali tri ameriške vojake. — Hej! so klicali in mahali s svojimi puškami- — Pridi ven! Odpeljali so jo v vojaško komando. Med njimi bil visoki častnik z brki. — Kaj ste delali pod mostom? je vprašal neki kapetan. — Plavala, je odvrnila Helga. MAY MAC NEER ZLATA MRZIICA - 37 - X. VSAK JE SEBI NAJBLIŽJI Ob koncu leta 1849 so ^ila najbolj znana najdišča že močno izčrpana, zato so zlatosledci odhajali globlje v doline in na hribe. Tudi VVilliim Dovvnie, nekadnji major v armadi se je odločil, da bo kopal višje v hribih. Na jesen se je odpravil in prišel s svojimi ljudmi v glol^l, ki so jo obdajale strme prepadne stene. V njegovi skupini so bili črnci, ki so bOi nekoč mornarji, bilo jih je deset, dalje en Irec, en Indijanec in en Havajec. Major je užival, kadar je poslušal pogovore med svojimi ljudmi, kajti sporazumevali so se v »angleščini«, ki je Anglež nebi razumel. Medtem ko so v taborišču pripravljali večerjo, ko se je duh po pečenki širil po okolici, je major Do\vnie preiskoval kraj. Na- šel je sledove starega kopa. Nekdo je tu kopal, presejal in izpiral. Major se je vrnil k ognju in na kratko odločil: — Tu bomo ostali. Zdi se mi, da hodimo po zlatu. Drugi dan je odredil nekaj ljudi, da so kopali v potoku, v ka- terem je žuborela ledena voda, z drugimi pa je major gradil pre- proste kolibe iz brun. Zima, ki je bila pred durmi, je obetala biti ostra in dolgo vztrajati. Ko so zgradili preprosta zatočišča, so se vsi lotili nakopanega pesika. Sejali so in izpirali. Major je imel prav. Tod okrog je ležalo zlato. Spomladi ga bodo veliko spravili na svetlo, si je obetal Dovvnie. Trenutno pa ga je bolj kot misel na zlato vznemirjala skrb, kako bo preskrbel svojo četico s hrano v dolgi zimi. Pokli- cal je k sebi Havajca Jima. Naročil mu je naj gre v mesto, kjer naj nakupi hrane, za pomoč pri tovorjenju v hribe pa naj najame nekaj mož. Ko je Jim zajahal konja, mu je major izročil mošnji- ček zlata, dovolj zajeten za nakup in hitro potovanje. Jim se je zgubil v prvem naletavajočem snegu, major pa je zaskrbljeno grbančil čelo: — Dokler se Jim z ostalimi ne vrne, bo- mo pač morali zdržati s tem kar imamo. Ni ravno veliJso, Jim pa se v metežih lahko zakasni, — je suho obvestil svoje ljudi. Potem se je zdebelil led na potoku. Na delo v potoku ni bilo vredno niti pomisliti. Možje v globeli so se lotili podiranja drevja, žaganja in ce.pJjenja, kajti lesa ne bo nikoli preveč. Minili so tedni, toda Jima s tovorom ni bilo. Skozi reže v stenah iz brun je ne- usmiljeno vleklo, zaloge so pošle. Možje so bili tako oslabljeni, da so se samo še s težavo premikali na pogradih. Major je ležal v svoji kamrici in sanjal o zlatih zakladih, ki jih je slutili v zemlji, zdaj pokriti s snegom in ledom. Mu bo uso- jeno, da jih spravi na sonce? — 38 — Ko se je nekega jutra prebudil, si je moral pometi oči, tako so ga zaščemele. Zunaj je razkošno sijalo sonce, s strehe pa so tekli potoki deževnice. Iz daljave je odmevalo: — Hee. Halooo! Major Dovvnie! Major je s težavo vstal in se odvlekel do vrat. Ko jih je odprl, se mu je ponudil presenetljiv pogled. Po dolini je jezdil čmolasi Jim, usta mu je obkrožal širok nasmeh, za njim pa so stopicale tri težko obložene mule, tem pa je sledila skupina razgrajajočih zlatokopov, ki so očitno zavohali, da se v tej globeli nahaja zlato. Zlato v Dovvnievi ^api! Zdaj so tu in mahajo s ponvami in kram- pa, na hrbtih pa jim poskakujejo polne vreče hrane in druge po- trebne krame. Majorjeve kolibe so bile kmalu središče novega selišča, ime- novanega Dovvnieville. Ustanovitelji naselja niso bili razočarani. Zemlja tod okoli je skrivala zlato. Veliko zlata. - 39 — Poleti leta 1850 je grapa bila prava norišnica. Med kolibami so bili razpeti šotori, povsod kjer je bilo kaj prostora, kjer še niso in kjer so nehali kopati. Jim je ostal svojemu gospodarju Dovvniu zvest. Čez dan je spiral zlato, toda našel je šč vedno toliko časa, da je kuhal za oba. Včasih je celo lovil ribe in tako obogatil jedilnik. Nekoč, bilo je zvečer, je ujel velikega soma. — Lepa riba! Tehta štirideset funtov, — je ves vzhičen kazal majorju svoj plen. Jim se je nemudoma lotil kuhe. Vrgel je ribo v kotel, nalil vode, zakuril močan ogenj. Ko pa je bila riba kuhana in je odlil vodo, je presenečen zrl v dno kotla. Tam so se svetlikale drobne luskinice zlata. Z izbuljenimi očmi je tekel obvestit gosj^arja. — O pravljični kuri, ki je nesla zlata jajca sem že slišal. Ni- koli pa nisem slišal o ribi, ki bi pričarala zlato v lonec, — je menil star kopač, ki je videl vso zgodbo. Zr&to so marsikdaj odkrili v najbolj neverjetnih okoliščinah. Nekaj takega se je zgodilo nekemu staremu »srečkoviču«. Ljudje so ga videli, kako je poskakoval, zdaj po eni, zdaj po drugi nogi skozi taborišče. Vsi so mislili, da je starina popil preveliko me- rico ruma. Pa je bil trezen kot riba — kvečjemu pijan od sreče. Dedec je šele prišel v globel. Ko si je postavljal šotor in zabil prvi klin v zemljo, ga je zabil naravnost sredi bogatega gnezda zlata. Na drugi strani reke so tisto poletje nakopali zlata v vred- nosti 80.000 dolarjev. Frank Anderson je v tej grapi prvi kopal. Njegove so bile sledi, ki jih je major Dovvnie pred zimo našel. Na pomlad je Anderson spet prišel s tremi svojimi najboljšimi prijatelji. Spet je imel srečo. Na prostoru, nič večjem kot kak predmestni zelenjavni vrt, je nabral zlata za 12.000 dolarjev. Zdaj je bilo že nemogoče dobiti delavca. Tudi Indijanci niso več hoteli delati za druge. Majorju Dovvniu so vsi možje, razen Jima, pobegnili že prve dni spomladi. Lepo so počakali lepega vremena na toplem in preskrbljeni. Ljudje, ki so prišli kot najeta delovna sila, so precej pobegnili in začeli na svoje. Človek je sam sebi najbližji, je bilo geslo. V krajih, ki so bili bogati z najdišči, so začeli omejevati pra- vice. Nič več ni bilo dovoljeno, da bi vsak kopal kjer je hotel in kakor je hotel. Kopači so iznašli kopaške pravice. Sporazumeli so se, da je vsak smel kopati le na odmerjenem prostoru, na kvadra- tu, katerega stranice so bile dolge štirideset čevljev. Kdor je hotel dalje, je prodal svojo pravico. Ni bilo redko tako, da je nestrpnez po nekaj dneh odnehal in prodal svoj kos zemlje, ko pa je odne- sel pete, je že njegov naslednik postal bogataš. Zgodilo se je celo tole: — 40 - Možak je kopal, ko je prišel mimo novinec in vprašal, če je njegovo polje naprodaj. Vprašani, ki je bil že sit brezuspešnega ' kopanja, je prodal p^lje za enako ceno kot je kupil — z lopato vred, ki je bila zasajena v zemljo. Ko pa je novi lastnik za šalo dvignil lopato, bivši lastnik pa še ni bil dobro pospravil denar, se je pod lopato zalesketalo. Novinec je kupil zlato jamo, vredno 7.000 dolarjev, plačal pa je sto dolarjev. Mnogi kopači so bili zares nestrpni ljudje. Čim so slišali go- vorico, da je nekje nekdo našel kaj več, so že bili na nogah. Taki kopači so se trudili zdaj tu, zdaj tam. Živeli so v stalni napetosti. Ko so se stari kopači odselili iz Dovvnievilla, so v kraj prišli Kitajci. Bili so čudoviti, mirni ljudje. Med seboj so bili kot velika družina, na Američane pa so gledali nezaupljivo. Američani so zelo radi prodajali rumenopoltim ljudem polja brez vrednosti, taka, nad katerim so že obupali. Toda Kitajci so delali pridno kot mravlje in bili so potrpežljivi. Zadovoljili so se tudi z zlatim pra- hom z drobnimi luskinicami. če so kaj našli, niso zagnali trušča. Mimo so spravili zlato v mošnjičke, mošnjičke pa v skrivne žepe svojih ohlapnih oblek. Nekateri kraji, kjer so kopali zlato, so imeli kaj čudna imena. »Morilčeva jama« je bilo ime kraju, kjer je nekega kopača oropal in ubil neznanec. »Norčeva grapa« se je imenovala dolinica, kjer je zares znorel mož, ki je po dolgem brezuspešnem kopanju res našel zlato, ki so ga potem pobrali drugi... Ob večerih, ko so si kopači pripravljali večerje, sušili obleke in obutev, so krožile zgodbe, odmevale pesmi, nastale tu — v zlatih rudnikih: Ena je imela tudi takle refren: Povej, tovariš, kdo si ti! čemu ta tvoj skrivnostni molk? Se v ovčji koži skrivaš, volk? Si se ves plah na tujem skril, ker si doma zločin storil? Povej, tovariš, kdo si ti? Poletje se je nagibalo v jesen. Vsi belci so zapustili Dovvnie- vill, le Kitajci so ostali. Ko je prva slana pobelila travnike, so tudi oni odpotovati. Pa ne zaradi bližajoče se zime. Tudi k novim naj- diščem ne. Odpotovali so po reki Sacram^nto v San Francisco in od tam domov. V San Franciscu so ugibali, koliko zlata so m- menci našli v hribih. V enem so si bili edini, da je moralo biti hudirjevo veliko zlata, če so skoporitniki odpotovali na eni naj- boljših ladij in to v prvem razredu. Kitajec stori kaj takega le, če je milionar. DRIGO BOJIŠCIE Obiski Molotova maja in junija 1942 v Londonu in VVashingtonu niso vsebovali samo razgovorov o »načelih medsebojne pomoči proti agresiji«, temveč je sovjet- ski zunanji minister težil predvsem za tem, da bi se dogovoril o drugem bojišču v Evropi. Moskva si je prizadevala, da bi iz obi- skov Molotova skovala kar največ politič- nega kapitala. Za ratifikacijo britansko- sovjetskih razgovorov so sklicali 18. ju- nija izredno sejo vrhovnega sovjeta, a sov. jetski tisk je že teden dni poprej napove- doval o daljnosežnem pomenu sovjetskih stikov z Britanci in Američani. Za sovjetske razmere so bili ruski časo- pisi tega tedna nenavadni: na naslovni strani »Pravde« so lahko videli Molotova in Edna, kako p<^pisujeta pogodbo, poleg njiju pa Churchilla in Maiskega. Sijaj za- sedanja vrhovnega sovjeta — prvega od začetka vojne — je bil v popolnem na- sprotju z običajno puščobnostjo Moskve. Diplomati — med njimi so prišli neka- teri nalašč iz Kujbiševa — in člani vlade so se pripeljali v Kreme 1 j s svojimi limu- zinami. Med avtomobili je bil celo avto- mobil z japonsko zastavico. V nekdanji tronski dvorani, ki so jo po revoluciji pov- sem prezidali, je bil nad govorniškim od- rom Lenin, osvetljen z žarometi. Predsei stvo vrhovnega sovjeta je sedelo na levi, člani vlade" na desni; na odru za govorni- škim pultom so sedeli člani politbiroja in nekateri pomembni poslanci. V dvorani je bilo okoli 1200 ^sedežev za poslance obeh domov, zveznega in narod- nostnega sovjeta. Veliko poslancev je pri- šlo iz najbolj oddaljenih krajev z letalom in v prvi Jelovici sejne dvorane je bilo dosti ,žiyopisnih orientalskih oblačil. Ne- kateri moški so imeli glave pokrite s pi- sano vezenimi rutami, mnogi obrazi so kazali aziatske poteze. V dvorani je bilo tudi precej vojakov z bleščečimi odliko- vanji. Mnogo sedežev pa je bilo tudi praz- nih, kajti nekateri se seje niso mogli ude- ležiti v tako kratkem času, drugi pa so bili na bojišču ali so padli. V dvorani je zagranelo, ko so vstopali člani obrambnega sveta s Stalinom. Po- slanci so ploskali in vzklikali Stalinu, ki je bil v letni uniformi, medtem ko je ob- rambni svet zasedel sedeže na odru. Sta- lin je ploskal z drugimi, vstal, kadar so vstali drugi; vmes je sproščeno pošepeta- val svojim sosedom. Bil je precej osivel in videti nekam manjši. Prvi je spregovoril Molotov. Na dolgo je pripovedoval o zbliževanjih med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, povedal bi- stvene točke iz dogovora, ki so ga podpi- sali v Londonu, nato pa je ponovil Stali- nove besede, da Sovjetska zveza nima no- benih želja po tujem ozemlju in da si bo skupaj z Veliko Britanijo prizadevala, da »bo preprečila sleherno novo agresijo Nemčije ali katerekoli evropske države, ki bi bila njena zaveznica.« Ta pogodba" bo veljala dvajset let in se bo po tem času obnovila. »Razmeram primerno smo posvetili v Londonu in VVashingtonu dosti skrbi dru- gemu bojišču. Uspehi teh dogovorov so razvidni iz enakoimenskih sovjetsko-bri- tanskih in sovjetsko-ameriških komuni- kejev. Za narode Sovjetske zveze je to sila pomembno, ker bo začetek drugega bo- jišča v Evropi odločilno prizadel nemške armade na našem bojišču. Upajmo, da bo začel naš skupni sovražnik kmalu čutiti posledice vedno tesnejšega vojaškega so- delovanja treh velesil.« Naslednjega dne je pisalo v »Pravdi«, da so poslanci te besede pozdravili s hrup- nim ploskanjem. Toda v resnici ni bilo ravno tako velikega hrupa. Zelo verjetno je beseda »upajmo« učinkovala precej uničevalno, kar jc bilo očilno tudi v na- slednjih govorih. Molotov je zaključil svoj govor s pre- pričevalnimi besedami o skorajšnji zma- gi pod zastavami Lenina in Stalina, ki bo- sta vodila narode h končni zmagi. Po tri- inpolumih govorih so poslanci ratificirali pogodbo, naslednjega dne je ppisal Eh- renburg v »Pravdi« negaj ganljivih odstav- kov o Londonu. Začeli so se tedni zbliže- vanja med Sovjetsko zvezo in Veliko Bri- tanijo. Toda kmalu se je vnel oster spor zaradi drugega bojišča. Prihodnjič: BITKA ZA SEVASTOPOL Kapetan ni hotel verjeti. Most je vojaški objekt in v vsej Nemčiji so vsi mostovi zastraženi, to je splošno znano. Kdor se torej giblje v bližini mostu in celo v vodi, ga osumijo, da ga je hotel minirati. Častnik z brki se je zavzel za Helgo in prepričal kapetana, da so jo izpustili. Z džipom jo je odpeljal \opet k reki, kjer je pustila obleko. Potrpežljivo je čakal, da se je oblekla, potem pa jo je hotel zapeljati domov. — Kam? ~ Stanujem v Giistnu, lahko pa me zapeljete tudi tete v Alslebnu. O tem častnik ni hotel nič slišati. Do Giistna je komaj 15 kilometrov, malenkost. Bil je zelo zgovoren, toda govoril je počasi) da bi ga Helga razumela, Po- "^^dal je, da se piše Bob Kelly; da je iz Indiane, star petindvajset let. Na koncu je vprašal, če bi jo lahko kdaj videl. — To vendar ne gre! — Zakaj ne? Podaril ji je tablico čokolade. Prhodnji dan zvečer je prišel v zlikani uniformi obisk h Helginemu očetu. Rekel je, da ga pošilja 'komanda zavoljo tistega v zvezi z mostom. — Simpatičen človek, je rekel oče, ko je odhajal. DOKUMENTARNI PODLISTEK — Ampak Američan! je poudarila mati. — In kaj potem? Človek se mora znebiti teh na- cionalnih predsodkov. Američani so nam bližji kot Angleži. Mnogi izmed njih so nemškega rodu. Bob sicer ni bil nemškega rodu, toda bil je pre- udaren in je vedel, kaj hoče. Pogosto je obiskoval Helginega očeta in vsakokrat je našel priložnost, da je Helgi pripovedoval o Ameriki. Postal ji je celo bolj všeč kot Frank. — Odličen človek je govoril oče. Nič ni imel proti, če sta šla kdaj na sprehod. Materi to seveda ni bilo po volji. Toda v Alslebnu je bila vendar teta, kjer je Helga lahko vedno prespala. Ta okoliščina je prišla hitro do veljave. Bob je namreč peljal Helgo na dru- žabni večer v Quedlinburg, kjer so plesali in pili. Ker je bilo zelo pozno, je v hotelu najel sobo. Zjutraj se je Helga jokala. — Zakaj jočeš? jo je tolažil Bob. — Saj ^e bova poročila! Rekel je še marsikaj sladkega. Na primer, da so nemška dekleta prikupnejša od ameriških in da je zelo vesel, da se bo lahko poročil z Nemko. Tako je Frank hitro zdrsnil v pozabo. Sporazumeli so se, da poroko odložijo za kako leto. Prihodnjič: TOLMACKA PRI RUSIH GOLOTA IN UMETNOST v RESNEM MONCHENSKEM KOMOR- NEM GLEDALIŠČU NASTOPA HANNE- LORE ELSNER V NEKI SCENI TUDI TAKOLE. NASLOV IGRE JE »TANGO«, DELO POUAKA MROŽEKA. NASTOPA, KOT TERJA AVTOR, NE ZA KULISAMI KOT CE BI, TEMVEČ TAKO KOT . . . TAKO V TEATRU.. DANDANES V FILMU NIHČE NE USPE, CE SE NE SLEČE (RAZEN MOŠKIH SEVEDA). TUDI NANCY SINATRA, KI JI JE IME OČETA UTRDILO POT PRED KAMERE, SE JE MORALA PREBITI SKOZI LED NAPOL GOLA. .. KOT PRI FllMlj TOLE SLIKO JE SEVERNOVlfeTNAM- SKI PREMIER HO ŠI MINH TAKOLE KOMENTIRAL: SLIKA JE SIMBOL. MA- LO VIETNAMSKO UUDSTVO BO KONČ- NO PREMAGALO MOČNO ZDA. AMERIKA IMA SPET SVOJ ŠKANDAL. KATE PRUTTING JE POSTALA MATI S POMOČJO MEDICINE — Z UMETNO OPLODITVIJO. NJEN MOŽ, DR. PRUT- TING, KI DOBRO VE, DA SOPROGA »TISTEGA« MOŠKEGA SPLOH NE PO- ZNA, KI TUDI DOBRO VE. DA JE RA- DIOAKTIVNO ZRAČENJE PRED LETI UNIČILO NJEGOVO SPOSOBNOST — PA JE VSEENO VLOŽIL ZOPER ŽENO LOČITVENO PRAVDO — ZARADI NE- ZVESTOBE. MICHELE RAY JE BILA NEKOČ MANE- KENKA, TODA POKLIC SE JI JE ZDEL TAKO DOLGOČASEN, DA JE OBRNILA MODI HRBET. MICHELE JE POSTALA NOVINARKA IN ŠLA NARAVNOST V VIETNAM, KJER JE DRZNO VTIKALA SVOJ NOS V NAJBOLJ VROČE SITUACI- JE. ZDAJ JE POGREŠANA. NAŠLI SO NJEN AVTO, NJE PA NE. KOT DOMNE- VAJO, JE UJETNICA VIETNAMSKIH PARTIZANOV . . . MORDA PA JE SAMA HOTELA VIDETI VOJNO TUDI Z ONE STRANI? KAKO LEPO BI BILO, CE BI V VSEH TOPOVSKIH CEVEH SVETA GNEZDILI PTICI IN BI SE JIM NE BILO TRE- BA BATI ZA »STANOVANJE«. POSNE- TEK JE DETAJL SPOMENIKA RDEČI ARMADI V BERLINU. PRVA DAMA, PARDON, PRVA TOVARIŠICA NA KITAJSKEM, MAOCETUNGOVA SOPRO- GA JE SIVA EMINENCA »RDEČE GARDE«- NEKOČ JE O MAOVI REKLA ŽENA PRED- SEDNIKA VLADE, DA JE POPADUIVA TI" GRIČA. ZDAJ PA JE TA TO TUDI DOKAZA- LA. KO SO NAPADLI PREDSEDNIKA KITAJ-1 SKE VLADE, JE SKUŠALA NJEGOVA SO-I PROGA NAREDITI SAMOMOR. ZLOMILA Si' JE NOGO, ALI KOT JE PRIPOMNILA MAO; VA, DA SI JE POLOMILA PASJE TACE. PAC KITAJSKI JEZIK NA VISOKI RAVNI. IZPOLNJEVANKA 4. Zahodna veja starih Slovanov — vrtna hišica — zelo urna žival, ki živi po afriških stepah in v Aziji. Na označenih poljih dobiš znanega franco- skega komika (Jacques). Prvi opis velja za be- sede od začetka lika do detoelejše navpični- ce, drugi od te do konca lika, tretji pa skozi ves lik. 1. Domača žival — ime rimskega cesarja Aurelia — vrsta smu- čarskega lika. 2. Slovenski celove- černi film — svetovno znana špijonka — pu- ščava v Južni Afriki. 3. Dalmatinsko mo- ško ime — denarna enota v Saudovi Arabi- ji — gradivo. IZLOCIINICA Od vsake države izloči eno znamko avto- mobila, ki ne spada k navedeni državi. Za- četnice »vsiljivec«, brane po vrsi navzdol, dajo jugoslovansko tovarno motomiii vozil. ANGLIJA: Jaguar, Tatra, Vauxhall, Cooper. FRANCIJA: Citroen, Latil, Renault, Oliver. ITALIJA: Morris, Lancia, FIAT, Masserati. ZAH. NEMČIJA: OM, Opel, Porsche, Borg- ward. ZSSR: Veločka, OAZ, Saab, Moskvič. Bil je toliko pravičen, da se mu niso upali zaupati funkcije. * Tudi takšna naključja so: če se nekdo ne more vriniti, pusti, da ga izberejo. * Stalni nasmešek kaže lepe zo- be, ne vedno dober značaj. Papige najmanj tvegajo. Neposlušni bedak naredi manj zla kot poslušni modrec. Z oslom je laže voziti kot s ti- grom. V sili spoznaš prijatelja, v bla- gostanju prijateljico. * Mnogo ljudi se sili v prve vrste — zlasti če nastopi umik. * Največ nerod se izgovarja na slabo orodje. MAGIČNI KVADRAT Vodoravno in navpično: 1. nI pameten je .. ., 2. izbrana družba, 3. naša denarna enota, 4. naslu>k, naval, 5. mera za zlato. ČMTAJTE CELJSKI TEDNIK! UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka uUca, poštni predal 161, TEIJeFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Dn«o Hribar. — časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-19.SO), nato kot »Savinjski vestnik (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik I/IIAJA ob petkih. l/.DAJA; Zavod za tnfonnatlviu) cUi}.b4t Celje. TlSI^ IN KLli^r.Jl: »CeliskI tisk«. — CF.NA: posamezna številka 50 par (5U din), letna naročnina 20 rtin. pniletn« lU (1.1X10) din Tuj.na <0 (44HI). iFit.«l6i HaCUIM; TELEFONI: EfP 30-85; NOVINARJI: 22-34, 23-32, MALI OGLASI IN NAROČNINE 31^05, RADIO: 20-09^