S
koraj vsak ljubitelj ptic z določenim stažem se 
je gotovo že srečal s situacijo, ko je med opa-
zovanjem jate hudournikov za droben hipec 
uzrl rahlo svetlejšega predstavnika. Če je v enačbo 
opažanja sodila tudi ustrezna lokacija (nekje južneje 
od Alp), je verjetno sledilo mrzlično brskanje po 
spominu in/ali priročniku ter poskus izsleditve mis-
teriozne ptice. Govor je seveda o bledem hudourniku 
(Apus pallidus), redkem obiskovalcu naših krajev, ki 
je podoben svojemu »običajnemu« bratrancu, hudo-
urniku (A. apus). Tako zelo mu je podoben, da njuno 
ločevanje zgolj na videz meša štrene vsem, razen 
najbolj izkušenim ornitologom. Če lahko planinske-
ga hudournika (Tachymarptis melba) od bledega in 
navadnega ločimo relativno enostavno, je slednja, 
zlasti pri gnezdomcih, včasih ločiti zelo težavno. 
KO SPREGOVORI DNK ...
Kako se torej lotiti tega podviga, kadar nismo gotovi 
o določitvi ptice v roki? Čeprav med bledim in nava-
dnim hudournikom obstajajo razlike v vedenju in 
oglašanju, to velikokrat ni povsem dovolj. Sodobne 
raziskave so se zato lotile iskanja razlik tudi na 
molekularnem nivoju – v DNK. S pomočjo izbra-
nih markerjev (marker imenujemo natančno znan 
predel DNK, uporaben za prepoznavanje vrst ali 
osebkov) so izrisali sorodstvena drevesa ter ocenili 
čas ločitve obeh linij. Markerji so bili izolirani iz 
tkivnih zbirk bledih in navadnih hudournikov. 
… JI JE ZANIMIVO PRISLUHNITI
Čeprav so bile genetske razlike med bledim in na-
vadnim hudournikom v preteklosti že preučevane, 
je tokratna študija vendarle zanimiva. Trije od pre-
učevanih markerjev so pokazali opazne genetske 
razlike med vzorci bledega in navadnega hudourni-
ka. Omrežja različic markerjev med posameznimi 
povzorčenimi osebki, izračunana s posebnimi 
algoritmi, so nakazala jasno ločnico dveh podsku-
pin genetskih vzorcev – te so zaokroženo vsebovale 
ločene vzorce obeh vrst. Podobno so pokazala tudi 
izrisana drevesa. 
Za zanimivo pa se je izkazala tudi ocena časa di-
vergence, torej časa od ločitve populacije izvornega 
prednika bledega in navadnega hudournika. Ocena 
starosti obeh vrst, v grobem ocenjena na približno 
dva milijona let, se ujema s pomembnimi klimat-
skimi dogodki v začetku pleistocena. To obdobje je 
znano po močni ohladitvi ozračja in je bolj poznano 
DOLOČEVALNI KOTIČEK
KAJ NAM LAHKO DNK POVE 
O HUDOURNIKU IN NJEGOVEM 
BLEDEM BRATRANCU 
/ / Jan Gojznikar
BLEDEGA HUDOURNIKA 
(Apus pallidus; zgoraj) 
bomo od njegovega 
precej pogostejšega 
sorodnika -HUDOURNIKA 
(A. apus; spodaj) najlaže 
ločili po rjavkasto 
obarvanem perju na 
trupu in perutih, nekoliko 
širši glavi z bolj izrazito 
belo liso na grlu ter 
progavosti trebušnega 
dela. Slednja je še najbolje 
vidna v dobrih svetlobnih 
razmerah. Veliko podatkov 
o opazovanju bledega 
hudournika v Sloveniji 
je iz pozno jesenskega 
obdobja, zato moramo biti 
ob opazovanju hudournika 
v tem času še posebej 
pozorni.
foto: iStock
pod izrazom ledena doba. Možno je, da je spremem-
ba klime povzročila ločitve v populaciji predhodni-
ka obeh hudournikov in posledično ločitev na dve 
danes poznani vrsti.
Ugotovljene razlike v DNK so zelo pomembne 
za varstvo, saj omogočajo zanesljivo prepozna-
vo dvomljivih osebkov v roki, zlasti pa bi lahko 
bile uporabne za pravilno določitev mladičev. Ti 
namreč, tako kot pri večini ptic, občasno padejo iz 
gnezda ali pa so iz njega odstranjeni med prenovo 
zgradb, kjer hudourniki velikokrat gnezdijo. Pravil-
na določitev sicer na prvi pogled neločljivih mladi-
čev je namreč zelo pomembna za njihovo morebitno 
vrnitev v gnezdo. 
ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
Ugotovitve te študije niso zelo pomembne samo za 
morebitne bodoče ohranitvene ukrepe, kjer je pot-
rebno natančno določanje, marveč tudi zato, ker 
odpirajo morebitna nova vprašanja. Zanimiva pa je 
tudi ocena divergence obeh linij, ki dodaja dodaten 
argument k opažanju, da se je večina trenutnih 
evropskih ptic pojavila med 1.5 in 2 milijonoma let 
v preteklosti. 
Svet ptic 03, oktober 2019 19