cena 8 dinarjev glasilo SOCialiStiČne zveze delovnega ljudstva titovo velenje. 23. septembra 1982 številka 38 (652) Šaleška dolina Obisk novinarjev obisku v Šaleški dolini skupina turističnih novinaijev' iz več zahodnoevropskih držav. Med ogledom Titovega Velenja je goste pozdravil predsednik velenjske občinske skunSčine Janez Basle in se z njimi zadržal v krajšem pomenku. Novinaiji, ki so prišli v Jugoslavijo na povabilo slovenske in jugoslovanske turistične zveze ter poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so si ogledali med drugim tudi zdravililče Topolšica, podrobno pa so jih seznanili z razvojem Titovega Velenja in Šaleške doline. Iz Topolšice so tuji novinaiji odpotovali do Mozitja, kjer so: obiskali Savinjski gaj, v Radmiiju so si ogledali znano cerkveno zakladnico, bili so v Logarski dolini, obisk pa so sklenili pri UgovSku nad Gornjim gradom na kmečkem pikniku. Na sliki: novinaije je v pogovora s predsednikom velenjske občinske skupščine Janezom Ba-sletom zanimal dosedanji razvoj mesta in občine ter razvojna hotenja. Titovo Velenje Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Ta dan bo tudi seja skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva, kjer bodo prav tako spregovorili o uresničevanju začrtanega plana. Delegati bodo poleg tega poslušali poročilo o izvajanju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v občini Velenje ter sprejemali samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v domu za varstvo odraslih. V ponedeljek, 4. oktobra pa bo HOTEL GOLDING RUBIN ŽALEC še seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Predvideno je skupno zasedanje z delegati občinske skupščine. Na tej skupki seji bodo obravnavali problematiko vzgoje in izobraževanja v občini Velenje. V nadaljevanju pa bodo na samostojnem zasedanju skupščine občinske izobraževalne skupnosti delegati obravnavali še polletno uresničitev finančnega načrta ter potrjevali predlog statuta te skupnosti. Od 28. septembra do 4. oktobra se bo zvrstilo sedem sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje. V torek 28. septembra se bodo sestali delegati občinske skupnosti otroškega varstva, občinsice skupnosti za zaposlovanje ter občinske kulturne skupnosti. Delegati skupnosti .otroškega varstva bodo spregovorili o izvajanju programa v letošnjem letu, obravnavali problematiko o vzgoji in izobraževanju predšolskih otrok ter spregovorili o nekaterih spremembah srednjeročnega plana. Na dnevnem redu občinske skupnosti za zaposlovanje bo med drugim uresničitev nalog strokovne službe v prvem polletju letošnjega leta, uresničevanje letnih načrtov zaposlovanja, analiza pogodbenega in nadurnega dela ter sprejem samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na področju usposabljanja invalidnih oseb. \ Na seji skupščine občinske kulturne skupnosti pa bodo naši predstavniki spregovorili o uresničevanju finančnega načrta občinske kulturne skupnosti ter predvidenih spremembah za letošnje leto. Obravnavali bodo predlog statuta občinske kulturne skupnosti ter konstituirali organe kulturne skupnosti. V sredo 29. septembra pa se bodo sešli delegati občinske telesno kulturne skupnosti ter tudi spregovorili o uresničevanju finančnega načrta, obravnavali osnutek statuta občinske telesno kulturne skupnosti ter poslušali poročilo o delovanju klubov in društev. Na seji pa bodo spregovorili še o problematiki vzdrževanja telesno kulturnih objektov v občini. V četrtek 30. septembra bo seja skupščine raziskovalne skupnosti. Na njej bodo spregovorili o uresničevanju programa te skupnosti v letošnjem prvem polletju in sprejeli nekatere spremembe. pbravnavali bodo tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti ter osnutek statuta te skupnosti. Predsedstvo ZTKO 0 poslovanju klubov V ponedeljek. 27. seRtembra bo ob 16. uri seja predsedstva Zveze telesno kulturnih organizacij občine Velenje. Med drugim bodo obravnavali poročilo o pregledu poslovanja klubov in društev občine Velenje. Poročilo bo podala samoupravna delavska kontrola. Spregovorili pa bodo še o programu dela šolskih športnih društev v tem šolskem letu. Akcijska konferenca komunistov Gorenja Jutri, 26. septembra ob 11. uri se bo začela v sejni dvorani skupščine občine Velenje akcijska konferenca komunistov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Na akcijski konferenci bodo govorili o socialističnih samo* upravnih družbenoekonomskih in organizacijskih odnosih v sestavljeni oiganizaciji združenega dela Gorenje in aktivnostih za njihovo nadaljnje dograjevanje in utije-vanje. V predlogu zaključkov za jutrišnjo akcijsko konferenco so navedene potrebne konkretne akcije oziroma ukrepi dohodkovno, poslovno in organizacijsko povezanih članic za utrditev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. xv_ mednarodni obrtni sejem celje-golovec 17.do 26. septembra 82 Izdelki več kot 3.800 samostojnih obrtnikov, ki so združeni v 62 obrtnih združenjih in 40 brtnih zadrugah, bodo razstavljeni na celjskem sejmu. Predstavili se bodo tudi domači in tuji proizvajalci opreme in repromaterialov. Spoznali boste proizvodni program obrtnih OZD, POZD in obrtnih zadrug. Strokovna posvetovanja, komercialni dnevi, demonstracija strojne opreme, modne revije... Del udeležencev okrogle mize o ,,problemih samoupravne organiziranosti gozda Gorenje", ki je bila prejšnji petek Sozd Gorenje Problemi samoupravne organiziranosti V pripravah na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije sta organizirala Republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije ler koordinacijski odbor osnovnih organizacij zveze sindikatov sozda Gorenje v petek, 17. septembra v Titovem Velenju okroglo mizo na temo »Problemi samoupravne organiziranosti sozda Gorenje«. Gradivo, ki je bilo pripravljeno za petkovo okroglo mizo in razprava sta dala več napotkov za prihodnje delo koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov v sozdu Gorenje. Upoštevaje petkove predloge in naloge, ki jih bo 24. septembra opredelila problemska konferenca komunistov sozda Gorenje v zvezi z nadaljnjim dograjevanjem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in organizacijskih odnosov v sozdu Gorenje, bo koordinacijski odbor osnovnih organizacij zveze sindikatov izoblikoval akcijski program za prihodnje delo. Nasploh pa si bo prizadeval olcrepiti akcijsko usposobljenost organizacij1 zveze sindikatov v sozdu Gorenje, da bi se lahko v prihodnje aktivneje vključevale v razreševanje vsakdanjih in razvojnih nalog, posebej tudi v prizadevanja za dograjevanje samoupravne organiziranosti oziroma celotnega kompleksa odnosov pri uresničevanju dogovorjene samoupravne organiziranosti. Sicer naj bi v prihodnje v sozdu Gorenje enkrat na leto poglobljeno ocenili uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. Topolšica Spominska obeležja Ob občinskem prazniku bodo v TopolSici odkrili spomenike Matevžu Haceitu, komisarju četrte operativne cone, ki je v TopolSici 9. maja 1945 sodeloval pri podpisu kapitulacije nemške vojske, spomenika pa bodo odkrili še Petru Stantetu-Skali in Stsnetu Dobovičniku—Kr- tu, komisarju in poborez ustreznega dovoljenja^ URESNIČEVANJE REFERENDUMSKEGA PROGRAMA Delegati so na seji ugotovili, da kljub zaostrenim pogojem go- spodarjenja poteka izvajanje referendumskega programa zadovoljivo, Naloge B programa bodo uresnjtene že v prvi polovici leta 1984. Jtidi razporejanje sredstev za A program je potekalo v skladu' s prednostnim redom. Izgradnja otroških vrtcev, pričela naj bi se že v letu 1981, je zaradi zakonskih časovnih omejitev bila prestavljena naTkonec letošnjega leta. Ker je de-njfcja premalo, se je občinska skup-n*t otroškega varstva odločila, da bo s sredstvi samoprispevka zgradila le vrtec v Šmartnem ob Paki. Preostala vrtca, na Gorici in Šaleku III, pa bo financirala iz sredstev sis skladno z ekonomskimi pogoji. Kot so na seji poudarili, bo večino nalog mogoče uresničiti v obdobju 1981—85, nekaj nalog pa bo potrebno vendarle prenesti v prihodnje srednjeročno obdobje. To pa seveda ne pomeni, da bodo črtane iz referendumskega programa. Pri tem je potrebno poudariti, da niti odbora ali katerikoli drug organ ne moreta spreminjati referendumskega programa, ampak lahko le usklajujeta dinamiko izvajanja. Dosti hitreje in učinkoviteje pa bi lahko uresničili marsikatero nalogo, če bi se krajevne skupnosti bolje potrudile pri pripravi potrebnih dokumentacij. Delegati so poudarili, da so postopki za pridobivanje ustreznih dovoljenj mnogo predolgi in da jih to stane večkrat več denarja kot samo delo. Vse slabša pa je tudi kakovost opravljenih del. Prav tako bi morali v prihodnje določiti, kdo je izvajalec del in kdo lahko opravlja nadzor. Predstavnica skupnosti za ceneje delegatom na seji povedala, da so se le te oblikovale v skladu s programom. Opozorila je, da bo zamrznitev cen veljala najbrž do konca leta. Kljub temu pa na skupnosti za cene vse prispeli prošnje obravnavajo, jih natančno proučijo, da bodo pripravljene do takrat, ko bo zakon o zamrznitvi prenehal veljati. Čimprej bi moral imenovati tudi novega tajnika skupnosti, da njeno delo ne bo okrnjeno. Delegati so sprejeli sklep o intenzivnem nadaljevanju dela pri sistematskem urejanju cen. Nekatere delovne organizacije (DO Paka) pa so opozorile, da so se zaradi zamrznitve cen znašle v nezavidljivem položaju. V proračunu občine Velenje je bilo v prvem polletju letošnjega leta uresničenega 49,5 odstotka letnega načrta. Odhodki so se gibali skladno s sprejetim letnim načrtom, uporabnikom pa so se proračunska sredstva nakazovala po dvanajstinah. Le nekateri so dobili več zaradi pravočasne obveznosti pri zagotavljanju upniško dolžniškga razmerja. Kot so ugotovili delegati, se je proračun naše občine nekoliko umiril. 30 odstotkov presežnih sredstev proračuna je občina namenila za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, preostalih 70 pa republiškemu skladu za razvoj kmetijstva. Komisija za splošno porabo je menila, da je bilo potrebno nekatere postavke proračuna začasno blokirati, nakup AOP opreme ter postavko prostori za potrebo SLO, varnosti in notranjih zadev, za izvršitev potrebnega rebalansa proračuna koncem leta. Ko so delegati sklepali o preimenovanju dela naselja Hrastovec in dela naselja Skalske Cirkovce v novo naselje Sembric ter preimenovanju naselja Paški Kozjak v naselje Lopatnik pri Titovem Velenju, so si bili enotni, da je treba najti najustreznejši dogovor s krajani teh naselij in geodetsko upravo. Seja je trajala celih pet ur, zato ni odveč misel, da naj bi delegati na zboru krajevnih skupnosti v' prihodnje razpravljali le o tistih vprašanjih, ki so za takšen zbor najustreznejša. Težav v krajevnih skupnostih je precej, zato bi bilo prav, da bi se na takšnem zboru lotili res največjih in perečih. SKRBI DROBNEGA GOSPODARSTVA Tudi delegati zbora združenega dela so v četrtek obravnavali enak dnevni red kot delegati zbora krajevnih skupnosti, spregovorili pa so še o razvoju malega gospodarstva v občini V&lenje, kar je bila tudi ena od osrednjih točk zasedanja. V gradivu je bilo tokrat zajeto le vprašanje delovanja in razvoja samostojne obrti, ne pa tudi drugih oblik malega gospodarstva. Tako so bili delegati seznanjeni z organiziranostjo, poslovanjem in nekaterimi težavami, ki spremljajo to gospodarsko dejavnost v občini. Trenutno je v občini 360 rednih obrtnikov in 102 obrtnika, ki jim je obrtna dejavnost postranski poklic. Poleg nosilcev obrti, je v obrtnih dejavnostih zaposlenih še 406 delavcev in 47 učencev. Obrtniki bodo letos ustvarili za okoli 600 milijonov celotnega prihodka, od tega pa za okoli dva milijona dolarjev izvoza. Predstavnik združenja samostojnih obrtnikov, je na seji spregovoril tudi o največjih težavah, ki zavirajo razvoj' te dejavnosti. Govoril je tudi o deficitarnih obrtnih dejavnostih, o nezakonitem šušmarstvu ter o možnostih za boljše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi pri odpiranju novih obrtnih poslovalnic. Razprava je potem pokazala, da bo potrebno to gradivo še dopolniti, in sicer s problematiko celotnega drobnega gospodarstva v občini, ugotoviti pa bo potrebno tudi, kakšne so možnosti delovanja samostojnih obrtnikov preko posameznih organizacij združenega dela kot so Vegrad, Veplas, Koplas, Veko itd, saj iakSno sodelovanje obrtnikom odpira nove možnosti in zmanjšuje njihove težave, ki nastajajo pri nakupu repromaterialov, uvozu, zagotovitvi deviznih sredstev, plačilu opravljenih storitev, raziskavah trga in podobno. Takšno razširjeno poročilo bodo nato delegati obravnavali na eni od prvih sej v prihodnjem letu. Zbor združenega dela je obravnaval tudi poročilo o izvajanju zakonov in odlokov o komunalni ureditvi in komunalnem redu v občini Velenje. Delegati so menili, da je potrebno tudi to poročilo dopolniti, saj je bilo tokrat podano bolj kot informacija. Pripraviti pa je potrebno tudi predloge za razrešitev naštetih težav. Dosedanji odloki iz tega področja, ki jih bo v prihodnje potrebno zamenjati v skladu z Zakonom o komunalnih dejavnostih, so se dokaj pogosto kršili. Temeljit nadzor nad spoštovanjem odlokov s tega področja bi morala opravljati komunalno cestna inšpekcija, zato je bila na sejah obeh zborov izražena zahteva, da je potrebno to tudi zagotoviti. Prav tako pa naj bi ponovno vzpostavili službo komunalnega nadzora. V PRIHODNJE MANJ STANOVANJ Mnenja So se iskrila še ob obravnavi problematike komunalnega urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč ter graditve stanovanj. Delegate so seznanili z uresničevanjem plana družbene stanovanjske gradnje, ki bo v letošnjem letu v celoti izpolnjen, žal pa v prihodnje gradnja ne bo tako intenzivna. Potreben bo celo rebalans plana, od predvidenih 1703 stanovanj, v tem srednjeročnem obdobju, pa naj bi bilo zgrajeno le 1342 stanovanj. Potrebe so bistveno večje in čakajoči za takšne usmeritve prav gotovo ne bodo imeli posebnega razumevanja, čeprav je jasno, da do tega prihaja predvsem zaradi zmanjšanja sred- „NAŠ ČAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Frantlška Foita 10. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. stev za stanovanjsko izgradnjo in komunalno opremljanje zemljišč. Gradnje draži tudi to, da se skoraj vsi objekti dokončujejo z nekaj mesečno zamudo, pri čemer pretežno krivdo zanjo nosijo izvajalci ter neredno plačevanje izvršenih del. Velik prbblem v Šaleku II so neprodani lokali. Več kot polovica predvidenih lokalov je bila spremenjena v stanovanja, ki prav gotovo niso najustreznejša. Samo pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti pa je ostalo kljub temu za 900 kvadratnih metrov neprodanih površin. Tudi samoupravna stavbno zemljiška skupnost komaj sledi stanovanjski gradnji v soseski Ša-lek II. in opremlja zemljišča le minimalno, tako da se je možno vseliti v stanovanja, medtem ko se gradnja nekaterih objektov, ki so potrebni za funkcionalno celovitost soseske, odlaga. Največji izpad sredstev nastaja prav zaradi neprodanih lokalov, saj je bilo predvideno, da jih bo bremenilo na kvadratni meter trideset odstotkov več sredstev za urejanje stavbnega zemljišča kakor stanovanjske površine. Prav zaradi tega bo potrebno izvršiti poračun in sicer je predlog, da bi to storili na objektih v šaleku II, ki so še v gradnji ter na vseh objektih v šaleku III. Gradnja soseske Šalek II bo v glavnem končana v letu 1983, zato bo potrebno ž&sv tem letu pričeti z gradnjo prvih objektov na novi organizirani soseski. To naj bi bila Šalek III. Poleg tega pa bo potrebno poiskati vse možnosti za gradnjo stanovanj v že obstoječih zazidavah in sicer naj bi bili v Velenju zaenkrat zgrajeni še trije stolpiči, v Šoštanju dva, v Šmartnem ob Paki pa bi postavili blok. Večio pozornost ko) rlnclei hn Izvršilni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Likvidnost, izvoz, sanacije... potrebno nameniti zasebni graditvi, saj naj bi ta v tem srednjeročnem obdobju predsetavljala kar 30 odstotkov novih stanovanj. S povečanjem stanarin za družbena stanovanja in soudeležbo pri nakupih stanovanj postaja ta gradnja vedno zanimivejša, obenem pa je za širšo družbeno skupnost tudi najcenejša. Razvijati je potrebno predvsem organizirano individualno gradnjo preko stanovanjskih zadrug, saj ima ta bistvene prednosti pred posamično gradnjo. Delegati so na seji poudarili, da o nadaljni družbeni stanovanjski gradnji v soseski šalek III ne bi smeli niti razmišljati, dokler ne bodo poravnane obveznosti, ki so posezane s sosesko šalek II ter se ta dokončno uredi. Sprejeti so bili tudi določeni ukrepi, ki naj bi prispevali k hitrejši gradnji in odpravili nekatere zaplete, s katerimi se srečujemo že vrsto let. Tako je takoj potrebno pristopiti k rebalansu srednjeročnega načrta, v katerem je potrebno upoštevati poravnavo vseh obveznosti iz preteklosti ter nove zaostrene pogoje gradnje. Osrednja stanovanjska gradnja naj bi se v prihodnjih letih odvijala v Šoštanju (tudi zato, ker so tam š možnosti za vpis novih učencev), soseski Šalek III in tam kjer so vlaganja v komunalno in drugo spremljajočo infrastrukturo najnižja. Potrebno je poiskati rešitve za hitrejše razreševanje problema neprodanih lokalov v Šaleku II, pristopiti k sprejemom samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji soseske Šalek III ter pospeševati individualno gradnjo hiš in nuditi graditeljem vso pomoč v obliki ustreznejših kreditov. To je bilo nekaj poglavitnih točk dnevnih redov in usmeritev, ki so jih delegati vseh treh zborov skupščine sprejeli na zadnjih sejah. . Prejšnji torek je bila v Titovem Velenju 23. seja izvršnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice. Najprej so govorili o nalogah in aktivnostih za dograjevanje organiziranosti in izoblikovanje najprimernejših metod dela, posebej pa tudi o konkretnih zadolžitvah članov izvršilnega odbora. Seznanili pa so se še s polletnimi rezultati gospodarstva občin-Velenje in Mozirje (o čemer smo v Našem času že podrobno poročali). Med obravnavo sprotnih nalog se je izvršilni odbor zavzel za čimprejšnjo razrešitev problematike cen in dohodkovnih odnosov znotraj slovenskega elektrogospodarstva, kar vpliva na likvidnost (točneje na nelikvidnost) energetskega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in LB — Temeljne banke Titovo Velenje. Obveze in račun izdanih poroštev za Gorenje Koerting Elektronk pa naj bi solidarnostno prevzele vse poslovne banke v SR Sloveniji. Poslovne banke naše republike naj bi zagotovile tudi posojila za sanacijo TGO Gorenje Titovo Velenje in Gorenje Koerting Elektronic ter za financiranje povečanih finančnih potreb Rudarsko elektroenergetskega kombinata Titovo Velenje in tovarne gospodinjske opreme Gorneje. Izvršilni odbor SŠGZ je na zadnji seji znova poudaril pomembnost in potrebnost naporov organizacij združenega dela za povečanje izvoza in izpolnitev letnih načrtov prodaje na tuje za leto 1982. Ekonomsko pomemb-nost-in nujnost izvoza na konvertibilna tržišča morajo spoznati delavci in sprejeti v samoupravnih organih potrebne usmeritve in ukrepe. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. ki so polletno poslovanje zaključile z izgubo, morajo poglobljeno oceniti vzroke izgub; sanacijski programi pa morajo zagotoviti odpravo žarišč izgub in dolgoročno sanacijo poslovanja. Sicer bo treba v prijiodnje znatno bolj, kot je bil to primer doslej,' spodbujati združevanje dela in sredstev, pred tem pa oceniti dosežene rezultate poslovanja v okviru sestavljenih organizacij združenega dela. Nobenega dvoma ni, da lahko večj[a uveljavitev združevanja dela in sredstc pomembno vpfiva na prestrukturiranje gospodarstva in na njegovo še smelejšo vključevanje v mednarodno delitev dela. Izvršilni odbor SŠGZ je na zadnji seji podprl prizadevanja za celovito sanacijo rekreacijsko turističnega središča Golte in za oblikovanje k "._)fcija za razvoj Gornje Sa\ .njske doline,! Soglašal pa je tudi z usmeritvijo, da bi Gozdno gospodarstvo Nazarje del potrebnega denarja za izgradnjo gozdnih komunikacij pridobil z združevanjem dela in sredstev z uporabniki lesne surovine in na ta način zagotovil i/resničitev osnovnih ciljev srednjeročnega načrta razvoja do leta 1985. Savinjsko šaleška gospodarska zbornica je skupaj s skupščinama občinVelenje in Mozirje začela pripravljati predlog za skupen in celovit informacijski sistem za potrebe obeh družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organi- -zacij združenega dela v obeh občinah in medobčinske zbornice, na ta n^čtn naj bi, kot računajo, poenotili in izboljšali obstoječe sisteme informiranja. Sicer SŠZG nadaljuje z aktivnostmi za pripravo predloga meril za družbenoekonomsko upravičenost razdelitve razpoložljive lesne mase med uporabni-ke Wer ni clovite informacije oziroma prikaza proizvodnega in storitvenega potenciala gospodarstva velenjske in mozirske občine si bo Savinjsko šaleška gospodarska zbornica prizadevala v sodelovanju z organizacijami združenega dela pripraviti izdajo »Kataloga gospodarstva občin Velenje in Mozirje«. Sicer se bo izvršilni odbor SŠGZ zavzemal, da bi tudi gospodarstvo obeh občin širše predstavili javnosti ter na ta način uvejavljali skupne nastope; načrtovane skupne predstavitve bi bile lahko morda celo" hkrati z že tradicionalnim oktobrskim sejmom sozda Gorenje v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. ' Izvršilni odbor SŠGZ je na zadnji seji odločil tudi delegate v družbeni svet za družbenoekonomski razvoj občine Velenje ter v družbeni svet za občinski inšpektorat. Organizacijska in kadrovska utrditev V petek zvečer je bila v prostorih skupščine občine Mozirje volilna in programska seja občinske konference ZSMS Mozirje. Mladi Gornje Savinjske doline so tehtno ocenili svojo dejavnost na vseh področjih dela in življenja v preteklih dveh letih. Kritično so ocenili svojo dejavnost, spregovorili o problemih in težavah ter sprejeli vrsto nalog, z uresničitvijo katerih jih nameravajo odpraviti. O uspehih in nespornih dosežkih niso izgubljali preveč besed, bili pa so deležni vrste priznanj, ki so jih !na račun njihove uspešnosti izrekli predstavniki družbeno-političnih in družbenih organizacij. Dejstvo namreč je, da so mladi v zadnjem obdobju močno okrepili sodelovanje z njimi in številnimi društvi v dolini in ga želijo še razširiti. Izboljšati bodo morali tudi sodelovanje in povezovanje med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami ter med njimi še posebej. Na področju organiziranosti so sicer dosegli znaten napredek, vendar se s terrv ne nameravajo zadovoljiti. Tudi prejšnje kadrovske težave v organih občinske konference in v osnovnih organizacijah so v veliki meri odpravili in dvignili kakovost kadrovanja, precej nalog pa bodo morali še uresničiti. Mladi mozirske občine so se seveda seznanili tudi z vsemi konkretnimi akcijami, ki so jih uspešno izvedli v minulem obdobju, na koncu pa so sprejeli tudi programske smernice za delovanje občinske konference in njenih organov do leta 1984. Razrešili so tudi dosedanje vodstvo in izvolili novega. Predsednica občinske konference ZSMS Mozirje bo poslej Minka Naglič, sekretar, ki bo svoje delo opravljal profesionalno, pa bo Milan Venek. J. P. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne, skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vračamo. Za „Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 23. septembra 1982 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * stran 3 Sindikat Ere Vprašanje trgovskega poklica V delovni organizaciji Era se na X. kongres Zveze sindikatov Slovenije skrbno pripravljajo. Izvršni odbor sindikata je pregledal gradivo za ta kongres in posebna komisija ga je pripravila za obdelave po osnovnih organizacijah sindikata oziroma sindikalnih skupinah, v skrajšani obliki. V osnovnih organizacijah sindikata oziroma sindikalnih skupinah niso govorili le o predloženem gradivu, temveč so skušali analizirati vse notranje slabosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, da bi dosegali še boljše poslovne rezul- tate in seveda kar najbolj izboljšali standard zaposlenih. Kot je povedal Emil Pavalej, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Ere, se je sindikat ob obravnavi polletnih rezultatov gospodaijenja zavzel za stališče, da morajo v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki so pri izplačilu Osebnih dohodkov prekoračile dogovo-tjene usmeritve, preveč izplačane osebne dohodke uskladiti do konca letošnjega leta. Sindikat Ere se je v zadnjem času veliko vključeval tudi pri U všK&L DO za komunalno in stanoranfsko oskrbo Vekosn sut. o. Titovo Velenje. Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba T OZ D toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo VEKOS n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37/b, Komisija za delovna razmerja TOZD Toplotna oskrba objav ^a prosta dela in naloge 1. ELEKTROVZDRŽEVALCA Pogoji: - KV elektrika r — 2 leti delovnih izkušenj 2. KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — KV ključavničar — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nim časom. nedolc čen » j 5 čas s polnim delov Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje, TOZD Toplotna oskrba, kadrovska služba, Koroška 37/b Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. JUL FARMIN-INŽENIRING TITOVO VELENJE Po sklepu defavskeaa sveta delovne organizacije INŽENIRING Titovo Velenje OBJAVLJAMO JAVNO LICITACIJO za odprodajo kom bi vozila Furgon. Licitacija bo v petek, 1. 10. 1982 ob 12. uri na parkirnem prostoru pred Zdravstvenim centrom Titovo Velenje. Izklicna cena je 30.000,00 dinarjev. V izklicni ceni ni računan prometni davek, ki ga plača kupec sam. Avtomobil bomo prodali najboljšemu ponudniku po pravilu ,,videno-kupijeno". Vse informacije dobite po telefonu 852-624, interna 50, od 6. —14. ure. V EPIDS VEPIAS VELENJE DSSS Ceijska c. 35 c, Titovo Velenje Po sklepu delavskega sveta DSSS z dne 16. 9. 1982 razpisna komisija v skladu s 67. členom statuta DSSS prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE KOMERCIALE Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in d: jžbenimi dogovori; — da ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ali tehnične smeri s 5 let delovnih izkušenj na odgovornih deiih s komercialnega področja; — da je moraino in politično neoporečen ter ima ustrezno politično razgledanost, organizacijsko sposobnost in pravilen odnos do samoupravljanja; — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji sprejete posiovrte politike ob načelu solidarnosti in vzajemnosti; izbrani kandidat za razpisana dela in naloge bo imenovan za mandatno dobo 4 tet. Prijave naj kandidati pošiiejo v zapečateni ovojnici s pripisom ,,ZA RAZPISNO KOMISIJO", in sicer v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov Vepias Velenje, Celjska cesta 35 c, Titovo Velenje. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestiti v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. pomoči tistim delavcem, ki imajo nizke osebne dohodke. Tako je ena temeljna organizacija omogočila svojemu delavcu brezplačen letni dopust na moiju, trenutno pa razpravljajo tudi o dveh delavcih, ki imata na družinskega člana manj kot 2900 dinaijev na mesec. Tudi njima bodo skušali pomagati. Stanovanjskih vprašanj delavcev v Eri sicer nimajo razrešenih, vendar pa z zadovoljstvom ugotavljajo «la nimajo velikih nerazrešenih stanovanjskih problemov. Stanovanja kupujejo v največji možni meri, svojim delavcem pa nudijo tudi kredite za zasebno gradnjo oziroma nakupe stanovanj. Precejšnje težave jinj jx>vzroča zagotovitev toplega obroka med delom. V večje delovne enote sicer ni težko pripeljati toplih malic, težje pa je tam, kjer delata dva ali trije delavci. Trgovski delavci pa tudi ne morejo zapustiti svojega delovnega mesta, da bi lahko odšli v obrate družbene prehrane. Skrbijo tudi za letni oddih delavcev. Tako imajo počitniški dom v Piranu in počitniške prikolice. Njihove počitniške zmogljivosti so toiucšne, da lahko zaposleni letujejo vsako drugo oziroma tretje leto. Vendar pa se stanje na tem področju izboljšuje, saj število zaposlenih ne narašča, prikolic pa imajo vsako leto več. X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije se bo udeležil tudi delegat Ere. Dogovorili so se, da se bodo konec tega meseca ponovno sestali," f>onovno pregledali zapiske razprav po osnovnih organizacijah tersedogovorilizdelegatom,v kateri razpravi bo sodeloval. Predvsem pa želijo iznesti problematiko tigovskega poklica. Celična gradnja Pretekli teden so v Gorenju »zgradili« prizidek k tozdu Orodjarna. V dveh dneh so iz tovarne na Selu pripeljali celice in jih nato »zložili« s pomočjo velikega ameriškega dvigala. Lep uspeh Vegrada, v Gorenju pa bodo orodjaiji kmalu dobili nove prostore, v katerih bodo ob garderobah, novih sanitarnih prostorih tudi konstrukcijski in drugi nujno potrebni prostori za širitev proizvodnje orodij in drugih zahtevnih naprav in izdelkov. Besedilo in slika: Hinko Jerčič Šaleška dolina Proble oskrbe tika ielektrično energijo Na območju občine Velenji smo zadnja leta vložili veliko src dstev v izgradnjo elektroenerget ikega omrežja in naprav, saj smo b i leto zgradili približno pet pa tui i več transformatorskih postaj 30/0,4 k V ali 10/0,4 kV z ustreznimi priključnimi daljnovodi in kablovodi Družbeni pravobranilcih auniuupiavljanja Objava prostih del in nalog delavcev, ki imajo pogoje za osebno pokojnino Dopolnjen zakon o delovnih razmetjih določa rok o objavi nekaterih prostih del in nalog. 227. člen tega zakona se glasi: »Dela oziroma naloge, ki jih opravljajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje za polno osebno pokojnino oziroma dela in naloge, kijih opravljajo delavci, ki bodo izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino do 31. 12. 1982, so dolžni objaviti najpozneje do 1. 10. 1982.« Za izvršitev teh odločb v OZD je v skladu s 518. členom ZZD odgovoren poslovodni organ, ki za neizpolnjevanje zakonskih obveznosti odgovarja družbeni skupnosti. Vegrad Z industrijskimi programi gradili v Celju Prejšnji petek so v Celju predali namenu dva objekta Aera Celje, katerih izvajalec del je bilo Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Titovega Velenja. Aneks Aero, v katerem so garde —robe, umivalnice, sanitarije, kuhinja, jedilnica, obratne ambulante in obratne pisarne, so gradili s prostorskimi elementi DOM 101. Porabili so 146 prostorskih elementov, skupna uporabna površina pa znaša 2484 kvadratnih metrov. Vrednost opravljenih del znaša 85 milijo- nov dinaijev. Dela so pričeli 20. aprila lani, dokončali pa 13. aprila letos. Namenu so predali tudi proizvodnjo halo. ki jo je prav tako gradil Vegrad. Njena površina znaša 8.498 kvadratnih metrov, gradili pa so jo s sistemom Ve-mont. Pri gradnji tega objekta so prvič ujjorabili prednapete betonske A nosilce razpona 20 metrov. Z gradnjo proizvodnne hale so pričeli konec julija lani kon-iali pa konec maja letos. Novi prostori tozda Grafika celjskega Aera ter nizkonapetostnim omrežjem. Letna investicijska vsota brez obnove in investicijskega vzdrževanja elektroenergetskih naprav je znašala približno 10.000.000 do 12.000.000din. Izvedli smo tudi dokaj obširno elektrifikacijo kmetij na območju Belih vod. Za letos pa predvidevamo elektrifikacijo še zadnjih domačij v škalskih Cirkovcah, za no Velenje. Splošna energetska oskrba na področju Šaleške doline je sedaj dokaj dobra. Vendar obstaja bojazen, da se bo "zaradi pomanjkanja energetskih sredstev pojavil primanjkljaj električne energije že čez kakšno leto. Iz energetskih sredstev bi bilo potrebno zgraditi RTP 110/20/10 kV 3 x 40 MVA Velenje — nadomestna, ki je bila v prvotnem planu predvidena že v letu 1981 (pri-četek izgradnje 1979 — prišlo pa je le do odkupa zemljišča). Zaradi pomanjkanja energetskih sredstev pa se je izgradnja pomikala iz leta v leto in se ni še niti sedaj pričela. Pripravljena je kompletna projektna dokumentacija, pridobljeno je lokacijsko dovoljenje, ki ga bomo morali konec leta 1982 že tretjič podaljšati. Investicijska vsota nove RTP je po dovoljenem investicijskem programu iz začetka leta 1982 znašala 346.000.000 din brez DV, po kasnejši reviziji pa smo zaradi pomanjkanja energetskih sredstev obseg del skrčili tako, da znaša in- vKHriicIfS ven ta ">?Q fVVI nnn din V kolikor v letošnjem ali najkasneje v naslednjem letu ne bomo zagotovili sredstev za izgradnjo RTP (katere izgradnja traja cca 3 leta) se bo koncem srednjeročnega obdobja ali v začetku naslednjega pojavilo pomanjkanje električne energije in nesigurna oskrba odjemalcev na področju Šaleške doline. Skupaj s predstavniki občine Velenje, REK ter TGO Velenje bomo vložili vse napore, da bi zagotovili potrebna sredstva, da bo oskrba odjemalcev še nadalje kvalitetna in nemotena. Elektro Celje Tozd Elektrodistribucija Slovenj Gradec HPH Titovo Velenje Za boljšo pripravljenost Med praktično preizkušnjo Čeprav imajo v delovni organizaciji HPH Velenje program usposabljanja za naloge protipožarne varnosti zaposlenih, je nedavna skupna akcija miličnikov, inšektor-jev in novinarjev opozorila na pomanjkljivo poznavanje del in opravil prav pri tistih delavcih, ki naj bi bedeli nad požarno varnostjo. V delovni organizaciji niso ostati gluhi na ugotovitve sodelujočih v akciji. Čeprav pri njih ni večjih žarišč požarne nevarnosti, bodo kljub temu izdelali celovit sistem požarne obrambe in preventive. Pred dnevi so povabili predstavnika strokovne službe sisa za varstvo pred požari občine Velenje, ki je vsem delavcem po krajšem predavanju pokazal tudi, kako je treba uporabljati ročni gasilni aparat. ANKETA Mi in kajenje 4. stran ★ 1195 C35____OD TU IN TAM _Titovo Velenje ★ 23.septembra 1982 Uprava za družbene prihodke Za nami je teden boja proti kajenju. Zakaj in komu je namenjen, vemo prav vsi. Vemo pa tudi to, da se le redko kdo v tem tednu odpove cigareti, razmisli o škodljivosti te razvade modernega časa in trdno sklene, da se bo odrekel temu za zdravje škodljivemu zlu. In kaj menijo o tej grdi nasladi Velenjčani? ^ Marija Serdo- Jjim 56111 bila nikoli K^P^Jj me moti povsod, še najbolj v lokalih s hrano in živili. Napis, kajenje ni dovoljeno, naj velja prav za vsakega gosta. Tudi za strastnega kadilca. Mislim, da je kajenje grda razvada in naslada. Z dobro in trdno voljo bi lahko vsak prenehal kaditi, saj bi s tem precej koristil svojemu zdravju in pripomogel k boljšemu počutju.« Ibro Alihodžič; rudar: »Kadim že več kot 18 mP let. Pa če me tjBp^B vprašate, zakaj J? se predajam tej . Jt navadni drogi, * ne vem odgo- » ^jf JA vora. Že več- JMr jm krat sem po- ^^^^ ^^ skušal prenehati, vendar nisem zdržal več kot tri mesece. Moderni način življenja te prav sili, da se predajaš tej nasladi. Saj ni škoda denaija za nakup cigaret, škoda je zdravja, ki ga po nepotrebnem uničuješ. Več bi morali narediti za zdravstveno prosvet-ljevanje mladih. Prste vstran od cigaret. Ko povlečeš prvo cigareto, je konec. Zlo te kaj rado potegne za sabo.« sem postala kadilka? Ker mi je bilo to najprej všeč, v družbi svojih vrstnikov sem se počutila enakovredno. Tudi starši kadijo. Kadim le eno leto in sedaj se trudim, da bi prenehala. Prepričana sem, da mi bo to s trdno voljo tudi uspelo. Družba precej pripomore, da mladi vse-pogostje segamo po »užitku«. Seveda se v pravi meri ne zavedamo njegove škodljivosti. Dovolj je le nekaj cigaret in že si zgubljen. Kako se je težko odpovedati in prenehati, vemo dobro. Pa kaj, ko nam opozorila in vse pogostejše bolezni dihal ne pridejo do »živega«. Tudi predavanja ne bodo kaj dosti zalegla, če bomo imeli slabe vzornike med odraslimi.« _ Marjan Lesjak, gostinski tehnik: »Kadim in se predajam zlu iz gole navade. Že večkrat sem poskušal prenehati kaditi, ^ / vendar ni šlo Mislim, da bi se morali še tako strastni kadilci držati napisov, ki jih vidimo v lokalih. Tudi na sestankih bi se lahko odpovedali cigareti. Toda zakaj, če ni treba. Grda razvada ti krepko krha zdravje. In kaj naredimo sami za svoje boljše počutje? Prav nič!« Jožica Pun- riik, frizer-»Sama nisem še nikoli kadila in tudi ne bom. V družini kadi mož. Prepričevala sem ga, ga večkrat opozarjala na škodljivost kajenja, vendar brez pravega uspeha. V našem lokalu stranke malo kadijo, zato me cigaretni dim ne moti. Najhuje je v lokalih, kjer prodajajo hrano in živila. Mnogi plakati v tednu boja proti kajenju opozarjajo na škodljivost moderne razvade. Toda za prosvedje-vanje kadilcev je to premalo. Začeti kaditi je lahko, težje se je odpovedati cigareti. Le kaj bo z mladimi, ki se vse pogosteje predajajo temu zlu?« Ob tednu boja proti kajenju Cigareta-zlo modernega časa Za napredek zdravstvene kulture med občani si Rdeči križ Slovenije že vrsto let prizadeva, da bi kajenje, to razvado modernega časa, kar najbolje osvetlil z zdravstvenega pogleda ter hkrati opozoril na nevarnosti kajenja na človekovo zdravje. Teden boja proti kajenju je letos potekal od 14. do 21. septembra. Najprej seje imenoval mesec boja proti tuberkulozi in pljučnim boleznim, zadnja leta pa se je preimenoval v teden boja proti kajenju. Člani Rdečega križa sirom Slovenije namenjajo v tem tednu vso pozornost zdravemu načinu življenja. Hkrati pa si prizadevajo za preprečevanje kajenja v zaprtih prostorih, na sestan- zaželjeno. Kajenje je poleg vedno večje industralizacije in nekaterih drugih osnaževal-cev še eden od dodatnih vzrokov za obolevanje na dihalih. Največja tragedija pri tej moderni razvadi pa je, da se sodobni nasladi vedno bolj prepuščajo šoloobvezni mladostniki in ženske. Kakšne tegobe povzroča kajenje, dobro vemo prav vsi: motnje vida, glavobol, vrtoglavico, pogosta in ponavljajoča se obolenja dihal, ki preidejo kasneje v kronični bror.hitis, pljučni emfezem ali celo pljučnega raka. pa vse do oboienj srca. ožilja in prebavil. Silno pomembno spoznanje, ki ga nosečnice nočejo dojeti je, da nikotin okvacja organizem že pred rojstvom. Čut odgovornosti za zdrav zarod pa pri bodočih mamicah kadilkah kaj rad odpove. Znano je, da negativni učinki tobačnega dima med delovnim časom zmanjšujejo delovno storilnost kadilca in zaradi hromitve kadilčevih čutil povečuje nevarnost poškodb na delovnem mestu. Tudi člani te humanitarne organizacije naše občine so se na teden boja proti kajenju marljivo pripravili. Na sestankih z mentorji Rdečega ■ — ■ u ii—— —M—_ i uauuiuuirjuuui 3D-3C- dogovorili o delu v tem tednu, razdelili propagandni material po razrednih skupnostih in šolskih avlah. Plakate, zloženke pa so na vidna mesta razobesili tudi člani krajevnih organizacij Rdečega križa občine Velenje. In kaj vse naj bi bili še v tem tednu delali? Ker vemo, da se je tej moderni razvadi zelo težkoodpovedati.vsajvtednu boja proti kajenju naj ne bi bili kadili na sestankih, zborni- cah, zdravstvenih domovih in raje prosvetljevali mlade ter jih opozarjajmo na škodljivosti cigaretnega dima. Letos so v hišah učenosti namenili kajenju razredne ure. Kot so nam povedali na občinskem odboru Rdečega križa Velenje, se v letošnja prizadevanja v tem tednu niso najbolje vključile delovne organizacije naše občine. V tednu boja proti kajenju prispevamo občani dinar več pri nakupu vozovnice ali pisma. Zbran denar bo republiški odbor Rdečega križa namenil za zdravljenje in podporo družinam, ki so socialno ogrožene zaradi tuberkuloznih obolenj ali še kakšnih drugih. Teden boja proti kajenju ne traja le od 14. do 21. septem- I-----r_l.--'- I ju rtji V se zato morali zdravstveno prosvetljevati vse leto in ne le | v tem tednu, bodo le talčo prizadevanja zdravstvenih delavcev in članov Rdečega križa uspešna. Pa ste se kadilci v tednu, ki je za nami vsaj enkrat odpovedali cigareti, pomislili na nevarnosti kajenja, se zdravstveno prosvetljevali in nudili lep zgled mladim, ki so zelo dobri opo-našalci vsega slabega? Prepričani smo, tia prav veliko med kadilci tega ni storilo. Šoštanj Najstarejši občan praznoval 99 let Usode ljudi so zelo različne. V marsičem so si podobne, pa vendar tudi zelo raznolike. Skorajda pa ne gre brez veliko garanja in odrekanj. Tako je bilo tudi z Avgustom Rednakom, ki je pred dnevi praznoval svoj 99. rojstni dan. Dočakal ga je zdrav in zadovoljen, na sploh pa lahko rečemo, daje še pri teh letih prava grča. Praznovanja njegovega rojstnega dne so se udeležili številni sorodniki, tako da vseh vnukov in pravnukov niti ni prepoznal. Povprašali smo ga za recept za dolgo življenje, pa je dejal: »Življenje usmerja vsakdo po svoje. Menim, da moraš biti zmeren, v ničemer ne smeš pretiravati, živeti pa je potrebno iudi pošteno, tako da lahko vsakomur ob vsakem času pogledaš naravnost v oči.« Sla-vljenec je zgovoren devetinde-vetdesetletnik. ki pravi da še vedno rad dobro je. vendar pa meni, da sc nikoli ni dobro najesti do sitega. Še vedno ima rad domače jedi kot so fižol, zelje, repa, krompir, zelo rad ima tudi ribe pa kakšen kozarec vina. Kadi ne, zelo rad pa žveči tobak. Kljub letom je še tudi zagrizen čebelar. Ima tri panje. Rad ima čebele pa tudi med. K njegovemu visokemu jubileju so mu čestitali predstavniki krajevne skupnosti Šoštanj, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo Našega časa. Premalo strokovno usposobljeni kotporterje, podaljšano zavarovanje. Da bi dosegli večjo finančno disciplino zavezancev in realnejše zajeli dohodke, so morali zaposleni na davčni upravi uporabiti tudi ukrepe kaznovanja zavezancev. Tako so lani kaznovali 36 zavezancev z mandatno kaznijo v skupnem znesku IS tisoč dinarjev. V letu poprej pa je bOo kaznovanih le 10 zavezancev. 17 zavezancev, ki so bili kaznovani v postopku do višine Sest tisoč dinarjev, pa je plačalo 32 tisoč 300 dinarjev. Uprava za družbene prihodke ima notranje organizacijske enote. Te so oblikovane skladno z vsebino dela, ki ga ta opravlja. Tako deluje na davčni upravi enota davčnega knjigovodstva, službe odmere, inšpekcije ter odsek za splošne zadeve. Glede na velikost občine ter naloge, ki stoje pred upravo, je v njej sistematiziranih 30 delovnih mest. Obseg del se je v preteklem letu močno povečal. Vendar kljub načelni družbeni podpori pri organizaciji te uprave in tudi glede kadrov ni bilo dovolj narejenega. Naloge uprave so zelo zahtevne in so zanje primerni le strokovno usposobljeni delavci. V davčni upravi pa je kar 75 odstotkov takšnih, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Ta pa ne igra pomembne vloge le pri uspešno opravljenih vedno bolj zahtevnih nalog, ampak v veliki meri vpliva tudi na višino zajetih družbenih obveznosti zavezancev, ki so dolžni poravnati svoje obveznosti do družbe. Prizadevnost, vestnost delavcev davčne uprave zato nikakor ni odveč. Prav nasprotno, če uprava za družbene prihodke ni dovolj dobro kadrovsko usposobljena, predvsem na področju odmere, izterjave, kontrole, inšpekcije, nikakor ne more biti kos vsem zahtevanim nalogam. Seveda pa velja poudariti, da so bfla vsa dela v letu 1981 opravljala z enakim številom zaposlenih, kot pred leti. Koliko napora so zahtevale nove sprejete naloge od delavcev. Zgovorno pove podatek, da smo v lanskem letu pnrri kar 8 milijonov 500 tisoč dinarjev neizterjanih obveznosti od pokojninsko invalidskega, zdravstvenega zavarovanja ter otroškega varstva. V ton letu pa moramo izterjati še okoli 3 milijone dinarjev. Kako neučinkovite oziroma premalo prizadevne so naše službe v Sloveniji, dokaj nazorno kaže milijarda neizterjajanih obveznosti. To predstavlja vefiko družbeno škodo, saj ta denar obračajo tisti, ki so družbi dolžni oziroma niso upravičeni do tega denarja. Tudi pogoji dela, opremljenost, modernizacija, racionalizacija je v naši upravi na zelo nizkem nivoju. Naše delo pa trpi tudi zaradi visoke odsotnosti z dela, saj se le u dnevno giblje od 15 do 30 odstotkov. Vse naloge davčne uprave so vezane na roke, zato ni prav nič čudno, da šepa naša davčna politika Republiški zakon o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji predvideva, da bi morale uprave za družbene prihodke izterjati kar 95 odstotkov vseh prispevkov. Z i o-strokovnirn kadrom pa zagotovo temu ne bomo kos," je poudaril Viktor Mazej. In kako so se lotili načrtovanih nalog na upravi za družbene prihodke občine Velenje letos? Zelo resno in zavzeto, saj so samo v letošnjih osmih mesecih izterjali približno K milijonov 370 tisoč dinarjev, pred dvema letoma pa so v edem letu uspeli izterjati le 63 milijonov. Kot pravi naš sogovornik, bi se morali pri zaposlovanju novih delavcev davčne uprave dosledno držati zahtevane izobrazbe, saj bodo le tako uspešno opravljali naloge, ki jim jih nalaga družba z zakonskimi predpisi in drugimi sklepi. LUNA PARK na Kardeljevem trgu od 24. septembra do 10. oktobra 1982. Uprava za družbene prihodke oziroma davčna uprava je obrtnikom in kmetom dobro znana. Kot radi pravijo, je pravo zlo, saj jim pobere ves denar. Vendar, to čestokrat le povsem ne drži. Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna družbenopolitične skupnosti, plačujejo občani davek. Olj davčne politike je pravilno zajemanje vseh vrst dohodkov a splošne in družbene potrebe, dosledno evidentirati dohodke, ugotavlja in obdavči vse tiste presežke, dosežene neodvisno od vloženega dela, skrbi za odpravo in uravnavanje davčnih razlik, z oprostitvami in olajšavami pa uresničuje cilje ekonomske ter socialne politike v občini in še drugo. Upravo za družbene prihodke so ustanovili že prej, lansko leto pa ji je republiški zakon naložil še dodatne obveznosti, in sicer odmerjanje in zbiranje prispevkov za nekatere samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti Vendar, to še zdaleč nista osnovni nalogi te uprave. Odmira, izterjava, kontrola, inšpekcija, evidenca in še in še nalog mora opravljati davčna uprava. Uprava za družbene prihodke je v preteklem letu prevzela na svoja ramena še odmero davkov za interesne skupnosti invalidsko pokojninskega zdravstvenega zavarovanja, ter otroškega varstva, prej pa so to delo opravljale strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti. Tako se je obseg del zelo povečal, saj so v letu 1980 odmere znašale 63 milijonov 450 tisoč dinarjev, ob koncu lanskega leta pa so te prinesle davčni upravi že 126 milijonov 850 tisoč dinarjev. Številke same po sebi dovolj zgovorno povedo, da se je obseg del povečal za 100 odstotkov. Letos pa naj bi v našo blagajno ..prinesle" odmere ic 178 milijarav. Kijab visoki obremenitvi in povečanem obsegu del je bil odstotek izterjav v lanskem letu skoraj enak znesku iz prejšnjih let. V letu 1981 je odstotek izterjave znašal 892,7 v primerjavi z letom poprej (92,10). Izterjava prispevkov in davkov v letu 1981 je bila 90,74 glede na leto 1980, ko je ta znašala 87,40 odstotkov," je povedal načelnik uprave za dražbe ne prihodke Viktor Mazej. Zaposleni na davčni upravi so pri opravljanju svojega dela spoznali, da bodo uspešni le, če bodo tekoče pregledovali poslovanje zavezancev. Zato so namenili vso pozornost prav sprotnemu preverjanju. Le tako bo mogoče v naslednjem letu, obveznosti zavezancev se namreč odmerijo za leto nazaj, realnejše zajeti dohodke oziroma določiti obveznosti, ki so jih dolžni zavezanci poravnati. Pri končnih pregledih so zaposleni davčne uprave v lanskem letu ugotovili višji čisti dohodek (ta je znašal 9 milijonov 540 tisoč dinarjev), od napovedanega s strani zavezancev. To pa je hkrati tudi dva milijona 80 tisoč več občinskih davkov oziroma prispevkov. V letu 1980 je bil čisti dohodek le milijon 900 tisoč. ,,V lanskem letu je bilo ugotovljenega kar petkrat več čistega dohodka. V letu 1981 smo opravili 114 ali 43 odstotkov tekočih pregledov zavezancev, v letu 1980 pa je bilo narejenih le 22 pregledov oziroma 60 odstotkov. Končne odločbe pa je prejelo v lanskem letu 157 zavezancev." Zavezanci, katerim se odmerijo prispevki za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so vsi občani, ki z osebnim dohodkom in sredstvi v njihovi lasti opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost. To so predvsem obrtniki. Poleg tega pa uprava za družbene prihodke opravlja odmero za vse zaposlene pri zavezancih, za kmete kooperante. 23. septembra 1982 * TitOVO Velenje VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE nas cas * stran .5 Kata Čosič toda to se je popravilo, in prepričana sem, da tudf starešine ob koncu ne bodo imeli pripomb. 25 dni je minilo* prehitro. Tu bi še kar ostala mesec dni. Veselilo bi me, da bi se vsako leto takole zbrali, saj se zavedamo, da se tudi dekleta lahko enakovredno vključimo v vse oblike obrambe naše domovine. Prijetno je bilo tudi ob družabnih večerih. Izdali pa smo tudi tri številke Biltena, v katerem smo opisali naše življenje v teh dneh na Slemenu.« STAREŠINA JANEZ MELANŠEK, eden od komandirjev je bil zadovoljen s pridnostjo mladiSic in mladincev. »Pri pouku so bili discipliniran^. Tse, kar so se ,naučili-®-,'jim bo nadvse koristilo, . ne le ofc morebitni stvarni obrambi, ampak sploh \ življenju. Fantom pa že kar kmalu, ko bodo odšli na redno služenje ..vojaškega roka. Mladinke • in mladinci so bili tukaj prvič zbrani v tako veliki skupini. Hitro so se privadili na kolektivno tovariško življenje, drug drugemu so pomagali in kar je najpomembnejše sedaj uspešno v V ' IHUMJV pv piugiumu i^uii tevano snov.« Vrnili smo se nazaj v učni center, kjp nam je njegov poveljnik IGOR NARAKS takole ocenil 25-dnevno življenje mladih izmozirske in velenjske občine na Slemenu. »Zadovoljni smo. Mladi so se v Veliki meri usposobili za oboroženi boj in če bo treba bodo poprijeli tudi za orožje in skupaj s starejšimi že izkušenimi tovariši odločno branili vse pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja. Fantom bo to dobra podlaga za delo v JLA. Veseli smo tudi, da so se dekleta na koncu vzgoje v precejšnjem številu vključila v prostovoljne enote teritorialne obrambe in enote civilne zaščite. Poleg vseh drugih po programu zahtevanih nalog, so imeli tudi dve streljanji. Streljali so odlično. Skratka, vsi v poveljstvu tega mladinskega učnega centra smo zadovoljni in prepričani, da so mladinci pa tudi mladinke usposobljeni za oboroženi boj, če bo treba.« Šolski center Titovo Velenje Ali smo upravičeni še naprej doseljevati delovno silo? Z novim šolskim letom so pričele delovati dosedanje šole Rudarskega šolskega centra samostojno. Priključila se jim je tudi Gimnazija Velenje. Nova delovna organizacija se sedaj imenuje Šolski center Titovo Velenje. Ima pet temeljnih organizacij združenega dela, in sicer Srednjo elektrokovinarsko in računalniško šolo, Srednjo šolo Rudarski šolski center, Srednjo družboslovno šolo, Srednjo kovinarsko šolo Muta in Dom učencev. Nova organiziranost naj bi omogočila učinkovitejšo delo in racionalno povezovala skupne naloge. Omogočeno pa bo tudi boljše prostorsko izkoriščanje. Na ta način bodo lažje zagotovili potrebne kadre in prav gotovo dosegali tudi boljše vzgojno izobraževalne rezultate. In kakšen je bil letos vpis v šole Šolskega centra Titovo Velenje? Kot je povedal direktor Drago Šulek so z vpisom v letošnjem šolskem,letu zadovoljni, saj seje prijavilo dovolj učencev. Tako kot tudi pretekla leta pa beležijo premajhen vpis v rudarsko usmeritev. Vendar pa je potrebno poudariti, da seje letos v to usmeritev od skupnega števila 201 prijavljenih učencev, prijavilo kar 106 Slovencev. Po zdravniških pregledih pa je trenutno sposobnih za opravljanje del v rudarskih poklicih 98 učencev. Veliko so v počitniškem času naredili na področju preusmerja- aijva^RsaLvJste-JHiitsisg namreč prijavilo v program elektronike ter kovinsko predelovalne usmeritve. Velik del so jili preusmerili v druge šole. Kakšni so pogoji za delo v Šolskem centru Titovo Velenje? V treh stavbah imajo 49 učilnic zokoli 1500 sedeži. Od tega imajo 20 učilnic prirejenih za pouk naravoslovja, tujih jezikov,obrambe in zaščite v skupni vzgojno izobraževalni osnovi ter za-strokovno tehnične predmete V posameznih usmeritvah. Za uspešno in nemoteno delo imajo premalo prostora, saj specializirane učilnice lahko maksimalno izkoriščajo, kljub kar najbolj skrbni sestavi urnika le 70 odstotno. Skupno pa imajo v letošnjem šolskem letu na šolah kar 70 oddelkov. Prav zaradi tega nameravajo nadzidati eno po slopje Šolskega centra. Ta gradnja je bila s soglasjem vseh treh zborov velenjske občinske skupščine vključena v financiranje občinske izobraževalne skupnosti. Že v januarju prihodnjega leta naj bi tako pridobili 8 učilnic, od tega dve specializirani za pouk računalništva. Brez te nadzidave pa bi morali že v prihodnjem letu zaradi prostorske stiske na šolah Šolskega centra omejiti vpis. Povečane zmogljivosti jim bodo ob polnem dvoizmenskem delu omogočale do konca tega srednjeročnega obdobja nemoteno delo. Poleg prostorov za teoretično delo ima Šolski center Titovo Velenje še približno 1200 kvadratnih metrov prostorov za praktični pouk v proizvodnih obratih delovne organizacije Elek-trokovinarska oprema. V prihodnje nameravajo prostore za praktični pouk urediti ob učilnicah v sestavi Šolskega centra. Kadrovsko so v Šolskem centru dobro zasedeni. Imajo 106 učiteljev teoretičnih predmetov in vodilnega pedagoškega osebja, 25 učiteljev praktičnega pouka, 3 laborante. 14 vzgojiteljev v domu učencev. 4 strokovne sodelavce in delavcev tehničnih in administrativnih služb. V usmerjenem izobraževanju, ki smo ga uvedli preteklo šolsko leto je nadvse pomembno sodelovanje z delovnimi organizacijami. Šolski center Titovo Velenje uspešno sodeluje z večino delovnih organizacij v občini pa tudi regiji. Seveda pa bo na področju medsebojnega sodelovanja v prihodnje potrebno še veliko narediti. Drago Šulek, direktor Šolskega centra je poudaril, da sta v občini Velenje v usmeijenem izobraževanju zelo pereči dve vprašanji. Na eni strani se postavlja vprašanje kako zaposliti dovolj delovne sile za proizvodnjo premoga. Na drugi strani pa se postavlja še vprašatjje kako izobraziti in zaposliti žensko mladino. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se zanimanje za rudarske poklice tudi v Sloveniji povečuje, zmanjšuje pa se priliv učencev iz drugih republik. Zanesljivo je, da bi skupno s prizadevanji prodnika lignita, potrebno število učencev (okoli 160) v prihodnje lahko zagotovili, poudarja Djrago Šulek, vendar pa se jim ob tdfn pojavlja problem, ki ni le stvpr Rudnika lignita in Šolskega cejitra. »Ali sno v občini Velenje, v kateri je število šoloobveznih otrok samo od leta 1981 do 1982 narastlo od okrog 650 na 850 (podatki o vpisu v osnovne šole), upravičeni le naprej doseljevati delovno silo, ko zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev že danes nismo več sposobni zagotavljati družbenega standarda, kakršnega smo dosegli že pred desetimi leti zlasti v zdravstvu, otroškem varstvu in izobraževanju. Po razmeroma še vedno optimističnih spremembah srednjeročnih planov za obdobje 1981—85, naj bi se v letu 1980 doseženih 680 milijonov din za potrebe družbenih dejavnosti v občini zmanjšalo v letu 1985 na realnih 570 milijonov. Ob tempa še posebej zaskrbljuje to, družbenih dejavnosti narastlo vsaj za 25 odstotkov. Ali smemo ob takšnih pogojih naravni priliv v usmerjeno izobraževanje in zaposlovanje, ki je narastel že na preko 800 mladih na leto, povečati Se za po 150 tz drugih krajev Slovenije. Nekaj je gotovo: če je to res potrebno r korist Slovenije in njene energetske bilance, potem je bolje, da pripeljemo v Titovo Velenje učence in jih tukaj izobrazimo in usposobimo za delo, kakor, da zaposlujemo nekvalificirano delovno silo, kot smo to, v nasprotju z vsemi načrti razvoja in brez vsake odgovornosti počeli vrsto preteklih let,« je dejal Drago Sulek in dodal: »Prav zato ne morem razumeti delovne organizacije Gorenje, ki v tem času išče nekvalificirane delavce in jih zaposluje, kar je celo v nasprotju z njenimi sanacijskimi programi.« Druga težava, s katero se v občini srečujemo, je izobraževanje deklet, kijih je okoli 50odstotkov. V rudarski proizvodnji zanje ni mesta, prav tako pa tudi v drugih gospodarskih delovnih organizacijah, razen seveda za tekočimi trakovi. Zato bo treba iskati možnosti za vključevanje ženske mladine v nove usmeritve z ustvarjalnim sodelovanjem med vzgojno izobraževalnimi organizacijami in drugimi organizacijami združenega dela, ki se morajo dokopati do dolgoročno veljavnih podatkov o možnostih zaposlovanja. Seveda pa bo potrebno spremeniti tudi stališča delitve dela na moško in žensko. Z velikimi težavami se v letošnjem letu srečuje Dom učencev, ki ni zaseden niti polovično in posluje zaradi tega z izgubo. Veliko število učencev Šolskega centra se zaradi visokih stroškov oskrbe v domu vozi iz oddaljenih krajev. Skušali, bodo vplivati na to, da bi se spremenila štipendijska politika, ki naj bi takšnim učencem omogočila bivanje v domu. Na težave vpliva tudi manjši priliv učencev iz drugih republik, česar pa zaradi naših usmeritev verjetno ne bomo spreminjali temveč bodo skušali najti za Dom učencev kakšno drugo rešitev. Povedati velja še, da je bivalo v domu učencev, ko smo ga pričeli graditi okoli 500 učencev, in so bile takrat usmeritve precej drugačne od sedanjih, saj nismo predvidevali takšne razdrobljenosti šol kot jo imamo danes. Stanko Fale Jože Laznik Tatjana Poličnik Prvič v vojaški obleki Konec preteklega tedna je končalo 25-dnevno vzgojo v mladinskem učnem centru na Slemenu blizu sto mladih iz velenjske in mozirske občine. Letos so imeli mladinci in mladinke ^ftbeh občin prvič združeno urjenje. S tem so se med sabo spoznali, navezali nova tovarištva in prijateljstva, hkrati pa so s takšno organizacijo tudi pocenili stroške vzgoje. Mlade smo obiskali na Slemenu dvakrat. Na začetku in ob koncu vzgoje. Ko smo prišli dan pred njihovim odhodom domov v skrbno urejen center, je bil prazen. Seveda ne povsem. Že pred vhodom nas je ustavila mlada stražarka in sledilo je obvezno predstavljanje, kdo smo. Kmalu je prišel tudi poveljnik mladinskega učnega centra Igor Naraks in nas popeljal na »teren«. Dan je bil sončen, tako, da je bilo v naravi zelo lepo. Ustavili smo se ob robu gozda, kjer so mladinci na strmem pobočju ob našem prihodu. Pod vodstvom starešine so vadili »oddelek v napadu«. Nekateri pa so medtem že čistili svoje orožje, saj se je dopoldanski del pouka za tisti dan bližal h koncu. Pridružili smo se skupini mladih. »Sem STAN KO FALE,« se je predstavil eden od njih. Od njega smo želeli zvedeti, kakšen je bil ta dan. »Vstali smo kot običajno, to je ob šestih zjutraj. Po zajtrku in redni jutranji telovadbismoodšlina teren, kjer smo imeli praktične vaje. Med drugim smo se dogovorili, da bo drugi vod počakal v zasedi, mi pa smo jih skušali kar najbolj neopazno obiti. Glavni namen te vaje je bil, da bi ugotovili, kako hitro bi se lahko umaknili resničnemu sovražniku, če bi nam postavil zasedo.« Stanko je obiskoval osnovno šolo v Gornjem Gradu. Doma imajo kmetijo, zato se je odločil, da bo ostal zvest zemlji. Vpisal seje v kmetijsko šolo v Šentjurju in letos bo začel obiskovati že drugi letnik. »Delo na kmetiji me zelo veseli, zato bom doma kmetovanje pojasnil. O vzgoji na Slemenu pa je še dejal: »Tuje bilo zelo lepo, spoznal sem velikoprijateljev. Prvič sem se podrobno seznanil z orožjem, zanimivo je bilo tudi ob popoldnevih, ko smo imeli različne dejavnosti. V glavnem smo se ukvarjali s športom, po večerih pa smo imeli družabne prireditve. Nekateri znajo igrati na harmoniko, drugi smo peli in bilo je resnično prijetno. Tako bomo odšli domov z lepimi vtisi in bogatejši za izkušnje, ki mi bodo koristile tudi, ko bom služil redni vojaški rok in seveda v primeru obrambe domovine.« JOŽE LAZNIK je prišel na Sleme iz nove Štifte iz mozirske občine. »Tudi jaz sem prvič na takšnem usposabljanju. Dnevi so bili zanimivi, taktična vzgoja pa precej zahtevna. Vsekakor je bilo tukaj drugače kot doma. Ne hodim v službo, ampak bom ostal na kmetiji. Doma ni treba vedno ob isti uri vstati, tu pa je bilo seveda življenje vojaško. Pa smo se kar navadili, kajti zavedamo se, da se bomo fantje s takšnim življenjem še srečali kasneje, ko kar vse imele prvič na sebi vojaško obleko, v rokah orožje in prvič so se srečale s tako discipliniranim življenjem. »Ne glede na strožje življenje je bilo tukaj lepo,« je povedala TATJANA POLIČNIK. »Prvič sem se srečala s takšnim vojaškim življenjem. »Oddelek v napadu« Poveljnik -centra Igoi »raraKs Melanšek zadovoljna. bomo služili vojaški rok. Imeli smo tudi pohod na Smreko-vec. Bil je dolg, za nekatere tudi nekoliko bolj naporen kot za nas s kmetij, saj smo nekoliko bolj utrjeni in vajeni trdega dela. Enako zanimiv je bil tudi orientacijski pohod. V teh 25 dneh smo se veliko naučili o našem orožju, seznanili smo se z našo družbenopolitično ureditvijo, sistemom splošnega ljudskega odpora ter vlogo družbene samozaščite v njem. Poučili so nas o sodobnem orožju in kako se praktično zaščitimo pred njim. Mislim, da smo dobili kar precej znanja in izkušenj, in da smo dobro usposobljeni za obrambo pred morebitnim sovražnikom.« V uvodu smo že zapisali, da so bile na tem obrambnem usposabljanju za izvenšolsko mladino tudi dekleta. Zanje je bilo življenje v centru vsekakor posebno doživetje, saj so in eden oa Komandirjev Ko sem prijela puško, sem imela najprej čuden občutek. Morda je bilo v meni celo nekoliko strahu pred orožjem. Potem pa sem se kar hitro navadila nanjo, tako da tudi takrat, ko smo streljali, ni bilo več strahu. Tudi ciljale smo v redu, zato so, bili starešine zadovoljni. Vseh teh dni se bom še dolgo spominjala.' Med nami je zrastlo pravo, tovarištvo, tudi med nami in starešinami, ki so bili včasih bolj včasih manj strogi, pač toliko, kolikor je bilo potrebno.« KATA ČOSIČ: »V Titovo Velenje sem prišla pred dvema letoma iz Tesliča. Tu sem končala drugo polletje sedmega razreda in osmi razred, sedaj pa sem zaposlena v TGO Gorenje. Zame je bilo na Slemenu še posebej lepo, saj sem se prvič srečala s temi kraji. Odnosi med nami so bili zelo dobri, mislim, da tudi disciplina. Bile so sicer izjeme. 6. stran ★ ZANIMIVOSTI Titovo Velenje * 23. septembra 1982 Črne gradnje Zakaj zidave brez gradbenih dovoljenj? Črna gradnja v Skalah pned in po rušenju. Tudi za takSne majhne objekte je potrebno gradbeno dovoljenje. Franc Zidam Tudi v občini Velenje črne gradnje niso redke. V lanskem letu so inšpektorji ugotovili 90 takšnih gradenj, letos pa že 70. Večinoma so to manjši objekti, njihovo število je v porastu, medtem, ko so redkejše izgradnje stanovanjskih objektov, najdejo pa se tudi takšni, ki se na črno lotijo gradnje počitniških hišic ali vikendov. Število nedovoljenih gradenj stanovanjskih objektov je prav gotovo upadlo predvsem zaradi gospodarskih razmer, saj je gradnjo zaradi visokih cen težko dokončati v kratkem roku, njena morebitna odstranitev pa za čmogra-ditelja lahko pomeni pravo katastrofo. Ker pa čme gradnje vendarle so in ker se ljudje zanje odločajo kljub vsem težavam, prepovedim in kaznim, smo se na uredništvu odločili, jla obiščemo nekatere črnogradi-telje in skušamo ugotoviti, kakšni razlogi so jih pravzaprav vodili, da so pričeli s prepovedano gradnjo. SKRAJŠATI POSTOPEK PRIDOBIVANJA SOGLASIJ Franc CvikI eden od črnogra-diteljev takole pripoveduje: »Ob hiši sem imel drvarnico zbito iz desk. Veter, dež in sneg so mi jo uničili prej kot v štirih letih, zato sem se odločil, da Ičaj materiala mi je ostalo od gradnje hiše, kupil sem še malo »efeja« in ob steni postavil prizidek. Potem je prišla prijava. Pa odkrito povedano nisem bil prepričan. da je to črna gradnja, ker sem prizidek z eno steno prislonil k hiši. Mnogi si privoščijo mnogo več. Sedaj pa ne vem kako bom. Komaj sem zbral dovolj denarja za ureditev te drvarnice. Z ženo skupaj zasluživa le nekaj več kot 15000 din, nas pa je pet članov družine. Sedaj sem plačal kazen 2500 din, pa posnetek zemljišča 2000 din, čakam na geodeta iz Ljubljane, pa na projekt in vse drugo. Več kot 20000 dinarjev me bo stalo in še kopico potov in čakanja v dopoldanskem času. Hišo sem postavil v šestih mesecih, na dokumentacijo pa je najpogosteje potrebno čakati mnogo dlje. Draginja pa je vsak dan večja.« Franc Zidarn se je tudi odločil za črno gradnjo. »Jaz sem pričel gradnjo stanovanjske hiše. Ko sem se odločil za črno gradnjo, sem vedel, da to ni dovoljena pot. Bil pa sem kar nekako prisiljen, da nekaj ukre-' nem. Začel mi je namreč propadati zbrani material. Franc Cvikl Franc Sever daje posebno velikega dohodka, prevelik strošek. BOJIJO SE PRIDOBIVANJA DOKUMENTACIJE Urbanistični in inšpektor Ivo Petrovič pravi, da so možnosti črnograditeljev, da si pridobijo gradbeno dovoljenje, različne. Urbanistična dokumentacija ponekod ne dovoljuje gradnje in tam si dovoljenja ni možno pridobiti. Kjer pa urbanistična dokumentacija dovoljuje gradnjo, si investitor lahko pridobi gradbeno dovoljenje. V vseh primerih pa je uveden postopek, postavljeni pa so tudi ustrezni roki. Rušenje je lahko po upravni izvršbi ali pa stranka, da bi se izognila prevelikim stroškom, objekt odstrani sama. Inšpektor ugotavlja, da se črnograditelji najpogosteje bojijo pridobivanja dokumentacije, saj se jim postopki zdijo predolgi, cene pa bistveno previsoke. Marsikateri črno-graditelj, to pa velja tudi za -«»~8o-atadiieije, po več mesecev išče ustrezno dokumentacijo Nekateri pa z različnimi »vezami« opravijo to bistveno hitreje. KAKO DO GRADBENEGA DOVOLJENJA O tem kakšen je postopek pri upravnem organu za pridobitev gradbenega dovoljenja, smo se pogovarjali še z vodjo oddelka za gradbene in urbanistične zadeve, Marijo Brglez. »Stranka mora najprej pridobiti lokacijsko dovoljenje, šele potem gradbeno. Najprej se mora oglasiti na referatu za gradbene zadeve. Če pozna parcelno številko zemljišča, ji lahko takoj povemo, ali je tisto področje urbanizirano in če bo lahko gradila. Potem vloži stranka zahtevek v glavni pisarni. Tej vlogi mora priložiti dokazilo o lastništvu zemljišča in mapno kopijo. Približno v štirinajstih dneh opravimo potem komisijski ogled parcele. O tem stranko pismeno obvestimo. Na ogledu komisija, ki jo sestavljajo predstavnik kmetijsko zemljiške skupnosti, predstavnik zavoda za urbanizem in referent za urbanizem. razloži katere dokumente mora občan predložiti, da bo lahko dobil gradbeno dovoljenje. O tem sestavimo tudi zapisnik. Stranko nato še enkrat pismeno1 obvestimo, katera soglasja potrebuje, določimo pa tudi rok, do katerega jih mora pridobiti. Izdelati je potrebno lokacijsko tehnično dokumentacijo in pridobiti številna soglasja kot npr. elektro soglasje, priključek za vodovod, kanalizacijo itd. Ko stranka pridobi vsa soglasja, jih vloži v glavni pisarni in upravni organ nato v nekaj dneh izda gradbeno dovoljenje. Občani se pogosto pritožujejo, da je postopek predolg, vendar zagotavljam, da ne pri upravnih organih. Mi prav nič ne zavlačujemo. Vse je pravzaprav odvisno od občanov, kako hitro si pri drugih službah pridobijo potrebna soglasja. So tudi takšni, ki potrebujejo za to skoraj celo leto, nekateri pa uredijo vse v štirinajstih dneh in tako zelo hitro dobijo tudi gradbeno dovoljenje. V povprečju pa traja ta postopek od tri do štiri mesece. Pred nedavnim je pridobival soglasja za graditelje zavod za urbanizem, vendar je bilo zelo veliko težav, zataknilo pa se je tudi pri plačilu prispevkov. Verjetno pa bi morali bolj razmišljati o tem, da bi lahko dobili občani vse te usluge na enem mestu.« Ni namen našega sestavka opravičevati čmograditelje in nedopustne gradnje, vendar pa smo želeli pokazati na nekatere vzroke, ki poleg številnih drugih, o katerih naši sogovorriki prav gotovo niso želeli govoriti, vplivajo na takšne odločitve in ki vzbujajo jezo in pripombe tudi pri tistih, ki se za takšno gradnjo ne odločajo ter čakajo na dovoljenja. Marsikatera soglasja, ki jih morajo bodoči graditelji pridobiti so pogosto nepotrebna in se za njimi najbrž skriva tudi precejšen del administriranja. Postopek je tudi po našem mnenju potrebno skrajšati in poenostaviti ter ustanoviti ustrezno službo, ki bo v imenu graditeljev lanko zbrala vso potrebno dokumentacijo. Boris Zakošek Stane Vovk Mira Zakošek Dokumentacijo za gradnjo sem si hotel pridobiti že v začetku leta 1980. Pa seje zataknilo že pri kmetijsko zemljiški skupnosti. Ni in ni bilo odločitve. Iz Titovega Velenja so me pošiljali v Šoštanj in obratno. Letos maja sem pričel graditi. Postavil sem »kletno gliho«, potem pa čakal, saj je prišel inšpektor. Plačal sem že kazen 3.600 din, štiri dni pa sem bil tudi v zaporu. Nekaj pa "se je vendarle premaknilo. Krajevna skupnost mi je pomagala, da sem si pridobil lokacijsko dovoljenje, sedaj pa čakam še na soglasje o namembnosti zemljišča, ostala soglasja pa sem že dobil. Mislim, da bi bilo prav, ko bi vse te poti, kijih rpora bodoči graditelj opraviti, lahko uredil v eni pisarni. Tako pa moram neprestano jemati dopust ter urejati ta vprašanja.« Ivan Štrigl pa je o svojem prekršku sodil takole: »Tudi jaz sem se lotil gradnje hiše. Na to gradnjo sem se pričel pripravljati že pred sedmimi leti. Vsako leto sem nekaj kupil, nekaj malega prihranil, pa tudi ustrezne organe v občini, da mi dovolijo preureditev dvorišča, ki je bilo popolnoma neurejeno v delavnice. Odkupil sem tudi drvarnice, dolge 15 metrov in tri metre široke in sem jih nameraval preurediti v ustrezne prostore za obrtno dejavnost. Žal skupnega jezika z občinskimi organi nisem našel, zato sem se odločil, da na lastno pest preuredim sedanje dvorišče ter omogočim delavcem lažje delo in si zagotovim potrebno skladišče. Seveda je bila to črna gradnja in če jo bom moral podreti, bom pač moral zmanjšati število delavcev ali pa celo opustiti dejavpost. Ne morem si namreč privoščiti, da bi delavnico iskal kje drugje, saj bi samo za ustrezno dokumentacijo potreboval kakšnih 600 tisoč do milijon dinarjev. To pa je za takšno uslužnostno delo, ki ne ne pričnem delati, hiše nikoli ne bom imel. Sedaj pa jo že imam pod streho. Bolj, ko je inšpektor prihajal, bolj so mi sosedje pomagali.« V Starem Velenju je črna gradnja krovsko ključavničarska delavnica. Lastnik Franc Sever pravi: »Objekt sem postavil pred šestimi meseci. Sedež delavnice. pa je tukaj že leto in pol, vendar sem prej imel manjši prostor, ki sem ga odkupil. Zaposlujem devet ljudi in ker se je naš obseg del močno povečal sem zaprosil namensko varčeval. Marsikdaj sem šel pomagat sosedom, ker sem vedel, da bom tudi sam potreboval njihovo pomoč. Pred tremi leti sem pričel iskati dovoljenje, pa je bila enkrat ena ovira, drugič spet druga. Neprestano pa isti izgovori, da ni zazidalni okoliš in da če bi imel obrt, bi še nekako šlo. Potem sem lani oktobra dal pismeno prošnjo. Pa sem kar osem mesecev čakal na odgovor. Čas je tekel, cene so rastle, jaz pa z nakupljenim materialom nisem mogel več čakati, saj bi mi drugače začel propadati. Na takšnem zemljišču gradim, da sem moral 40 tisoč dinarja vložiti v njegovo delno ureditev, pa še kakšnih 50 tisoč jih bom moral, da bo okolica kolikor toliko primerna. Vse je bilo samo grmovje, kamenje in strmina. Vedel sem, da če takoj Črna gradnja v Florjanu Črna gradnja v starem Velenju 23. septembra 1982 * Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas * stran 7 Krajevna skupnost Ravne Kdaj bodo obnovili cesto? Delo v krajevni skupnosti Ravne gotovo ne bo nikoli zmanjkalo, menijo prebivalci tega kraja, saj ostajajo njihove želje neuresničene več let. Teh pa je tudi vedno mnogo več kot pa denarja. V letošnjem letu naj bi pričeli graditi prizidek k osnovni šoli. Ze lani so dobili potrebne projekte po predračunu, pa bi za prizidek potrebovali dobrih 2,2 milijona dinarjev. Od tega naj bi zagotovila 1,5 milijona dinarjev občinska izobraževalna skupnost, osnovna šola Biba Roeck 600 tisoč dinarjev, 300 tisoč pa naj bi v ta namen prispevala krajevna skupnost Ravne iz sredstev samoprispevka. Gradnja prizidka je nujna, saj sedanji prostori ne zadoščajo potrebam celodnevne osnovne šole. V prizidku naj bi uredili jedilnico, večnamenski prostor z interesne dejavnosti, prostor za potujoči vrtec oziroma malo šolo, kurilnico z deponijo ter nekatere druge manjše pomožne prostore. Pomembna naloga, ki bi jo prav tako radi uresničili v letošnjem letu, je tudi ureditev centralnega ogrevanja v domu družbeno političnih organizacij. Prostore ima krajevna skupnost v najemu, sicer pa je stavba v upravljanju samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. Upali so, da bo del sredstev za ureditev centralnega ogreva- nja zagotovila ta skupnost, iz sredstev samoprispevka pa so - ,. ; Rudolf Olup, predsednik sveta krajevne skupnosti Ravne v ta namen predvfdeli okoli 300 tisoč dinarjev. Pridobili so že potrebno dokumentacijo, nabavili pa so tudi že nekaj materiala. Kupiti morajo še cevi ter zgraditi kurilnico in deponijo za kurivo. Postaviti morajo tudi še 11 metrov visok dimnik, kar tudi predstavlja precejšnje stroške. Denarja za vse to nimajo dovolj, zato upajo, da"jim bo kdo(?) v ta namen prispeval nekaj sredstev, saj bi radi uredili centralno ogrevanje v domu družbenopolitičnih organizacij še pred zimo. V mrzlih mesecih je namreč delo tako družbenopolitičnih kot sa- moupravnih organov in društev v krajevni skupnosti zaradi neogrevanih prostorov močno otežkočeno. Še letos naj bi uredili tudi stopnišče od doma družbenopolitičnih organizacij do' šole. Sedanje lesene stopnice resnično niso več primerne za uporabo. Za to bodo potrebovali okoli 20 tisoč dinarjev. Seveda pa namenjajo določena sredstva tudi za vzdrževanje krajevnih cest, ki jih je neurje v letošnjem letu močno poškodovalo. Denarja p^ je seveda le toliko, da nabavijo gramoz, ceste pa vzdržujejo krajani sami z udarniškim delom. Največja težava, ki jo krajani Raven izpostavljajo na vsakem sestanku, je cesta, ki jih povezuje s Šoštanjem. Ta cestaje bila asfaltirana s sredstvi prvega samoprispevka, bila pa je slabo vzdrževana in zob časa jo je načel že tako močno, da ponekod sploh ni več videti asfaltne prevleke. Že leta 1980 naj bi to cesto obnovila samoupravna interesna komunalna skupnost, ki jo ima v upravljanju, vendar pa do uresničitve te naloge ni prišlo. Podobno je bilo tudi naslednje leto, ko sc^za ureditev te ceste rezervirali 7 milijonov dinarjev. V letošnjem letu je za njeno obnovo načrtovanih le še 6 milijonov dinarjev, dogovorjeno pa je bilo tudi, da se bo ta cesta re- Cesta, ki povezuje Ravenčane s Šoštanjem je v zelo slabem stanju konstruirana fazno in naj bi letos uredili le kilometer dolg odsek. Krajani so se s tem strinjali, vendar pa se sedaj že zelo resno sprašujejo, kaj je z obljubami, ki jim ne morejo več verjeti. To vprašanje so izpostavili na seji samoupravne interesne komunalne skupnosti aprila letos. Dogovorjeno je bilo, da jim bodo poslali odgovor po pošti. Ker ga do naslednje seje, bila je 7. junija, ni bilo, so vprašanje ponovno izpostavili. Takrat so jim obljubili, da jim bodo poslali odgovor najkasneje v petih dneh. Še vedno čakajo. O tem vprašanju so spregovorili tudi na nedavnem sestanku, s predstavniki velenjske občinske skupščine ter njenih družbeno političnih organizacij. Krajani upajo, da se bodo ta vprašanja razrešila še v letošnjem letu in da bo tudi obljubljeni kilometer ceste dobil novo asfaltno prevleko. Zelo si Ravenčani prizadevajo tudi, da bi samoupravna interesna komunalna skupnost zagotovila del sredstev za ureditev vodovoda v spodnjih Ravnah, kjer še vedno nimajo primerne pitne vode. Iz sredstev samoprispevka bo krajevna skupnost v prihodnjem letu prispevala v ta namen okoli 400 tisoč dinarjev, potrebovali pa bi še milijon in pol. V letošnjem letu so si Ravenčani prizadevali tudi, da bi prevzela ceste, ki so jih v preteklem letu asfaltirali, v upravljanje komunalna skupnost oziroma delovna organizacija Vekos. Napisali so pismeno prošnjo, vendar pa željenega odgovora niso dobili. V teh dneh se v Ravnah skrbno pripravljajo tudi na volitve v samoupravne organe krajevne skupnosti. Priprave potekajo v skladu z rokovnikom, ki ga je izdelala občinska konferenca SZDL. Sestal se je že koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in opravil evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije. Po-novem bo imela skupščina njihove krajevne skupnosti 31 delegatov. 5 jih bo delegiralo združeno delo, 8 družbeno politične organizacije, 10 delegacije in 8 krajani na zboru občanov. Vse aktivnosti potekajo v Ravnah tako, dani bojazni, da volitve ne bi bile opravljene do 15. oktobra. M. Z. Krajevna skupnost Konovo Toplovod-glavna naloga Ocena dela skupščine krajevne skupnosti v preteklem mandatnem obdobju, volitve delegatov v novo skupščino in uresničevanja sedanjega srednjeročnega programa krajevne skupnosti so bile najpoglavitnejše točke dnevnega reda petkovega zbora krajanov Konovega. Poročilo dosedanjega predsednika o preteklem delu skupščine Jožeta Lempla je bilo kratko, vendar jedrnato in tudi kritično. Delegati niso pokazali željene zavesti in dogovornosti, saj je bila njihova udeležba na sejah le 68 odstotna. Med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki niti enkrat niso prišli na sejo. Menili so, da je glavni razlog za takšno (ne)udeležbo pre-številčna skupščina, saj je štela kar 36 delegatov. Na zboru so tudi poudarili, da so bili nekateri delegati preobremenjeni, prav tako pa tudi niso bile dovolj razmejene pristojnosti med posameznimi organi upravljanja krajevne skupnosti. Zato so sklenili, da bo imela nova skupščina le 26 delegatov. Delegirali so jih iz vseh območij krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, po enega delegata pa bodo imeli v novi skupščini tudi Vegra-dova tozda Vemont in DOM 101 ter tozd Ere Maloprodaja, ki opravljajo svojo dejavnost na njihovem območju. Ne glede na kritično oceno dosedanjega predsednika skupščine o delu v preteklem obdobju pa so udeleženci zbora krajanov ob razrešnici sedanjim delegatov poudarili, daje bilo kljub tem ugotovljenim pomanjkljivostim delo skupščine vendarle uspešno, prav tako je bilo zadovoljivo sodelovanje z drugimi organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami z drugimi organi upravljanja in družbenopolitični organizacijami v kraju. Jutri zvečer se bodo delegati novoizvoljene skupščine sešli na prvi konstitutivni seji, na kateri bodo med drugim izvolili predsednika skupščine in svet krajevne skupnosti. Za predsednika skupščine so na zboru predlagali Alojza Ramšaka, za predsednika sveta pa Staneta Divjaka. V nadaljevanju zbora so spregovorili o uresničevanju .sedanjega srednjeročnega programa. Najpomembnejša njegova naloga je toplifikaci-ja kraja. Centralno ogrevanje naj bi dobilo najmanj 200 gospodinjstev. To nalogo bodo uresničili skupaj z Vegra-dom oziroma njegovima toz-doma Vemont in DOM 101. Ocenjujejo, da jih bo napeljava toplovodnega ogrevanja veljala 80 do 90 milijonov dinarjev. Za to bodo namenili sredstva samoprispevka, nato denar, ki ga dobijo od delovnih organizacij oziroma od tozdov po samoupravnem sporazumu, nekaj denarja bodo dobili od stavbno zemljiške in samoupravne komunalne skupnosti, pa v obliki kreditov, dodatno bodQ zaprosili za pomoč delovne organizacije, seveda pa bodo precej prispevali tudi sami krajani tako v denarju kot v obliki udarniškega dela. Sekundarni vod bo dolg približno 4 tisoč metrov, zato bodo lahko seveda napeljavo toplovoda pocenili s prostovoljnim delom. Zavedajo, da gre zlasti za sedanje stabilizacijske čase za zelo zahtevno nalogo, toda na zboru so odločno poudarili, da ji bodo jcos. Porok za njihov optimizem, je sedanji uspeli vsestranski razvoj krajevne skupnosti. Številni objekti, ki so jih zgradili (dom družbenopolitičnih organizacij, vrtec, otroško igrišče idr.), so sad njihove zagnanosti, udarniškega poleta, predvsem pa enotnosti ob vsaki akciji. Ob razvoju krajevne skupnosti pa niso in ne gledajo samo na komunalne želje, ampak enako pozornost namenjajo družbenopolitičnemu, v zadnjem času še zlasti kulturnemu življenju krajanov. Ob koncu zbora so, da napeljava toplovodnega ogrevanja ne bo potisnila na stran drugih nalog na komunalnem področju, kot so ureditev kanalizacije v posameznih zaselkih, vodovodov, vzdrževanje in posodabljanje cest. S. V. Kako dolao še z lastno kuriavn? Želje in obljube eno - stvarnost pa... Kaže, da je bila breza nekaterim stanovalcem Šercerjeve 14r16 t Titovem Velenju, precej v napoto, saj so jo pred dnevi požagali (na sliki). Morda so se bali, da bi njeno listje na jesen »poškodovalo« njihove železne konjičke. Povemo naj še to, da so brezo pred tridesetimi leti udarniško nasadili občani. Ali je sploh še potrebno kaj dodati? (L. O.) Vse pogosteje nas naši bralci opozaijajo na nekatere nepravilnosti, zlasti na tiste, ki tarejo njih same. Toda ali takšne nepravilnosti, objavljene v našem časopisu, resnično kaj zaležejo? Naslednji zapis smo napravili med stanovalci hiše 4—6 na Zidanškovi cesti. In zakaj gre? Vzdolž imenovanfe ceste so stanovanjski bloki, podobnih primerov je v Titovem Velenju še nekaj, v katerih še nimajo centralnega ogrevanja. Ljudje, ki stanujejo v teh stanovanjih, zgrajenih pred mnogimi leti, so vseskozi razumeli, da je ureditev toplotne oskrbe v mestu, ki se tako naglo širi, zahtevna in odgovorna naloga. Toda potrpljenja med stanovalci je bilo konec, zlasti zato ker jim je bilo obljubljeno, da bo ogrevanje nared že pred dvema letoma. Žal pa je ostalo le pri obljubah z izgovorom, da ni denarja. To slednje pa stanovalce še toliko bolj boli, ker je del zbranega denarja iz samoprispevka namenjen prav za toplifikaeijo. V lanskem letu so delavci Toplovoda opravili že vsa zunanja dela, stanovalcem omenjenega bloka pa so vzeli tudi štiri kleti za podpostajo. S tem pa so najbolj prizadeti tisti stanovalci, ki so ostali brez kleti. Obenem pa tudi brez prostora, kamor bi spravili potrebno kuijavo, premog in drva. Velja poudariti, da I jim tudi peči, zlasti trajnogoreče ' povzročajo nemalo preglavic. Vzrok temu so slabi dimniki, ki ne vlečejo kljub rednemu čiščenju. Tako se dim vali po vseh stanovanjih. Zato so se nekateri odločili za ogrevanje z elektriko, to pa v sedanji vsesplošni štednji ni najboljša rešitev. Kot nam je med drugim povedal predsednik hišnega sveta Franc Zorič, so za rešitev vprašanja centralnega ogrevanja izvolili odbor. V njem so zastopani predstavniki Zidanškove, Tomšičeve in Jenkove ulice. Skupaj z izvajalci del in krajevne skupnosti Desni breg so imeli dva sestanka, slednjega v mesecu avgustu. Toda o kakršnikoli uspešni rešitvi ne morejo govoriti. Prav zadnji sestanek, ki je bil zelo buren, to potijuje, saj so se razšli ne da bi izvedeli, kdaj bo izvajalec zares pričel dela. Dotlej pa bodo stanovalci, med njimi je veliko upokojencev, še naprej prenašali težka vedra premoga v svoja stanovanja v upanju, da bo tudi zanje prišel lepši čas. Ob koncu pogovora nas"je predsednik hišnega sveta opozoril še na eno nevšečnost, ki je tudi vredna pozornosti. Pri polaganju zunanjih cevi za ogrevanje, so morali prekopati cesto ter del parkirnega prostora do kleti. Vendar so po končanem delu jarek zasuli le z gramozom. Ob dežju pa se vanj sedaj izteka voda naravnost v kletne prostore. Ob močnejšem nalivu voda v kleti naraste kar do 20 cm. Spet zgovoren primer, koliko škode lahko povzroči malomarno delo. B. Mugerle Po jarku, ki je zasut le z gramozom, teče voda v kletne prostore 8. stran ★ nSS C35 KULTURA Titovo Velenje * 23. septembra 1982 Foto: Maicofrn Crowthers. London Programski svet za kulturno umetniško dejavnost Program kulturnih prireditev v sezoni 1982/83 I. GLEDALIŠKE PREDSTAVE A. Za odrasle: 1. Arthur Schnitzler, RAJANJE, erotična igra v izvedbi SLG Celje, 2. Ivo Brešan PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJEM GRABONOSU, satira v slovenjegoriškerti narečju, adaptacija Tone Partljič, SNG Maribor, 3. Carlo Goldoni, SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija SNG Ljubljana, Drama 4. P. Lysander - S. Oster, MEDEJINA OTROKA, drama Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana 5. Albee, ZGODBA IZ ŽIVALSKEGA VRTA, drama Amatersko gledališče Titovo Velenje 6. A. P. Čehov: MEDVED SNUBAČ, komediji - enodejanki Amatersko gledališče Titovo Velenje 7. Predstava Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki B. Za srednješolsko mladino: 8. P. Lysander - S. Oster: MEDEJINA OTROKA, drama Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana 9. A. P. Čehov, MEDVED,SNUBAČ, komediji - enodejanki Amatersko gledališče Titovo Velenje 10. Predstava Gledališča pod kozolcem, Šmartno ob Paki C. Za osnovnošolsko mladino: 11. Žarko Petan, OBTOŽENI VOLK, mladinska igra - višja stopnja SNG Maribor 12. Predstava za osnovnošolsko mladino — nižja stopnja M. GLASBENE PREDSTAVE A. Za odrasle: 13. IVO POGORELIČ, klavir, koncert 29. in 30 . 9. 1982 14. KOMORNI ORKESTER BOLJŠOJ TEATER IZ MOSKVE, koncert 23. 10. 1982 15. ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina 12. 11. 1982 16. AKUD ,.BRANKO KRSMANOVIC", Beograd, koncert Mešanega pevskega zbora 17. SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Ljubljana dirigent Theodor Guschlbauer 24. 3. 1983 18. G. Gershvvin, PORGY IN BESS, opera, SNG Maribor 19. Opera iz stalnega opernega repertoarja SNG Ljubljana 20. Radovan Gobec, PLANINSKA ROZA, opereta KUD ,,Svoboda" Žalec ~2t7-DuefiAVKA TOMŠIČ - SREBOTNJAK, klavir, 12. 5. 1983 B. Za mladino: 22. ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina 23. SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE 24. TONE JANŠA, Jazz kvartet 25. DUBRAVKA TOMŠIČ - SREBOTNJAK, klavir O Petkova vočsrsi ' 26. HINKO HAAS, klavirski recital, 5. nov. 1982 27. BARTOK KVARTET, Madžarska, 25. marec 1983 III. PRIREDITVE V ŠOŠTANJU IN ŠMARTNEM OB PAKI A. V Šoštanju: 28. Radovan Gobec, PLANINSKA ROŽA, opereta 29. Tone Fornezzi-Tof, OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK, igrata Janez Hočevar Rifle in Duo 12. nadstropje v B. V Šmartnem ob Paki: 30. Tone Fornezzi-Tof, OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK, igrata Janez Hočevar-Rifle in Duo 12. nadstropje IV. RAZSTAVE 31. Planinska-fotografija, sept. 1982 32. JOSIP IPAVEC, olja > razstava na temo ,,Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj" okt., 1982 33. Umetnost Daljnega vzhoda — batik razstava 35 batikov Rada Malenška iz Ljubljane ob podaritvi te zbirke Titovemu Velenju, nov. - dec. 1982 34. ARISTID ZORNIK, 70. letnica rojstva razstava akvarelov, olj in temper januar 1983 35. FRANCE PAVLOVEC, pregledna razstava slik in risb ali MAKSIM GASPARI 100. letnica rojstva razstava na temo ,,ljudske šege in običaji v podobi Maksi-ma Gasparija" februar 1983 36. ROČNA DELA, gobelini marec 1983 ' 37. JANEZ BOLJKA, plastike in grafike ali ZDENKO KALIN, plastike april 1983 38. TOMAŽ PERKO, olja maj 1983 39. Razstava članov FOTOKLUBA Titovo Velenje junij 1983 40. Razstava III. RUDARSKE LrKOVNE KOLONIJE julij, avgust 1983 Vse prireditve bodo izvedene v okviru finančnih možnosti Občinske kulturne skupnosti Velenje in finančnih možnosti organizatorja. Vsi, ki bi želeli prejemati obvestila o natančnejših datumih posameznih prireditev in vabila na otvoritev razstav, naj to sporočijo na naslov: Kulturni center ,,lvan Napotnik" Velenje, Titov trg 5, Titovo Velenje. Titovo Velenje, 17. 9/1982 Florjan Kdaj asfaltirana cesta? ___ Od ceste, ki se vije skozi Po-hrastnik so naredili, to je bilo menda že pred štirimi leti, asfaltirane cestne odseke, nekaj deset metrov dolge. Ob teh odsekih naj bi gradili zasebne hiše, vendar jih za sedaj še ni, zato so ti cestni odseki mrtvi, kot pravijo krajani Florjana, ki imajo hiše nekoliko naprej. Morda je zanimivo še to, da se do zadnjih dveh asfaltiranih odsekov glavna cesta ni asfaltirana, ampak je še v makadamu. Makadamska cesta se vije tudi naprej mimo hiš — Florjan 64 do 68 in sosednjih. Prav to pa moti te krajane. Ob' suhem vremenu se z njihove ceste vali prah, po deževju pa jo morajo nenehno popravljati. Požre jim veliko peska in prostega časa. Menijo, da bi moral, za to cesto' skrbeti drugi. Na sedežu krajevne skupnosti jim odgovarjajo, da bi' moral to cesto vzdrže- vati ustrezni tozd Vekosa. Pred nedavnim so asfaltirani del te ceste in to nekaj sto metrov naprej od njih. To krajanom tega dela ni bilo najbolj všeč, saj so menili, da bi morali začeti obnavljati cesto na njihovem koncu, ker se po njej vozijo vsi, doslej f>a jim drugi porabniki še niso prišli pomagat. „Ob asfaltiranju zgornjega konca so težki tovornjaki, ki vozijo mimo nas, naredili na cesti precej škode, toda luknje smo morali spet sami zapolnjevati. Že ob glasovanju za drugi samoprispevek so nam obljubili, da bo naša cesta dobila asfaltno prevleko. Toda obljube še niso izpolnili. Upamo, da bodo kljub stabilizacijskim časom vendarle zbrali toliko dendarja in asfaltirali tudi teh nekaj deset metrov naše ceste," je povedala Greta Stropnik, ki ima hišo ob njej. I Foto klub Titovo Velenje Razstava Boga Čerina v »Mesnici1 !ff Prizadevni člani velenjskega foto kluba so s svojimi razstavami v galeriji »Mesnica« na Cankarjevi ulici prav gotovo popestrili kulturni utrip Titovega Velenja. Posebej še. ker pogosto na otvoritve razstav povabijo mlade glasbenike, ki s svojim zanimivim igranjem pritegnejo marsikoga, da se ustali, prisluhne glasbi ter pogleda slike. Tako ie bilo tudi v petek. 17. septembra zvečer ob otvoritvi razstave mariborske^ fotoamaterja Boga Čerina. Zanimivi portreti ter izpiljena tehnika tega kandidat — mojstra fotografije, so prav gotovo vredni | ogleda, posebej prijetno paje bilo ob gledanju sine. uživati še ob nenavadni glasbi. Petkova prireditev, ob otvoritvi nove razstave je bila tudi eno redkih snidenj velenjske mladine, ki ji v kulturnem in zabavnem utripu našega mesta še vedno ni odmerjen tisti čas in prostor, ki bi ga zaslužila. Zato je pohvalna takšna poteza fotokluba. ki obenem vabi vsakogar, da si ogleda razstav, v »Mesnici«. Vse, ki jih fotografija malo bolj zanima, pa vabi, da se včlanijo v foto klub, ki ima svoje prostore v Domu učencev RSC na Efenkovi cesti. Nove člane sprejemajo vsak četrtek od 18. do 19. ure. Cesta skozi naselje je po dfe^u polna lukenj,,v lepem vremenu pa I se l nje dvigft prah. Krajine pa motijo mtttf asfaltirani odseki | Z glasbo so popestrili otvoritev razstave Vzgojnovarstveni zavod Velenje Titovo Velenje V varstvu 1600 otrok I Pogorelič držal obljubo V mesecu juliju in avgustu je vzgojnovarstveno delo potekalo v petih enotah velenjskega vzgojno-varstvenega zavoda. Prisotnih je bilo okoli 500 otrok. V tem času so prepleskali enote Najdihojca, Mojca, Kekec in Pesie. Na novo so položili talne obloge,' prepleskali okna in vrata v enoti Mojca, kjer je potrebno sanirati še fasado, in streho. V Najdihojci so namestili nove stenske obloge in nabavili nove zavese v igralnicah. V enotah škale in Kekec so prelakirali parkete v igralnicah, ob enoti Pesje pa so sami uredili igrišče. Poleg tega so čas, ko je bilo prisotnih manj otrok, oziroma so bile nekatere enote celo zaprte, izkoristili za temeljito čiščenje in razkuževanje vseh enot. S prvim septembrom so v Vzgojnovarstveni zavod Velenje na novo sprejeli 400 otrok, tako da je sedaj v oiganizirano dnevno varstvo v Titovem Velenju vključenih 1600 otrok. Komisija za sprejem otrok v vrtec je imela v mesecu maju zahtevno delo, da je od 520 do takrat prispelih prošenj, izbrala tiste otroke, ki so varstva in vzgoje najbolj potrebni. Sedaj ugotavljajo, da se od 400 sprejetih otrok, ni javilo okoli 50 otrok, zato bo komisija za sprejem otrok ponovno zasedala in izmed 210 prošenj, toliko jih je namreč sedaj vloženih, sprejela še približno 50 otrok. Smernice za pedagoško delo so že izdelali v juliju in avgustu. Mesec september je namenjem uvajalnemu obdobju. Vsi delavci vzgojnovarstvenega zavoda skrbe za čim lažji prehod otrok od doma v vrtec, za njihovo dobro počutje in telesno odpornost. Zaradi tega poteka delo v tem času na prostem v sproščenem in vedrem vzdušju. Obljubo, ki jo je Ivo Pogorelič dal lani ob njegovem prvem koncertu v Titovem Velenju, bo izpolnil že prihodnji teden. V sredo in četrtek, dne 29. in 30. septembra bo ponovno nastopil pred velenjskim občinstvom. Na kratki turneji v domovini bo Pogorelič koncertiral le še na Reki. sicer pa se je.preselil v London in v domovini veliko manj nastopa. V Sloveniji je igral le v Mariboru. Ljubljani in v Portorožu, kjer je pred mesecem dni navdušil dva tisoč poslušalcev portoroškega avditorija. Kot smo zvedeli je Pogore-liču ostal v lepem spominu koncert v Titovem Velenju, hvaležna publika pa tudi odličen klavir Stainway. s katerim se Velenjčani lahko ponašamo. Tokrat bo nastopil s Hay-"dnovo sonato v As-duru. Rave|lovo Gospo de la Mir in Prokofjevo 6. sonato. Vstopnice prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju od četrtka 23. septembra 1982 dalje, in sicer vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 15. ure. razen v nedeljo. Cena vstopnicam je 300 dinaijev. 23. septembra 1982 ★ Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas * stran 9 Radovan Timotijevič 18 Desant na Drvar« ali skok v prazno Čeprav je bilo vedro in sončno vreme, je bilo v Drvaiju mračno. Ob 6.50 so se bombniki porazgubili za planinskimi vrhovi, toda takoj zatem je priletela 13. eskadrilija 151. bombniške eskadre iz Bihača, spet »štuke« in letala henschel 46. Drvar in Bosanski Petrovac sta bila pet minut pod njihovim udarom. Pet minut pred sedmo je priletela še eskadrilija 7. eskadre nočnih lovcev z letališča Plešo. Letala so obstreljevala vse, kar naj bi po mnenju njihovih posadk v Drvaiju in F^trovcu ostalo še živo. Ob sedmih ni bilo nad Drvarjem nobenega letala več. Po 25. minutnem bombandiranju in mitraljiranju je nenadoma postalo vse tiho. Lovska letala s Plesa so se dvignila na višino 2000 metrov, naknadno pa je prispela še 4. skupina 27. eks-adre dnevnih lovce, ki se je zadrževala na višini 300 metrov. V pričakovanju zavezniškega letalstva, ki pa ga ni bilo blizu, so povsem blokirali Drvar iz zraka. V zraku je dežurala tudi posebna letalska ekipa, ki je imela šifro »91«. Nemci so jo imenovali »radioponavljač«, kajti njena naloga je bila, da prenaša drugim enotam ukaze komandanta nemškega letalstva polkovnika Hagena. Njegova poveljstvena radijska postaja v Zagrebu pa se je imenovala »zvezda 2«. MANDL IŠČE VOLITNO V zadnji, 3. eskladriliji 7. eskadre nočnih lovcev, je bilo tudi eno izvidniško letalo. V njem se je vozil kapetan SS Rupert Mandl, ki je prispel v Zagreb iz Glavne uprave za varnost tretjega rajha z namenom, da organizira atentat na vrhovnega komandanta NOV in POJ Tita. Mandlu je komandant »odreda divjih lovcev« major Benesch izdal skrivnost, češ da Wehrmacht pripravlja desant na Drvar in mu povedal, da sta Tito in Vrhovni štab v votlini pri Drvaiju. Letalo se ves čas bombandi-ranja in mitraljiranja držalo svoje letalske skupine, torej od 6.55 do zadnje minute pred sedmo uro. Mandl je z daljnogledom na očeh napeto gledal skozi okno, da bi videl, kaj se dogaja na tleh. »Spustite se nikolo nižje, kajti od tod ne vidim nič takega, kar bi bilo podobno votlini,« je dejal pilotu. »Ne smem, gospod haupt-sturmfuhrer, kajti utegne nas oplaziti rafal naših lovskih letal.« je odgovoril pilot. »Potem pa letite vzdolž roba gozda,« mu je Mandl pokazal obronke planine Lunjevače in doline reke Unec. Pilot je dvakrat preletel čez ta rajon, toda Mandl kljub temu ni mogel ničesar videti. Motil pa ga je tudi dim, ki se je dvigal nad Drvaijem. »Kaj pa iščete, gospod hauptsturmfuhrer? Morda bi vam lahko kaj pomagal, saj ta teren že dva meseca preiskujem,« mu je pilot skušal pomagati. »Iščem neko votlino.« je odgovoril Mand. »Ali veste, kje je v Drvaiju sejmišče ali pokopališče?« gaje še vprašal. Ura je bila že sedem in Mandl se niti po petih minutah izvidniškega poleta ni mogel orientirati. »Vem, toda sedaj se morava umakniti s tega območja,« mu je odgovoril pilot in za začel dvigati na večjo višino. Kapeten SS Rupert Mandl je prispel v Jugoslavijo že v aprilskih dneh 1941 s posebno nalogo in njegov prvi sedež je bil Niš. Tam je organiziral obveščevalni center za Upravo VI, katere pripadnik je bil. Ko pa je v Jugoslaviji izbruhnila ljudska vstaja, so ga premestili v Skopje. Njegova Uprava se je zanimala za Makedonijo, kjer naj bi Mandl pomagal bolgarskim okupatorskim enotam uničiti organizacije KPJ in narodnoosvobodilnega gibanja. Svoje naloge v Makedoniji ni opravil uspešno in nato so ga poslali za nekaj časa na Kosovo, kjer naj bi odkrival zveze Partije in narodnoosvobodilnega gibanja. Proti koncu leta 1941 je odpotoval v Berlin, kljub temu pa se je z jugoslovanskim narodnoosvobodilnim gibanjem ukvaijal še vse do kapitulacije fašistične Nemčije, ko seje nazadnje vdal Američanom. NEMCEM RAZDELJENA TITOVA FOTOGRAFIJA Padalci in jadralci so bili na letališčih povsem ločeni od drugih enot. Komandiiji bojnih skupin so tik pred vzletom letal zbrali svoje vojake in vsakemu dali Titovo fotografijo. Ob tej priložnosti so jim tudi pojasnili kakšna je njihova naloga v operaciji »konjev skok« in jim povedali, da je njihov cilj Drvar. Na letališče Lučko in Cerkle so jadralce obvestili da bo boj trajal samo eno uro. To so jim komandiiji povedali ko so se vkrcavali v jadralna letala. Najdlje se je s svojo skupino zamudil podporočnik SS Hans Sieg, kije bil komandir skupine »Panther«. Na dolgo in široko je pojasnjeval vojakom svojo zamisel napada na Vrhovni štab. Ko jim je razdelil Titovo fotografijo, jim je na kratko dejal: »Človeku na sliki je ime Tito in njega mora naša skupina' zajeti. Dobro si oglejte sliko. Brž ko bodo jadralna letala pristala, vas bomo z raketo usmeril proti »Citadeli«. Kdor bo skušal zaostati, do dobil kroglo v glavo,« je komandir zagrozil za vsak primer. Gospod untersturmmann, »jaz bom snemal akcijo.« »Prav, toda bodite vedno poleg mene,« mu je odgovoril Sieg. Ob sedmi uri je komandant nemškega letalstva poklovnik Hagen pozval izvidniško ekipo, ki je dežurala v zraku: »Zvezda 2 kliče 91. Ali vidite 87?« »Prav sedaj prihaja iz jugovzhodne smeri,« je odgovoril pilot: »Spustite se niže, dokler se ne izkrcajo,« je ukazal poklovnik. Šifra »87« je bila oznaka za 2. skupino 4. transportne eskadre, ki je prevažala padalce z letališča Ečka. Kakih trideset trimo-tomih transportnih junkersov JU-52 je priletelo iz jugovzhodne strani Drvaija in začelo vzdolž Drvarske doline sejati padalce. Lovci so z višine 2000 metrov spet naskočili svoje cilje z namenom, da bi zaščitili desant, dokler ne bo pristafna deh. Drugi lovci, ki so se zadrževali na višini 3000 metrov, pa so čakali na zračni boj z zavezniškimi lovci. PADALCI V PEKLU Ko so se padalci začeli spuščati na travnik pred Pečino onstran Unca, jih je tovariš Tito opazoval s terase pred barako. Bilo jih je 314 in nebo seje kar pobelilo od njihovih padal. Vrhovni komandant je ukazal, naj takoj organizirajo proti-desantno obrambo. Medtem so borci Spremljevalnega bataljona že začeli obstreljevati padalce, ki so se dokaj hitro bližali tlom. Komandant Spremljevalnega bataljona Miča Jankovič je začel razporejati borce, da bi zaščitili tovariša Tita in Vrhovni štab. Tovariš Tito pa je poleg tega poslal kuriija v štab 6. liške divizije v Kamenici z ukazom, naj tako napoti enote v Drvar. Boj seje razplamtel. Gojenci Oficirske šole so bili takrat v nekem gozdičku ob Uncu, kjer naj bi ob sedmih začeli pouk. Brž ko so opazili padalce, so na povelje komandanta šole generala Branka Poljanca pohiteli v Šipovljane po orožje. Njihova šola je bila v Vujičevih hišah pod Runjevico, kamor so hitro prispeli, toda orožja za tak boj ni bilo dovolj. Imeli so le nekaj pušk in pištol. Tako so krenili proti Drvaiju, kjer naj bi se srečali z do zob oboroženimi padalci. Brez ustavljanja so pri sejmišču in tovarni Celuloze napadli Rybkovo skupino »Rdeči«. Kakih dvajset transportnih letal junkersov je poletelo proti Banjaluki kot drugi val desanta, druga letala pa so se vrnila na zemunsko in pančevsko letališče. Ob 7.10 so zračni izvidniki spet poklicali štab polkovnika Hagena: »89 in 94 na višini 2000 metrov iz severozahodne smeri!« »Sprejeto!« je odgovoril operativni oficir Lube. Šlo je za šifre 2. skupine iz Cerkelj in 3. skupine 1. zračno desantne eskadre iz Lučkega. Skupina je vlekla za seboj 34 jadralnih letal s 340 možmi. Ko so prileteli prek planine Osječe-nice, so se jadralna letala odpela, piloti pa so jih v krogih usmerjali proti Drvarski dolini. Medtem so štuke in lovci ponovno z vso močjo napadli bližnjo okolico Drvarja. Sedaj pa je bil tudi naš ogenj že bolje osredotočen in organiziran. Z vsem orožjem so začeli obstreljevati jadralna letala. Spremljevalni batajon in Oficirska šola sta sprejela neenakopravni boj in s svojim ognjem razbila bojno razporeditev jadralnih letal, ki se niso spustila natančno tja, kamor bi se morala. Dve jadralni letali sta prere-šetani strmoglavili na tla. Od esesovcev, ki so bili v njih, ni niti eden ostal živ. Razbilo pa se je še več drugij jadralnih letal, kajti zaradi našega mitra-lješkega ognja so morala pristati na nedostopnem zemljišču. PROLETALCI V DIRU PROTI DRVARJU Komandant 6. liške proletar-ske brigade Djoko Jovanovič je bil s svojim štabom v Kamenici zahodno od Drvaija. Brž ko je opazil nemški desant, je nemudoma poklical po telefonu številko 33 Vrhovnega štaba, da bi se javil vrhovnemu komandantu tovarišu Titu, toda zveze ni mogel dobiti. Zaradi bombardiranja so bile prekinjene vse telefonske zveze z Vrhovnim štabom. Jovaniča je zaskrbelo za tovariša Tita in Vrhovni štab in še ni mogel vedeti, kam bodo Nemci najprej udarili. (Dalje prihodnjič) Fotografirajmo (12) HIGH - KEY Med zelo zanimivimi. pa zaradi nepoznavanja fotografije in možnosti. ki jih nudi snemanje, pogosto premalo razumljivimi in uporabljanimi tehnikami je high-key tehnika. To je tehnika slikanja. ki omogoča, da na posnetku prevladujejo beli toni. medtem ko je sivih in čmih zelo malo ali pa jih celo ni. Večina nepoznavalcev domneva. daje takšno fotografijo možno naredili z laboratorijskimi postopki skoraj z vsakega posnetka. Pa ryti^približno ni tako. Dobro high-key fotografijo moramo »narediti« že v fotoaparatu, kasnejši postopki pa so nam lahko le v pomoč. Predno se odločimo, da bomo posneli takšno fotografijo, moramo poiskati ustrezen motiv, saj ta tehnika marsikateremu motivu ne ustreza. Najprimernejši so portreti otrokov, akti ter posnetki pokrajin v zgodnji jutranji meglici. ki bo sedaj v jesenskem času prav pogosta. To so skratka motivi. ki nosijo v sebi v edrino veselje in nežnost in pri katerih že pri normalnem fotografskem postopku prevladujejo beline. In kako se bomo lotili dela? Najvažnejša tako kol pri vseh fotografijah je poleg ustreznega motiva pravilna osvetlitev. V tem primeru mora biti osveditev mehka in fron talna, torej mora na predmet padati izza hrbta fotografa. V zaprtem prostoru, bomo najlaže dobili mehko svetlobo, če bomo za razpršitev uporabili belo platno in če bo dovolj prostora med svetlobnim virom in objektom. Posebno skrb moramo nameniti ozadju. To bo tudi, če je popolnoma belo zaradi večje oddaljenosti od vira svetlobe, dobilo sivi ten. Zato moramo ozadje dodatno osvetliti in to celo nekoliko bolj. tako da bo na negativu pre-eksponirano. Tudi kadar slikamo zunaj moramo imeti- predvsem ustrezno svetlobo, saj bomo drugače imeli v temnici velike težave, da se bomo znebili kakšne nepotrebne črnine. Počakati moramo dan. ko je sonce izza belih oblakov in ko ni videti senc. Fotografi najpogosteje izkoristijo meglico v zgodnjih jutranjih urah. ker je takrat posnetke v tej tehniki najlažje naredili Včasih se da izkoristiti tudi (IRAŠKI VELESEJEM 2.-10. oktobra 1982 nasprotno svetlobo. Pomembno je seveda tudi kako bomo izmerili svetlobo. Za posnetke v zaprtem prostoru, ki smo jih dovolj osvetlili terizničili sence bo zadovoljiva vrednost, ki jo bo pokazal svetlomer. pri posnetkih zunaj, pa bo največkrat potrebno izmerjeno vrednost povečati ter celoten posnetek preosvetliti. Paziti moramo tudi pri razvijanju. Najbolje je. če film razvijemo v mehkem razvijalcu ali pa v običajnem razvijalcu, ki smo ga razredčili z vodo. Seveda moramo nato s preizkusi ugotoviti nov čas razvijanja. Negative nato povečamo na foto papir mehke gradicije, saj na trdem papirju ne bi dobili željenih učinkov. Ne smemo dobiti sivih kopij, kajti beline morajo biti na hieh-kev fotografijah popolnoma čiste. Če nam to ne uspe, v celoti si lahko pomagamo z bledilcem (v trgovinah prodajajo FotokemikinoslabljivačFO— 1). Izdelano fotografijo potegnemo skozi razredčen bledilec. ki bo odstranil nepotrebno sivino. Posamezna temna mesta pa zbledi-mo tako. da jih premažemo s čopičem, ki smo ga namočili v bledilec. Enako lahko storimo tudi tam. kjer bi želeli poudariti črnino, leda moramo čopič tokrat namočiti v razvijalec. Omenimo še to. da takšne fotografije najprijetneje delujejo na mat in polmat površinah fotografskih papirjev, ki tudi sami pripomorejo, da je lestvica od-denkov ustreznejša. B. Zakošek Planinsko društvo Titovo Velenje Pot Štirinajste divizije Že jeseni letos, najkasneje pa pomladi drugega leta, se bo pridružila potem, ki ohranjajo in razvijajo tradicije narodno osvobodilne borbe, tudi pot Štirinajste divizije. S pripravami na to pot. so pričela planinska društva Senovo, Lisca-Krško, Rimske Toplice. Laško, Štore, Šenčur, Dramlje. Vitanje, Šoštanj, Titovo Velenje, Ljubno in Celje že leta 1981. Organizator del je odbor Štirinajste divizije pri glavnem odboru ZZB NOV Slovenije in planinsko društvo Celje. Pot naj bi potekala po poti legendarne Štirinajste divizije. Pri pripravi knjižice z opisom poti bodo sodelovali tudi zgodovinarji. Doslej so se že dogovorili za traso, prav tako pa so bili opravljeni tudi že pogovori s kmeti, ki bodo hrandi žige poti. Planinska društva morajo do dogovorjenega roka markirati poti. Pot naj bi bila »markirana« do 6. februarja, v spomin na ta dan leta 1944. ko so enote štirinajste divizije prekoračile Sotio. Tam bo tudi začetek poti. Planinsko društvo Titovo Velenje bo poskrbelo za pot od Paškega Kozja-ka do Žlebnikove domačije v Belih vodah. Od doma na Paškem Kozjaku vodi pot po cesti do križišča, kjer je kažipot. Od tuje treba nadaljevati pot po stezi mimo njih in travnikov. Pot se nato ravno dviga proti Visokemu, kamor pridemo v 15 minutah. Pot vodi po lepih jasah, obkrožajo pa jo gozdovi. Z Visokega je lep razgled proti planinski koči na Paškem Kozjaku, grebenu Paškega Kozjaka, Basališču, Dobrni in Titovem Velenju. Na Visokem je spomenik v spomin na noč med 18. in 19. febnianem leta 1944, ko je Štirinajsta prebila okupatorjev obroč in se premaknila preko Pake. Na tem mestu sta izgubila življenje dva borca Štirinajste. Pot Štirinajste vodi naprej v globoko grapo proti kmetoma Rudniku in Lešniku do spomenika, kjer sta padla dva borca Štirinajste. Spominska plošča padlemu partizanu pa stoji tudi ob robu gozda blizu Turn-škove kmetije. Markirana pot vodi nato do reke Pake, kjer jo prečka. Tako pridemo do glavne ceste Titovo Velenje—Slovenj Gradec. Tu je spomenik Štirinajsti diviziji ki je tu prečkala glavno cesto in se povzpela proti Cirkovcam. Sledimo tej poti in se dvigamo po južnem pobočju Stropnika. Nato pa nadaljujemo pot po cesti do Skalskih Cirkovc. Žig bomo dobili v hiši Cilke Britovšek v neposredni bližini cerkve. Od tu gremo po asfaltni cesti do križišča. kjer zavijemo proti zahodu, prod Plešivcu. Tako hodimo do odcepa na Graško goro, kjer pod severnim pobočjem Ljubele zavijemo levo. Ko prečkamo potok, se spet strmo dvignemo. Tako prispemo do ceste, ki povezuje kmeta Gornji in Spodnji Zalju-beišek. Spustimo se v dolino Sopote, mimo kmeta Pušnika do križišča, kjer zavijamo levo. Pot se polagoma vzpenja. V 15. minutah smo v vasi Plešivec. Žig dobimo pri Ivanki Tamše. Na pokopališču v neposredni bližini , je spominska plošča padlim borcem. talcem in žrtvam fašističnega nasilja. Pot nadaljujemo proti Graški gori. Gremo mimo kmetije Arlič. nato pa se počasi dvigamo po Grmadi. Po približno polurni hoji spet prispemo do glavne ceste na Graško goro. Pot nadaljujemo po tej cesti. Predno prispemo do spomenika na vrhu Graške gore. je na levi strani ceste muzej Štirinajste divizije. Od m se pot Štirinajste divizije zlije z že dobro znano Šaleško planinsko potjo, kiji sledimo vse do Žlebnika. Do Paškega Kozjaka bo pot pripravilo planinsko društvo Vi-. tanje, od Žlebnika naprej pa planinsko društvo Ljubno in Šoštanj, ju LUAN A HOČEVAR Za vod nje Mala Napotnikova kiparska kolonija Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo organizirala v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger »Rastemo pod Titovo zastavo — pionirji veselo na delo« deveto malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Tako kot vsako leto. se bodo tudi letos srečali mladi kipaiji v Zavodnjah nad Šoštanjem. Delo bodo pričeli v petek 24. septembra, ko bo ob 8. uri zjutraj uradni začetek, končali pa naslednji dan, ob 14. uri. Ob tej priložnosti bodo pripravili razstavo izdelanih kipcev, pripravili pa bodo tudi kratek kulturni program. / 10 stran * rtfi is cas ŠPflRT Titovo Velenje * 23. septembra 1982 * Ruda (TV): Rudar (Trb.) 1:1 Po vodstvu popustili Domače igralke so se odlikovale po hitrih nasprotnih napadih Velenje: Železničar 29:18 Odličen začetek Sodeč po prvi tekmi so rokometašice Velenja odlično pripravljene na novo prvenstveno sezono in na njihov prvi nastop v 1. B zvezni rokometni ligi. V prvem srečanju so se sestale preteklo soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju z gostjami iz Novega Sada, ki so prav tako novinke v ligi. Domače igralke niso nastopile popolne, saj zaradi bolezni oziroma poškodbe trener ni mogel postaviti v ekipo vratarke Hlebove in igralke špoljarjeve. Velenjčanke so odlično igrale v obrambi, spretno ustavljale nasprotne napade, in nato s hitrimi nasprotnimi napadi uspešno polnile nasprotnikovo mrežo. Ze v dvajseti minuti prvega dela so vodile z rezultatom 11:7. Takrat pa je nenadoma popustila njihova zbranost in polčas so dobile le z zadetkom razlike (12:11). V 36. minuti so gostje celo izenačile. To pa kot, da je razjezilo domače igralke in v 45. minuti je bil rezultat že 20:13 v njihovo korist. Do konca srečanja so to razliko še povečale in na kraji zasluženo visoko zmagale. V drugem kolu bodo igralke Velenja gostovale v Borovu. Zadetke za Velenje so dosegle: S. Bašič in Golič po 5, Bavha 6, Podržavnik in Omerovič po 4, Frangeš in Kotnik po enega. Po uspešnem gostovanju v Kopru v četrtem kolu so nogometaši Rudarja v petem kohi na igrišču ob Jezeru spet zapustili slab vtis med gledalci, saj so se morali proti soimenjaku iz Trbovelj zadovoljiti le s točko. Tekma se je končala z rezultatom 1:1. Zadetek za Velenj-čane je dosegel Kolenc v 70. minuti po izrednem strelu z dobrih 20 metrov, slabih deset minut pozneje pa je izenačil gostujoči vratar Ahlin s strelom z bele točke. Enajstmetrovko je sodnik dosodil, ko je Jalušič igrali z roko v svojem kazenskem prostoru. V prvem polčasu je bila igra zelo slaba. Gostje so imeli zrelejšo priložnost za zadetek v 27. minuti. ko je njihov napadalec Duh iz zelo dobrega položaja streljal mimo gola. Se bolj pa se je ..izkazal" nekaj minut kasneje domači igralec Jalušič, ko je s štirih metrov zgrešil mrežo Trbovdjčanov. V drugem polčasu so Velenjčani zaigrali veliko bolje, vendar še vedno neučinkovito, saj so izkoristili le eno, že omenjeno priložnost. Gotovo so mislili, da bo ta zadetek dovolj za točki Pobudo so prepustili gostom, ki so izenačili ob koncu pa so imeii cdo nekaj več od igre. Tudi v nedeljo bodo Velenjčani gostitelji. Na domačem igrišča se bodo sestali z Dravo. Elkroj: Fužinar 5:0 Sodnik moral prekiniti srečanje V nedeljo smo bili nogometnega ;luba Mozirju priča d »godkom, ki si jih zagotovo ne žel jo'niti ljubitelji te priljubljene igre, imajo s pravim portmm vedenjem prav malo zveze, mi vzhodne V prvenstveni tek-s t upi ne slovenske Šoštanj: Moslavina 28:23 Dobra igra šele v nadaljevanju na igrišču Elkroj niti nogometaši in nogometne lige ta se pomerili mo- V Rdeči dvorani v Titovem Velenju je bilo v soboto tudi prvenstveno srečanje drugega kola II ZRL-sever za moške med roko-metaši Šoštanja in gosti iz Kutine. Čeprav so gostje novinci v ligi, so nudili gostiteljem precejšnji odpor. Zlomili so ga šele v 41. minuti nadaljevanja, ko so drugič na srečanju povedli z dvema zadetkoma razlike. Do takrat pa je bil rezultat kar 8-krat izenačen,. Ob polčasu je bil rezultat neodločen (10:10). Šoštanjčani bi bili lahko dosegli že v prvem polčasu precejšnjo vodstvo, vendar so slabo metali na nasprotnikov gol. Zoge njihovih strelcev so letele mimo gola ali pa so se odbijale od okviija gola. Pri tem se je zlasti ..odlikoval" novi odlični igralec Šoštanja Potočnik, saj je v prvem delu le trikrat premagal gostujočega vratarja. V nadaljevanju pa je pokazal svoje prave strelske sposobnosti in skupaj s soigralci začel večati razliko, ki je na koncu znašala pet zadetkov. V tem delu igre so igralci Šoštanja pokazali tudi nekaj izrednih akcij, ki so zelo navdušile gledalce. Seveda si gledalci želijo, da bi Šoštanjčani tako lepo igrali Kmetijski strokovnjak vam svetuje Priprava silaže Jeseni imajo kmetje dela čez glavo, zlasti pri pospravljanju poljščin. Nič manj pomembno delo v tem času je tudi siliranje koruze. Kljub temu, da so nekateri to delo že opravili, pa ne bo odveč, če temu vprašanju posvetimo nekaj več pozornosti. Zlasti zato ker je letos bogata letina koruze in jo bo težko vso spraviti v zato pripravljene silose. In kaj storiti, če nam silažna koruza ostane ali če zanjo nimamo primernih silosov. »Siliranje lahko opravimo kar na prostem, blizu hleva«, ie povedal Matjaž Jenšterle vodja obrata PE Kmetijstvo Titovo Velenje in dodal: >> Izberemo primemo velik prostor, odvisno od količine ter ga očistimo. Nanj nato dova-žamo maso (če je samo koruzna) dodamo na 1 tono mase. vsaj 1 kilogram UREE za izboljšanje beljakovin. Siliramo lahko tudi travno deteljno mešanico, sme biti le ovenela, kateri pa moramo dodati sladkor, (pesne rezance, melaso) V svetu se je že zelo uveljavilo tudi skupno siliranje travno deteline mešanice, koruze in zmletih gomolnic krompirja, krmne nese in topi nam bura- Pri vseh prej naštetih postopkih pa je nadvse pomembno. da maso dobro sdačimo ter tako iztisnemo iz silirane mase kar največ zraka. Več ga iztisnemo, hladnejše in kvalitetnejše je vrenje. 28-30 stopinj Celzija. Dovoljeno je tudi toplejše vrenje od 35—50 stopinj Celzija. Nezaže-ljeno pa je nad slednjim saj ob tem zgubimo preveč beljakovin in je za to silaža težje prebavljiva. Ko smo postopek siliranja na prostem končali, stlačeno maso okoli obrežemo. ostanek naložimo na vrh terše enkrat stlačimo. Tako pripravljen silos pokrijemo s folijo, jo obtežimo, okoli pa sko-pljemo jarek, po katerem se bo odtekal izcedek silirane mase. Hkrati pa je to tudi zaščita pred nalivi.« Najprimernejšo tlačenje mase je s težkimi traktorji. vseh šestdeset minut. No, treba pa je vedeti, da je dkipa pomlajena in da mladi šele dobivajo prepotrebne izkušnje. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Potočnik 10, Puc 1, Toplak 3, Potušek 9, Štrigl 1. Lesjak 4. V naslednjem kolu bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Varaždinu. štvi domačega Elkroja in Fužinar-ja. Domačini so bili veliko boljši nasprotnik in so si z dobro igro kaj kmalu zagotovili visoko vodstvo in zmago, srečanje pa je povsem pokvaril sodnik Jankovič iz Celja. Z nerazumljivimi odločitvami jc razburil duhove med igralci in navijači obeh ekip in se lahko za celo kožo zahvali samo dobri redarski službi in organom varnosti. V sicer korektni tekmi je sam poskrbel za ,,zanimivosti", krona vsega pa je bila izključitev gostujočega igralca Šulerja tik pred koncem srečanja. Ta si je rdeči karton prislužil zaradi nešportnega vedenja, s sodnikovo odločitvijo pa se ni strinjal in ga je udaril, sodnik pa je tekmo takoj prekinil.. Ogorčenja na obeh straneh je bilo dovolj in nemilih dogodkov takoj in še dolgo po prekinitvi tekme tudi. Strelci za Elkroj so bili Hribernik, Kopušar. Skrbinek, Djurič in Brezovnik. Težkoatletski klub Titovo Velenje Pomladiti želijo ekipo V teh dneh, ko je v glavnem mestu naše republike svetovno in evropsko prvenstvo v dvigovanju uteži, smo potrkali na vrata velenjskega težko atletskega kluba. Fantje marljivo trenirajo, saj se bo 24. oktobra nadaljeval jesenski del tekmovanja, 10. oktobra pa bodo organizirali mladinsko republiško prvenstvo v dvigovanju uteži. V klubu je trenutno približno dvajset tekmovalcev. Enajst je članov, drugi pa so mladinci. Vsi ti redno trenirajo, nekaj pa je še takšnih, ki prihajajo na treninge le občasno. V klub bi radi pritegnili še več mladih, saj imajo sedaj spet zadovoljive razmere za treninge. Na voljo imajo enega od prostorov v šolskem centru, pa tudi vodstvo kluba je močno, kot pravijo. To tekmovalce še spodbuja k še marljivejšim treningom. Prvo ekipo trenira še vedno nenadomestljivi Franc Melanšek, mladince pa Anton Sušek in Viktor Gros. V klubu zelo skrbno obrnejo vsak dinar, radi pa povedo, da ta šport resnično gojijo ljubiteljsko, saj trenerji ne dobijo za svoje delo niti dinarja. Vsako spomlad slovenski težko-atleti pomerijo svoje -moči na republiškem prvenstvu. Na ie-tošnjem marca so bili velenjski dvigalci uteži zelo uspešni. Kar štirje so osvojili prva • mesta. Melanšek v kategoriji do 110 kg, Sušek do 100 kg, Gros do 67 in Jaušovec v kategoriji do 52 kg. Tudi drugi njihovi tekmovalci so se dobro odrezali. V kategorijo do 82,5 kg je bil Vanovšek drugi. M. Koželj pa četrti Čerimovič pa peti. b pomlajevanjem ekipe pa starejši tekmovalci ne bodo zapustili kluba. Resda ne bodo več tekmovali, bodo pa lahko s svojimi bogatimi izkušnjami najbolje pomagali mladim, da bodo zakorakali po njihovi poti. Med temi starejšimi tekmovalci je ysekakor daleč najuspešnejši Franc Melanšek. Njegova vitrina doma v stanovanju je polna različnih medalj, pokalov in drugih priznanj z raznih uspešnih nastopov doma pa tudi na tujem. Franc, sedaj trener članske vrste, ima le še eno željo. Rad bi še enkrat zmagal na republiškem prvenstvu. ,,Da bo številka okrogla," je dejal. V vitrini ima že deset zlatih medalj z državnih prvenstev - in devetnajst z republiških. Prepričani smo, da ta njegova želja ne zveni neskromno, kljub temu, da kolena niso več tako trdna, kot so bila pred leti. S. V. Izola: Šmartno 3:0 Slaba igra Nogometašem šmartnega ob Pa-ki letos ne gre najbolje. Najprej so dve pomembni srečanji izgubili, v tretjem kolu na domačem igrišču zmagali, to nedeljo pa so se iz Izole vmiii zopet praznih rok. Premagali so jih domači nogometaši kar z rezultatom 3:0. Vse tri zadetke so dobili že v prvem polčasu, šmarča-ni so trenutno na lestvici deveti s štirimi točkami. V prihodnjem kolu šmarčani znova gostujejo v Kamniku, kjer se bodo srečali z ekipo Stola. Iskra: Šmartno 33:19 {16:9) Visok poraz Rokometašice Šmartna so na gostovanju v Šentjerjneju doživele visok poraz. Igralke Iskre so srečanje dobile kar s 14 goli razlike. Izid tekme je bil 33:19. Gostje so se Kolikor toliko uspešno upirale domačim igralkam le na začetku. Zadetke za Šmartno so dosegle Tajnik 8, Šnperc in Bole po 4, Tajnšek, Jud in Resnik po enega. ;V naslednjem kolu se bodo rokometašice Šmartna na domačem igrišču sestale z igralkami iz Du- reU- Želi Se dvajseti naslov Kotalkanje Alenka Oven državna prvakinji Na sobotnem državnem prvenstvu, ki ga je odlično organiziral Kotalkarsko drsalni klub Rudar iz Titovega Velenja, se je od domačih tekmovalcev in tekmovalk najbolj izkazala Alenka Oven, najmlajša med njimi, saj je osvojila državni naslov med pionirkami. Prav med pionirkami je bilo največ tekmovalk, in to kar dvanajst. Druge velenjske pionirke so zasedle naslednja mesta: 5. štorova, 7. Javomikova, 8. Goličnikova, 12. Majeričeva. )obro je kotalkala tudi Alenkina se :ra : Andreja, ki je med m .din kam i osvojila četrto mesto. L 1 V ej kategoriji pa je bila Miletičeva še ;aj i | l Tekmovanja se je udeležilo naj-bc jših 33 kotalkarjev iz Ljubljane (C inipija in Stanko Bloudek), Celje (Cinkarna), Zagreba (Medved-šč k), Nove Gorice in Titovega V< enja. Najn lajša — najboljša gorenje To n. sol. o., Titovo Velenje KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD ŠTEDILNIKI. i n. sol. o., Titovo Velenje oglaša prosta dela in naloge TEHNIČNI VODJA TOZD Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri 2. aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika 3. najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj 4. poznavanje tehnoloških postopkov in tehnologije v tozd ter konstrukcije zgradbe proizvodnega programa tozd 5. poskusno delo v trajanju 75 delovnih dni Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 TITOVO VELENJE. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja VIZ Velenje tozd osnovna šola Gustava Si liha Vodnikova 3 Titovo Velenje OBJAVLJA prosta dela in naloge KUHARICE za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s predvidenim nastopom dela 11. 11. 1982. Pogoj: poklicna gostinska šola Kandidatke naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave dalje. O izbiri bedo kandidatke obveščene prav tako v 15 dneh po preteku roka za prijavo. 23. septembra 1982 * Titovo Velenje VAS OBVEŠČEVALEC nas cas*stran11 KOLEDAR Četrtek, 23. septembra — Slavka Petek, 24. septembra — Nadja Sobota, 25. septembra — Uroš Nedelja, 26. septembra — Ko- zma, D. Ponedeljek, 27. septembra — Vincenc Torek, 28. septembra — Ven- celj Sreda, 29. septembra — Mihael M ALi OGLAS! ZAPOSLIMO samostojno frizerko (ženska smer). Informacije dopoldne pri Kristini Dobnik, Tomšičeva 47, Titovo Velenje, Telefon 851-213. PRODAM plinsko napravo za osebni avtomobil. Veljka Vlaho-viča 61/24. ZAPOSLIMO ŽENSKO za čiščenje v večernih urah. Slaščičarna Movh, Šoštanj. SPREJMEM v redno delovno razmerje fanta, ki je odslužil vojaški rok. OD po dogovoru. Franc Mastnak, Partizanska 5. Titovo Velenje. PRODAM osebni avto Zastava comfort, letnik 1980. Telefon 852-832. PRODAM osebni gvto renault 4 TL. special, letnik 1978, prevoženih 46.000 km. Informacije po telefonu 851-100 int. 289 dopoldne. Tone Sovič, Ravne 8, Šoštanj. UGODNO PRODAM karam-boliran osebni avto diana-6, letnik junij 1980. prevoženih 31.000 km. Informacije po telefonu 850-030 in t. 419. po 14..uripa ua domu Drago Krenker, Misli-nja 102. POŠTEN FANT, INVALID z lastno hišo želi spoznati preprosto in pošteno žensko, staro okoli 40 let. Lahko je lažji invalid, otrok ni ovira, služba ni potrebna. Oglasite se pod šifro »bodiva srečna«. STUDIJSKI MAGNETOFON, koluter štiri stezni — stereo Akai, 1722 LW prodam. Informacije po telefonu 850-866, Milan Štum-berger. mlajši. PRODAM levi in desni pod, razne karoserijske in šasijske dele za diano, amija in spačka ter zadnjo vzmet, zadnje podvozje, rezervoar goriva, desna prednja vrata in pokrov prtljažnika za zastavo 101. Naslov v uredništvu. TAKOJ SPREJMEM KV elek-tričarja za nedoločen čas. Edo Jan, Elektroinstalaterstvo, Cesta IX/6, Titovo Velenje, Telefon 852-912. PRODAM klinker za zunanje oblaganje 70 m2. Jože Drobež, Podfc-raj 12 a, Titovo Velenje ali po telefonu 850-685 popoldne. PRODAM osebni avto NSU — 1200. letnik 1978, prevoženih 105.000 km za 25.000,00 din, registriran do novembra. Anton Berložnik, Metleče 58, Šoštanj. HRUŠKE ZA VLAGANJE, namizna jabolka in drugo sadje ugodno nabavite v Jelenovi drevesnici v Šentilju pri Titovem Velenju. Telefon 850-574. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM. da popravljam vse vrste šivalnih strojev. Delovni čas vsak ponedeljek in sredo od 15. do 19. ure. IVAN VAČOVNIK. Bratov Mravljak 5. Šoštanj. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V NRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 23. septembia: dr. Kunej (dnevni), 2ičkar (nočni) Petek, 24. septembra: dr. Zupančič (dnevni), dr. Natkova (nočna) Sobota, 25. septembra: dr. Grošelj (glavni dežurni), dr. Pustavrh (notranji dežurni) Nedelja, 26. septembra: dr. Grošelj (glavni dežurni), dr. Pustavrh (notranji dežurni) Ponedeljek, 27. septembra: dr. Lešnikova (dnevna), dr. Zupančič (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Sobota, 25. septembra: dr. Stane Grasselli, Titovo Velenje, Splitska 1 Nedelja, 26. septembra: dr. Stane Grasselli, Titovo Velenje, Splitska 1 (Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma v Titovem Velenju, sicer v pripravljenosti na domu). ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 23. septembra: dr. Pir- tovšek Petek, 24. septembra: dr. Menih Sobota, 25. septembra: dr. Menih Nedelja, 26. septembra: dr. Menih Ponedeljek, 27. septembra: dr. Stupar * Torek, 28. septembra: dr. Stupar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 24. septembra do četrtka, 30. septembra: diplomirani veterinar Franc Blatnik, Titovo Velenje, Prešernova 22 E, telefon 852-253. KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 23. 9. ob 18. in 20. uri VELIKI RIZIK - ameriški, avanturistični. V gl. vlogi: An-thony Quinn Petek, 24.9.ob 10., 18.in20.uri NA ZMAJEVI POTI -r hong-konški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lee „ Sobota in nedelja, 25., 26. 9. ob 18. in 20. uri LADY DRACULA — zahodnonemški, grozljivka. V gl. vlogi: Evelin Kraft Ponedeljek 27. 9. ob 18. in 20. uri LOV V KALNEM - domači, komedija. V gl. vlogi: Bata Živo-jinovič Torek in sreda, 28., 29.9. ob 18. in 20. uri POSODI MI ŽENO -italijanski, komedija. V gl. vlogi: Lando Buzzanca DOM KULTURE VELENJE ~ Četrtek, 23. 9. ob 20. uri NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lee Ponedeljek, 27. 9. ob 20. uri PRAVICA ZA VSE — ameriški, drama. V gl. vlogi: Al Pacino KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25.9. ob 19.30 VELIKI RIZIK — ameriški, drama. V gl. vlogi: Al Pacino Nedelja, 26.9. ob 17.30 in 19.30 NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lee Ponedeljek, 27. 9. ob 19.30-LADY DRACULA — zahodnonemški, grozljivka. V gl. vlogi: Evelin Kraft Sreda, 29. 9. ob 19.30 LOV V KALNEM — domači, komedija. V gl. vlogi: Bata Živojinovič KINO ŠMARTNO OB PAKI " Petek, 24. 9. ob 20. uri LADY DRACULA — zahodnonemški, grozljivka. V gl. vlogi: Evelin Kraft Torek, 28. 9. ob 20. uri VLAK ZA KRALJEVO — domači, voj-ni-akcijski. V gl. vlogi: Ljubiša Samardžič. GIBANJE P MATIČNI URAD TITOVO VELENJE POROKE: Franc Maze, roj. 1955, elektri-čar iz Skornega in Darinka Re-ponj, roj. 1961, frizerka iz Titovega Velenja; Ljubomir Skarlovnik, roj. 1957, strojni tehnik iz škal in Lučka Ramšak, roj. 1961, medicinska sestra iz Titovega Velenja; Ivan Sermežanski, roj. 1957, vili-čarist iz Titovega Velenja in Zora Grumič, roj. 1960, sestavljalka iz Titovega Velenja. POROKE: Fikret Jaganjac, roj. 1955, delavec iz Bosanskega Petrovca in Zdenka Mucik, roj. 1950, delavka iz Titovega Velenja; Dobrosav Zla-tanovič, roj. 1952, avtomehanik iz Malega vrha in Jela Dobrič, roj. 1953, delavka iz Malega vrha. SMRTI: Alojz Jevšenak, upokojenec iz Titovega Velenja, Kosovelova 18, star 87 let. Marija Verk, upokojenka iz Velikega vrha 22, stara 78 let; Vojko Hribar, rudar iz Prebolda 127/c, star 25 let; Neža Sovinek, upokojenka iz Pake pri Velenju 69, stara 84 let; Jožefa Matjaž, upokojenka iz Titovega Velenja, Stanetova 54, stara 53 let; Rudolf Krajnc, upokojenec iz Škalskih Cirkovc 3, star 71 let; Frančiška Zevart, delavka iz Škal 21, stara 75 let; Jožef Dežan, upokojenec iz Paškega Kozjaka 8, star 71 let. KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ POROKE: Rafael Usar, zidar, Topolšica 4 ZCC TOZD CENTER NEVROPSIHIATRIJE VOJNIH REHABILITACIJSKA DELOVNA ENOTA RAVNE PRI ŠOŠTANJU PONOVNO OBJAVLJA prosta dela in naloge vzdrževanje Stavb in okolice ter kurjenje centralne peči za nedoločen čas Pogoji: Prednost imajo kandidati, ki imajo kvalifikacijo kovinske, lesne ali elektro stroke (ni pa nujna kvalifikacija!). Zaželjeno je, da bi se javilt kandidati iz bližnje okolice, zaradi deljenega delovnega časa v zimskem času. Kandidati naj vložijo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: SANATORIJ RAVNE PRI ŠOŠTANJU, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. O izbiri bomo prijavljene kandidate pismeno obvestili 30 dni po preteku objave. ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očha Franca Podpečana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, pogrebcem ter sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih in za darovane vence in cvetje. Zahvala velja tudi zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Topolšica. Zahvaljujemo se tudi govornikom, pevcem ter duhovniku za opravljen obred. - Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Ančka, sinova Franci in Zvonko z družinama, hčerka Anica z družino, sin Miran, sestre in ostalo sorodstvo. in Sonja Drev, medicinska sestra, Topolšica 118; Stanko Hriberšek, strojnik, Btle vode 14 in Marija Škruba, kmetovalka, Topolšica 31. SMRTI: Franc Volk, invalidski upokojenec, Topolšica 104/a, star 51 let; Franc Podpečan, kmet, Lipje I, star 61 let; Andrej Koren, upokojenec, Metleče 66, star 71 let; Ivan Jevšovar, invalidski upokojenec, Škale 103, star 61 let; Franc 2i-bret, kmet, Mali vrh 21, star 76 let; Frančišek Korošec, upokojenec, Letuš 49, star 75 let; Franc Gačnikar, invalidski upokojenec, Boharina 4, star 69 let; Maksimilijan Golob, kmet, Zavodnje 5, star 76 let; Marko Stropnik, dijak, Topolšica 101, star 15 let; Albina Pepelnik, družinska upokojenka, Gabrke 29, stara 60 let. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialna služba Popravek razpisa prostih del in nalog za DIREKTORJA DO ŠOLSKI CENTER objavljenega v Našem času št. 37 dne 16. 9. 1982 Zahteve za opravljanje prostih del in nalog: - kandidat mora izpolnjevati pogoj za učitelja srednje šole po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. SRS 11/80) in da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-ževalnem delu — ob prijavi na razpis mora predložiti program dela ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina in brata Marka Stropnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh hudih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč gasilskemu društvu, ZPM, šoli RŠC, DO ESO, vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala tudiotroškemu zboru za zapete pesmi, mladincem in 8. a razredu KDK za poslovilne besede ter duhovniku Knezu za opravljen Obred. Topolšica, dne 11. 9. 1982 Žalujočhmama, sestre Fanika, Stanka, Metka in Dorica zdnižinami, bratje Drago z družino, Vinko in Jurček. ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube, dobre mame, babice in prababice Neže Sovinek roj. Goršek se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih vsem sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala tovarišu Valenciju za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo primariju dr. Fijavžu za dolgoletno lajšanje bolečin na domu. Vsem še enkrat prisrčna hvala! V globoki žalosti: hčerka Marica, sin Martin, hčerki Gustika in Mirica z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 43. letu starosti je po kratki, a hudi bolezni preminil naš dragi brat, svak in nečak fri Franc Petek ■HHMI - Od njega smo se poslovili 8. septembra 1982 na pokopališču pri sv. Frančišku Ksaveriju. Iskreno se zahvaljujemo celotnemu kolektivu VEGRAD Velenje, TOZD Gradbenik Ljubno, posebej še pevcem in govorniku za poslovilne besede. Iskrena zahvala velja tudi gasilskemu društvu Okonina, vsem prijateljem in znancem za skrb in izrečeno sožalje. vsem ki so darovali cvetje, kakor tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Rečica ob Savinji, Nazarje. Žalujoči: brat Jože z ženo, stric Lenta z ženo in seStrična Ema. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in praočeta Alojza Jevšenaka sodarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Združenju samostojnih obrtnikov občine Velenje, društvu upokojencev Šoštanj, krajevni skupnosti Konovo ter vsem ostalim za izkazano pomoč in darovane vence ter cvetje. Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma za opravljen obred, prav tako vsem govornikom in pevcem. Iskrena hvala še zdravnikoma dr. Menihu in dr. Pirtovšku. Vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Lojze in Zdravko, hčerke Greti, Marija in Darinka z družinami ter ostalo r sorodstvo. J Obiranje jabolk Priložnostni zaslužek V Erinem Tok Kmetijstvo Šoštanj se poleg ostale kmetijsko proizvodne dejavnosti ukvarjajo tudi s sadjarstvom. V dveh obratih, v Titovem Velenju in Smart-nem ob Paki imajo skupno 17 in pol hektarjev nasadov jabolk različnih vrst, od tega tudi nekaj novejših. Približno 3 hektare nasada v Titovem Velenju so v lanskem letu skrčili zaradi iztrošenosti, letošnjo jesen pa ga bodo znova obnovili. Letošnji pridelek sadja, zlasti jabolk, je dober, saj v Tok Kmetijstvo Šoštanj predvidevajo, da bodo obrali približno 300 ton različnih vrst jabolk. Zgodnje vrste so že obrali, v tem času pa obirajo pozne vrste. Po bežni oceni bodo pabrali zlate parmene 15 do 20 ~ ton vseh treh kakovosti, jonathana 50 ton prve, 30 ton druge in tretje kvalitete, delišesa približno enako količino, rdečega delišesa pa 10 ton. Med vrste, ki jih bodo obirali nazadnje, sodi jabolko idered. Te bodo nabrali približno 50 do 60 ton, jonagolda pa 30 do 40 ton vseh treh kvalitet. Slednjo vrsto bodo obirali večkrat, odvisno od zrelosti posameznih plodov. Pridelek jabolk bi bil mnogo boljši in večji, če ga ne bi poškodovala toča. Kot nam je povedal Matjaž Jenšterle, vodja obrata PE KmetSjstvi Tok' Šoštanj, je toča največ škode naredila v nasadih v'' Miran Zevnik, Študent: ,,Prvič obiram jabolka. Trenutno imam še počitnice, pa sem se odločil, da ta prosti čas kar najkoristneje izrabim. Prislužen denar mi bo prav prišel za šolanje. Pa sicer je tak priložnostni zaslužek vsakemu dobrodošel. Obiranje jabolk je prijetno opravilo in ni težko, zato bom še prišel." Šmartnem ob Paki, in sicer za 70 do 80 odstotkov. To pomeni, da prve kvalitete ne bo. Na Turnu je toča pridelek poškodovala približno za 35 odstotkov, v nasadih ob Rdeči dvorani pa 15 Odstotkov. Največ nabranih jabolk, približno 80 ton prve kvalitete, bodo skladiščili v lastnih hladilnicah. Druga pa bodo prodali čimprej. Že nekaj let imajo redne odjemalce. Deset dni po začetku obiranja bodo v obratu Turno pričeli tudi z maloprodajo različnih vrst jabolk," in sicer bo potrebno odšteti za kg jonathana in zlato parmeno 15 dinarjev, zlati in rdeči delišes 17 dinarjev, za vse novejše vrste (idered, jonagold, spartan, mutsu, rdeči boskop, . . .) pa 22 dinarjev za kg. Ugoden nakup bo tudi za osnovne organizacije sindikata, saj bodo imeli pri nakupu 500 kg dinar do dva popusta pri kilogramu. Da bi jabolka kar najhitreje obrali, so k obiranju povabili tudi priložnostne obiralce. Obeta se jim lep zaslužek, zato smo prepričani, da se jih bo za to prijetno jesensko opravilo prijavilo čimveč. Na pomoč pa bodo priskočili tudi mladi iz srednjifi iti' osnovnih šol ter delavci Ere. Med obiralci, ki so te dni pričeli obirati jabolka v nasadu ob Rdeči dvorani, smo naredili tale kratek zapis. Ljudmila Mlktavžlna, gospodinja iz Hrastovea: ,,To delo zelo rada opravljam, zato sem se tudi letos odločila zanj. Doma nimam veliko dela, pa tudi prislužen denar mi bo prav prišel. Obiranje ni težko, le nekaj spretnosti in pazljivosti je potrebno." B. Mugerle Titovo Velenje Regata Jadrnic Društvo za šport na vodi »Nivo« Celje, Sekcija za jadranje, bo pripravila to soboto s pričetkom ob 10. uri na Plevelovem jezero v Titovem Velenju prvo tekmovalno in trim regato jadmic. Nastopali bodo tekmovalci z jadrnicami razredov Flreball, Fj-FIying Junlor, Zeta, Opthnist in odprti Trim razred. Zmagovalci tekmovalnih razredov bodo prejeli pokale, vsi nastopajoči in sodelujoči v trim regatah pa priznanje organizatorja. Najhitrejše »jadro« pa bo prejelo poseben Na to medklubsko regato so organizatorji povabili tekmovalce iz Ljubljane, Kranja, Titovega Velenja in Celja, zraven njih pa še rekreativce in druge ljubitelje jadranja. Gasilci drugače z vodnimi curki V pranje nepravilnosti v nogometu so se vključili tudi gasilski Šaleške doline. V nedeljo so dokazali, da lahko igrajo nogomet tudi za skromne aenarce,1e veliko vode je treba imeti na voljo. Gasilci so jo menda imeli v rezervi kar 18 tisoč litrov. V nedeljo popoldne je namreč občinska gasilska zveza organizirala razburljivo — mokro nogometno srečanje med gasilskima sektorjema Titovo Velenje in Šoštanj. Prve so zastopali gasilci Titovega Velenja Bevč, druge pa »nogometaši« GD Lokovica in Gaberke. Ker je bilo to prvo tovrstno srečanje v središču Šaleške doline, seje na njem zbralo tudi veliko gledalcev. Bilo jih je kar nekajkrat več kot kasneje na pravi nogometni tekmi ob velenjskem Jezeru. Ekipe niso imele težav z opremo, še manj s kopačkami. Vsi nogometaši so imeli »pogodbe« z najboljšim domačim proizvajalcem tovrstne gasilske obutve, s tovarno Borovo. Škornji so imeli le eno napako: da je bilo po končani tekmi vendarle preveč vode v njih. Tudi čelade, gasilske seveda, so jim zelo koristile in jih zlasti ščitile pred gibčnim sodnikom, ki je zelo (nespretno mahal s kolom, na koncih katerega je imel belo in rdečo zastavico. Še največ preglavicje imel organizator z žogo. Jasno je, da za moker no- gomet ne velia vsak balon, najmanj pa domači. Zato sojo dobili iz uvoza, brez deviz. Podarila jim jo je ena od starej-" ših krajank. ki nadvse ceni delo ga-sucev. Tekme so bile zelo napete, razburljive, gasilci-nogometaši požrtvovalni in tudi zelo spremi s svojimi curki. Zal, sta bili spremi obe strani, tako, da so gledalci, podobno kot na pravi nogometni tekmi ob jezeru med Rudaije-ma, videli zelo malo zadetkov. Zdi pa se, da je voda na območju sektoija Šoštanj vendarle boliša. sai so naivečii pokal odnesli Gaberčani, malo manjšega so dobili Lokovičani, najmanjša dva pa sta ostala na področju sektorja Titovo Velenje. Enako razburljivo je bilo ob igrišču, saj so se gledalci zelo vživeli v mokri nogomet ali v „brcanje" žoge z vodnimi curki. Vseskozi so morali biti v pripravljenosti, saj se je veliko curkov ustavilo tudi na njih. To je bilo koristno, saj se tako ni mogel nihče preveč navijaško segreti. Slišali smo, da bo nogomet z vodnimi curki postal občasno tradicionalen. Gasilci so se pač vselej pripravljeni vključiti v njegovo pranje. Konec poletja Danes, Štiri minute pred deseto, se bo začela Jesen. Na tople, p« tudi gole poletne dni ob morju, jezerih, rekah ali bazenih bo ostal le še spomin (na sliki). Toda, čas hitro teče ... Uspela prireditev Lepo vreme ob koncu minulega tedna je omogočilo uspešno izvedbo številnih športno rekreativnih prireditev. Zadovoljni so bili organizatotji ter tekmovalci, saj so lahko dosegali dobre rezultate. Na svoj račun pa so prišli Najbolje so špricali Gaberčani Šoštanj Gobarska razstava Člani šoštanjske Družine gobaijev in zeliščarjev bodo tudi letos pripravili razstavo okusnih pa tudi neužitnih gozdnih sadežev. Razstavo bodo odprli v soboto ob 8. zjutraj v prostorih sindikalnega doma. Odprta bo nato Se v nedeljo in ponedeljek, vsakokrat od 8. do 18. ure. Gobaiji in zeliSčaiji vabijo, da si ogledate to vedno zanimivo razstavo gozdnih sadežev in zelišč. tudi gledalci. Med uspele prireditve sodi tiidi skupni avto moto reli, ki so ga minulo nedeljo ob 10. letnici organiziranih avtorelijev Društva invalidov Titovo Velenje pripravili invalidi in člani AMD Šaleška dolina. Medtem, ko je veliko število članov AMD sodelovalo pri organizaciji, se je jubilejnega avto relija udeležilo okrog štirideset telesnih invalidov, ki so pokazali zares odlične spretnosti pri upravljanju avtomobilov ter poznavanju cestno prometnih predpisov. Po spretnostni vožnji na poligonu pred Rdečo dvorano, vožnji po reli progi (Titovo Velenje — Šentilj — Šoštanj — Graška gora — Trebeliško), testiranju znanja iz cestno prometnih predpisov ter po športno rekreacijskih igrah, so osvojili najboljše uvrstitve ter pokale in priznanja: za AMD Šaleška dolina: 1. Drago Pečečnik.2. Marija Lesjak, 3. Vlado Detela. Za društvo invalidov: 1. Jani Horvat, 2. Franc Oštir, 3. Stane Brgles. Ekipno zmago in pokal so osvojili člani Društva invalidov Titovo Velenje. tekmovanje so člani društva AMD pripravili v spomin na svojega dolgoletnega sodelavca Ivana Grajžla. Iz sodnih dvoran Nezakonito izplačevanje štipendij Na sodišču v Titovem Velenju so pred dnevi nadaljevali obravnavo' kazenske zadeve zoper obdolžene štiri funkcionarje nogometnega kluba Rudar. Jožeta Suhlja, Franca Druksa, Mustafo Topčiča in Matijo Blagusa obtožnica bremeni, da so na škodo družbenega premoženja dajali igralcem darila in nagrade, ki niso bile v sprazmerju z delom. To naj bi storili tako, da so s sredstvi za prestop Dubovine v švicarski klub Ispa izoblikovali črni fond v višini 201.500 dinarjev in ta denar ns(to mimo evidence in dolo-fil družbenega dogovora o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov v SFRJ razdelili igralcem kot nedopustne premije. Po zadnji dopolnitvi opisa kaznivega dejanja pa naj bi neevidentirana sredstva namenili tudi za izplačilo nagrad nad višino iz omenjenega družbenega dogovora. Poleg tega naj bi obdolženci po trditvah iz obtožnice v obdobju od decembra 1980 do konca junija istega leta igrakem izplačali neza- konite štipendije v višini 502.800 dinarjev, Jože Suhelj pa naj bi storil še kaznivo dejanje prekupčevanja s tujo valuto. V zadnjem" nadaljevanju obravnave je kot izvedena priča najprej govoril Stane Medvešek, ki je kot inšpektor SDK pregledal zaključni račun kluba za leto 1979 in periodični obračun v letu 1980, zatem pa na zahtevo sodišča še kot izvedenec. Pri pregledih poslovanja je, kot je dejal, ugotovil precej nepravilnosti. Klubskega pravilnika o izplačevanju štipendij, kot ga določa družbeni dogovor, ni videl, prav tako pa tudi ne uradne evidence o igralcih, ki naj bi imeli status študentov ali dijakov in bi bili torej upravičeni, da prejemajo štipendije. Pa tudi sicer je, kot je dejal, imel pri pregledu zaradi neurejenih dokumentov precej težav. Franc Druks ie ob tem poudaril, da s tem niso oni seznanjeni, ker bi sicer ustrezno ukrepali. Po besedah Staneta Medveška pa je SDK vod- stvo kluba oJSvestila o ugotovljenih pomanjkljivostih in tudi o 'potrebnih ukrepih v zvezi s tem, ki pa jih, kot je bilo slišati v obravnavi, niso izvedli. Kot priča je v obravnavi nastopil tudi bivši trener Rudarja Aleksan-dar Krivošej, ki se prvemu vabilu ni odzval. Povedal je, da je po določilih klubskega pravilnika sestavljal plačilne spiske glede na delovno uspešnost posameznih igralcev in te spiske nato izročal blagajničarki. Nogometaši so vsak mesec dobivali od osem do enajst tisočakov, kar naj bi bilo po njegovi oceni še vedno premalo za delo, ki so ga opravili v klubu in manj, kot so dobivali igralci drugih drugoligaških klubov. Igralec je moral biti dijak ali delavec, da je dobival štipendije, kot se je spomnil pa so status dijaka v tistem času imeli le trije igralci. Obravnavo velenjske nogometne zadeve bodo nadaljevali 13. oktobra. J. K. Miličniki so zapisali IZSILJEVANJE PREDNOSTI 13. septembra ob 10. urj je prišlo do prometne nesreče na križišču Tomšičeve in Jenkove ceste. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila MB 144-458 Jože Rah-ten, ki je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila CE 131-880 Martinu Dvoršaku. Pri nezgodi se je lažje telesno poškodovala sopotnica v Rahtenovem vozilu Apolo-nija Rahten. I NEPRIMERNA HITROST 6. septembra se je okoli pol osmih zvečer zgodila prometna nesreča na Ljubljanski cesti v Titovem Velenju. Botrovala pa ji je neprimerna hitrost voznika kolesa z motorjem Janeza Reso-ničnika iz Ljubije. Pri padcu je dobil voznik pretres možganov. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. LAŽJE TELESNO POŠKODOVAN Konec teana, v zgodnjih jutranjih urah, se je zgodila prometna nesreča na Koroški cesti v Šoštanju. Voznik osebnega avtomobila CE 165-757 Vlado Pokeržnik seje zaradi neprimerne' hitrosti, za krmilom pa je sedel tudi vinjen, zaletel v podstavek zapornice. V nesreči se je Pokeržnik lažje telesno poškodoval. PADLA Z BAKONA V petek, 17. septembra, je padla s 3. nadstropja z balkona stanovanjskega bloka na Tomšičevi 22 osemletna Asmira Hankič. Deklica je zlezla skozi 15 cm odprtino železne ograje balkona. Pri padcu se je Asmira huje telesno poškodovala. MALOMARNOST DELAVCA ZANETILA POŽAR Približno ob 12. uri tega dne je izbruhnil požar v skladiščnih prostorih Dinosa v Titovem Velenju. Požar je povzročila malomarnost delavca T. M. Vnelo se je približno 50 odpadnih gum. Proti T. M. in odgovorno osebo vodjo skladišča R. V. je podana kazenska ovadba javnemu tožilcu zaradi vzročitve kode je 6° Sk dinarjev. splošne nevarnosti., za približno 20 tisoč huje telesno poškodovana pesakinja Istega dne, ob 13. uri, pa se je zgodila prometna nesreča na Koroški cesti pri Starem jašku, v kateri se je udeleženka težje telesno poškodovala. Po Koroški cesti je vozil voznik osebnega avtomobila ce 141-792 Marko Zakrajšek. Nenadoma je prečkala cestišče peška Mihaela Jelen. Voznik jo je zadel in zbil po cestišču. Pri padcu se je Jelenova huje telesno poškodovala in se zdravi v celjski bolnišnici. vlomv šoštanju V noci na 17. september je bilo vlomljeno v blagovnico v Šoštanju, iz kater je do sedaj neznani storilec odnesel večjo količino moških oblek. Delavci postaje milice opozarjajo vse občane, da ob morebitnih nakupih obleke od posameznikov obvestijo postajo milice. Nenadoma prečkal cestišče V nedeljo, 19. septembra, se je mekaj po drugi uri zjutraj pripe- tila prometna nesreča na Partizanski cesti v Titovem Velenju. Voznik osebnega avtomobila CE 957-29 Jože Zohar je zaradi nenadnega prečkanja cestišča zadel pešca Nika Raniča iz Titovega Velenja. Pri padcu se je pešec huje telesno poškodoval. V času nesreče je bila gosta megla in je vidljivost znašala le 20 m. Čigavi so ukradeni deli? Miličniki postaje milice Velenje so prijeli mladoletnega P. F., ki je na območju občine Velenje storil več tatvin koles z motorjem in motornih koles. Večino teh so miličniki že vrnili oškodovancem, na postaji pa je ostalo še nekaj delov motorjev, za katere ne vedo, kdo je lastnik. KRŠILI so JAVNI RED IN MIR 15. septembra, nekaj po 20. uri, sta se stepla na parkirnem prostoru samskega doma na Kersnikovi 2 Džemo Mušanovič in Sefketa Čelikovič. V pretepu je Mušanovič z nožem zabodel v predel ramena Celikoviča, ki so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Zoper Mušanoviča je podana kazenska ovadba javnemu tožilcu. Zaradi neprimerne hitrosti v zapornice